GDK: 114+11 + 187/188:524.6(045)=163.6 Rastiščne značilnosti trajnih ploskev slovenske 16 x 16-kilometrske mreže Site characteristics of permanent plots on the Slovenian 16 km x 16 km net Mihej URBANČIČ1, Lado KUTNAR2, Tomaž KRALJ3, Milan KOBAL4, Primož SIMONČIČ5 Izvleček: Urbančič, M., Kutnar, L., Kralj, T., Kobal, M., Simončič, P.: Rastiščne značilnosti trajnih ploskev slovenske 16 km x 16 km mreže. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 1. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 46. Prevod Brada Misja. Pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. V prispevku je prikazano: zgodovina raziskav na slovenski gozdarski 16 x 16-kilometrski mreži, namen in cilji demonstracijskega projekta BioSoil, pedološke in fitocenološke metode dela na lokacijah 16 x 16-km mreže, temeljni rastiščni podatki o lokacijah ter razvrstitev tal njihovih reprezentančnih talnih profilov po slovenski klasifikaciji tal GIS in mednarodni WRB ter razvrstitev njihovih gozdnih rastlinskih združb po habitatnih tipih. Ključne besede: monitoring gozdov, razvrstitev tal, rastišče gozdne združbe, habitatni tip Abstract: Urbančič, M., Kutnar, L., Kralj, T., Kobal, M., Simončič, P.: Site characteristics of permanent plots on the Slovenian 16 km x 16 km net. In Slovenian, Abstract and Summary in English, quot. Lit. 46. English translation by Breda Misja. Proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. This article presents the history of researches on the Slovenian 16 km x 16 km net, the purpose and the aim of the »BioSoil« demo project, pedological and phytocoenological work methods on the sites of the 16 x 16 km net, basic site data on locations and classification of soli of their representative soil profiles according to the Slovenian GIS and international WRB classification, and classification of their forest associations according to the habitat types. Key words: monitoring of forests, soil classification, site of forest association, habitat type 1 UVOD 1 INTRODUCTION 1.1 Zgodovina raziskav na 16 x 16 kilometrski mreži 1.1 The history of researches on the 16 x 16 km net Gozdarji ugotavljamo in spremljamo stanje gozdov na različnih vrstah stalnih razisko- valnih objektov. Prva gozdna raziskovalna ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije je bila postavljena v masivu Stojna na Kočevskem že leta 1947, vendar se je leta 1948 lokacija raz- iskovalnih ploskev premaknila na območje severno od Snežnika (TREGUBOV, 1954). Te trajne razsikovalne ploskve so bile pozneje žal opuščene. Leta 1985 je slovensko gozdarstvo osnovalo slovenski del takrat še srednjeevrop- ske 16 x 16-kilometrske bioindikacijske mreže, namenjene monitoringu propadanja gozdov. Na njej so se poleg praviloma vsakoletnega popisa dendrometrijskih lastnosti, zdrav- stvenega stanja in poškodovanosti gozdnega 1 M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 2 dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 3 dr. T. K., univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana 4 M. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 5 dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana drevja občasno izvajale še dodatne raziskave vplivov onesnaženega zraka na različne dele gozda (npr. lihenološke, citogenetske, analize vsebnosti celotnega žvepla v asimilacijskih tkivih drevja idr.). Tako se je iz dotedanjega inventariziranja gozda, ki je bilo namenjeno predvsem urejanju gozdov, pospešeno prešlo k velikopovršinskemu opazovanju zdravstvenega stanja gozdov in uvedbi interdisciplinarne raziskave gozdnih ekosistemov. Leta 1995 so na tej mreži - pod vodstvom in v orga- nizaciji Gozdarskega inštituta ter Zavoda za gozdove - skupine gozdarjev - popisovalcev na 43 kvadrantih opravile osmo slovensko inventuro poškodovanosti gozdnih dreves in podatkov o gozdnem prostoru. Tistih 43 kvadrantov (oz. trajnih ploskev) je bilo vključenih v takrat že skoraj vseevropsko 16 x 16-kilometrsko mrežo (ŠOLAR, 1986, IGLG, 1987/1988, BATIČ, 1990, BOGATAJ, 1995, GIS/ZGS, 1996, SIMONČIČ, 1996, KOVAČ et al., 1995, KOVAČ, 1997). Na njenih 5.388- ih ploskvah je leta 1995 30 evropskih držav popisalo poškodovanost drevja, 22 držav je na 4.491-ih ploskvah opravilo raziskave tal (VUNMECHELEN et al., 1997), podatke o mineralni prehranjenosti drevja pa je zbralo 17 držav (STEFAN et al., 1997). Mednarodni akciji inventarizacije stanja in monitoringa gozdnih tal ter proučevanja mineralne prehranjenosti gozdnega drevja na ploskvah 16 x 16-km mreže, izvedeni v okviru programa mednarodnega sodelovanja pri oce- njevanju in spremljanju delovanja onesnaženega zraka na gozd (ICP Forests = International Cooperative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests) se je takrat pridružil tudi gozdarski inštitut (GIS). Njegovi raziskovalci so terenska pedološka dela opravili v letih 1994 in 1995. Talnim vzorcem so mednarodno dogovorjene parametre določili v pedološkem laboratoriju GIS. Z omenjeno državno inventuro gozdnih tal je bilo precej natančno ugotovljeno takratno stanje obravnavanih tal z vidikov njihove raz- vrščenosti po takratni mednarodni klasifikaciji FAO-Unesco-ISRIC (l. 1989) in po prilagojeni jugoslovanski klasifikaciji tal, njihovih fizikal- nih in kemijskih lastnosti ter njihove rodovit- nosti in onesnaženosti. Tako je bilo omogočeno spremljanje procesov in sprememb v tleh z občasnim ponavljanjem tovrstnih raziskav v prihodnje. Pri načinu vzorčenja tal, analiz- nih metodah, razvrstitvi tal in interpretaciji izidov raziskav so bili upoštevani dogovori in priporočila, predhodno sprejeta na srečanjih mednarodne skupine strokovnjakov za gozdna tla (FSEP = Forest Soil Expert Panel) pri ICP Forests, ki so bila potrebna zaradi mednarodne usklajenosti in primerljivosti raziskav. Zaradi uskladitve priprave talnih vzorcev za analize in izvedbe primerljivih kemijskih analiz tal so bile pred začetkom monitoringa opravljene prve krožne analize sodelujočih pedoloških laboratorijev držav, ki so sodelovale v skupni nalogi. Pri razvrstitvi tal in interpretaciji izidov raziskav so bili upoštevani dogovori in priporočila, predhodno sprejeta na sreča- njih mednarodne skupine strokovnjakov za gozdna tla (FSEP) pri ICP Forests, ki so bila potrebna zaradi mednarodne usklajenosti in primerljivosti raziskav. Na dvanajstih kvadrantih so bili opravljeni tudi fitocenološki popisi. Po desetih letih je GIS v okviru projekta Bio- Soil kot aktivnost EU programa Forest Focus z izvedbo naloge BioSoil - talni modul ponovil državno inventuro gozdnih tal ter z izvedbo naloge BioSoil - modul biodiverziteta popisal gozdno vegetacijo. 1.2 Namen in cilj projekta BioSoil 1.2 The purpose and the aim of the »BioSoil« project Projekt BioSoil je doslej največji skupni monito- ring gozdnih tal in biodiverzitete v EU. Name- njen je ponovitvi monitoringa gozdnih tal iz leta 1995/96 in testiranju ter razvoju evropskega spremljanja tal. Zato ga je treba obravnavati kot demonstracijsko študijo in ne kot operacijski sistem. Celosten namen talnega dela projekta je bil preizkusiti uporabnost navodil za izvaja- nje monitoringa gozdnih tal v okviru naloge BioSoil - modul tla (ICP 2006) ter pridobiti podatke o gozdnih tleh, ki jih potrebujejo EU in njene članice v povezavi z monitoringom tal v celotni Uniji. Pri tem so se pojavila tudi naslednja vprašanja: - Ali je s ponovitvijo popisa gozdnih tal na 16 x 16-km mreži mogoče ugotoviti spremembe za izbrane talne parametre? - Ali bodo spremembe statistično značilne? - Ali so sprejeta navodila uporabna tudi za celotno EU (monitoring vseh tal v EU)? - Ali so rezultati specifičnih metod ponov- ljivi? - Ali lahko primerjamo rezultate med člani- cami EU? - Ali so rezultati relevantni za EU? - Ali je rezultate popisa mogoče vključiti v celostni evropski informacijski sistem za tla (priprava evropske karte gozdnih tal)? Naše delo je potekalo v skladu z dinamiko celotnega demonstracijskega projekta EU. Da bi dosegli ustrezno mednarodno primerljivost in kakovost terenskih, laboratorijskih in kabinetnih del, smo sodelovali: - na usklajevalnih srečanjih nacionalnih pred- stavnikov EU v Ispri (julija in decembra 2005), - na kalibracijskem tečaju za klasifikacijo tal po klasifikaciji WRB (Dunaj, Madrid, Bruselj), - v krožnih analizah talnih vzorcev za prever- janje kakovosti laboratorijev vseh sodelujočih držav, - pripravili smo slovensko različico navodil za delo na terenu, - pred začetkom del smo preverili metodologij o terenskega dela na lokaciji Trojane. Kot del obveznih aktivnosti vseh projektnih partnerjev in z namenom preverjanja kakovo- sti dela v partnerskih laboratorijih smo talne vzorce z 10 % ploskev, nabrane v l. 1995 in l. 2006, poslali v t. i. centralni laboratorij pro- jekta BioSoil - talni modul (CL, INRA, Aarras, Francija). Analizni rezultati, določeni vzorcem gozdnih tal v laboratoriju gozdarskega inštituta (LGE GIS) in drugi obvezni podatki o ploskvah, so bili v elektronski obliki oddani in sprejeti konec leta 2008 v skupno bazo podatkov EU (INRA-Orleans, IFN, Francija). Temeljni namen demonstracijskega pro- jekta BioSoil - modul biodiverziteta je bil proučevanje biotske raznolikosti. Namen modula sta bila tudi ocena in prikaz učin- kovitosti monitoringa pestrosti na omrežju ploskev ravni I (mreža 16 x 16 km), ki je reprezentativno orodje evropskih gozdov. Cilj tega dela projekta je bil predvsem spremljanje različnih relevantnih parametrov evropskih gozdov s posebnim poudarkom na biotski raznolikosti. Uporabljeni pristop je v prvi vrsti obravnaval sestojno-strukturne elemente, ki so pomembni potenciali biotske pestrosti. Poleg sestojnih parametrov je bil projekt usmerjen tudi v analizo gozdne vegetacije, ki je posebej predstavljena v tem prispevku. Generalni cilj tega dela projekta je bil na siste- matični mreži za monitoring gozdov (raven I) pripraviti pregled glavnih komponent gozdne biodiverzitete, kot sta struktura gozda in vrstna sestava. Eden od ciljev v okviru modula BioSoil - biodiverziteta je bil pripraviti podlage, ki bi služile mednarodni pa tudi nacionalnim poli- tikam za ohranjanje gozdne biodiverzitete, in sicer z naslednjim: - z usklajenim zbiranjem relevantnih infor- macij o gozdni biodiverziteti in s prikazom uporabe omrežja ravni I v tem kontekstu, - s preverjanjem evropske klasifikacije gozdov na ploskvah ravni I in z njenim posodablja- njem, - s testiranjem mednarodno uveljavljenih in praktično uporabnih indikatorjev gozdne biodiverzitete na velikopovršinski skali, - z vzpostavljanjem izboljšanega in preprosto uporabnega metodološkega okvirja, ki bi zajemal tudi druge relevantne informacije in aktualne projekte (tudi BioSoil - tla) v povezavi z biotsko raznolikostjo, - z oblikovanjem večplastnega hierarhič- nega koncepta vrednotenja biodiverzitete evropskih gozdov in s spremljanjem njenih sprememb v času in prostoru. Namen prispevka je prikaz in opis pestrosti talnih razmer, vegetacijskih ter habitatnih zna- čilnosti gozdov na sistematični (16 x 16 km) mreži v Sloveniji, ki smo jih ugotovili v okviru vpetosti našega gozdarstva v mednarodne raz- iskovalne povezave. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Metode pedoloških in fitocenoloških del v letih 1994/95 2.1 Methods of pedological and phytocoenological works in the years 1994/95 Gozdarski inštitut je v letih 1994 in 1995 v okviru mednarodne akcije inventarizacije stanja in monitoringa gozdnih tal pedološko preiskal kvadrante, ki leže na tistih presečiščih 16 x 16- kilometrske mreže Gauss-Krugerjevega koor- dinatnega sistema, ki padejo v gozd. Kvadrant ima obliko kvadrata s stranicami, velikimi 25 metrov. Njegova štiri oglišča so središča štirih krožnih ploskev. Ploskev zajema šest, oglišču najbližjih dreves, ki v prsnem premeru merijo vsaj 10,0 cm in so namenjena za gozdno inven- turo. Velikost ploskve določa razdalja (polmer) med ogliščem in šestim, od oglišča v primerjavi s preostalimi petimi najbolj oddaljenim mer- skim drevesom (prirejeno po GIS, 1995). V tem prispevku jo imenujemo tudi interpretacijska površina oglišča. Na omenjenih površinah so terenska pedološka dela na 16 x 16-km mreži potekala po naslednjem postopku. S polstožčasto pedološko sondo smo preiskali talne razmere na vseh štirih interpretacijskih površinah oglišč kvadranta tako, da smo enako- merno po vsej površini oglišča (praviloma po 10 krat) zavrtali ali zabili sondo v tla in vsakikrat zabeležili morfološke lastnosti, globino in tip tal. Poleg tega smo zabeležili splošne podatke o rastiščih. Na osnovi sondiranja smo za vzor- čenje tal praviloma izbrali tisto interpretacijsko površino oglišča, ki je imela za območje kva- dranta najbolj reprezentativne talne lastnosti oz. je ustrezala predpisanim določilom (FAO- ISRIC, 1990). Na izbrani površini oglišča smo na treh mestih (s pomočjo lesenih okvirjev, velikosti 25 x 25 centimetrov) odvzeli volumenske vzorce organskih podhorizontov (opada - Ol, fermentacijske plasti - Of, humificirane organske plasti - Oh). Nato smo iz vsakega tako nastalega kvadrata na treh mestih z valjastim svedrom (s premerom 7cm) odvzeli volumenske pod- vzorce mineralnega dela tal iz plasti z vnaprej določenimi globinami 0 do 5 cm in 5 do 10 cm, na dveh mestih pa za plast iz globine 10 do 20 cm. Podvzorce smo združevali tako, da smo dobili za vsako odvzemno mesto (a, b, c) in za vsako plast (0 do 5 cm, 5 do 10 cm, 10 do 20 cm) povprečen volumenski vzorec tal. Nato smo izkopali ozek reprezentančni talni profil, kateremu smo podrobneje opisali morfološke lastnosti. Iz globin več kot 20 cm pa smo za potrebe pedološke klasifikacije odvzeli še talne vzorce iz genetskih plasti tega talnega profila. Talne vzorce smo dostavili v pedološki laboratorij GIS (sedaj se imenuje Laboratorij za gozdno ekologijo = LGE) za pripravo talnih vzorcev in v analize, dogovorjene na prejšnjih srečanjih strokovne skupine FSCC pri ICP Forest (Soil Manual, 1995). Talnim vzorcem, odvzetim iz genetskih plasti tal, smo določili naslednje lastnosti: vrednosti pH v deionizirani vodi in v 0.01 M CaCl2, vsebnosti CaCO3, organskega C, humusa, skupnega N in razmerja C/N, izmenljive bazične in kisle katione, kationsko izmenjalno kapaciteto, stopnjo nasičenosti tal z izmenljivimi bazami, teksturo. Združenim vzorcem, odvzetim iz organskih plasti in iz mineralnih plasti z vnaprej določenimi globi- nami, smo določili tudi količine skupnega P, K, Ca ter nekaterih kovin (skupni Al, Fe, Mn, Cd, Pb, Zn). Glede na terenske opise in rezultate laborato- rijskih analiz smo sondirali tla in tla reprezen- tančnih talnih profilov razvrstili po prilagojeni oz. modificirani Jugoslovanski klasifikaciji tal in po takratni mednarodni pedološki klasifi- kaciji FAO-Unesco-ISRIC (1989) (KALAN J., KALAN P., SIMONČIČ, 1995, SIMONČIČ, 1997, URBANČIČ, 1997). Na ploskvah 16 x 16-kilometrske mreže smo že leta 1994 poskusno začeli tudi proučevati vegetacijske razmere. V poletnih mesecih in septembra tistega leta smo poskusno popisali 12 ploskev. Popisna površina za proučevanje vegetacije, z obliko kvadrata s stranicami 25 Slika 1: Lega in delovne oznake koordinat kvadrantov 16 x 16-km mreže BioSoil Figure 1: Location and work designations of geographical coordinates of the 16 x 16 km »BioSoil« network quadrants Slika 2: Shema štirih oglišč kvadranta in krožnih permanentnih ploskev (KPP) na presečišču slovenske 16 x 16-km mreže Figure 2: The scheme of four corners of a quadrant and concentric permanent plot (KPP) on a point of intersection of the Slovenian 16 x 16 km network Slika 3: Preiskava talnih razmer s polstožčasto sondo Figure 3: Research of the site condi- tion using a semi-conical probe Slika 4: Z lesenim okvirjem, s klini pritrjenim v tla, smo odvzeli volumenske vzorce organskih podhorizontov. Figure 4: Volume samples of organic sub-horizons were taken using a wooden frame, fixed in the ground by pegs metrov (625 m2), je bila med oglišči kvadranta. Interpretacija vegetacijskih vsebin se je nepo- sredno navezovala na informacije pedoloških proučevanj. V poskusnih popisih smo zajeli le grmovno in zeliščno vegetacijo. Predvideno je bilo, da bomo popise na istih objektih ponovili 2- do 3-krat, vendar zaradi kadrovskih težav (odhod v pokoj) in tudi finančno-organizacij- skih okoliščin popisa ni bilo mogoče opraviti na vseh ploskvah 16 x 16-kilometrske mreže. Leta 1995 smo na območju 39 kvadrantov odvzeli tudi foliarne vzorce gozdnega drevja. Analize so bile opravljene glede vsebnosti dušika, fosforja, kalija, kalcija, magnezija, žvepla in težkih kovin (SIMONČIČ, 1997, KALAN, 1997). 2.2 Metode pedoloških del v okviru projekta BioSoil 2.2 Methods of pedological works within the framework of the »BioSoil« project Pripravljalna dela naloge BioSoil - talni modul so potekala od leta 2004, vse aktivnosti pa sta koordinirali skupini DG JRC iz Ispre v Italiji (http://biosoil.jrc. ec.europa.eu/) in strokovnjaki FSCC (Forest Soil Co-ordinating Centre) iz Genta, Belgija (http://www.inbo.be/content/ page. asp?pid=EN_MON_forest_soils). Na spletnih straneh DG JRC in FSCC so tudi vsa potrebna navodila za izvedbo naloge (obsegajo 24 raz- ličnih navodil in obrazcev). Terenska pedološka dela projekta BioSoil - talni modul na 44 ploskvah 16 x 16-km mreže so večinoma potekala od 13. aprila do 31. avgusta 2006. Ena ploskev, pri Trojanah (z delovno oznako H5), na kateri smo predhodno preverili metode dela, prirejene po mednarod- nem priročniku FAO za opis talnega profila (prevod vira v: MIKKELSEN et al., 2006), je bila narejena že 17. novembra 2005. V Sloveniji je terenska dela na vsaki ploskvi opravila skupina štirih ljudi v enem dnevu. Praviloma so tla vzorčili na območju tistega oglišča kvadranta, ki je bilo vzorčeno že pred 10 leti. Na vsaki interpretacijski površini oglišča so na petih mestih (sredina ter v smeri sever, vzhod, jug, zahod in oddaljenosti > 5 metrov) z okvirjem velikosti 25 cm x 25 cm odvzeli volumenske vzorce organskih podhorizontov in z valjasto sondo iz vnaprej določenih globin tal (0 do 5 cm, 5 do 10 cm, 10 do 20 cm, 20 do 40 cm, 40 do 60 cm, 60 do 80 cm) volumenske talne vzorce. Podvzorce so združevali tako, da so dobili za vsako plast z vnaprej določeno globino tal na vsakem od petih odvzemnih mest združen (povprečen) volumenski vzorec tal. V oddaljenosti > 10 metrov od vsakega obravna- vanega oglišča so izkopali, opisali in vzorčili še po en reprezentančni talni profil. Talne vzorce so sproti dostavili v laboratorij inštituta v nadaljnjo obravnavo. Mednarodno dogovorjeni talni parametri so bili določeni po priročniku ICP (2006) za vzorčenje in analizo tal. Na temelju rezultatov terenskega in labora- torijskega dela so tla reprezentančnih profilov razvrstili po slovenski klasifikaciji tal, ki smo jo oblikovali na gozdarskem inštitutu (GIS) in je objavljena v Atlasu gozdnih tal Slovenije (URBANČIČ et al., 2005) ter po mednarodni klasifikaciji tal WRB (2006). 2.3 Metode vegetacijskih proučevanj v okviru projekta BioSoil 2.3 Methods of vegetation researches within the framework of the »BioSoil« project Metodologijo segmenta projekta BioSoil - biodiverziteta smo intenzivno razvijali od pomladi 2005. Končna podoba metodologije (BASTRUP-BIRK et al., 2007, http://www. icp-forests.org/EPbiodiv.htm) je bila rezultat mnogih sestankov in diskusij skupin evropskih izvedencev v okviru aktivnosti programa EU Forest Focus. Pri tem so sodelovali strokovnjaki, ki so vključeni v evropsko ekspertno skupino izvedencev za proučevanje vegetacije (EU/ICP- Forests Expert Panel on Ground Vegetation) in posebna (ad hoc ustanovljena) delovna skupina za proučevanje biodiverzitete v okviru prej omenjene (http://www.icp-forests.org/EPbiodiv. htm). Pri pripravi projekta so aktivno sode- lovali tudi udeleženci testnega projekta EU ForestBiota. Poleg omenjenih so v veliki meri Slika 5: Organski podhorizonti: opad - Ol, fermentacijska plast - Of, humificirana organska plast - Oh. Figure 5: Organic sub-horizons: falling - Oj, fermentation layer - Of, humified organic layer - Oh. Slika 6: Predvsem v gorskem svetu se pojavljajo avtomorfna organska tla, ki imajo samo organski horizont. Figure 6: Automorphic organic soils having only the organic horizon are found above all in the mountain regions Slika 7: Odvzem volumenskih vzorcev mineralnega dela tal s cevasto sondo iz vnaprej določenih globin (0 do 5 cm, 5 do 10 cm, 10 do 20 cm, 20 do 40 cm, 40 do 60 cm, 60 do 80 cm). Figure 7: Taking the volume samples of the mineral part of the soil with the pipe probe from the depths, determined in advance (0-5 cm, 5-10 cm, 10-20 cm, 20-40 cm, 40-60 cm, 60-80 cm). Slika 8: V oddaljenosti 10 metrov ali več od vsakega obravnavanega oglišča smo izkopali, opisali in vzorčili po en reprezentančni talni profil. Mjklj Figure 8: One representative soil profile was dug out, described and sampled at the distance of 10 m or more from every treated corner. Slika 9: Shematski prikaz ploskve za popis vegetacije v okviru projekta BioSoil (Z - zeliščna plast, G2 - spodnja grmovna plast, G1 - zgornja grmovna plast, D2 - zgornja drevesna plast, D1 - zgornja drevesna plast) Figure 9: Schematic presentation of the vegetation registration plot in the framework of the »BioSoil« project (Z - herbal layer, G2 - lower shrub layer, G1 - upper shrub layer, D2 - lower tree layer, D1 - upper tree layer) prispevali tudi člani delovne skupine 3 v okviru akcije COST E43 (Harmonised indicators and estimation procedures for assessing components of biodiversity with NFI data). Za testiranje meto- dologije BioSoil - biodiverziteta na evropskem nivoju in pripravo končne, realistične oblike je bila na Gozdarskem inštitutu aprila 2006 orga- nizirana terenska, uskladitvena delavnica. V Sloveniji so terenska vegetacijska proučeva- nja v okviru demonstracijskega projekta BioSoil potekala leta 2006 (od 5. julija do 5. septembra) in leta 2007 (od 22. maja do 24. avgusta). Popis vegetacije je bil opravljen po enotni in usklajeni metodologiji na 39 ploskvah 16 x 16-kilometr- ske mreže. Popisi vegetacije so bili izdelani na krožnih permanentnih ploskvah (KPP), ki so bile zaradi objektivnosti pri spremljanju stanja gozdov sistematično premaknjene praviloma za 50 metrov od prvotnega kvadranta. Vzrok za manj ploskev KPP v primerjavi s 45 kava- dranti je v tem, da so nekatere ploskve zaradi sistematičnega premika padle zunaj gozda ali pa so bile določene šele po ponovnem preverjanju položaja ploskev oz. gozdnega sestoja. Med strokovnjaki za proučevanje vegetacije je bila dogovorjena popisna površina 400 m2, ki je tudi primerljiva s popisno površino za proučevanje vegetacije v okviru programa Intenzivnega monitoringa (ICP-Forests, Forest Focus). Metodologija BioSoil - biodiverziteta (BASTRUP-BIRK et al. 2007, http://www.icp- forests.org/EPbiodiv.htm) je za vegetacijsko proučevanje predvidela ploskve s popisno površino 400 m2, ki so krožne oblike. V metodologiji je bilo dovoljeno tudi pokrivajo več manjših podploskev, ki skupaj zavzemajo takšno popisno površino. Pri nas smo zaradi časovnih in kadrovskih omejitev proučevali vegetacijo na krožnih ploskvah z radijem 11,28 metra (površina 400 m2). Poleg zapisa splošnih oznak in ocene položaja ploskve v prostoru smo izmerili tudi nadmorsko višino, lego, nagib ploskve ter ocenili stopnjo skalnatosti/kam- nitosti in stopnjo zastiranja ležečih odmrlih lesnih ostankov. Na ploskvah smo ocenili stopnjo zastiranja posameznih vertikalnih plasti vegetacije (pravokotna projekcija plasti na površino ploskve). Ocenili smo stopnje zastiranja drevesne, grmovne, zeliščne in mahovne plasti. Stopnjo zastiranja mahovne plasti smo ocenili ločeno po različnih rastnih substratih (tla, skale in kamni, les). Poleg tega smo na ploskvah ocenili zastiranje vseh plasti vegetacije skupaj in zastiranje pritalnih plasti (brez dreves). Ocenili smo prevladujočo višino osebkov v spodnji in zgornji drevesni plasti, v spodnji in zgornji grmovni ter zeliščni plasti. Vrstno sestavo smo ugotavljali ločeno po petih vertikalnih plasteh (zeliščna plast, spodnja in zgornja grmovna plast, spodnja in zgornja drevesna plast) in za vsako posamezno vrsto smo ocenili njeno stopnjo zastiranja. Vertikalne plasti vegetacije smo opredelili po naslednjih določilih: - V zgornjo drevesno plast (D1) smo uvrstili drevesa, ki tvorijo streho sestoja (sorasla in nadrasla drevesa). Razmejitev med spodnjo in zgornjo drevesno plastjo je relativna, odvisna od rastiščnih razmer in tipa gozda. - Grmovne vrste, ki presegajo višino 5 metrov ali imajo prsni premer več kot 10 centi- metrov, smo opredelili kot vrste spodnje drevesne plasti (D2). V to plast uvrščamo drevesa, ki še niso dosegla t. i. strehe sestoja in so podstojna. - Tiste osebke lesnatih rastlinskih vrst, ki presegajo višino 150 centimetrov in še ne dosegajo višine 5 metrov ali prsnega pre- mera 10 centimetrov, smo uvrstili v zgornjo grmovno plast (G1). - Osebke lesnatih rastlinskih vrst, ki so visoka od 50 do 150 centimetrov, smo zajeli v spod- nji grmovni plasti (G2). - V zeliščno plast (Z) smo uvrstili vse neolese- nele vrste (brez mahov in lišajev) in lesnate vrste z višino prevladujočih osebkov do 50 centimetrov. Oceno stopnje zastiranja/obilja za rastlinske vrste po ploskvah smo izdelali po metodi Barkman et al. (1964) (preglednica 1). Poleg popisa vegetacije na ploskvi KPP smo dodatno opravili analitični pregled vegetacije v okolici ploskve in še posebno na kvadrantu mreže 16 x 16 km. Na temelju fitocenološkega popisa na 39 ploskvah KPP in rekognoscira- nja sestojno-vegetacijskih razmer na vseh 45 Preglednica 1: Poenostavljena lestvica za ocenjevanje zastiranja rastlinskih vrst (BARKMAN et al., 1964) Table 1: Simplified scale for the plant-cover estimation (BARKMAN et al. 1964) Lestvica Stopnja zastiranja (%) Zastiranje - sre- dina razreda (%) Količinska opredelitev r 0,01 posamezni osebki (1 do 2 osebka/ploskev) + <5,0 0,5 malo osebkov (3 do 20 osebkov/ploskev) 1 2,0 številni osebki (20 do 100 osebkov/ploskev) 2m 4,0 zelo številni osebki (> 100 osebkov/ploskev) 2a 5,0-12,5 8,8 2b 12,5-25,0 18,8 3 25,0-50,0 37,5 4 50,0-75,0 62,5 5 75,0-100,0 87,5 kvadrantih smo na območju reprezentančnega talnega profila opredelili vegetacijsko združbo. Območje reprezentančnega talnega profila smo opredelili tudi po določilih klasifikacije habitat- nih tipov Slovenije (HTS 2004 (JOGAN et al., 2004)), ki je prilagoditev palearktične klasifikacije habitatov - Physis (DEVILLERS, DEVILLERS- TESCHUREN, 1996) našim razmeram. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Lega kvadrantov 3.1 Positions of quadrants Preglednica 2 za vsak obravnavani kvadrant na 16 x 16-kilometrski mreži prikazuje delo- vno oznako koordinat, krajevno ime loka- cije, nadmorsko višino, naklon in lego terena, površinsko skalovitost in kamnitost ter kodo referenčne talne skupine (reference soil group) in lastnosti tal (qualifiers, specifiers) po med- narodni razvrstitvi tal World Reference Base (WRB 2006), ugotovljene na reprezentančnem talnem profilu. Preglednica 3 prikazuje številčno razporedi- tev kvadrantov po višinskih pasovih. Oblikovani višinski pasovi bolj ali manj ustrezajo razpore- ditvi vegetacijskih pasov naših klimaconalnih gozdnih združb. Največ kvadrantov (47 %) leži v predgorskem pasu, najmanj (le eden) pa v subalpinskem. 3.2 Matične podlage in razvrstitvi tal reprezentančnih profilov 3.2 Parent materials and classifications of representative profiles soil V preglednici 2 so prikazane kode WRB (2006) referenčnih talnih skupin (RTS) in kvalifi- katorjev ter specifikatorjev, ugotovljene na reprezentančnih profilih. Kode kvalifikatorjev in specifikatorjev so po pravilih klasifikacije WRB dodane imenom RTS kot predpone in zapone. Predpone pojasnjujejo značilne lastnosti dolo- čene RTS, zapone pa druge splošnejše lastnosti. Njihova imena WRB in skrajšane opredelitve so prikazane v preglednici 5. V preglednici 4 so prikazane kode, imena in številčni deleži referenčnih talnih skupin WRB, ugotovljenih na reprezentančnih talnih profilih. Največ (51 %) reprezentančnih talnih profilov je bilo izkopanih v kambičnih tleh oz. kambisolih. Na 14 profilih so imeli evtrične, na devetih pa distrične lastnosti oz. kvalifikatorje (preglednici 3 in 5). Na 20 % profilov smo ugotovili izprana tla z zelo evtričnim eluvialnim (argičnim) Bt horizontom oz. luvisole, ki so bili vsi precej humozni (vsem je bil ugotovljen kvalifikator humic, ki pojasnjuje vsebnost organskega C). Na 13 % profilov so bila tla razvrščena v feozeme (Phaeozems), ker so imela humozni molični horizont A in do globine 100 cm ali več, mer- jeno od površine tal oz. do kompaktne kamnine (R horizonta), če so bila plitvejša, stopnjo nasi- čenosti z bazami (vrednost V) enako ali večjo Preglednica 2: Delovne oznake koordinat kvadrantov (D.o.k.), krajevna imena, nadmorske višine, nakloni in ekspozicije terena, površinska skalovitost in kamnitost ter kode WRB (2006) referenčnih talnih skupin, kvalifikatorjev in specifikatorjev reprezentančnih profilov Table 2: Work designations of geographical coordinates of quadrants (D.o.k.), names of locations, elevations, slope gradients and orientations, surface rockiness and stoniness and WRB (2006) codes for reference soil groups, qualifiers and specifiers of the representative profiles D. o.k. Krajevno ime Location Nadm.viš. Elevation (m) Naklon Inclina- tion (°) Ekspozi- cija Orienta- tion Skalovitost; kamn. Rockness; stonin. (%) Koda WRB za tla profila WRB code for soil of profile B6 Baske 540 25 NW 0; 0-2 Ha CM (hu,hd,sln) B7 Merljaki 110 20 N 0; 5-15 Ha AC(hu,hd,slp) C3 Martuljek 1133 27 N 5; 20 Nl PH (ca,so,sl) C4 Fužinske planine 1497 0 - 60 E 5-15; 5-15 Nl,sa,fo HS (eu,sk) C5 Kneža 720 20 W 30; 30 mo,hk LP (ca,huh,so,sk) C6 Gorenja Trebuša 500 15 S 15; 25 Nl CM (hu,eu,slp) C8 Križ 315 0 - 5 N 2-5; 0-2 Nl CM (hu,eu,skn,ce,ro) D4 Zajama 1025 27 N 0-2; 2-5 Nl PH (ca,so,sk,slp) D8 Smolovec 676 15 SW 0; 0 Ha CM (hu,dy,sk,sl) D9 Padež 532 40 W 0-2; 20 ha CM (hu,eu,skn) E4 Ljubno na Gor. 529 0 0 0; 0 ha CM (hu,hd,cr) E5 Lubnik 532 42 NE 2-5; 20-30 nl PH (ca,so,skn,slp) E7 Ravnik 519 15 S 5-10; 10 nl CM (hu,he,sl) F7 Rakitna 799 18 S 0-2; 5-15 nl,rz PH (so,skn) F8 Križna jama 648 15 WNW 35-70; 5-10 nl CM (hu,ee,skp,slp) F9 Snežnik 1208 20 S 20; 30 el PH (slp) G4 Podvolovljek 1227 40 S 20; 20 sa, fo HS (eu,sk) G5 Rafolče 453 17 S 5-15; 2-5 el CM (so,hu,eu,cep) G6 Besnica 551 35 E 0; 2 ha CM (hu,hd,skn) G7 Čušperk 611 5 N 15; 20 nl LV (hu,he,slp,cr) H3 Kavšak 910 30 SSW 0; 0-2 ha LV (rp,hu,ed) H4 Okonina 427 35 W 0; 5 nl LV (hu,he,skn) H5 Trojane 680 35 N 0; 5 nl,rz PH (so,sk) H6 Jelša 364 20 E 0; 0 nl, fo CM (dy) H7 Sela pri Šumberku 557 20 W 0; 0-2 ha AC(au,hu,hd,slp,sln,cr) H8 Hinje 395 10 SW 5-15; 20 nl LV (hu,he,ce) H9 Stojna 689 15 W 35; 25 nl CM (hu,eu,sl) I2 Gortina 628 45 E 0; 2-5 nl CM (hu,ne,sl,cr) I4 Andraž 383 12 W 0; 0 ha PL (ne,sln) I5 Čeče 595 22 SE 0; 0 nl CM (hu,dy,sk) I6 Gradišče 686 20 SE 2-5; 0 el CM (so,hu,eu,cep) I8 Draganja sela 316 5 NE 0-2; 0-2 nl,ct LV (hu,ed,ne,sl,cr) I9 Sredgora 839 18 NE 0-2; 2-5 nl CM (so,hu,he) J2 Remšnik 546 25 S 0; 0 ha CM (hu,hd,skn) J3 Komisija 1318 13 S 0; 0 ha CM (hu,hd,sk,cr) J4 Pogorelec 367 30 NW 0; 0 ha LV (rp,hu,ed,ne,skn) J5 Svetina 751 30 NW 0; 0 ha CM (huh,he,rp,sk) J6 Ledina - Sevnica 352 15 NE 0; 0 el LV (hu,ee,sk) J8 Trdinov vrh 767 10 N 0; 0-2 ha LV (hu,ne,sl) K4 Kolačno 319 20 N 0-2; 0 ha LV (hu,ne,slp,sln) L3 Dravski Dvor 272 0 0 0; 0-2 ha CM (hu,dy,skn) L4 Rabuda 352 20 NW 0; 2-5 ha CM (he,cr) M4 Gruškovje 262 38 N 0; 2-5 nl CM (hu,he,rp) N2 Bunčani 188 0 0 0; 0 mo FL (ca,hu,he,slp) N3 Runeč 300 20 NW 0; 0 ha CM (so,he) Preglednica 3: Razporeditev kvadrantov po višinskih pasovih Table 3: Distribution of the quadrants according to the altitude zones Višinski pas Altitude zone Razpon pasov Width of zones Št. kv. No. of q. % nižinsko-gričevnat (planarno-kolinski) lowland-hilly < 300 m 5 11 predgorski (submontanski) submontane 301-600 m 21 47 gorski (montanski) mountainous 601-900 m 12 27 visokogorski (altimontanski) alti-montane 901-1400 m 6 13 subalpinski subalpine > 1400 m 1 2 Preglednica 4: Kode, imena in številčni deleži (n) referenčnih talnih skupin WRB, ugotovljenih na reprezentančnih talnih profilih. Table 4: Codes, names and number shares (n) of WRB reference soil groups, determined on representative soil profiles Koda Code Ime WRB referenčne talne skupine Name of WRB reference soil group n % AC akrična tla - akrisoli (Acrisols) 2 4,4 CM kambična tla - kambisoli (Cambisols) 23 51,1 FL obrečna tla - fluvisoli (Fluvisols) 1 2,2 HS organska tla - histosoli (Histosols) 2 4,4 LP leptosoli (Leptosols) 1 2,2 LV luvisoli (Luvisols) 9 20,0 PH feozemi (Phaeozems) 6 13,3 PL psevdoglejna tla - planosoli (Planosols) 1 2,2 E 8 45 100 Slika 10: Za proučevanje rastlinske komponente na točkah mreže 16 x 16 km se v mednarodni terminologiji uporablja izraz ground vegetation oz. pritalna vegetacija z namenom, da bi dali poseben podarek proučevanju podstojnega rastja. Vendar pa smo v tem sklopu analizirali tudi strukturo in vrstno sestavo drevesnih plasti, saj sta to dobra pokazatelja rastiščnih razmer in gospodarjenja. Figure 10: For the plant component research on the 16 x 16 km net points the expression »ground vegetation« is used in the international terminology to emphasize the research of the sub-stand vegetation. However, in this complex we also analyzed the structure and species composition of the tree layers since they are good indicators of the site conditions and management. Slika 11: Zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP. (79) 95) je najpogosteje opredeljena gozdna združba na točkah 16 x 16-km mreže. Figure 11: Moderately acidophilic beech forest with chestnut (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.&ZUP. (79) 95) is the most often determined association at the 16 x 16 km net points. Slika 12: Rebrenjača (Blechnum spicant (L.) Roth) in borovnica (Vaccinium myrtillus L.) sta značilni vrsti distričnih, zelo kislih tal. Figure 12: Deer fern (Blechnum spicant (L.) Roth) and bilberry (Vaccinium myrtillus L.) are characteristic species on dystric, very acid soil. Slika 13: Navadno tevje (Hacquetia epipactis (Scop.) DC.) je značilna vrsta podgorskih bukovih gozdov, vendar pa se pojavlja tudi v drugih gozdnih združbah, pretežno na karbonatni podlagi od nižin do gorskega pasu. Figure 13: Hacquetia (Hacquetia epipactis (Scop.) DC.) is a characteristic species in sub-mountain beech forests, however it can be also found in other forest associations, prevailingly on calcareous soil, from lowland to mountain belt. od 50 %. Po dva reprezentančna talna profila sta bila izkopana v zelo kislih, akričnih tleh oz. akrisolih (za taka izprana tla je značilen zelo distričen eluvialni (argični) Bt horizont) ter v avtomorfnih organskih tleh oz. foličnih histo- solih (oba profila sta vsebovala debel organski folični horizont). Po en reprezentančni talni profil je bil razvrščen (zaradi velike skeletnosti zelo humoznih tal) v leptosol, v obrečna tla oz. fluvisol ter v psevdoglejna tla oz. planosol. Na vseh 45 talnih profilih smo skupno ugotovili 32 kvalifikatorjev in specifikatorjev WRB (2006) (preglednica 5). V preglednici 6 so prikazane matične podlage in tla reprezentančnih talnih profilov, razvrščena po slovenski klasifikaciji tal, kar smo oblikovali na Gozdarskem inštitutu Slovenije (uporabljen je bil vir URBANČIČ et al., 2005, http://petelin. gozdis.si/impsi/publikacije/ atlas_tal.pdf). Na vezanih klastičnih usedlinah je bilo izkopanih 17 reprezentančnih talnih profilov (preglednica 7); od tega dva na nekarbonat- nih (permokarbonskih) skrilavih glinovcih, meljevcih in peščenjakih, pet na (miocenskih) glinovcih, meljevcih in peščenjakih z manjšo vsebnostjo karbonatov, štirje na (karbonatnih in nekarbonatnih) fliših, pet na laporjih in eden na (mešanem) konglomeratu. Na biokemičnih usedlinah je bilo izkopanih 21 reprezentančnih talnih profilov, 20 na dolomitih in apnencih in eden na apnencu z rožencem. Na metamorfnih kamninah (skrilavcu, kvarcitu, gnajsu) so bili osnovani trije, na nevezanih usedlinah pa štirje (dva na mivki in produ, dva na pobočnem grušču). Tla devetih reprezentančnih talnih profilov so bila razvrščena v talni tip rendzina, tla desetih v talni tip distrična rjava tla, petih v evtrična rjava tla, osmih v rjava pokarbonatna tla (tla profila C8 s Krasa so bila rdeče rjava), enajstih v izprana tla, tla po enega profila pa v talna tipa obrečna tla in v psevdoglej (preglednici 6 in 8). Številni avtorji omenjajo in obravnavajo slabo ujemanje nacionalnih razvrstitev tal s klasifikacijo tal WRB (YLI-HALL in sod., 2001, PASCUAL in sod., 2001, KARKLINS, 2008, SPAARGAREN, 2008, KRALJ, 2008 idr.). Tomaž Kralj (2008) je v svoji doktorski disertaciji primerjal 380 talnih profilov, kla- sificiranih po t. i. modificirani jugoslovanski klasifikaciji tal (MJKT) in po WRB (2006). Največje neujemanje je ugotovil pri rendzi- nah, ki so bile po WRB (2006) razvrščene kar v štiri referenčne skupine: leptosole (koda LP), feozeme (PH), histosole (HS) in tudi kambisole (CM). Tudi v našem primeru sta (v preglednici 8) od skupno devetih talnih profilov z rendzino dva uvrščena v folične (fo=folic) histosole (HS), eden v molični (mo=mollic) leptosol (LP), šest pa v feozeme (PH). Po drugi strani so štirje talni tipi (distrična rjava tla, evtrična rjava tla, rjava pokarbonatna tla in terra rossa) razvrščeni v eno referenčno skupino - kambisole (CM). Talni tip distrična rjava tla se od preostalih tipov kambičnih tal pri klasifikaciji WRB (2006) večinoma loči s kvalifikatorji in specifikatorji, ki opredeljujejo distrične lastnosti tal. V našem primeru (pre- glednici 8 in 5) so to: distrična (dy=dystric), hiperdistrična (hd= hyperdystric) in endoev- trična (ne= endoeutric). Toda že Kralj (2008) je ugotovil, da pri klasifikaciji WRB (2006) ni kvalifikatorjev in specifikatorjev, ki bi značilno ločevali med rjavimi pokarbonatnimi tlemi, evtričnimi rjavimi tlemi in terra rosso. Smo pa v našem primeru vsem rendzinam in rjavim pokarbonatnim tlem na dolomitni matični podlagi ugotovili kvalifikator WRB "sodična" (so= sodic), saj sta pri vseh v glo- bini do 50 cm (merjeno od površine tal) imela izmenljiva Na+ in Mg2+ skupaj (predvsem pa magnezijevi kationi) > 15 % delež v kationskih izmenjavah. Za talni tip izpranih tal sta diagnostična eluvialni horizont E, iz katerega so izprani predvsem bazični kationi ter glinasti delci, in iluvialni, argiluvični horizont Bt pod njim, v katerem se glina kopiči. Po mednarodni klasifikaciji WRB je pet referenčnih talnih skupin (albeluvisole (Albe- luvisols), alisole (Alisols), akrisole (Acrisols), luvisole (Luvisols) in liksisole (Lixisols)), za katere je diagnostičen t. i. argični horizont B, ki vsebuje opazno več gline kot horizont nad njim. Glavnina naših izpranih tal je uvrščena v luvisole (koda LV), ki imajo argični horizont Preglednica 5: Kode, imena, skrajšane opredelitve in številčni deleži (n) kvalifikatorjev in specifikatorjev WRB, ugotovljenih na reprezentančnih talnih profilih Table 5: Codes, names, abridged definitions and number shares (n) of WRB qualifiers and specifiers, determined on representative soil profiles Koda Code Ime WRB WRB name Opredelitev kvalifikatorja oz. specifikatorja WRB Definition of WRB qualifier or specifier n Au alumic Tla imajo v globini od 50 do 100 cm nasičenost z Al > 50 % 1 Ca calcaric V gl. od 20 do 50 cm oz. od 20 cm in R hor. vsebujejo > 2 % CaCO3 5 Ce clayic V globini do 100 cm vsebujejo > 30 cm debelo plast z glinasto teksturo 1 Cep epiclayic V globini do 50 cm vsebujejo > 30 cm debelo plast z glinasto teksturo 2 Cr chromic V gl. do 150 cm je >30 cm debela plast z bravo, bolj rdečo od 7,5YR x/4 5 Ct cutanic Pojavljanje glinastih prevlek v iluvialnem Bt horizontu 1 Dy dystric V gl. 20 do 50 cm oz. 20 cm - R je stopnja nasičenosti z bazami V < 50 % 4 Ed epidystric V < 50 % v globini od 20 do 50 cm oz. 20 cm - R (kompaktno kamnino) 3 Ee epieutric V globini od 20 do 50 cm, merjeno od površine tal, je V > 50 % 2 El epileptic R hor. (kompaktna kamnina) se začne pojavljati znotraj globine 50 cm 4 Eu eutric V > 50 % prevladuje v globini od 20 do 100 cm oz. od 20 cm do R 9 Fo folic V globini do 40 cm, merjeno od površine tal, je folični horizont 3 Ha haplic Tla imajo tipične lastnosti referenčne skupine 18 Hd hyperdystric V globini od 20 do 100 cm imajo V < 50 %, ponekod pa V < 20 % 7 He hypereutric V globini od 20 do 100 cm imajo V > 50 %, ponekod pa V > 80 % 8 Hk hyperske- letic Do gl. 75 cm v povprečju vsebujejo < 20 vol. % finih delcev tal 1 Hu humic Do gl. 50 cm v povprečju vsebujejo > 1 % organskega C 31 Huh hyperhumic Do gl. 50 cm v povprečju vsebujejo > 5 % organskega C 2 Mo mollic Imajo humozni molični horizont A 1 mo 2 Ne endoeutric V globini od 50 do 100 cm, merjeno od površine tal, imajo V > 50 % 6 Nl endoleptic Kompaktna kamnina (R hor.) se pojavlja v globinah od 50 do 100 cm 20 Ro rhodic V gl. do 150 cm vsebujejo > 30 cm debelo plast, bolj rdečo od 5YR 3.5/x 1 Rp ruptic V globini do 100 cm imajo litološko diskontinuiteto 4 Rz rendzic Imajo Amo, ki vsebuje/prekriva karbonatni material (> 40 % CaCO3) 2 Sa sapric Manj kot 1/6 organske snovi vsebuje prepoznavne rastlinske ostanke 2 Sk skeletic V globini do 100 cm vsebujejo povprečno > 40 volumskih % skeleta 9 Skn endoskeletic V globini od 50 do 100 cm vsebujejo povprečno > 40 vol % skeleta 8 Skp episkeletic V globini do 50 cm vsebujejo povprečno > 40 volumskih % skeleta 1 Sl siltic V gl. do 100 cm je > 30 cm debela plast s teksturo M, MI, MGI ali MG 7 Sln endosiltic V gl. od 50 do 100 cm imajo > 30 cm debelo plast z "meljasto" teksturo 4 Slp episiltic V globini do 50 cm imajo > 30 cm debelo plast z "meljasto" teksturo 10 So sodic V globini do 50 cm imata izmenljiva Na+ in Mg2+ > 15 % delež v KIK 10 Preglednica 6: Delovne oznake koordinat kvadrantov (D.o.k.), slovenska razvrstitev tal GIS (Urbančič et al. 2005), matične podlage in humusne oblike BioSoil reprezentančnih talnih profilov 16 x 16-km mreže Table 6: Working designations of geographical coordinates of quadrants (D.o.k.), Slovenian soil classification of GIS (Urbančič et al. 2005), parent materials and humus forms of »BioSoil« representative soil profiles on the 16 x 16 km net D. o. k. Slovenska razvrstitev tal, matične podlage in humusne oblike reprezentančnih talnih profilov Slovenian soil classification, parent materials and humus forms of the representative soil profiles B6 Distrična rjava tla, na flišu, humusna, zelo globoka, dvoslojna, ilovnata, antropogenizirana, sprsteninasta B7 Izprana tla, na nekarbonatnem flišu, tipična, globoka, ilovnata, antropogenizirana (v preteklosti kmetijska raba), sprsteninasta C3 Rendzina, na apnencu in dolomitu, prhninasta, ponekod s surovim humusom, karbonatna, plitva do globoka C4 Rendzina, na apnencu, prhninasta, z debelim O horizontom, brez mineralnega dela tal (alpska črnica) C5 Rendzina, na apnencu in dolomitu, sprsteninasta, karbonatna, sr. gl. do globoka, zelo skeletna C6 Rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, tipična, globoka, ilovnata, sprsteninasta C8 Rdeče rjava pokarbonatna tla (jerovica - "ilovka"), na apnencu, tipična, plitva do globoka, ilovnata, prhninasta D4 Rendzina, na apnencu in dolomitu, prhninasta, karbonatna, srednje gl. do globoka D8 Distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu, tipična, globoka, ilovnata, prhninasta D9 Evtrična rjava tla, na flišu, koluvialna, globoka, ilovnata, sprsteninasta E4 Distrična rjava tla , na mešanem konglomeratu,izprana, globoka, ilovnata, prhninasto sprsteninasta E5 Rendzina, na dolomitu, prhninasta, rjava in karbonatna, globoka, koluvialna E7 Rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, srednje gl. do globoka, ilovnata, prhninasta F7 Rendzina, na dolomitu, prhninasta, karbonatna, ponekod rjava, globoka F8 Rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, srednje globoka, ilovnata, sprsteninasta F9 Rendzina, na apnencu, s surovim humusom, tipična, globoka G4 Rendzina, na apnenem grušču, prhninasta, z debelim O horizontom, brez mineralnega dela tal (alpska črnica) G5 Rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, plitva do srednje globoka, glinasta, prhninasto sprsteninasta G6 Distrična rjava tla, na skrilavih glinavcih in peščenjakih, tipična, globoka, ilovnata, sprsteninasta G7 Izprana pokarbonatna tla, na apnencu, evtrična, srednje globoka, meljasto ilovnata do glinasta, sprsteninasta H3 Izprana tla, na mešanem grušču, koluvialna, dvoslojna, z evtričnim podtaljem, globoka, ilovnata, s surovim humusom H4 Izprana pokarbonatna tla, na laporju in apnenem peščenjaku, koluvialna, srednje globoka, ilovnata, sprsteninasta H5 Rendzina, na dolomitu, prhninasta, rjava, globoka H6 Distrična rjava tla, na skrilavih glinavcih in peščenjakih, tipična, sr. gl. do gl., ilovnata, s surovim humusom H7 Izprana tla, na apnencu z rožencem, tipična, globoka, ilovnata do glinasta, prhninasta H8 Izprana pokarbonatna tla, na apnencu, evtrična, srednje globoka, glinasta, sprsteninasta H9 Rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, plitva do globoka, glinasta, sprsteninasta I 2 Distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, tipična, z evtričnim podtaljem, sr. glob., ilovnata, sprsteninasta I 4 Psevdoglej, na meljevcu in glinovcu, pobočni, globok, evtričen, ilovnat do glinast, prhninasto sprsteninast I 5 Distrična rjava tla, na miocenskem meljevcu in peščenjaku, tipična, globoka, ilovnata, prhninasta I 6 Rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, srednje globoka, ilovnata do glinasta, sprsteninasta I 8 Izprana pokarbonatna tla, na apnencu, močno akrična, globoka, ilovnata do glinasta, sprsteninasta I 9 Rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, srednje globoka, ilovnata do glinasta, sprsteninasta J2 Distrična rjava tla, na filitoidnem skrilavcu in kvarcitu, tipična, globoka, ilovnata, s surovim humusom J3 Distrična rjava tla, na gnajsu, tipična, globoka, ilovnata, s surovim humusom J4 Izprana karbonatna tla, na laporju, zmerno akrična, globoka, ilovnata do glinasta, sprsteninasta J5 Evtrična rjava tla, na meljevcih in peščenjakih, koluvialna, dvoslojna, globoka, ilovnata, sprsteninasta J6 Izprana tla, na glinavcih in peščenjakih, tipična, z evtričnim podtaljem, plitva do srednje globoka, ilovnata, prhninasta J8 Izprana pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, zmerno akrična, globoka, ilovnata do glinasta, sprsteninasta K4 Izprana tla, na glinavcih in peščenjakih, tipična, z evtričnim podtaljem, globoka, ilovnata do glinasta, prhninasta L3 Distrična rjava tla, na nekarbonatnem terasnem produ, tipična, srednje gl. do globoka, ilovnata, sprsteninasta L4 Evtrična rjava tla, na laporju in peščenjaku, tipična, globoka, ilovnata, sprsteninasta M4 Evtrična rjava tla, na laporju, koluvialna - dvoslojna, globoka, ilovnata, sprsteninasta N2 Obrečna tla, na mivki in produ, razvita, karbonatna, zelo globoka, ilovnata do peščena, sprsteninasta N3 Evtrična rjava tla, na laporju, tipična, globoka, ilovnata, prhninasto sprsteninasta Preglednica 7: Razredi in tipi matičnih podlag po številu reprezentančnih talnih profilov (n) Table 7: Classes and types of parent materials accorting to number of representative soil profiles (n) Matične podlage reprezentančnih talnih profilov Parent materials of representative soil profiles n Vezane klastične usedline (Consolidated clastic sedimentary rocks): konglomerat, peščenjak, meljevec, glinovec, skrilav glinovec, fliš, lapor (conglomerate, sandstone, siltstone, claystone, clayey shale, flysch, marl) 17 Biokemične usedline (Biochemical sedimentary rocks): dolomit, apnenec, apnenec z rožen- cem (dolomite, limestone, limestone with chert) 21 Metamorfne kamnine (Metamorphic rocks): skrilavec, kvarcit, gnajs (shist, quartzite, gneiss) 3 Nevezane usedline (Unconsolidateddeposits): ilovica, melj, pesek, prod, pobočni grušč (loam, silt, sand, gravel, talus scree) 4 E 45 Preglednica 8: Primerjave in povezave med tipi tal, referenčnimi skupinami WRB in njihovimi podenotami Table 8: Comparisions and connections between soil types, WRB reference soil groups and their subunits Tipi tal in podenote (Soil types and subunits) WRB koda WRB code S S Rendzine ( Rendzinas): 9 na apnencu, prhninasta, z debelim O (foličnim) horizontom - alpska črnica (on limestone, with Moder humus form, thick O (folic) horizon - alpine black soil) sa,fo HS (eu,sk) 2 na apnencu, s surovim humusom, tipična, globoka (limestone, Mor, typical, deep) el PH 1 na dolomitu, na dolomitu in apnencu (on dolomite, on dolomite and limestone,) ", sprsteninasta, karbonatna, globoka, skeletna (Mull, calcareous, deep, skeletal ) mo,hk LP (ca,so) 1 ", prhninasta, rjava, globoka (Moder, brown, deep) nl,rz PH (so,sk) 1 ", prhninasta, karbonatna, globoka (Moder, calcareous, deep) nl PH (ca,so) 3 " nl, rz PH (so,skn) 1 Distrična rjava tla (Dystric brown soils): 10 Tipična, humusna, izprana (typical, humic, leached) CM (hd) 5 Tipična (typical) CM (dy) 4 Tipična, z evtričnim podtaljem (typical, with eutric underground) CM (ne) 1 Evtrična rjava tla (Eutric brown soils): CM (he) 5 5 Rjava pokarbonatna tla (Brown soils on limestones and dolomites) 8 Jerovica, na apnencih (Reddish brown soils on limestones) CM (eu,ro) 1 Rjava pokarbonatna tla, na apnencih (Brown soils on limestones) CM (eu) 2 " CM (he) 1 " CM (ee) 1 Rjava pokarbonatna tla, na dolomitih (Brown soils on dolomites) CM (so,eu) 2 " CM (so,he) 1 Izprana tla (Lessive soils): 11 Pokarbonatna (on calcareous bedrocks), evtrična (eutric), koluvialna ( colluvial) LV(he) 3 Pokarbonatna (on calcareous bedrocks), akrična (acric) LV(ed) 2 " LV(ne) 1 Na nekarbonatnih kamninah (on other bedrocks) LV(ee) 1 " LV(ne) 1 " LV(ed) 1 " ha AC (hu,hd) 2 Obrečna tla (Alluvial soils): razvita, karbonatna (developed, calca- reous) mo FL (ca) 1 1 Psevdoglej (Pseudogley): evtrični (eutric) PL (ne) 1 1 Z 7 talnih tipov (Soil types) Z 8 skup. (groups) 45 45 B s kationsko izmenjalno kapaciteto (KIK) 24 cmol(+) kg-1 gline ali več. Izprana tla dveh pro- filov so uvrščena v akrisole (koda AC), ki imajo argični horizont B s KIK, manjšo od 24 cmol(+) kg-1 gline in stopnjo nasičenosti z bazami (V), manjšo od 50 %. V preglednici 8 je razvidna razlika med akričnimi tlemi WRB, za katere je značilen distrični argični horizont B, in različico podtipa akrična izprana pokarbonatna tla, za katero sta značilna obvezno distrični eluvialni E in praviloma evtrični iluvialni horizont Bt (tako da je uvrščen v luvisole). Talni tip obrečna tla se dobro ujema z referenčno talno skupino fluvisoli (Fluvisols) WRB. Tudi njune nižje talne enote so v našem primeru precej podobno opredelile lastnosti tal obravnavanega profila. Talni tip psevdoglej se v našem primeru sklada z referenčno talno skupino planosoli (Planosols) WRB. 3.3 Potencialne gozdne rastlinske združbe na območjih reprezentančnih talnih profilov projekta BioSoil in njihova razvrstitev v klasifikacijo habitatnih tipov 3.3 Potential forest plant associations on the representative soil profiles areas of the »BioSoil« project and their distribution in relation to classification of habitat types Območjem reprezentančnih talnih profilov na slovenski 16 x 16-km mreži smo, glede na rastiščne razmere in rastlinsko vrstno sestavo, opredelili potencialno gozdno združbo (pre- glednica 9). Pri uvrščanju ploskev v gozdne združbe smo uporabljali različne pregledne fitocenološke vire (npr. ZORN, 1975, SMOLE, 1988, MUCINA et al., 1993, ZUPANČIČ, 1999, MARINČEK & ČARNI, 2002, ROBIČ & ACCETTO, 2001, ČARNI et al., 2008) ter mnoga dela, ki obravnavajo vegetacijo posameznih območij ali posamezne gozdne združbe. Na ploskvah prevladujejo različne oblike bukovih gozdov (37 ploskev oz. 82 %). Med njimi so najpogostejša bukovja iz zvez Aremonio-Fagion (24 ploskev) in Fagion sylvaticae (11 ploskev). Med združbami prevladujejo različne oblike acidofilnih bukovij. Od 13 ploskvev z acido- filnimi bukovji jih 9 poraščajo oblike zmerno kisloljubnega/acidofilnega bukovega gozda s kostanjem (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP. (79)95). Poleg teh smo na dveh ploskvah popisali tudi zmerno kisloljubni bukov gozd z belkasto bekico (Luzulo albidae-Fagetum MEUSEL 37) in prav tako na dveh ploskvah kisloljubni bukov gozd z rebrenjačo (Blechno- Fagetum HT.ex MAR.70). Med pogosteje evi- dentiranimi združbami na mreži sta tudi gozd bukve in gradna z bršljanom (Hedero-Fagetum KOŠ. (62, 79) 94) in gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo (Lamio orvalae-Fagetum (HT.38) BORH.63), ki sta bila evidentirana na štirih ploskvah. Po trikrat pa sta bili opredeljeni naslednji združbi: dinarski gorski gozd jelke in bukve (Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR. et al. 93 var.geogr. Cala- mintha grandiflora SURINA (2001)2002) in alpski bukov gozd (Anemono trifoliae-Fagetum TREG.62 var.geogr. Helleborus nigersubsp.niger MAR.,POLD.& ZUP.89). V preglednici 10 smo ploskve mreže 16 x 16 km (BioSoil) razvrstili po določilih klasi- fikacije habitatnih tipov Slovenije (HTS 2004 (JOGAN et al., 2004)), ki je nastala na temelju palearktične klasifikacije habitatov - Physis (DEVILLERS, DEVILLERS-TESCHUREN, 1996). Habitatni tip predstavlja fiziognomsko enoto v naravi in je v povezavi z značilnimi življenjskimi prostori rastlinskih in živalskih vrst. Z drugimi besedami: opredeljujejo habi- tatni tip kot rastlinsko in živalsko združbo, ki je značilni živi del ekosistema in je povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itn.) na prostor- sko opredeljenem območju (JOGAN et al., 2004). Tipologija HTS 2004 (JOGAN et al., 2004) je hierarhična klasifikacija. Habitatni tipi so uvrščeni v sedem osnovnih skupin (npr. 3 - Grmišča in travišča, 4 - Gozdovi, 5 - Barja in močvirja), vsaka izmed njih pa je natančneje razdeljena glede na ekološke in vegetacijske značilnosti. Hierarhična zgradba omogoča spremembe tipologije na podlagi novih spoznanj. 22 Talne in vegetacijske razmere na slovenski 16 x 16-kilometrski mreži Preglednica 9: Slovenska in latinska imena potencialnih gozdnih rastlinskih združb na območjih reprezentančnih talnih profilov Table 9: Slovenian and Latin names of potential forest plant associations of the representative soil profiles areas. D. o. k. Potencialna rastlinska združba Potential plant association B6 Primorski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Calamintha grandiflora MAR.& ZUP. (79)95 B7 Submediteranski gradnov gozd s senčnim šašem Carici umbrosae-Quercetum petraeae POLD.&MAR. 94 var.geogr. Sesleria autumnalis DAKS. 87 C3 Alpski bukov gozd Anemono trifoliae-Fagetum TREG.62 var.geogr. Helleborus niger subsp.niger MAR.,POLD.& ZUP.89 C4 Alpski smrekov gozd z golim lepenom Adenostylo glabrae-Piceetum M.WRAB.ex.ZUKRIGL 73 corr.ZUP.99 var.geogr. Cardamine tri- folia ZUP.(95) 99 C5 Predalpski toploljubni gozd bukve in gabrovca Ostryo-Fagetum M.WRAB.ex TRIN.72 var.geogr. Anemone trifolia (MAR.,PUNC.& ZUP.80)POLD.82 C6 Predalpski podgorski bukov gozd s tevjem Hacquetio-Fagetum KOŠ.62 var.geogr. Anemone trifolia KOŠ.79 C8 Submediteranski gradnov gozd z jesensko vilovino Seslerio autumnalis-Quercetumpetraeae POLD.(64)82 D4 Alpski bukov gozd Anemono trifoliae-Fagetum TREG.62 var.geogr. Helleborus niger subsp.niger MAR.,POLD.& ZUP.89 D8 Primorski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Calamintha grandiflora MAR.& ZUP. (79)95 D9 Primorski podgorski bukov gozd s pirenejskim ptičjim mlekom Ornithogalo pyrenaici-Fagetum MAR.,PAP., DAKS.& ZUP.90 E4 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS.( 96) 2004 E5 Bukov gozd s kresničevjem; na dolomitnih rendzinah, v hladnih legah Arunco-Fagetum KOŠ. 62 E7 Dinarski gorski gozd jelke in bukve Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR. et al. 93 var.geogr. Calamintha grandiflo- ra SURINA (2001)2002 F7 Toploljubni gozd bukve in gabrovca Ostryo-Fagetum M.WRAB.ex TRIN.72 F8 Preddinarski gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo Lamio orvalae-Fagetum (HT.38)BORH.63 var.geogr. Dentariapolyphyllos KOŠ.62 F9 Dinarski gorski gozd jelke in bukve Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR. et al. 93 var.geogr. Calamintha grandiflo- ra SURINA (2001)2002 G4 Alpski bukov gozd Anemono trifoliae-Fagetum TREG.62 var.geogr. Helleborus niger subsp.niger MAR.,POLD.& ZUP.89 G5 Predalpski podgorski bukov gozd s tevjem Hacquetio-Fagetum KOŠ.62 var.geogr. Anemone trifolia KOŠ.79 G6 Kisloljubni bukov gozd z rebrenjačo Blechno-Fagetum HT.ex MAR.70 G7 Preddinarski gozd bukve in gradna z bršljanom Hedero-Fagetum KOŠ. (62, 79) 94 , (sin. Querco petraeae-Fagetum KOŠ. 62) var.geogr. Epimedi- um alpinum KOŠ 79 H3 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd z belkasto bekico Luzulo albidae-Fagetum MEUSEL 37 var.geogr. Cardamine trifolia (MAR.83) MAR.& ZUP.95 H4 Zmerno kisloljubni jelov gozd z okroglolistno lakoto Galio rotundifolii-Abietetum albae M.WRAB (55) 59 H5 Bukov gozd s kresničevjem; na dolomitnih rendzinah, v hladnih legah Arunco-Fagetum KOŠ. 62 H6 Kisloljubni bukov gozd z rebrenjačo Blechno-Fagetum HT.ex MAR.70 H7 Preddinarski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Epimedium alpinum MAR.& ZUP.(79)95 H8 Preddinarski gozd bukve in gradna z bršljanom Hedero-Fagetum KOŠ. (62, 79) 94 , (sin. Querco petraeae-Fagetum KOŠ. 62) ) var.geogr. Epimedi- um alpinum KOŠ 79 H9 Preddinarski gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo Lamio orvalae-Fagetum (HT.38)BORH.63 var.geogr. Dentariapolyphyllos KOŠ.62 I2 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS.( 96) 2004 I4 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS.( 96) 2004 I5 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS.( 96) 2004 I6 Preddinarski gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo Lamio orvalae-Fagetum (HT.38)BORH.63 var.geogr. Dentaria polyphyllos KOŠ.62 I8 Preddinarski gozd bukve in gradna z bršljanom Hedero-Fagetum KOŠ. (62, 79) 94 , (sin. Querco petraeae-Fagetum KOŠ. 62) var.geogr. Epimedi- um alpinum KOŠ 79 I9 Dinarski gorski gozd jelke in bukve Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR. et al. 93 var.geogr. Calaminthagrandiflo- ra SURINA (2001)2002 J2 Kisloljubni jelov gozd s trokrpim mahom Bazzanio trilobatae-Abietetum M.WRAB.(53)58 J3 Pohorski kisloljubni bukov gozd z belkasto bekico Luzulo albidae-Fagetum MEUSEL 37 var.geogr. Cardamine trifolia (MAR.83) MAR.& ZUP.95 J4 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS. ( 96)2004 J5 Predalpski gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo Lamio orvalae-Fagetum (HT.38)BORH.63 var.geogr. Dentariapentaphyllos MAR.95 J6 Predalpski zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae MAR.& ZUP.(79)95 var.geogr. Anemone trifolia DAKS. ( 96)2004 J8 Preddinarski visokogorski bukov gozd z zasavsko konopnico Cardamini savensi-Fagetum KOŠ.62 K4 Subpanonski gozd bukve in gradna z bršljanom Hedero-Fagetum KOŠ. (62, 79) 94 ,(sin. Querco petraeae-Fagetum KOŠ. 62) var.geogr. Polystic- hum setiferum KOŠ 94 L3 Subpanonski nižinski kisloljubni gozd belega gabra Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M.WRAB.69) MAR 94 L4 Subpanonski bukov gozd s širokolistno grašico Vicio oroboidi-Fagetum (HT.38) POCS et BORH.in BORH.60 M4 Jelov gozd z z luskastodlako podlesnico Polysticho setiferi-Abietetum KOŠ 94 N2 Gozd dolgopecljatega bresta in ozkolistnega jesena, varianta s čremso Fraxino-Ulmetum effusae SLAVNIĆ 52 var. Prunuspadus Vukelić et Barićević 2004 N3 Subpanonski bukov gozd s širokolistno grašico Vicio oroboidi-Fagetum (HT.38) POCS et BORH.in BORH.60 Preglednica 10: Razvrstitev rastišč mreže 16 x 16 km po Klasifikaciji habitatnih tipov Slovenije (JOGAN et al., 2004) Table 10: The arrangement of sites on 16 x 16 km net according to the Classification of habitat types in Slovenia (JOGAN et al., 2004) D. o. k. Habitatni tip - nivo 3 Habitatni tip - nivo 4 Habitatni tip - podrobni nivo B6 41.1 - bukovja 41.1C - iIlirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja B7 41.2 - hrastova be- logabrovja 41.2A - ilirska hrastova belogabrovja 41.2A12 - primorska gradnova belo- gabrovja C3 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C222 - ilirska bukovja v Alpah / 41.1C223 - ilirska altimontanska bu- kovja C4 42.2 - smrekovja 42.21 - alpska subalpinska smrekovja 42.212 - subalpinska in altimontanska smrekovja z visokimi steblikami C5 41.1 - bukovja 41.1C - Ilirska bukovja 41.1C32 - kalcifilna ilirska bukovja v notranjosti C6 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja C8 41.7 - toploljubna in primorska hra- stovja / / D4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C222 - ilirska bukovja v Alpah / 41.1C223 - ilirska altimontanska bu- kovja D8 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja D9 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C31 - primorska ilirska bukovja E4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja E5 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja / 41.1C22 - ilirska montanska bukovja in jelova bukovja E7 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C22S1 - ilirska altimontanska jelova bukovja F7 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C32 - kalcifilna ilirska bukovja v notranjosti F8 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C221 - ilirska predalpska in pred- dinarska montanska bukovja F9 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C22S1- ilirska altimontanska jelova bukovja G4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C222 - ilirska bukovja v Alpah / 41.1C223 - ilirska altimontanska bu- kovja G5 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja G6 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja G7 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja H3 41.1 - bukovja 41.11 - srednjeevropska kisloljubna bukovja 41.112 - montanska kisloljubna bukov- ja H4 42.1 - jelovja 42.13 - kisloljubna je- lovja / H5 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja / 41.1C22 - ilirska montanska bukovja in jelova bukovja H6 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja H7 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja H8 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja H9 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C221 - ilirska predalpska in pred- dinarska montanska bukovja I2 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja I4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja I5 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja I6 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C221 - ilirska predalpska in pred- dinarska montanska bukovja I8 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja I9 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C22S1 - ilirska altimontanska jelova bukovja J2 42.1 - jelovja 42.13 - kisloljubna je- lovja / J3 41.1 - bukovja 41.11 - srednjeevropska kisloljubna bukovja 41.112 - montanska kisloljubna bukov- ja J4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja J5 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C221 - ilirska predalpska in pred- dinarska montanska bukovja J6 41.1- bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C1 - ilirska kisloljubna bukovja J8 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C223 - ilirska altimontanska bu- kovja K4 41.1 - bukovja 41.1C - ilirska bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja L3 41.2 - hrastova be- logabrovja 41.2A - ilirska hrastova belogabrovja 41.2A11 - ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti L4 41.1 - bukovja 41.11 - srednjeevropska kisloljubna bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja M4 42.1 - jelovja 42.13 - kisloljubna je- lovja / N2 44.4 - hrastovo-je- senovo-brestovi logi ob velikih rekah 44.43 - jugovzhodno-ev- ropski hrastovo-jesenovi- brestovi logi 44.431- ilirski hrastovo-jesenovo-bre- stovi logi N3 41.1 - bukovja 41.11 - srednjeevropska kisloljubna bukovja 41.1C21 - ilirska kolinska bukovja Pri uvrščanju gozdnih združb v hierhične mednarodne klasifikacije habitatov (klasifikacija habitatnih tipov Slovenije temelji na Physis klasifikaciji) je treba upoštevati fitogeograf- sko delitev Slovenije in njeno pripadnost oz. vključevanje v širše fitogeografske regije. Poleg vsesplošno sprejete delitve prostora Slovenije na šest fitogeografskih območij (WRABER, 1969), ki v večji meri temelji na geografskih načelih, smo upoštevali tudi novejši fitogeografski delitvi (ZUPANČIČ et al., 1987, ZUPANČIČ, ŽAGAR, 1995). Še posebno zadnja fitogeo- grafska delitev Slovenije temelji na mnogih botaničnih in fitocenoloških raziskavah našega prostora in je del širše, globalne fitogeografske delitve. Po tej hierarhično zasnovani delitvi je Slovenija razčlenjena na 32 distriktov, ki so floristično, vegetacijsko in posredno tudi eko- loško utemeljeni. Slovenija je glede na zadnji dve fitogeografski delitvi (ZUPANČIČ et al., 1987, ZUPANČIČ, ŽAGAR, 1995) uvrščena v tri obsežnejše, globalne regije. Večino ozemlja države spada v evro-sibirsko-severnoameriško regijo. To regijo na ozemlju Slovenije delimo na dve provinci: večji del pripada ilirski provinci, manjši pa srednjeevropski provinci. Jugozahodni del Slovenije je uvrščen v mediteransko regijo. Najvišji predeli Julijskih Alp, Kamniško-Savinj- skih Alp in manjše območje na ovršnem delu Pohorj a pa so uvrstili v alpsko-visoko-nordijsko regijo. Pri uvrščanju gozdnih združb mreže 16 x 16 km v klasifikacijo habitatnih tipov smo poleg fitogeografskih značilnosti upoštevali tudi predhodne opredelitve (KUTNAR, 2008), ki smo jih spreminjali in dopolnjevali glede na njihove vegetacijske in rastiščne značilnosti. V preglednici 10 so prikazani trije hierar- hični nivoji za večino ploskev (tretji, četrti in podrobni nivo). Za nekatere habitatne tipe ni podrobnejše opredelitve, zato so za določene ploskve prikazani le bolj grobi nivoji (npr. do nivoja 3 ali nivoja 4). Na ploskvah 16 x 16 km v Sloveniji zelo pre- vladujejo različna bukovja (41.1), saj poraščajo kar 37 ploskev (82 %). Na treh ploskvah smo evidentirali jelovja (42.1), na dveh pa hrastova belogabrovja (41.2). Le po eno ploskev smo uvrstili v habitatne tipe hrastovo-jesenovo-bre- stovi logi ob velikih rekah (44.4), toploljubna in primorska hrastovja (41.7) in smrekovja (42.2). Na podrobnem nivoju smo najpogosteje ugotovili ilirska kisloljubna bukovja (41.1C1), ki smo jih opredelili na 11 ploskvah (24 %), in ilirska kolinska bukovja (41.1C21), ki smo jih evidentirali na 10 ploskvah (22 %). 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Ploskve nacionalne 16 x 16-kilometrske mreže kljub razmeroma majhnem številu (45) dobro odražajo pestrost rastiščnih razmer, ki je zna- čilna za slovenske gozdove. Pri proučevanju tal smo, poleg slovenske razvrstitve tal, oblikovane na GIS, zaradi med- narodnih zavez morali upoštevati in uporabiti tudi najnovejšo mednarodno klasifikacijo tal WRB (2006) in mednarodna navodila za opis talnega profila (MIKKELSEN et al., 2006). Uporabljena slovenska razvrstitev tal (URBANČIČ et al., 2005) se razmeroma slabo ujema s klasifikacijo tal WRB (2006). Največje neujemanje z vidika talnih tipov se je pokazalo pri rendzinah (9 profilov), ki so po WRB (2006) razvrščene kar v tri referenčne talne skupine: feozeme (6 profilov), histosole (2 profila) in leptosole (1 profil). Tip izpranih tal (11 pro- filov) je razvrščen v dve skupini WRB: luvisole (9 profilov) in akrisole (2 profila). Največje neujemanje z vidika referenčne talne skupine se je pokazalo pri kambisolih (23 profilov), ki so razvrščeni v tri talne tipe: distrična rjava (10 profilov), evtrična rjava (5 profilov) in rjava pokarbonatna tla (8 profilov). V našem pri- meru se je talni tip obrečna tla dobro skladal z referenčno talno skupino fluvisoli WRB, talni tip psevdoglej pa s skupino planosoli WRB. Pri proučevanju gozdnih združb smo skušali v čim večji meri upoštevati najnovejše ugotovitve različnih avtorjev in čim bolje razrešiti nekatere dileme pri opredelitvah asociacij, na katere smo naleteli tudi zaradi njihovih neusklajenih pogledov in pripadnosti različnim fitocenolo- škim »šolam«. Na ploskvah slovenske 16 x 16-km mreže zelo prevladujejo rastišča različnih bukovih gozdov. Ugotovili smo jih na 82 % oz. 37 ploskvah. Podgorska bukovja smo opredelili na petih, gorska na sedmih in visokogorska bukovja na štirih ploskvah. Najpogostejši so acidofilni bukovi gozdovi, uvrščeni v habitatna tipa ilirska kisloljubna bukovja (11 ploskev) in montanska kisloljubna bukovja (dve ploskvi). V preostalih aconalnih bukovjih je osem ploskev. Na rastiščih gozdov drugih listavcev ležijo štiri ploskve (9 %) in štiri ploskve so tudi na rastiščih gozdov iglavcev (tri v jelovjih, ena v smrekovju). Klasifikacija habitatnih tipov Slovenije (JOGAN et al., 2004) je razmeroma podrobna delitev habitatnih tipov, ki je deloma tudi pri- lagojena specifičnosti našega prostora. Zato je uvrščanje naših gozdnih združb v to kategoriza- cijo razmeroma preprosto. Vendar pa se tudi pri tej klasifikaciji, kot pri drugih podobnih (npr. EUNIS, 2004), pojavijo težave zaradi prehod- nosti območja Slovenije med ilirsko-dinarskim in srednjeevropsko-alpskim območjem ter predhodnosti proti Mediteranu in Panoniji. Pogosto so posmezne združbe razširjene v več različnih fitogeografskih območjih. Zato se tudi v takem primeru pojavljajo podobne težave, povezane s fitogeografsko razmejitvijo in uvrščanjem združbe v določena območja. Nekaterih združb zaradi njihove ekološko- geografske širine ali na neki način njihovega prehodnega značaja ne moremo nedvoumno uvrstiti v eno samo katergorijo. Pogosto tudi posamezni habitatni tipi niso dovolj natačno definirani oz. opisani (npr. razlikovanje med 41.7 - Toploljubna in primorska hrastovja in 41.8 - Termofilni gozdovi mešanih listavcev), da bi bilo mogoče nedvoumno uvrstiti gozdno združbo. Nekaterih gozdnih združb, na primer Arunco-Fagetum, ki je edafsko pogojena in se na splošno pojavlja približno od 300 do 1200 metrov nadmorske višine, ne moremo uvrstiti samo v en habitatni tip, opredeljen z omejenim višinskim pasom. Zato smo to združbo uvrstili v dva habitatna tipa (41.1C21 - ilirska kolinska bukovja, 41.1C22 - ilirska montanska bukovja in jelova bukovja). 5 POVZETEK Gozdarski inštitut (GIS) je na slovenski gozdar- ski 16 x 16-kilometrski mreži v okviru projekta BioSoil kot aktivnost EU programa Forest Focus z izvedbo naloge BioSoil - talni modul ponovil državno inventuro gozdnih tal iz leta 1995/96 ter z izvedbo naloge BioSoil - modul biodiverziteta popisal gozdno vegetacijo. Pripravljalna dela so se začela leta 2004, terenska pedološka in fitocenološka dela so bila izvedena v letih 2005 do 2007, laboratorijska in kabinetna dela pa so bila končana konec leta 2008. Pedološka dela naloge BioSoil - talni modul so potekala na 45 kvadrantih, ki leže na pre- sečiščih 16 x 16-kilometrske mreže. Pojavljajo se v nadmorskih višinah od 110 do 1.500 metrov, največ jih je v predgorskem in gorskem višinskem pasu. Na apnencih in dolomitih je bilo osnovanih 20 kvadrantov. S pedološkim sondiranjem smo že v letih 1994/95 ugotovili, da se na inter- pretacijskih površinah oglišč teh kvadrantov pojavljajo nerazvita tla (litosoli), rendzine, rjava pokarbonatna tla in izprana pokarbonatna tla. Na kvadrantu, osnovanem na apnenem grušču v visokogorju (kvadrant G4), je prevladovala prhninasta rendzina z debelim O horizontom in brez mineralnega dela tal (alpska črnica). Na laporjih (5 kvadrantov) prevladujejo evtrična rjava tla in izprana pokarbonatna tla. Na nekarbonatnih kamninah (permokarbonski skrilav glinovec, meljevec in peščenjak, meta- morfni skrilavec, kvarcit, gnajs, nekarbonatni fliš, nekarbonatni prod) je bilo osnovanih 8 kvadrantov. Na njihovih interpretacijskih površinah prevladujejo distrična rjava tla, ponekod se pojavljajo tudi distrični rankerji in izprana tla z distričnimi lastnostmi, tudi v argiluvičnem horizontu Bt. Na kamninah z manjšimi vsebnostmi karbonatov in na mešanih karbonatno-nekarbonatnih matičnih podlagah (karbonatnem flišu, apnencu z rožencem, meša- nem grušču, miocenskem glinovcu, meljevcu in peščenjaku) so nastala predvsem evtrična in/ali distrična rjava tla ter razne vrste izpranih tal (9 kvadrantov). Na enem kvadrantu, osnova- nem na glinovcu in meljevcu, je bil ugotovljen evtričen pobočni psevdoglej. Na kvadrantu, osnovanem na mivkastem nanosu reke Mure, so se razvila obrečna tla. Na vsakem kvadrantu je bil izkopan, vzorčen in opisan po en reprezentančni talni profil. Tla teh profilov smo razvrstili v naslednjih osem referenčnih talnih skupin WRB: tla 23 profilov so se uvrstila v kambisole, tla 9 profilov v luvisole, 6 v feozeme, 2 v histosole, 2 v akrisole, tla po enega reprezentančnega talnega profila pa v fluvisole, leptosole in planosole. Tem tlem smo skupno določili 32 talnih podenot (oz. kvalifikatorjev in specifikatorjev WRB (2006)). Rastiščem v območjih reprezentančnih talnih profilov smo določili 21 različnih gozd- nih rastlinskih združb, od katerih jih je 8 klima- conalnih (ugotovljenih na območjih 17 profilov) in 13 aconalnih (na območjih 28 profilov). Klimaconalne združbe so naslednje: subpa- nonski bukov gozd s širokolistno grašico (Vicio oroboidi-Fagetum - na območjih 2 profilov), podgorski bukov gozd s pirenejskim ptičjim mlekom (Ornithogalopyrenaici-Fagetum - 1), podgorski bukov gozd s tevjem (Hacquetio- Fagetum - 2), gorski bukov gozd z veliko mrtvo koprivo (Lamio orvalae-Fagetum - 4), gorski gozd jelke in bukve (Omphalodo-Fagetum - 3), visokogorski bukov gozd z zasavsko konopnico (Cardaminisavensi-Fagetum - 1), alpski bukov gozd (Anemono trifoliae-Fagetum - 3), alpski smrekov gozd z golim lepenom (Adenostylo glabrae-Piceetum - območje 1 profila). V aconalne smo uvrstili: zmerno kisloljubni bukov gozd s kostanjem (Castaneo sativae- Fagetum - na območjih 9 profilov), zmerno kisloljubni bukov gozd z belkasto bekico (Luzulo albidae-Fagetum - 2), kisloljubni bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum - 2), gozd bukve in gradna z bršljanom (Hedero-Fagetum - 4), bukov gozd s kresničevjem (Arunco-Fagetum - 2), toploljubni gozd bukve in gabrovca (Ostryo- Fagetum - 2), gradnov gozd s senčnim šašem (Carici umbrosae-Quercetum petraeae - 1), gradnov gozd z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae - 1), gozd dolgopecljatega bresta in ozkolistnega jesena (Fraxino-Ulmetum effusae - 1), kisloljubni gozd belega gabra (Vaccinio myrtilli-Carpine- tum betuli - 1), jelov gozd z z luskastodlako podlesnico (Polysticho setiferi-Abietetum - 1), zmerno kisloljubni jelov gozd z okroglolistno lakoto (Galio rotundifolii-Abietetum - 1), kislo- ljubni jelov gozd s trokrpim mahom (Bazzanio trilobatae-Abietetum - 1). Na ploskvah 16 x 16-km mreže smo ugotov- ljene gozdne rastlinske združbe razvrstili po določilih klasifikacije habitatnih tipov Slovenije (JOGAN et al., 2004). Za večino ploskev so prikazani trije hierarhični nivoji (tretji, četrti in podrobni nivo). Prevladujejo različna bukovja, saj poraščajo kar 37 ploskev (82,2 %). Na treh ploskvah (6,7 %) smo evidentirali jelovja in na dveh (4,4 %) hrastova belogabrovja. Le po eno ploskev (2,2 %) smo uvrstili v habitatne tipe (tretjega hierarhičnega nivoja) hrastovo-jese- novo-brestovi logi ob velikih rekah, toploljubna in primorska hrastovja ter smrekovja. 5 SUMMARY Performing the task »BioSoil - soil module«, Gozdarski inštitut Slovenije (Slovenian Fore- stry Institute) (GIS) repeated the state forest soil inventory of the 1995/96 on the Slovenian forestry 16 x 16 km net in the framework of the project »BioSoil« as the EU program activity »Forest Focus« and performing the task »Bio- Soil - biodiversity module« carried out the inventory of forest vegetation. The preparation activities started in 2004, the field pedological and phytocoenological activities were executed in 2005 to 2007, and the laboratory and cabinet activities were finished at the end of 2008. Pedological works ofthe »BioSoil - soil module« were performed on 45 quadrants situated at the intersections of the 16 x 16 km net. They turn up at altitudes from 110 to 1500 m, most of them are found in submontane and montane altitude belt. 20 quadrants were based on limestones and dolomites. Using pedological probing, we detected already in the years 1994/95 that undeveloped soils (lithosols), rendzinas, brown soils on limestones and dolomites and lessive soils turned up at the interpretational surfaces of the corners of these quadrants. Moder rendzina with thick O horizon without the mineral part of the soil (alpine black soil) prevailed in the quadrant, basing on limestone scree in high- mountains (quadrant G4). Euteric brown soil and lessive soils on limestones and dolomites prevailed on marl (5 quadrants). 8 quadrants were based on non-calcareous rocks (perm carbon clayey shale, siltstone and sandstone, metamorphic shist, quartzite, gneiss, non-cal- careous flysch, non-calcareous gravel. Dystric brown soils prevailed on their interpretational surfaces, dystric rankers and lessive soils with dystric characteristics turned up at some places, also in argiluvic Bt horizon. Predominantly eutric and/or dystric brown soils and various sorts of lessive soils (9 quadrants) developed on the rocks with lesser content of calcareous materials or on mixed calcareous - non-cal- careous parent materials (calcareous flysch, limestone with chert, mixed scree, Miocene claystone, siltstone and sandstone). In one quadrant, basing on claystone and siltstone, eutric talus pseudogley was detected. Alluvial soils developed in the quadrant, basing on the sandy deposits of the Mura River. One representative soil profile was dug out, sampled and described in every quadrant. The soils of these profiles were filed in the following eight WRB reference soil groups: The soils of 23 profiles were classified as cambisols, the soils of 9 profiles as luvisols, 6 as feosems, 2 as histosols, 2 as acrisols; the soils of one representative soil profile apiece were classified as fluvisols, leptosols and planosols. We determined 32 soil subunits (or WRB (2006) qualifiers and specifiers) for these soils. 21 different forest plant associations, 8 of them clime-zonal (identified in the areas of 17 profiles) and 13 azonal (in the areas of 28 pro- files), were assigned to the sites in the represen- tative soil profile areas. Clime-zonal associations are: subpanonic beech forest with vetch (Vicio oroboidi-Fagetum - in the areas of 2 profiles), submontane beech forest with pyrenees star of Bethlehem (Ornithogalo pyrenaici-Fagetum - 1), submontane beech forest with hacquetia (Hacquetio-Fagetum - 2), montane beech forest with dead nettle (Lamio orvalae-Fagetum - 4), fir and beech montane forest (Omphalodo-Fagetum - 3), high-montane beech forest with bitter-cress (Cardaminisavensi-Fagetum - 1), alpine beech forest (Anemono trifoliae-Fagetum - 3), alpine spruce forest with alpine adenostyles (Adenostylo glabrae-Piceetum - area of 1 profile). Azonal: moderately acidophilic beech forest with chestnut (Castaneo sativae-Fagetum - in the areas of 9 profiles), moderately acidophilic beech forest with white wood-rush (Luzulo albidae-Fagetum - 2), acidophilic beech forest with hard fern (Blechno-Fagetum - 2), beech and sessileoak forest with ivy (Hedero-Fagetum - 4), beech forest with goatsbeard (Arunco-Fagetum - 2), termophilic beech and hophornbeam forest (Ostryo-Fagetum - 2), sessileoak forest with shady sedge (Carici umbrosae-Quercetum petraeae - 1), sessileoak forest with autumn moor grass (Seslerio autumnalis-Quercetumpetraeae - 1), narrow-leaved ash and European white elm forest (Fraxino-Ulmetum effusae - 1), acidop- hilic common hornbeam forest with bilberry (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli - 1), fir forest with soft shield fern (Polysticho setiferi- Abietetum - 1 profile), moderately acidophilic fir forest with round-leaved bedstraw(Galio rotundifolii-Abietetum - 1), acidophilic fir forest with three-lobed liverwort (Bazzanio trilobatae- Abietetum - area of 1 profile). Forest plant associations, found on the 16 x 16 km net plots, were arranged according to the criteria for Slovenian habitat types classi- fication (JOGAN et al. 2004). Three hierarchic levels (the third, the fourth and the detailed one) are presented for the majority of the plots. Prevalent are various beeches, since they grow on 37 plots (82.2 %). We also evidenced firs on three plots (6.7 %) and mixed oaks and common hornbeams on two plots (4.4 %). Only one plot apiece (2.2 %) was filed in the habitat types (of the third hierarchic level) of oak-common ash- elm groves alongside large rivers, termophilic and littoral oaks and spruces. 6 VIRI 6 REFERENCES BARKMAN, J. J., DOING, H., SEGAL, S., 1964. Kritische Bemerkungen und Vorschläge zur quantitativen Vegetationsanalyse. Acta bot. Neerl. 13, str. 394-419. BASTRUP-BIRK, A., NEVILLE, P., CHIRICI, G., HOUSTON, T., 2007. The BioSoil - Forest Biodiversity. Field Manual, Ver. 1.0/1.1/1.1a; for the field assessment 2006-07, Forest Focus Demonstration Project, BioSoil, 51 s. BATIČ, F., 1990. Gozdovi še vedno propadajo. Proteus, L 52, št. 8, Ljubljana, s. 291-298 BOGATAJ, N., 1995. Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995. Gozdarski vestnik, Vol. 53, No.9, Ljubljana, s. 352-358 ČARNI, A., KOŠIR, P., MARINČEK, L., MARINŠEK, A., ŠILC, U., ZELNIK, I., 2008. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:50.000 - list Murska Sobota. Pomurska akademsko znanstvena unija - PAZU, 64 s. DEVILLERS, P., DEVILLERS-TESCHUREN, J., 1996. A classification of Palearctic habitats, Nature and environment, No. 78, 194 s. EUNIS habitatni tipi, 2004. Annex 1, Index numbers and names of all EUNIS Habitats 2004, 90 s. FAO, ISRIC, 1990. Guidelines for soil description. 3rd Edition. Soil Resources, Management and Conservation Service Land and Water Development Division. International Soil Reference Information Centre, Food and Agriculture Organisation of the United Nations, Rome, 70 s. FAO, UNESCO, ISRIC, 1989. FAO-Unesco soil map of the world. Revised legend. FAO, Rome, Unesco, Paris, ISRIC, Wageningen, 138 s. GIS/ ZGS, 1996. Delavnica "Monitoring gozdnih ekosistemov - propadanje gozdov v obdobju 1985 - 1995". Povzetki referatov, predstavljenih dne 11. aprila 1996 na gozdarskem inštitutu. Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 17s. Habitatna direktiva, 1992. Council Directive 92/43/ EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/Lex UriServ. do?uri=CELEX:31992L0043:EN:HTML ICP 2006. Manual on methods and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. Part IIIa. Sampling and Analysis of Soil. UN ECE Convention on long-range transboundary air pollution. International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests. Expert Panel on Soil. Forest Soil Co-ordinating Centre, Research Institute for Nature and Forest, Belgium, 127 s. IGLG, 1987/1988. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leta 1987. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti (e-353 in e-354), Ljubljana, 135 s. JOGAN, N., KALIGARIČ, M., LESKOVAR, I., SELIŠKAR, A., DOBRAVEC, J., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004: tipologija. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 64 s. KALAN, J., KALAN, P., SIMONČIČ, P., 1995. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah = The study of forest soil in permanent research plots. Zb. gozd. lesar. 47, Ljubljana, s. 57-84. KOVAČ, M., 1997. Dosedanji koncept popisa propadanja gozdov in razvoj celostnega ekološkega monitoringa = The previous concepts as to forest decline and new ideas regarding integral ecological monitoring. V: ROBEK, Robert (ur.). Proučevanje propadanja gozdov v Sloveniji v obdobju 1985-1995, (Zbornik gozdarstva in lesarstva, Tematska številka, 52). Ljubljana: Gozdarski inštitut: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, s. 23-52. KOVAČ, M., SIMONČIČ, P., BOGATAJ, N., BATIČ, F., JURC, D., HOČEVAR, M., 1995. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkov. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 62 str. KOVAČ, M., MAVSAR, R., HOČEVAR, M., SIMONČIČ, P., BATIČ, F., 2000. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkov. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, VIII, 74 s., ilustr., preglednice. KOVAČ M., BATIČ F., JAPELJ A., KUŠAR G., POLANŠEK B., SKUDNIK M., KASTELEC D., 2007. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov - priročnik za terensko snemanje podatkov. Ljubljana : Gozdarski inštitut Slovenije, 85 p. KRALJ, T., 2008. Primerjava sistemov za razvrščanje tal na izbranih tleh v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 413 s. KUTNAR, L., 2008. Razvrstitev gozdnih združb Slovenije po kriterijih hierarhičnih klasifikacij habitatnih tipov. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 125 s. MARINČEK, L., ČARNI, A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb v merliu 1:400.000. Založba ZRC, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana, 158 s. MIKKELSEN, J., COOLS, N., LANGOHR, R., KOBAL, M., URBANČIČ, M., KRALJ, T., SIMONČIČ, P., 2006. Navodila za opis talnega profila za projekt BIOSOIL. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 40 str. MUCINA, L., GRABHERR, G., WALLNÖFER, S., 1993. Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart, New York, 353 s. ROBIČ, D., ACCETTO, M., 2001. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.- Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Ljubljana, tipkopis, 18 s. SIMONČIČ, P., 1995. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16x16 km bioindikacijski mreži = The procurement of forest trees with mineral nutriments on the 16 x 16 km bioindication network. Zb. gozd. lesar. 47, Ljubljana, s. 117-130 SIMONČIČ, P., 1996. Poročilo o udeležbi na sestanku Pan-evropskega programa Intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov, ki je potekal od 22. do 24. septembra 1996 v Doorwerthu blizu Wageningena na Nizozemskem. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 3 s. SIMONČIČ, P., 1997. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 X 16 KM mreži = Mineral nutrition state of the forest trees in the 16 X 16 KM net. V: ROBEK, Robert (ur.). Proučevanje propadanja gozdov v Sloveniji v obdobju 1985-1995, (Zbornik gozdarstva in lesarstva, Tematska številka, 52). Ljubljana: Gozdarski inštitut: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, s. 251-278. SIMONČIČ, P., 1997. Foliarne analize gozdnega drevja na 16 X 16 mreži = Foliar analysis of forest trees in the 16 X 16 KM net. V: JURC, Maja (ur.), HOČEVAR, Milan (ur.). Znanje za gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije : proceedings on the occasion of 50 years of the existence and activities of the Slovenian Forestry Institute. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 469. SIMONČIČ, P., 2001. Rezultati intenzivnega monitoringa - raven II. V: MAVSAR, Robert (ur.). Monitoring gozdnih ekosistemov - popis zdravstvenega stanja gozdov v letu 2000 : delavnica. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 7-11 SIMONČIČ, P., KALAN, P., URBANČIČ, M., 1996. Rezultati kemijske analize tal ter foliarnih vzorcev na 16 X 16 KM mreži. V: Delavnica "Monitoring gozdnih ekosistemov - propadanje gozdov v obdobju 1985-1995" : povzetki referatov. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, str. 5-7 SMOLE, I., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije. IGLG, Ljubljana, 154 s. STEFAN, K., FÜRST, A., HACKER, R., BARTELS, U., 1997. Forest Foliar Condition in Europe, Results of large-scale foliar chemistry surveys 1995. EC-UN/ECE, Brussels, Geneva, 1997, 218 s., http://bfw.ac.at/rz/bfwcms.web?dok=2841 ŠOLAR, M., 1986. Onesnaževanje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. Gozd in okolje - FOREN 86. Jugoslovansko posvetovanje - 14. in 15. maj 1986. Knjiga referatov, koreferatov in razprav. Ljubljana, s. 57-84 TREGUBOV, V., 1954. Prebiralni gozdovo na Snežniku. IGLG, Ljubljana, 163 s. URBANČIČ, M., 1992. Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji. Gozd. vestn., junij 1992, 50, št. 5/6, s. 258-266, ilustr. URBANČIČ, M., 1997. Rastiščna podoba ploskev slovenske 16 X 16 kilometrske bioindikacijske mreže = Site situation of the Slovenian 16 X 16 KM bioindication net. Gozd. vestn., 1997, vol. 55, no. 2, s. 66-86. URBANČIČ, M., 1997. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na Slovenski 16 X 16 kilometrski bioindikacijski mreži = Basic findings as to forest soil survey in the Slovenian 16 X 16 KM bioindication network. V: ROBEK, Robert (ur.). Proučevanje propadanja gozdov v Sloveniji v obdobju 1985-1995, (Zbornik gozdarstva in lesarstva, Tematska številka, 52). Ljubljana: Gozdarski inštitut: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1997, s. 223-250. URBANČIČ, M., SIMONČIČ, P., PRUS, T., KUTNAR, L., 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 s., ilustr., http://petelin.gozdis.si/impsi/ publikacije/atlas_tal.pdf VUNMECHELEN, L., GROENEMANS R., Van RUNST, E. , 1997. Forest Soil Condition in Europe. Results of a Large-Scale Soil Surveys Panel on Soil and Director of FSCC. In co- operation with the Ministry of the Flemish Community, EC-UN/ECE, Brussels, Geneva, 1997, 279 s. ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, 150 s. ZUPANČIČ, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije. SAZU Razred za naravoslovne vede, Ljubljana, 222 s.+ preglednice. ZUPANČIČ, M., MARINČEK, L., SELIŠKAR, A., PUNCER, I., 1987. Considerations on the phytogeographic division of Slovenia.- Biogeographia - Biogeografia delle Alpi Sud- Orientali, XIII, s. 89-98. ZUPANČIČ, M., ŽAGAR, V., 1995. New views about the phytogeographic division of Slovenia.- Razprave IV razreda SAZU, XXVI, 1, s. 3-30. WRABER, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens.- Vegetatio, The Hague, 17 (1-6), s. 176-199 WRB, 2006. World Reference Base for Soil Resources 2006. A framework for international classification, correlation and communication. World Soil Resources Reports. Vol. 103. FAO: Rome, 128 s.