f GrosuPlJe (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.| 2000 352(497.4 Grosuplje) 120000102, 1 1 co mmm d. ..,. VSE ZA KROVSKA IN KLEBARSKA DELA Krovsko kleparski center Grosuplje, Gasilskoj^27 PE BREŽICE • PE SLOVENJ GRADEC KUTI TEL. 01/788 83 50 flA E-mail: infoC! marex.$i FAKS 01/788 83 58 TMT http://www.morex.si/ OŠ Brinje, Grosuplje prireja 1.12.2000 od 8. do 12. ure DAN ODPRTIH VRAT, ob 200 letnici PREŠERNOVEGA ROJSTVA pa kulturno prireditev ob 18. uri v šolski avli. Vabljeni vsi učenci, starši in ostali občani. Vodstvo šole 1L *0 Jjj ti 1 1 J Ja •j j J2J Letnik XXXV številka 11 november 2000 • ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE • INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS D.0.0. CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE TEL.01/7862-622,7863-620 FAX.7864-621 NUDIMO VAM ZLASTI NASLEDNJE: STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. <5> TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena spe­ cializirana discontna trgovina za elektro­ instalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospo­ dinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih pro­ izvajalcev gospodinjskih strojev in apa­ ratov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA V PRENOVLJENI TRGOVINI EPG-MARKET, Cesta na Krko 9, 1290 Grosuplje -bil ' r.:>* i 4« v JI ij&r Po ugodnih cenah prodamo staro pisarniško opremo. Informacije PARTNER GRAF d.o.o., tel.: 01/ 7861 582 KOZMETIČNI SALON S. Glavan Brinje 1/47, 1290 Grosuplje tel.: 061/7862-132 Vabljeni v KOZMETIČNI CENTER THALGO nudimo vam tudi skrajšane programe nege obraza Thalgo) L A BE AUTE MARINE m SPECIALNA NEGA OBRAZA SPECIALNA NEGA TELESA ANTICELULITNI PROGRAMI SOLARIJ MASAŽE SO NOVO SPROSTITVENA AROMATSKA MASAŽA KISIKOVE DIHALNE KURE po originalni metodi prof. Dr. Arden (za preprečevanje stresa in bolezni sodobnega življenja Brezplačno svetovanje za nego kože doma in prodaja negovalne kozmetike THALGO JlJi. r umu. u Človeško telo ustvari 90% vse energije s pomočjo kisika, ki je nujno potreben za vsa dogajanja v tele­ su. Vsi vemo, da človek lahko zdrži brez hrane nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez kisika pa samo nekaj minut. Kisik je torej osnovna energija življenja. Sodoben način življenja ima za posledico konstant­ no zlorabljanje lastnega telesa. Temu je vzrok nepri­ merno prehranjevanje, nezadostna fizična aktivnost, stres in podobno. V telesu se vzbudijo reakcije, katerih posledica je povečanje prostih radikalov, ki so po mno­ gih raziskavah glavni povzročitelji staranja organizma. Še posebej stres, predvsem če traja dalj časa, onemo­ goča celicam zadostno oskrbo s kisikom. To je tudi eden glavnih razlogov večine hudih bolezenskih stanj. KAJ LAHKO STORIMO SAMI? Moderna tehnična sredstva nam omogočajo v ve­ liki meri popraviti lastne napake in pomanjkljivosti narave. Najbolj enostaven in pogost način je vdihavanje koncentriranega kisika. Na ta način pomladimo or­ ganizem, bistveno izboljšamo počutje, okrepimo odpornost telesa, preženemo stres in slabo voljo. Originalna metoda po prof. Ardenu vam bo vzela samo pol ure časa dnevno, vrnila vam bo pa mlado­ stni videz, dobro počutje ter izboljšane telesne in umske sposobnosti. V Thalgo centru v Grosupljem bomo po predhod­ nem tel. naročilu v decembru opravljali merjenje parcialnega tlaka kisika v krvi predvidoma ob petkih od 14-18 ure. ZA PRIJAZNO GBCSUPLE Petek, 13. oktobra 2000, bo v občini Grosuplje, pa tudi v sosednjih občinah Dobrepolje in Ivančna Gorica, zapisan kot poseben dan, ki je označil prelom­ nico v ravnanju z odpadki. Po večletnem prizadevanju, kako rešiti problem odpa­ dkov, je bila skoraj v celoti zgrajena 1. in 2. faza Centra za ravnanje z odpadki Grosuplje v Špaji dolini. Hkrati pa je Javno komunalno podjetje praznovalo 35-letnico delovanja. Če se osredotočimo na odpadke, se spomnimo na večje odlaganje smeti ob mostu na cesti za Ponovo vas. Potem so se na pol na črno dogovorili, da jih bodo odlagali v peskokopu v stehans- kem klancu. Deponija seje proti koncu osemdesetih let hitro polnila, vedno bolj pa so se širila tudi črna odlagališča. Za­ to je bilo treba razmišljati o razširitvi ali zamenjavi lokacije. V začetku leta 1992 so okoliški prebivalci zaprli staro neu­ rejeno komunalno deponijo, na kateri so prebivali tudi Romi. Ob nekaterih drugih težavah smo bili odslej Grosupeljčani znani v slovenskem medijskem prostoru tudi po tem. Kljub vsemu so bili nekateri dogovori sprejeti, zato seje sanacija sta­ re deponije v naslednjih letih vendarle izvedla. Nekoliko pred tem seje začelo zbiranje odpadkov po vaseh. Ko sem v petek že v dopoldanskih urah v Ivančni Gorici poslušal posvet oziroma pogovor županov Ljubljanske regije ter direktorje komunalnih podjetij, sem se lahko prepričal, da smo pri nadgradnji regionalnega sistema od­ stranjevanja odpadkov šele pri idejnih projektnih zasnovah in da bo do konč­ ne realizacije celovitega zbiranja odpa­ dkov v Sloveniji preteklo še kar nekaj časa. Še posebej zato, ker država še vedno ni določila pravil igre, ki naj bi takšne objekte čim lažje in čim hitreje postavili v prostor in življenje. Posvet je vodil direktor JKP Grosu­ plje, Janez Skarlovnik. Državno strate­ gijo ravnanja z odpadki je nato pred­ stavil dr. Jani Zore. Nekdanji grosu­ peljski župan Rudolf Rome je orisal zgodovinski razvoj in prizadevanje gro­ supeljske občine in komunale v pretek­ lem skoraj desetletnem obdobju za oblikovanje ekološkega podjetja. V nadaljevanju smo še izvedeli, kako daleč je projekt termične obdelave ko­ munalnih odpadkov za severovzhodno copywrigt (r)(r) Idejo ukradel j&žek Zagraškl vrečo držal Aleksander Lucu V občini Grosuplje bo v soboto, 25. novembra 2000 organizirana AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Na zbirnem mestu, v Grosupljem na parkirišču pred občinsko stavbo, bomo od 8.00 do 16.00 zbirali odpadna olja, barve, lake, lepila, topila, zdravila, pesticide, kozmetiko, baterije, akumulatorje in ostale odpadne kemikalije. V primeru izjemno slabega vremena bo akcija zbiranja odpadkov prestavljena za en teden ali v skladu s kasneje določenim datumom, o katerem bomo obvestili posamezne krajevne skupnosti. Minister dr. Andrej Umek ob pozdrav­ nem nagovoru Slovenijo - sežigalnica v Kidričevem (Srečko Meh, župan občine Velenje), ter o načrtih Gorenjcev (državna sekre­ tarka iz Ministrstva za okolje in prostor, mag. Bernarda Podlipnik) in Dolenjcev (Slavko Janežič - direktor Komunale Novo mesto) za medregionalno sode­ lovanje v posameznih centrih za rav­ nanje z odpadki. Razpravljalci na tem srečanju so med drugim tudi ugotovili, da je glavni kri­ vec za hitro naraščanje kolilčine smeti naša potrošniška družba, ki ni že na začetku poskrbela za pospravljanje odpadkov, ampak jih prelaga v reševanje končnemu uporabniku - ko so smeti že razširjene med ljudmi, a to vprašanje se že dotika globalizacije in nastajanja turbokapitalizma. Ob simbolični 12. uri se je v Špaji do­ lini zbrala množica: podpredsednik slo­ venske vlade - g. Janez Janša, minister za okolje in prostor - dr. Andrej Umek, že omenjena sekretarka mag. Bernarda Podlipnik, župani vseh treh občin (Janez Lesjak, Anton Jakopič in Jernej Lampret, nekateri občinski svetniki iz vseh treh občin, delavci Javnega komunalnega podjetja Grosuplje z direktorjem Janezom Skarlovnikom na čelu, predstavnik nad zora (Grosupeljčan Alojz Nučič), predsta­ vniki gradbenih izvajalcev, okoliških kraja­ nov in drugi. Priložnostni kulturni pro­ gram, ki so ga oblikovali kvartet Podlipški fantje in dramska igralka Simona Zore, Nekaj podatkov ob izgradnji Centra za ravnanje z odpadki 1. UPRAVNA DOVOUENJA 1.1 Lokacijsko dovoljenje št. 351- 112/99 z dne 9.4.1999; izdano od Upravne enote Grosuplje 1.2 Gradbeno dovoljenje št. 351- 112/99 z dne 11.5.1999; izdano od Upravne enote Grosuplje 2. LOKACIJA 2.1 Lokacija CENTRA Z RAVNANJE Z ODPADKI GROSUPUEje v Spaja dolini v k.o. Grosuplje in k.o. Polica ob regio­ nalni cesti R-331 Grosuplje - Višnja Gora. Po dnu Špaje doline poteka meja med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica. 2.2 Območje lokacije obsega površino 106.000 m2. 3. PODATKI 0 INVESTICIJI 3.1 Deponija odpadkov ima v 1. fazi (do 1. berme) 118.000 m:i prostora, v 2. fazi (do 2. berme) še 175.000 m3 v 3. fazi pa je prostor možno dograjevati naprej po Špaji dolini. Po predvidevanjih zadošča prostor 1. in 2. faze za vse tri občine do 151et. 3.2 Površine tehnoloških pokritih objektov znašajo 1.100 m2. 3.3 Tehnološki odkriti objekti in pla­ toji merijo po površini 5.300 m2. 3.4 Asfaltiranih dovoznih cest je 5.200 m2, makadamskih pa 8.400 m2. 3.5 Kanalizacijski sistem izcednih voda je dolg 900 m. 3.6 Ves sistem odvoda meteornih vod meri 1.500 m. 3.7 Zgrajeno je bilo pilotno odlagal­ no polje kapacitete 42.000 m3. 3.8 Ograja okrog deponije je dolga 1.500 m. 3.9 Upravna stavba z laboratorijem ima 78 m2 površine. 3.10 Vodovodni vodi so dolgi 750 m. 3.11 Elektroinstalacijskih kablov je 5.600 m. Podatki so povzeti po publikaciji, ki jo je pripravil vodja gradbenega nadzo­ ra g. Alojz Nučič. Odprtja Centra za ravnanje z odpadki v Špaji dolini so se udeležili visoki predsta­ vniki vlade, ministrstev, župani, izvajalci gradbenih del, nadzora, delavci JKP in okoliški prebivalci. "Amflteaterl" - pa ne kulturni, temveč za pospravljanje nečimrnosti potrošniške družbe (prosto po županu Ivančne Gorice, Jerneju Lampretu) - Stroški gradnje 420 MIO sit - od tega je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor 40%. je bil usmerjen "K NARAVI" in takšni so bili tudi vsi krajši nagovori. Tako smo bili priča velikemu dogo­ dku v času, ko smo morda že kakšno uro ekologije zamudili, pa vendarle upa­ mo, da še ni prepozno. Če pa morda s strani televizije in drugih medijev Gro­suplje (spet) ni bilo posebej izposta­ vljeno za vzor ostalim in ni bilo omenje­ nih ljudi, ki so nosili večje kose breme­ na, pa upam, daje bil kriv petek, 13., ali pa zadnji dan volilne kampanje. Zame je bil to kljub vsemu en lep sončen dan. Jože Miklič Spremembe plana bodo hitrejše Letos se je začel uresničevati štiri­ letni projet posodobitve republiških ne­ premičninskih evidenc, za katero je Sla venija dobila mednarodni kredit. Poleg evidence stavb naj bi se s temi sred­ stvi zaključila digitalizacija zemljiškega katastra, ki poteka Ze nekaj let. Projekt je v nekaterih občinah že zaključen, drugje pa se šele začenja izvajati. Občina Grosuplje ima katastrske načrte že digitalizirane, niso pa še ura­ dno veljavni. Prav tako niso še dokonč­ no urejene vse meje katastrskih občin. Kljub vsemu je lani kot ena prvih slo­ venskih občin izdelala svoj pilotski di­ gitaliziran prostorski načrt. Pravzaprav gre za računalniško vodene spremem­ be in dopolnitve veljavnega prostor­ skega plana grosupeljske občine, saj novi še ni izdelan, poudarja Sandra Fatur, v.d. vodje urada za prostor. Novega želijo pripraviti na osnovi pre­ novljenega dolgoročnega republiškega prostorskega plana, na katerega pa bo treba še nekaj časa počakati." Za občane morda prednosti digitali­ ziranega prostorskega plana sprva ne bodo tako očitne, pokazale pa se bodo, ko bodo ti hoteli načrt spreminjati. Doslej seje prostorski plan spremenil vsakih nekaj let, sedaj pa se bo lahko hitreje prilagajal potrebam lokalnega okolja. V celoti je shranjen na računal­ niku, njegovi popravki so enostavnejši, priprava analiz in seznamov parcel po­ sameznih območij pa je hitrejša in Prošnje za spremembe prostorske­ ga plana Občine Grosuplje, ki so bile vložene pred dvemi leti, trenutno čakajo na potrditev vlade. To je pre­ dzadnja faza v celotnem sklopu pro­ cedur sprememinjanja prostorske dokumentacije, na koncu pa mora svoje reči Se občinski svet. Na obči­ ni pričakujejo, da bo zadeva zaključe­ na najkasneje spomladi 2001. boljša." pojasnjuje Anton Kogovšek iz podjetja Krim. S klikom miške na številko posamez­ ne parcele je sedaj mogoče dobiti vse podatke o velikosti in opremljenosti parcele, o rabi zemljišča in podobne informacije, ki jih je bilo doslej treba iskati v različni dokumentaciji in je tudi laže prihajalo do napak. Ko bo vzpo­ stavljena povezava med republiško geodetsko upravo in zemljiško knjigo, bodo vse prostorske spremembe tudi sproti vnesene v evidence. Po bese­ dah Sandre Fatur naj bi bile le-te sča­ soma dosegljive tudi na internetu - sprva le na vpogled, kasneje pa bo lahko posameznik prek računalnika dobil tudi uraden izpis iz občinske pro­ storske dokumentacije, ki jo potrebuje za vsakršno poseganje v prostor, ven­ dar pa bo pri tem treba upoštevati vsa pravila dostopanja do teh podatkov. Petra Anžlovar Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-maii: iozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, mag. Tatjana Skubic, mag. Breda Škrjanec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Kolodvorska 2 (tajništvo občine, tel. 786-12-11) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN 1580-0911 Računalniška priprava: Enja s.p., Na Herši 7, Ljubljana Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Po potrdilu o vpisu v evidenco jav­ nih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časo­ pis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na pod­ lagi Zakona o davku na dodano vre­ dnost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vred­ nost po stopnji 8 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 4.850 izvodov in ga prejemajo vsa gospo­ dinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavlja­ mo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posega v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko si pridržujemo pravico do krajšanja besedil. PRISPEVKE ZA DECEMBERSKO ŠTEVILKO JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 4. DECEMBRA 2000). OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Gro­ supeljskih odmevih št. 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Vse oglase, ki bodo izdelani v digi­ talni obliki in so predhodno do roka dogovorjene velikosti, je treba od­ dati v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje) ali TIF zapisu (300 pik/palec-za bar­ vne v CMYK razslojitvi) na elektron­ ski naslov enja@moj.net aii istega dne na CD/disketah na ure­ dnikov naslov najpozneje tri dni po roku za oddajo ostalega gradiva - (ČETRTEK). Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslova po­ trebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo ime­ le polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Seja občinskega sveta - 4. oktobra 2000 24 ha zemlje še ne bo prodanih NOVA SVETNIKA. Ministra J. Janšo je v občinskem svetu nasledil Danijel Čakš (SDS), M. Ahlina, kije odstopil, pa Stane Žveglja (ZLSD). PREDVOLILNA ŽEHTA ENEGA. Po predhodnem soglasju s predsta­ vniki treh največjih svetniških skupin: SDS, SLS + SKD in LDS župan J. Le- sjak na dnevni red seje v predvolilnem obdobju ni uvrstil nobene s proraču­ nom povezane točke, vendar je bil R. Rome (SLS+ SKD) drugačnega mnenja: po krivdi župana in občinskih služb, je izjavil, občina zaostaja v razvoju, oškodovani pa da so tudi občani. V obravnavi je nato navedel vrsto očitkov: da svetu ni bilo pre­ dloženo poročilo o izvajanju denacio­ nalizacije, da ni bil obravnavan odlok o cestnem prometu in kategorizaciji občinskih cest, s katerim da bi se izboljšal promet zlasti v naselju Gro­ suplje, da ni pravne osnove za priključ­ ne takse, da je oddaja stavbnih zemljišč realizirana le 30-odstotno, da ni občinskega komunalnega inšpek­ torja, da ni poročila o višini nadome­ stila za uporabo stavbnih zemljišč, napravljenega po krajevnih skupno­ stih, da ni pravilnika o oddajanju občin­ skih stanovanj v najem, da je treba razpisati koncesijo za oddajanje komu­ nalnih storitev, da ni ustanovljen jav­ ni zavod za šport, da niso razdeljena sredstva za kmetijstvo, da se ne raz­ pravlja o gradnji novega zdravstvene­ ga doma, da ni programov za razvoj gospodarstva itd. Ostali svetniki in župan o navedenih trditvah niso raz­ pravljali. Seja občinskega sveta - 25. oktobra 2000 PERSONALNE SPREMEMBE. Na zahtevo svetnika J. Dolinska (SLS + SKD) je župan J. Lesjak informiral svet o spremembah v občinski upravi, katero so zapustili trije vodilni in in­ špektor: direktorico Občinske uprave N. Pleterski je nasledil Marko Po- dvršnik. vodjo Urada za prostor S. Ga- lonjaje nasledila Sandra Fatur, mesto B. Repar, voditeljice Urada za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, pa je še nezasedeno; naloge občinskega komunalnega inšpektorja pa trenutno opravlja J. Miklavčič, vodja Urada za komunalno infrastrukturo. DRAŽJI VRTEC. Svet je na predlog C. Košir, ravnatelji­ ce WZ Kekec, po daljši razpravi zvišal cene vseh treh programov vrtca za pov­ prečno 6,6 %. Po novem je cena pro­ grama za mlajše 56.900 sit, za starejše 44.500 sit, za pripravo na vstop v osno­ vno šolo pa 19.800 sit. Starši plačujejo od 15-80 % prvih dveh navedenih cen, odvisno od višine svojih dohodkov, razliko pa pokriva občina. V prvih osmih mesecih letos je prispevala 161 milijo­ nov tolarjev. WZ Kekec obiskuje 600 otrok, več kot 50 pa so jih morali zavr­ niti. V. Šparovec (SDS) se nove cene niso zdele dovolj utemeljene. Pogrešala je zlasti strukturno analizo stroškov, ne samo sklicevanje na splošno naraš­ čanje cen, ter zastavila vprašanje, kako da so sprejeti otroci iz sosednjih občin, ko za domače ni dovolj mest. DRAŽJA VODA. Svet je znova razpravljal o cenah odvajanja in čiščenja odpadnih vod in števnini. Razmerje 1:5 med ceno za gospodinjstva in ceno za gospodarstvo sta kritizirala zlasti M. Šircelj (samo­ stojni) in J. Intihar (LDS), zato je di­ rektor Javnega komunalnega podjetja J. Skarlovnik napovedal, da se bo kmalu začel postopek za spremembo sorazmerja, kar pomeni, da lahko go­ spodinjstva pričakujejo še višjo ceno kanalščine, ki se je zdaj za gospodinj­ stva zvišala na 61, za gospodarstvo pa na 305 sit/m'. Števnino pa bomo po novem plačevali za vodomere s pre­ rezom do 50 mm mesečno po 138 sit, za vodomere nad 50 mm pa 3471 sit. ZEMUIŠČA. Ob osnovni šoli Brinje je zazidalna parcela, katere lastnik ima pravico zi­ dati dvostanovanjsko hišo, zdaj pa želi postaviti objekt z 12 stanovanji. Ker bi bil kakršen koli objekt tik ob šolskem dvorišču za šolo moteč, je župan predlagal, da se investitorju da nadomestno zemljišče, vendar so svetniki J. Dolinšek (SLS + SKD), F. Štibernik (LDS), B. Predalič (SDS) in M. Šircelj (samostojni) predlogu ugo­ varjali ter zahtevali pojasnila o inve­ stitorjevih pravicah in podatke o zemljišču za morebitno zamenjavo, zato je župan pred glasovanjem točko umaknil. Pred avtocestnim izvo- 1 ® 0 K0REKT JEZIKOVNA ŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA jZgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora inpciiA, * * « w m m * ugodne cene in načini plačila zanimiva potovanja za vsakogar maturantski izleti jezikovno izobraževanje v tujini rtična potovanja na, voljo n jrprbspektoi m cen smo utmt sta jt- tel/foux^^7877'Z44 in£SM 041/623-634 VIŠJA CENA KOMUNALE PO VOLITVAH. Zaradi 5-milijonske izgube je direk­ tor komunalnega podjetja J. Skarlovnik predlagal svetu 27,48 % zvišanje cene za odvajanje in čiščenje vode, in sicer za gospodinjstva z 51 na skoraj 65 sit/ m3, za gospodarstvo pa z 239 na 305,26 sit/m3, ter zvišanje števnine: za vodomere s premerom do 50 mm z 72 na 246 tolarjev (423 %), s preme­ rom nad 50 mm pa z 206 na 3115 tolarjev (1512 %). R. Rome (SLS + SKD), sicer član nadzornega sveta ko­ munalnega podjetja, je nove cene po­ dprl, ostali svetniki pa so jih zavrnili: F. Štibernik (LDS) - vodomeri se ne menjavajo, B. Predalič (SDS) - s stališča okolja je nerazumljivo, da mo­ rajo ljudje in gospodarstvo, ki imajo urejeno kanalizacijo, plačevati toliko višjo ceno kot oni, ki so brez nje, J. Intihar (LDS) - da mora gospodarstvo plačevati štirikrat višjo ceno za odvajanje in čiščenje vod kot gospo­ dinjstvo, je neupravičeno in neute­ meljeno. OBČINA 23,7 HA ZEMUIŠČ ŠE NE BO PRODALA. Tretja vroča tema je bila prodaja občinskih nepozidanih stavbnih ze­ mljišč v industrijski coni Benat (levo in desno pred ponovskim mostom). Žu­ panje prodajo zemljišč zagovarjal: ku­ pil naj bi jih domači gospodarstvenik, ki se ukvarja z avtoprevozništvom, spo­ soben v zemljišča investirati. Velika večina svetnikov pa je bila drugačne­ ga mnenja: J. Košir (samostojni) je opozarjal na preveliko razpršenost lo­ kacij potencialnega kupca in da obči­ na po prodaji več ne bo mogla vplivati na program ureditve področja, zato naj zemljišča kvečjemu zamenja. J. Dolinšek (SLS + SKD) je opozoril, da za področje še ni izdelan zazidalni načrt, J. Intihar (LDS) je svaril pred poceni prodajo in dragim ponovnim odkupom ter opozoril na probleme ostalih avtoprevoznikov, ki bodo priho­ dnje leto morali imeti urejena par­ kirišča, A. Llkovič (SDS) pa je opozori­ la, da bi bilo treba cono predhodno opredeliti glede na dejavnosti. ODMEVI SPET V KRIZI. Županje svet obvestil, da so Grosu­ peljski odmevi že porabili vsa s pro­ računom predvidena sredstva (10 mi­ lijonov tolarjev), a hkrati ni bil pretira­ no navdušen nad pridobljenim de­ narjem s trženjem oglasov. J. Muller Višje cene vrtca in vode zom na Cikavi naj bi Istrabenz gradil bencinsko črpalko, zato je župan predlagal ukinitev statusa javnega dobra na 3365 m' zemljišč. Mag. P. Verlič (SDS) je ugovarjal, da taka ukinitev za izdelavo idejnih projektov ni potrebna, J. Dolinšek (SLS + SKD) pa je opozoril, da za navedeno po­ dročje še ni izdelan zazidalni načrt, zato občina ne more vedeti, koliko zemljišč javnega dobra bo potrebno, na kar je svet predlog zavrnil. Tudi doktorji znanosti imajo včasih težave Cvetka iz svetniških logov Na seji občinskega sveta je svetnik Janez očital turističnemu društvu, da pre­ malo skrbi za Županovo jamo in obveščenost o njeni odprtosti, svojo kritiko pa je podkrepil s primero: "Da prideš v našo jamo, moraš biti že znanstvenik." Njegovo trditev je z izkustvenim dokazom zavrnil svetnik dr. Miroslav: "Pred kratkim sem bil, znanstvenik, na Taboru skupaj s svojimi prijatelji, samimi znanstveniki, pa nismo uspeli priti v cerkvico". Očitno cerkveni bogovi niso turistično nič bolj ustrežljivi kot bogovi kraških jam. J. Mu. Rebalans proračuna Občina je do konca avgusta imela 1114 milijonov tolarjev prihodkov in za 44 milijonov več odhodkov. O župano­ vem predlogu sprememb proračuna, s katerimi bi se prihodki in odhodki zno­ va uravnovesili, so bila mnenja svet­ nikov različna. Mag. P. Verlič (SDS) je kritiziral nerealno planiranje priho­ dkov, ki so po 8 mesecih 52-odstot- ni, ter opozoril na zelo nizko porabo denarja za gospodarsko infrastruktu­ ro (ceste, prostor, razvoj). J. Dolinšek (SLS + SKD) je imenoval proračun za­ vajanje občanov, B. Predalič (SDS) pa je izrazil nesmiselnost predlaganja dopolnil, ker da redke realizirane pro­ računske postavke tako izbira župan. Nasprotnega mnenja je bil J. Intihar (LDS): letošnji proračunski prihodki in odhodki so primerljivi z realizacijami v preteklih letih, zato da ni osnove za kritiko. Po lomljenju kopij na genera- lijahje svet obravnaval in sprejel nekaj kozmetičnih popravkov, in sicer: na predlog župana razdelitev 8 milijonov, dobljenih od države, prizadetim zara­ di suše, zvišanje sredstev za adapta­ cijo zdravstvenega doma za 1,2 mi­ lijona, za urejanje zelenic še 1,4 mi­ lijona in za urejanje romske problema­ tike 1 milijon tolarjev; na predlog J. Dolinska (SLS + SKD) znižanje sred­ stev za nakup zemljišč za 2 milijona in za sanacijo divjih odlagališč za 1,5 milijona ter zvišanje postavk za turistič­ na društva za 0,5 milijona in prispev­ka za mlado pitano govedo za 0,4 mi­ lijona; na predlog M. Trontlja (SLS + SKD) pa zvišanje sredstev za uredi­ tev Kopanja za 1 milijon ter za asfal­ tiranje poti v KS Nova Gora 4 milijo­ ne, na zahtevo J. Intiharja (LDS) pa so v proračunu obdržali 1 milijon to­ larjev za ureditev Taborske oz. Župa­ nove jame. J. Muller Hej...! Ne lomite kopja! Raje jih mečite v daljavo! Morda dosežete tako boljše rezultate. jOežek Zagraški Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, Gro­ suplje, objavlja na podlagi 53. člena zako­ na o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/ 99), 71. in 73. člena pravilnika o pa stopkih za izvrševanje proračuna Repu­ blike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00), ki se smiselno uporabljata tudi za lokal­ ne skupnosti, in sklepa o dodelitvi sred­ stev podpore naložbam za prestrukturi­ ranje kmetij na območju občine Grosu­ plje št. 32O6/00-3 z dne 24.10.2000 JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje v letu 2000 - uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeli­ tev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij in sicer za sofinanciranje stroškov integrirane in ekološke pridelave na kmetijskih gospodarstvih, ki se izvajata pod na­ tančno določenimi pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za: - nakup semen in ostalega sadilnega materiala, - nakup gnojil in zaščitnih sredstev, katerih uporaba je v skladu s smer­ nicami integriranega in ekološkega kmetovanja dovoljena in - plačilo stroškov nadzora integrira­nega in ekološkega kmetovanja kmetijskih gospodarstev. 3. Okvirna vrednost razpisanih sred­ stev je 1.000.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z veljavnimi smernicami ukvarjajo z in­ tegriranim ali ekološkim načinom kmetovanja. 5. Občina Grosuplje iz namenskih sre­ dstev za podporo naložbam za pre­ strukturiranje kmetij sofinancira uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja do višine 70% stroškov, kar upravičenci dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sred­ stva. Upravičenci lahko pridobijo sre­ dstva za namen podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidi­ rati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih pro­ računskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na po­ dlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi sam upravičenec, - uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospo­ darstvo vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje, - mnenje lokalne kmetijske svetoval­ ne službe, - dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ki združuje integrirane ali ekološke kmetovalce, - računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z integrirano ali ekološko pridelavo. 7. Merilo za dodelitev sredstev je po­ polna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče 05.12.2000 ob 8.30 uri, odpiranje vlog bo istega dne ob 9.00 uri v sej­ ni sobi Občine Grosuplje, Kolodvor­ ska 2, Grosuplje. Vloge za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij - uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosu­ plje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Kolodvorska 2,1290 Grosu­ plje, kjer dobijo tudi vse dodatne infor­ macije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosi­ lca in z oznako "SOFINANCIRANJE UVAJANJA INTEGRIRANEGA IN EKO­ LOŠKEGA KMETOVANJA - NE ODPIRAJ". 9. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofi­ nanciranje uvajanja integriranega ali ekološkega kmetovanja v 10 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh. OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak Občinski denarji v letu 2000 Občina Grosuplje je v osmih mesecih letošnjega leta ime­ la 1114 milijonov tolarjev prihodkov, med katerimi so največji: dohodnina 501 milijon, transferji države 263 milijonov, prispevek za urejanje zemljišč 122 milijonov, nadomestilo za upor. stavb, zemlj. 52 milijonov, davek na promet z nepremičn. 42 milijonov. Med odhodki so največji: gradnja šole Brinje 221 milijonov, oprema šole Brinje 174 milijonov, predšolska vzgoja 161 milijonov; plače občinske uprave 55 milijonov, nagrade nepoklicnih funkcionarjev 10 milijonov, plača župana 4,4 milijona; lokalne ceste in poti 52 milijonov, deponija Spaja dolina 12 milijonov, vodovod Dobje-Stara vas 10 milijonov, javna razsvetljava pri šoli Brinje 10 milijonov, javna razsvetljava po KS 5 milijonov. Na postavki ceste je bilo urejeno cestišče, parkirišče in avtobusno postajališče pri osnovni šoli Brinje (20 milijo­ nov), avtobusno postajališče v Mali vasi, oporni zid na cesti Grosuplje - Sp. Slivnica, modernizirani cesti Medve- dica - Vrh ter Taborska - Omahen, popravljena cesta M. Loka -Peščenik, preplastena cesta Na šoli - Luče ter vzdrževane javne poti vseh KS razen Sp. Slivnice. J. Muller Rebalans proračuna Občine Grosuplje za leto 2000 Komentar kluba svetnikov Socialdemokratske stranke Slovenije k sprejetemu rebalansu Svetniki Socialdemokratske stranke smo ob podpori SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ves čas zagovarjali re­ alno oblikovanje proračuna, kar z dru­ gimi besedami pomeni, da smo se ves čas zavzemali, da lahko občina porabi samo toliko denarja, kolikor gaje spo­ sobna ustvariti. Pri sprejemanju pro­ računa v marcu letošnjega leta smo verjeli županu, da bo v občini ustvaril kar za preko 2 milijardi prihodkov, ki jih bo potem tudi skozi postavke pro­ računa, ki smo jih sami predlagali, uspel realizirati. Slika je povsem dru­ gačna. Na mizo smo dobili popravke proračuna, ki kljub temu, daje po prak­ tično treh četrtinah leta prihodkov ko­ maj za polovico od pričakovanih, oblju­ blja celo večji prihodek. Razočaranje je bilo toliko večje, ker smo pri tem ugotovili, da je župan reševal pri­ manjkljaj prihodkov tako, da so v glav­ nem nerealizirane tiste postavke pro­ računa, ki smo jih z amandmaji na pr­ votni predlog proračuna dosegli svet­ niki iz vrst SDS ter SLS+SKD Sloven­ ske ljudske stranke. Te prerazporedi­ tve znotraj proračuna lahko v celoti izvrši brez soglasja občinskega sveta župan: ali kot seje na zadnji seji občin­ skega svet slikovito izrazil svetnik SDS Božo Predalič, koje primerjal župana z očetom, ki ima deset otrok in vsem obljublja igrače, čeprav ve, da zanje nima denarja, potem pa jih kupi samo dvema, ki sta ali dovolj ubogljiva ali pa zadosti zoprna. Zato smo se svetniki SDS odločili, da županov rebalans proračuna sicer podpremo, ker vemo, daje znotraj pro­ računa precej postavk, zaradi katerih bi bile zakonsko predpisane dejavno­ sti predvsem s področja socialnega varstva, zdravstva in šolstva ter var­ stva otrok, ki so za življenje naših občank in občanov nujno potrebne, življenjsko ogrožene in s katerimi nas župan na nek način tudi vedno izsi­ ljuje. Ker pa ne vidimo nobenega smi­ sla v vlaganju amandmajev, ki jih po­ tem župan zaradi nerealnega proraču­ na ne izvršuje, smo se odločili, da pri rebalansu proračuna letos ne bomo predlagali nobene postavke. V vsakem primeru iz dosedanjih izkušenj vemo, da bi bili med tistimi otroki, ki osta­ nejo praznih rok. Podobnega mnenja so bili očitno tudi ostali svetniki, saj je sprejemanje tako pomembnega dokumenta, kot je rebalans proraču­ na, minevalo ob robu nujne potrebne sklepčnosti 12 svetnikov od 22, ko­ likor sicer šteje občinski svet. Verjet­ no so tudi ostali svetniki spoznali, da nima prevelikega smisla vlagati ener­ gije v oblikovanje sprememb posamez­ nih postavk, če pa se te potem tako ali tako ne izvajajo. Svetniki SDS smo se zato odločili, da bomo prihodnje leto vztrajali pri sprejetju proračuna v realni višini. S tem bomo preprečili manipulacije s prerazporeditvami postavk znotraj pro­ računa, dosegli njihovo uravnoteženo izvrševanje, rešili problem velike ne­ likvidnosti, s katerim se ubada obči­ na Grosuplje, ter preprečili, da bi ne­ realne postavke lahko bile podlaga za podpis pogodb občine z naročniki, za katere pa občina denarja nima zago­ tovljenega in jih zato prelaga v izvrševanje v naslednja leta, oziroma če strnem na kratko: prihodnje leto si bo potrebno naliti čistega vina. Vodja kluba svetnikov SDS mag. Peter Verlič Radensko polje bo moralo še počakati Občina Grosuplje je julija na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o sofinanciranju projektov CRPOV poslala program celovite ureditve Radenskega polja. Program je sicer prišel v ožji izbor ministrstva, vendar bo moral na nadaljevanje postopka izbire zaradi pomanjkanja finančnih sredstev počakati do prihodnjega leta, pojasnjujejo na občini. Uradnega obvestila pa z ministrstva zaenkrat še niso dobili. V prvi fazi je občina zaprosila za štiri do pet milijonov tolarjev sredstev za sofinanciranje projekta in dokumentacije, na podlagi te pa bo kasneje kandidi­ rala še za republiška sredstva za izvedbo programa. Tako naj bi na Radenskem polju uredili poti, turistične kažipote, razgledne točke, panoje in podobno. Za to sta trenutno najbolj zainteresirana tamkajšnje turistično društvo in kmetijska zadruga, ko se bo projekt celovito pripravljal, pa bodo k sodelovanju povabili še druge akterje lokalne skupnosti na Boštanju. V ta namen je že imenovan projektni svet, ki bo sodeloval pri pripravi in iz­ vedbi ureditve Radenskega polja. Na občini naj bi ga sklicali takoj, ko bo kme­ tijsko ministrstvo sporočilo svojo odločitev. Najverjetneje pa bo treba na celovi­ to ureditev naravne lepote grosupeljske občine še nekaj let počakati. Petra Anžlovar Iz Bruslja pomoč za razvoj slovenskega podeželja Odbor EU za podeželje in kmetijstvo je odobril slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Odobritev programa s strani unije je temeljni pogoj za pridobi vanje sredstev iz programa SAPARD za pomoč srednjeevropskim kandidatkam za članstvo na področju kmetijstva. Nacionalni sklad pri ministrstvu za finance, ki je odgovoren za finančno upra­ vljanje donacijskih sredstev EU, za zagotavljanje pravilne porabe sredstev EU in za poročanje o porabi sredstev Evropski komisiji, je podelil Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) začasni akreditacijski status za izvajanje. Slovenija v sedemletnem obdobju za SAPARD pričakuje letno 6,3 milijona evrov oziroma 1,3 milijarde tolarjev, kar v obdobju 2000-2006 pomeni 44,1 milijona evrov oziroma 9,3 milijarde tolarjev. Sredstva SAPARD sicer predstavljajo le dve tretjini celotnega obsega sredstev, kijih bo ARSKTRP namenila programu razvoja podeželja. Za SAPARD namreč velja načelo sofinanciranja, kar pomeni, da mora ARSKTRP v državnem proračunu zagotoviti najmanj tretjino sredstev. Vsem de­ setim kandidatkam za članstvo v uniji pa namerava unija iz tega programa na­ meniti po 520 milijonov evrov na leto. Slovenski sedemletni program razvoja podeželja daje prednost pri sofinanci­ ranju štirim področjem: 1. vlaganju v ukrepe za izpolnjevanje higienskih standardov v živilsko-predelo- valni industriji, prednostno v mesnem in mlečnem sektorju, 2. vlaganju v lokalno infrastrukturo, predvsem v izboljšavo vaških cest in oskr­ be z vodo, 3. vlaganju v kmetije, da bodo te lahko zdržale konkurenčni pritisk ob vstopu Slovenije v EU in 4. v spodbujanje na podeželje vezane domače obrti in drugih dopolnilnih deja­ vnosti. Kakšni pa so programi (in če sploh so!) v občini Grosuplje oziroma v novona­ stali ljubljanski regiji pa vam bomo poročali v eni od naslednjih številk. Jože Miklič Slovenski pregovor: KJER JE DIM, JE TUDI OGENJ. Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. čle­ na zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99), 71. in 73. člena pravi­ lnika o postopkih za izvrševanje pro­ računa Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00), ki se smiselno uporablja­ ta tudi za lokalne skupnosti, in sklepa o dodelitvi sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje št. 320-6/00-4 z dne 24.10.2000 JAVNI RAZPIS za dodelitvi sredstev podpore razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v letu 2000 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeli­ tev sredstev podpore razvoju dopol­ nilnih dejavnosti na kmetijah in si­ cer za programe predelave in prodaje kmetijskih pridelkov, ki temelji na lastni proizvodnji, (predelava mesa in mleka ter ostalih kmetijskih pri­ delkov), izdelave in prodaje izdelkov domače obrti, opravljanja uslužno- stnih dejavnosti, pridelovanja in pre­ delovanja sadja, opravljanja dejavno­ sti kmečkega turizma, idr.. Sredstva podpore se dodeljujejo za:. - gradnjo objektov, - nabavo strojev in - nakup opreme za opravljanje dopol­ nilnih dejavnosti na kmetijah. Okvirna vrednost razpisanih sred­ stev je 1.000.000,00 tolarjev. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo pri Obrtni zbornici Grosuplje priglašeno opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar dokazujejo s potrdilom oz. odločbo Obrtne zbornice Grosu­ plje. Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore največ do višine 30% vla­ ganj sredstev v uvajanje in razvoj do­ polnilnih dejavnosti oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore razvoja dopolnilnih dejav­ nosti na kmetijah za isto ali podob­ no dejavnost le enkrat in sicer za naložbe, ki so bile opravljene v letu 2000. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na po­ dlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve dopolnilne dejavnosti in programom razvoja kmetije, ki ga pripravi sam upravičenec, mnenje kmetijske svetovalne službe, gradbeno dovoljenje ali odločba o priglasitvi del, če prosilec vlaga zahtevek za sofinanciranje nakupa gradbenega materiala za izgradnjo objekta ali opreme za opravljanje do­ polnilne dejavnosti, - potrdilo oz. odločba Obrtne zborni­ ce Grosuplje, da imajo prosilci priglašeno opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - dokazila o vrednosti vlaganj v grad­ beni material, opremo ali stroje za izvajanje dopolnilne dejavnosti (računi in druga dokazila) iz leta 2000. 7. Merilo za dodelitev sredstev je po­ polna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče 05.12.2000 ob 8.30 uri, odpiranje vlog bo istega dne ob 9.30 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Kolo­ dvorska 2, Grosuplje. Vloge za dodelitev sredstev podpore razvoju dopolnilnih dejavnosti na kme­ tijah z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Gro­ suplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z nave­ dbo naslova prosilca in z oznako "PO­ DPORA RAZVOJU DOPOLNILNIH DEJAV­ NOSTI - NE ODPIRAJ". 9. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofi­ nanciranje uvajanja integriranega ali ekološkega kmetovanja v 10 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh. OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak FRIZERSKI SALON SalIi N Polona Nagode s.p. NUDIMO VSE FRIZERSKE STORITVE ZA: . . . moške, ženske m otroke UPORABLJAMO VRHUNSKO FRIZERSKO KOZMETIKO: TI Gl in SCHVVARZKOPF Zaradi vašega in našega dragocenega časa sprejemamo naročila na naslov: Grosuplje, Pod gozdom c. V/39 telefon - 01/786 4-784 DELOVNI CAS: ponedeljek-petek 7.00 - 20.00 sobota 7.00 -13.00 •m mm SDS Spoštovane občanke, cenjeni občani občine Grosuplje. Iskrena hvala za podporo na volitvah. Še naprej si bom tako kot doslej prizadeval za ustvarjanje pogojev za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj celotne Slovenije, za večjo blaginjo nas vseh. Kajti le takšna Slovenija bo prihodnjim genera­ cijam omogočala resnično us­ tvarjalno in bogato življenje. Velik del mojih prizadevanj pa bo usme­ rjen tudi k uresničitvi naše skup­ ne želje po hitrejšem razvoju obči­ ne Grosuplje. Janez Janša, poslanec SDS Nova Slovenija Krščanska U "tiska stranka Drage volivke in volivci Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke Volitve so za nami, na katerih smo dosegli zelo dober volilni uspeh. Z vsem spoštovanjem do vas se vam iskreno zahvaljujem za podpo­ ro in vaš oddani glas na volitvah. Prepričan sem, da bomo z na­ daljnjim delom še bolj pripomogli k uspehu stranke na občinski in državni ravni. Osebna zahvala pa velja članicam in članom volilnega štaba, ki so se trudili pri predstavitvi stranke in kandidata. Mihael Kadunc Smo volivci spet prevarani? Po končanem štetju volilnih glasov in ugotovitvi, kdo vse bodo v novem skli­ cu parlamenta predstavniki ljudstva, se je pokazala neprimernost in zlaganost sedaj veljavnega in v ustavo zapisane­ ga proporcionalnega volilnega sistema. Pokazale so se pomanjklivosti, na ka­ tere so razni neodvisni strokovnjaki že dolgo opozarjali. Mnogi volivci pa so, žal, ostali razočarani in z dolgimi nosovi brez svojega predstavnika v parlamentu. Poglejmo le nekaj najbolj izstopajočih nepravilnosti, ki so prišle na zadnjih volitvah do polnega izraza. Verjetno je mnogim volivcem nedoumljivo, da so nekemu kandidatu v svojem volilnem okraju zaupali več kot 36 % glasov, kar pomeni, da je zanj glasoval ter si ga je želel za svojega poslanca, več kot vsak tretji volivec, pa vendar ta kandidat ni bil izvoljen v parlament. Izvoljen pa je bil njegov protikandidat, ki je dobil le malo več kot 4 % glasov, oziroma je zanj glasoval komaj vsak petindvajseti voli­ vec. Zanimivo bi bilo slišati, kako tisti, ki zagovarjajo proporcionalni volilni si­ stem, razlagajo, zakaj je prav in pošteno, daje izvoljen za poslanca nekdo, ki dobi skoraj desetkrat manj glasov kot njegov neizvoljen protikandidat iz istega volil­ nega okraja. Sistem, ki je mnogo bolj naklonjen tistim strankam, ki komaj zle­ zejo preko volilnega praga, vsekakor ni pošten do volivcev. Zavajanje volivcev je tudi dejstvo, da v proporcionalnem sistemu ne volimo konkretnega kandidata, temveč dajemo svoj glas politični stranki. Tako je glas, ki smo ga v svojem volilnem okraju na­ menili nekemu kandidatu, ki mu popol­ noma zaupamo in si ga želimo za svo­ jega poslanca, najprej potoval na državni nivo, tu se je tudi z njegovo pomočjo ugotovilo, koliko poslancev ima neka politična stranka in potem se je po ključu določilo, kdo od te stranke širom države bo poslanec. Tako je glas, ki smo ga na primer v Ljubljani zaupali neke­ mu kandidatu, lahko pomagal do izvoli­ tve nekomu v Velenju, ki pa se nam morda ne zdi primeren in zanj niti v sanjah ne bi dali svojega glasu. Lep primer vsega zgoraj povedanega je SMS. Pojavila se je tik pred volitva­ mi. Verjetno je le njen predsednik Do­ minik S. Černjak javnosti širše poznan iz svojih nastopov na predvolilnih tele­ vizijskih soočenjih, zato je zelo verjet­ no, da so ravno njegovi medijski nasto­ pi prinesli stranki glasove. Pa vendar ni izvoljen v parlament, izvoljeni so štirje drugi člani te stranke, ki širši javnosti niso poznani in jih verjetno večina, ki so tej stranki namenili svoj glas, niti ne poz­ na. Kandidatom te stranke je za vstop v parlament in s tem povezano poslansko mesto zadostovalo le nekaj nad 4 % glasov. Torej vsi štirje izvoljeni poslanci te stranke skupaj niso zbrali tolikšnega odstotka glasov kot mnogi kandidati, ki v parlament niso bili izvoljeni. Žalostno je tudi dejstvo, da skoraj 20 % volilnih okrajev nima svojega po­ slanca v parlamentu, medtem ko jih SLS mSKD Slovenska ljudska stranka Vsem, ki ste glasovali zame, hvala za zaupanje! Volitve so za nami. Rezultate spremljamo z mešanimi občutki. Rezultati so za SLS SKD skromni. Vzroki za skromen rezultat so različni, vsak jih vidi po svoje. Predvsem izhajajo iz neenotnosti in ne dovolj oblikovanega desno- sredinskega prostora. Osebno sem še vedno prepričan, da potrebuje Slove­ nija močno desno sredinsko stranko, ki pa mora biti notranje demokratična, bolj jasna kot doslej v svoji viziji, obenem pa dovolj široka in dovolj moderna, da bo zaobjela kar najširši krog ljudi. Načrtno mora gojiti tudi politično etiko in spoštovanje drug drugega, kar v naši družbi še nismo dosegli. To potre­ bujemo čisto preprosto zato, da bomo izravnali politični prostor, ki se obrača v pretirano liberalno smer in grozi, da bo usodno razmajal naše vitalne naro­ dne interese. Tudi borba "na nož", na katero prisegajo nekateri, nam ne more prinesti tistega, kar si želimo. Po takšni borbi vedno ostanemo razdraženi in nezadovoljni. Potrebujemo doslednost, toda potrebujemo tudi širino. Po­ trebujemo dih veselja do življenja. Stranka lahko vsakega posameznika zado­ volji samo do določene mere. Vendar stranke dosleden človek ne menja kot srajco vsak dan. Vsak ima lahko svoj prav, vendar se prav zgrozim ob misli, da ne bi bilo več stranke SLS SKD Slovenske ljudske stranke, ki vendarle hoče širino duha in edina še hoče nekaj narediti za naše podeželje in za podeželske občine. To vem iz lastne izkušnje. Dobro poznam liberalna razmišljanja, ki gredo nekako v to smer: ni važna ne narodnost, ne morala, ne to, ali bo na podeželju še kdo ostal ali ne, niti to ali bodo v tem "raju pod Triglavom" še živeli Slovenci. Važno je, da se nam splača in da se denar obrača, pa čeprav nam ob tem strmo narašča duhovna praznina v ljudeh, strah pred prihodnostjo, mamila, samomori... Ideološki naboj, kije za povrhu mnogokrat še nepristen, s katerim naj bi to mišljenje preobrnili in na katere­ ga prisegajo naši partnerji iz pomladnega bloka, se zdi proti temu liberal­ nemu razmišljanju kot ščegetanje s kokošjim puhom pod nosom, kar je po­ kazal tudi skupni volilni rezultat. Potrebna je sociološka, gospodarska, družbena in obča nacionalna analiza tega sedanjega stanja naše družbe. Rekel bi celo, da potrebujemo temeljito kadrovsko prenovo in v celoti novo strategijo za nov čas, če hočemo kot Slovenci preživeti. Premalo je časa in prostora, da bi lahko nanizal vse misli, ki me sedaj obhajajo. Vsem svojim volivcem moram reči, da ste se, ob vsej izrazito negativni kampanji, še dobro odrezali. Ponujal vam nisem visokih besed, pač pa le delo z veliko energije. Ali to sploh še cenimo? Vsem, ki ste glaso­ vali zame, hvala za zaupanje, odločili ste se prav. Tudi tokrat sem optimist, pošteno delo ne more propasti, čas bo pokazal, kdo je imel prav. Še enkrat hvala in lep pozdrav! Bivši kandidat SLS SKD Slovenske ljudske stranke za poslanca v državni zbor, Anton Jakopič imajo nekateri celo po več. Praviloma ostajajo brez poslancev ravno slabše razvita in demografsko ogrožena ob­ močja. Lahko si predstavljamo, kako in kdo bo ščitil njihove interese ob takšni sestavi parlamenta. Posebna zgodba sta tudi poslanca narodnostnih manjšin. Prav in civiliza­ cijsko je, da imajo manjšine svoje pred­ stavnike v parlamentu, toda način, kako je to urejeno pri nas, je malce vprašljiv. Že s stališča enakosti volivcev, ki jo zagotavlja tudi ustava, je naš način vo­ litev poslancev manjšine sporen. Pred­ stavnik manjšine namreč glasuje dvakrat. Enkrat glasuje kot poslanec narodnosti in drugič kot vsi ostali za "običajne" poslance. Ker imajo poslan­ ci narodnosti v parlamentu enak status kot drugi poslanci, to preprosto pome­ ni, da si manjšinci volijo po dva pred­ stavnika v parlament ali drugače pove­dano - en volivec ima dva glasova, s katerima si voli dva enako vplivna po­ slanca. Zato so glede zastopanosti v parlamentu v bistveno boljšem položaju, kot smo vsi ostali volivci. Prav in pošteno bi bilo, da imamo vsi, ki voli­ mo, enako glasov, kijih pač namenimo tistemu, ki mu najbolj zaupamo. Tudi predstavniki manjšine se lahko z enim glasom, tako kot vsi ostali volivci, od­ ločijo za tistega kandidata, za katerega menijo, da bo najbolje zastopal njihove interese. Po sedanjem načinu izvolitve pa bi bilo korektno, da poslanca manjšin sodelujeta le takrat, ko se razpravlja in glasuje o vprašanjih manjšine, kajti ti­ sti, ki soju izvolili, so si poleg njiju izvo­ lili tudi "običajnega" poslanca. Velik problem proporcionalnega vo­ lilnega sistema je tudi povolilno sesta­ vljanje koalicij in vlade. Večina volivcev na volitvah ne ve, s kom bo "njegova" LDS Spoštovane volivke in volivci V tem glasilu sem se vam pred slabim mesecem predstavil kot kandidat za poslanca Liberalne de­ mokracije Slovenije v grosu­ peljskem volilnem okraju. Sedaj, po končanih volitvah, pa se vam želim zahvaliti za izredno podpo­ ro, ki smo je bili deležni. Hvala. Tudi s pomočjo vaših glasov bo Slovenija šla naprej. V občini Grosuplje je LDS z 2550 glasovi (29,58%) dosegla daleč najvišji volilni rezultat do sedaj (prej 21,40% oz. 1777 glasov). Tudi rezultat v celotnem volilnem okraju je bil s skupnimi 26,65% skoraj za polovico višji kot tisti, ki smo ga dosegli na prejšnjih voli­ tvah z 18,09%. Tolikšna rast pod­ pore, ki smo je bili deležni, nam kot stranki, ki jo predstavljam, kakor tudi meni osebno, nalaga, da se še bolj trudimo izpolnjevati besede, ki smo jih dali v času pre­ dvolilne kampanje. Zahvaliti se želim tudi vsem svojim protikandidatom in protikandida- tkam za mirno in konstruktivno kampanjo, kakor tudi čestitati zmagovalcu v našem okraju. Upam da mu bo uspelo izpolniti pričako­ vanja vseh volivcev m volivk, tudi tistih, ki zanj nismo volili. Grosuplje ; naprej dr. Miroslav Kranjc predsednik 00 LDS Grosuplje stranka po konstituiranju vlade sode­ lovala in ali bo v takih povezavah sploh lahko uresničevala program, zaradi katerega sojo podprli. Mnogi volivci so potem razočarani in ni čudno, da po­ stajajo apatični in nezainteresirani za volitve, kajti čutijo se ogoljufane. Nedvomno je, da bo politična slika postala jasnejša šele, ko bo spre­ menjen volilni sistem. Narod si ga je na referendumu že izbral, toda večina v parlamentu je to voljo zaobšla in obdržala stari proporcionalni sistem s kozmetičnimi popravki. Verjetno ni po­ trebno posebej ugotavljati, zakaj neka­ terim poslancem, ki si močno želijo biti predstavniki naroda, mnogo bolj ustre­ zajo volitve v slogu ribarjenja v kalnem, kot pa da bi se skupaj s protikandidati iz oči v oči pomerili na večinskih voli­ tvah v svojem volilnem okraju. Božo Predalič Volilni rezultati po voliščih v občini Grosuplje - povzeto po uradnih rezultatih Okrajne volilne komisije Družbeni dom Grosuplje I Družbeni dom Grosuplje II OŠ L Adamič Grosuplje Stara Oš Grosuplje Dom obrtnikov Grosuplje Čebelarski dom Sp Blato Osnovna šola Ilova Gora Gasilski dom Vel Mlačevo Gasilksi dom Zagradec Velika Stara vas [osnovna šola Polica • C •o ro K I i O Zadružni dom Sp Slivnica Gasilski dom Škocjan Gasilski dom Ponova vas Osnovna šola Št Jurij Zadružni dom Žalna Gasilski dom Velika Loka * 5 i t5 a t/i i ., Q Osnovna šola Šmarje I Osnovna šola Šmarje II Osnovna šola Šmarje III VOLIŠČA OBČINA GROSUPLJI SKUPAJ GLASOVI V.OKRAJ 3 Zap št volišča 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 i NPS Svetek Marjetka 2 1 4 4 3 1 1 1 0 1 5 2 0 0 1 3 1 0 0 6 2 0 38 044 81 0.46 2 ZLSD Dr Milan Balažic 71 79 117 85 69 12 3 8 8 9 17 12 41 13 11 32 8 4 3 53 60 74 789 9.15 1328 7.52 3 DESUS Ivan D. Železnikar 17 19 22 9 5 3 1 6 2 5 3 5 7 4 3 6 4 l 2 15 11 9 159 1.84 358 2.03 4 DS Štefan Huzjan 7 2 6 3 4 2 0 0 0 0 3 3 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 33 0.38 70 0.40 5 NSI Mihael Kadunc 33 41 72 51 28 22 2 24 15 7 17 35 17 19 41 96 19 12 5 47 26 57 686 7.96 1447 8.19 6 ZA-ZELENI Helena Frbežar 4 8 22 6 12 2 4 3 0 0 2 4 3 l 3 4 5 3 1 6 4 6 103 1.19 164 0.93 7 SMS Franci Kek 22 20 52 44 25 6 4 11 8 8 15 2 10 9 10 11 13 5 7 20 19 22 343 398 699 3.96 8 LDS Dr. Miroslav Kranjc 196 181 330 314 193 45 13 72 29 50 92 85 74 58 72 153 47 21 36 184 154 151 2550 29.58 4708 26.65 9 SNS Bojana Bevc 16 15 34 22 20 2 2 5 3 8 7 4 7 3 5 7 9 3 0 21 18 12 223 2 59 418 2.37 10 KPS Irfan Čordič 3 I 5 • 0 0 2 6 0 0 2 0 2 1 0 3 0 0 0 4 5 2 37 0.43 69 0.39 11 NOVA Cvetana Erjavec 0 4 2 5 3 0 0 1 1 0 0 3 1 I 0 4 1 1 0 1 2 3 33 0.38 123 0 70 12 SLS+SKD Anton Jakopič 22 24 50 20 10 9 17 8 17 10 29 38 24 6 16 26 26 13 9 26 14 35 449 5.21 1399 7.92 13 SDS Janez Janša 173 132 378 320 190 60 26 162 105 90 175 148 108 94 102 171 129 96 79 146 114 180 3178 36.86 6803 38.81 VELJAVNE GLAS. 566 527 1094 884 562 164 75 307 188 188 367 341 294 210 264 516 262 159 143 530 429 551 8621 17667 NEVELJAVNE G. 19 17 34 19 11 1 6 7 6 6 22 10 9 3 4 21 11 3 3 14 14 18 255 595 VOLILCEV 750 819 1454 1173 710 213 109 442 242 269 655 450 367 278 35S 767 346 202 209 697 558 761 11716 24048 GLASOVALO 585 544 1128 903 573 165 81 314 194 194 389 361 303 213 268 637 273 162 146 544 443 566 8876 18263 UDELEŽBA V % 78.00 66.42 77.58 76.98 80.70 77.46 74.31 71.04 80.17 74.90 70.09 78.00 82.56 76.62 75.49 70.01 78.90 80 20 69.86 78.05 79.39 74.38 75.78 75.94 Je čas obljub in je čas dejanj Ob Vseh svetih - Pravico do pokopa imajo vsi Vodstvo občinskega odbora SLS SKD Slovenske ljudske stranke obiskalo nekatera spominska obeležja Ob prazniku Vseh svetih (1. novem­ bru), je predsednik občinskega odbo­ ra SLS SKD Slovenske ljudske stranke in občinski svetnik g. Matjaž Trontelj, obiskal spominska obeležja zamolča­ nih grobov medvojnega in povojnega dogajanja na območju Koščakovega hriba v Grosuplju, Bliske vasi pri Polici in Stehanu ob stari cesti Grosuplje - Višnja Gora. Ob tem prazniku tako državne kot lokalne oblasti pozabijo na številne grobove, ki ležijo izven urejenih pokopališč in nimajo blišča marmorja in granita, ter številnega cvetja kot na urejenih pokopališčih v mestih in va­ seh ter so prepuščeni zgolj osebnemu odnosu sorodnikov in bližnjih do teh žrtev. Vsa tri spominska obeležja je v občini Grosuplje uredilo Društvo za ure­ ditev zamolčanih grobov, odbor Grosu­ plje. Stranka SLS SKD Slovenska ljud­ ska stranka občinski odbor Grosuplje želi v sodelovanju z organizacijami, ki na tem problemu že delujejo nadaljeva- Vprašanje legitimne in moralnoetič- ne preselitve Romov na skupno loka­ cijo je v občinskih krogih prisotno že nekaj časa, pa tudi prebivalci, ki se z omenjenimi Romi soočajo v manj prijet­ nih in tudi bolečih situacijah, si prizade­ vajo za čimprejšnjo ureditev romskega stalnega bivališča. Župan občine Gro­ suplje Janez Lesjakje že pred letom dni napel moči in si zadal nalogo, v svojem mandatu odpraviti nesoglasja in rešiti problematiko dveh romskih naselij. Obči­ na je lani pridobila dober hektar zemlje v naselju Smrekec~Trazprostira se na južnem obrobju Grosupljega), kjer naj bi na dveh prostorsko ločenih lokacijah - kajti oba romska tabora sta med seboj sprta - našlo novi dom okoli sto Romov. Naravno mejo med vzhodnim naseljem, kjer so že zaživeli nekateri Romi izza Do- lenjgrada, in zahodnim delom, kamor se ne želijo preseliti romski prebivalci izza železniške postaje, ustvarja potok, obči­ na pa jim je zagotovila tudi ločene sani­ tarije. Gradbinci sedaj pridno postavljajo na betonske ploščadi bivalne zabojnike v vrednosti 4,5 milijona tolarjev davko- plačevalskega denarja za Rome izza železniške postaje je, vzhodni tabor pa je zadovoljen z obstoječimi lesenimi bru­ naricami. Preselitev naj, po županovih besedah, ne bi bila problem, če je ne bi ovirali Romi za železniško postajo. Ti se na vse kriplje upirajo in postavljajo ne­ mogoče pogoje. Tako jih moti ute­ snjenost in temačnost zabojnikov, po­ manjkanje elektrike - čeprav jim je župan zagotovil možnost priklopa proti plačilu - in premalo prostora za posta­ vitev lastnih hišic. Župan je dopustil možnost, da si Romi bivališča kasneje uredijo po svojih željah, in daje občina poskrbela za zadostitev vsaj minimal­ nih življenjskih pogojev z ureditvijo ka­ nalizacije, zaščito pred porastom vode, odvozom smeti in napeljavo vode. Po­ gajanja na občini je ves čas motil in sovražno napihoval kočevski Rom, ki pri nas niti nima urejenega stalnega pre­ bivališča, in je grozil, da bo svojo ba­ rako pripeljal kar na občinsko dvorišče, ti prizadevanja za dokončno pravno formalno ureditev vseh že znanih in neznanih grobov tudi v občini Grosup­ lje. Stranka s temi dejanji potrjuje pro­ gramska načela, ki se dotikajo urejanja vseh zadev, ki so posledica neurejenih pravnih postopkov v povojni zgodovini. Ne glede na ideološko pripadnost ima vsak umrli posameznik pravico do prav­ no formalnega pokopa in po našem mnenju to dosedaj še ni urejeno za vse enako, kar je predvsem naloga države. Na te in podobne pravne neurejenosti opozarja tudi Evropska zveza in pričakuje od kandidatk za včlanitev v njihovo zvezo določene korake. Ob tem pa je potrebno pohvaliti vse posamez­ nike in društva, ki so na tem področju dejavni že vrsto let in počasi, a vztraj­ no urejajo spominska obeležja. Tajništvo 00 SLS SKD Slovenska ljudska stranka Grosuplje - tajnik: Boštjan Šest obenem pa hvalil ustrežljivost kočevske­ ga prvega občinskega moža. Neka Romkinja pa je kar mimogrede navrgla podatek, da ima sama prihranjenih 30.000 nemških mark za hišo, preosta­ nek pa da naj ji primakne občina. Pogo­ vor je bil zaključen s protestnim odho­ dom Romov in njihovo zavrnitvijo prese- litvenih odločb, Janez Lesjak pa je poja­ snil, da bo navkljub vsemu deložacija izvedena 17. novembra. Barbara Pance VOLITVE V OBMOČNE SVETE IN IZPOSTAVE KMETIJSKE GOZDARSKE ZBORNICE BODO 3. DECEMBRA. Volilo se bo po proporcionalnem sistemu in bo volilec obkrožil šte­ vilko pred predlagano listo. Volišča bodo na istih mestih kot na spomladanskih volitvah. Kmečka lista bo nastopila na vseh izpostavah in tudi z listo za območni svet. To listo podpirajo zadruge ter društva, katera delujejo na področju kmetijstva v naši obči­ ni. Na kmečki listi so za izpostavo naši kandidati: 1. Glavič Jože 2. Valentinčič Franc 3. Grum Janez 4. Boh Sonja 5. Perko Jože 6. Virant Franc Na listi za območni svet je naš kandidat Janez Dolinšek. Predlagatelji kmečke liste trdi­ mo, da so kandidati pravi in da bodo uspešno zastopali Vaše inte- resena področju kmetijstva, zato menimo, da 3. decembra greste na svoje volišče in obkrožite kmečko listo. V zadnjih mesecih je bilo na sloven­ skem veliko besed namenjenih predvo­ lilnemu in povolilnemu dogajanju. V tem trenutku tudi ni pomembno, kaj je kdo pričakoval od volitev, temveč, kaj je kdo napravil, da je rezultat tak, kakršen pačje. Na sliko pa poglejmo skozi nekoliko drugačen "rešpetlin", kot nam jo je kazala večina medijev. Ko so bili znani prvi rezultati in ko so mediji ponovno začeli streljati s polnimi topovi po Bajukovi vladi, še posebej pa po Janši in nekoliko manj po Podobniku (Zagožen je bil predstavljen kot žrtveno jagnje), je bila zadeva kristalno čista. Čeprav smo lahko vedeli že naprej, se je tudi iz tega dalo razbrati, kdo so po­ tencialni koalicijski partnerji. Zaradi tega je bilo lažje razumeti tudi predvolilno kampanjo. Tako se je tudi po volitvah začelo z izjavo predsednika države, ki je določil datum prve seje novoizvoljene­ ga državnega zbora in nam mimogrede še zaželel "stabilno vlado", kljub temu da volilni rezultati z udeležbo vred še zdaleč ne kažejo nekega stabilnega vo­ lilnega telesa. S to izjavo se je pravza­ prav že začela nova kampanja za nasle­ dnje volitve. Takšno vlado si je močno zaželela tudi večina vodilnih v podjetjih, kar med drugim ponovno dokazuje, da jih je še vedno večina ostala na položajih iz preteklosti. A naj se dotaknem bistvenega pro­ blema naše predvolilne kampanje. Kako naj nas, oklepajoče se ikon propadle ideologije, jemljejo drugi, če sami sebi ne znamo dokazati, da so osnovni te­ melji naše državne ureditve osamosvoji­ tev, ustava in zakoni? Vprašanja prav­ nega nasledstva bi bilo bolj pametno reševati podobno kot vprašanja kultur­ ne dediščine, ki jo moramo vgrajevati v nadaljnjem pozitivnem razvoju. Ker pa je (bilo) kulturno področje večinoma prepuščeno ljudem, ki so celo v zadnjih dneh pred osamosvojitvijo stali na na­ sprotnih bregovih, ni (bilo) mogoče pričakovati, da bi se kultura postavila na primerno mesto v družbi. Podobno je s pravnim nasledstvom. Če pogledamo osnovna prizadevanja glavnih pobudnikov letošnje kampanje, je zelo očitno, da se je do delitve Slo­ vencev poleg razvpitih sklepov poiz­ kušalo priti tudi na račun blatenja Cer- Prve volitve v svet Kmetijsko gozdar­ ske zbornice so potekale že spomla­ di letošnjega leta. Kmalu po volitvah se je zbornica konstituirala na dr­ žavnem nivoju in pričela s svojim de­ lovanjem. Sedanje volitve, ki bodo potekale 3. decembra, pa so namenjene volitvam predstavnikom kmetov v svete območ­ nih enot in odbore izpostav območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slo­ venije. Po konstituiranju teh "teritorial­ nih" enot bo zbornica dokončno obliko­ vana, kot jo predvideva zakon o Kme­ tijsko gozdarski zbornici. Namen ustanovitve Kmetijsko T* ZDRUŽENA LISTA L*^socialnih demokratov SPOŠTOVANE VOLIVKE, SPOŠTOVANI VOLIVCI Vsem, ki ste podprli predno­ stne usmeritve našega volil­ nega programa in na volitvah 15.10.2000 oddali svoj glas našemu kandidatu za poslanca v Državni zbor Republike Slove­ nije dr. Milan Balažic, se iskre­ no zahvaljujemo. Vaša podpora in zaupanje nas zavezujeta, da bomo vse napore vložili v uresničevanje volilnega programa. 00 ZLSD Grosuplje kve in predvsem njenega vodstva. Vse­ ga obsojanja vredna "packa" v Mladini presega vse robove etike in morale ci­ vilizirane družbe. Glede kakovosti poli­ tičnih bitk na Slovenskem pa je že Ivan Cankar ugotovil pred stotimi leti v pi­ smu svojemu bratu, da: "... Za širšo politiko, za kaj velikega in resnega ni nobenega smisla več: vse je poginilo v edino zveličavni gonji na grešne kapla­ ne. Ali to se bo strašno maščevalo, ko bodo bežali ti liberalni pismarji in fari­ zeji osramočeni iz templja." Še posebej pa se je treba vprašati o vlogi vedno novih slovenskih političnih satelitskih čudežev. Če so bile še do ne­ davna nejasnosti v zvezi z Jelinčičevo SNS, ki je pobrala pred leti večino Kram bergerjevih glasov in jih odnesla na dru­ go stran, pa nato z vstopom upokojen­ ske DESUS stranke, ki nima niti celovi­ tega programa in krmari v objemu pre­ teklosti, zdaj ne bi smelo biti nejasno, kakšna bo vloga nove mladinske SMS. Žal, slednje ni nihče od novinarjev resneje vprašal, od kod jim denar za obširno pro­ mocijo in kampanjo - še manj pa, kakšen je njihov program. Pravzaprav seje veči­ no soočenj in vprašanj vrtelo le okoli petih-šestih tem, drugih devetdeset pa jih ni nikoli prišlo v javnost. O slovenski desnici (kaj je desnica in kaj levica, pri nas še ni razčiščeno) bi bilo verjetno treba tudi kaj napisati, vendar menim, da so tudi njo volilni rezultati streznili. Prepričevanje pre­ pričanih ne daje rezultatov, pa tudi pre­ piri med seboj in nelojalna tekmoval­ nost ne prinašajo dobičkov. O tistih, ki niso dosegli praga za vstop v parlament, prav tako nima smisla zgubljati besed. A ker jim ve­ selje še dodatno vzpodbuja novo sprejeti volilni zakon, je zadeva v neka­ terih primerih kar malce otožna, v dru­ gih pa že komična. Predvsem mislim na tiste, ki so še vedno tako vztrajni, da se pojavijo le še na volitvah, vsa ostala štiri leta pa spijo. Ne glede na to, če se hočemo ali ne ukvarjati s politiko, je le-ta postala po letu 1990 del nas. Zavedamo pa se lahko: kadar se ljudje odločajo le na podlagi obljub in prepričanja, da bodo lahko uveljavili le egoistične koristi in se sklicevali na večinsko in "razumsko gozdarske zbornice Slovenije je zasto­ panje interesov kmetov in kmetijstva. Zbornica bo v primeru, da bo delovala tako, kot je zamišljeno, zelo pomem­ ben organ, ki bo sogovornik vlade pri kreiranju bodoče kmetijske politike države. Ustanovitev in uspešno delo­ vanje zbornice je toliko pomembnejše, kajti Slovenija se intenzivno pripravlja na vstop v EU, s čimer bo slovensko kmetijstvo izpostavljeno odprtim zako­ nitostim trga. Vsekakor bo naše kme­ tijstvo zaradi neugodnih geografskih razmer in dolgoletne napačno vodene kmetijske politike pred izredno težko preizkušnjo. Morda je ravno zbornica čisto mnenje", hkrati pa ne bodo na­ tančno vedeli, koga volijo, takrat smo od družbe, ki bi skrbela za resnično demokracijo, še zelo daleč. Prav zara­ di tega je tudi sklepanje koalicij zelo resno delo, ki ga bodo dobro udejanjili le enakovredni, programsko sorodni oziroma dopolnjujoči se koalicijski part­ nerji. Od tu naprej bi se morali no­ voizvoljeni zavedati, da so vse politič­ ne poteze le kredit, ki ga bodo volivci poplačali na naslednjih volitvah. Volitve 2000 so za nami in lahko reče­ mo, "narod si je napisal sodbo sam." Zdaj so zmagovalci pred odgovorno na­ logo, ki jo bo treba opravljati tudi v pre­ cej nepredvidljivih razmerah in okoliš­ činah z našim bližnjim sosedstvom, nek­ danjo državo in Evropo. Nadaljnja po­ gajanja bodo trda, delo doma pa še to­ liko bolj. Upam le, da se zgodba iz pre­ teklih osmih let ne bo ponavljala. To bomo dokaj hitro spoznali, če se bodo (tako kot smo to že doživeli) številke ne­ zaposlenosti spet povečevale na račun določenega sloja prebivalstva in se bo socialna neenakopravnost še poglablja­ la. V treh mesecih naj bi videli, kaj bo s PIDI, v manj kot enem letu kakšni bodo rezultati nadaljnjega lastninjenja in de­ nacionalizacije, kako se bodo reševali prostorski, ekološki in davčni problemi, kako bo z razvojem podeželja, revitali­ zacijo degradiranih in šibkih območij, kako bo z donedavnim stresnim točko­ vanjem ob zaključku osnovne šole, kako s pokojninami... pa še precej drugega. V teh Odmevih objavljamo tudi rezul­ tate po posameznih voliščih v občini Gro­ suplje. Rezultati so povzeti po uradnih podatkih, ki jih je izdelala Okrajna volil­ na komisija. Zadeva je zelo zanimiva. Čeprav so rezultati v grosupeljskem okraju specifični, bo moral tudi ta okraj od nove oblasti dobiti več razumevanja in podpore, še posebej pri reševanju dolgoročno zastaranih problemov, pa tudi pri zaščiti vitalnih občinskih in (sub)re- gionalnih potencialov. Čas za obljube se je namreč iztekel. "Po njih delih jih bomo spoznali." Na to jih bomo spominjali, če bodo slučajno pozabljali. Je pa tudi res, da nekaterih reči, ki bi jih morali obljubi­ ti, sploh niso obljubili, a to je že druga zgodba - morda za prihodnje volitve. Jože Miklič prava priložnost, da sami sooblikujemo kmetijsko politiko in poizkušamo ščiti­ ti svoje interese. Ravno volitve v območne enote in izpostave območnih enot zbornice so pomembne, kajti predstavniki bodo vplivali na vodenje lokalne kmetijske politike. Čas je, da se tudi kmetje zavedajo, da nihče drug ne bo zanje storil več, kot lahko storijo sami in ravno volitve predstavnikov zbornice so tista pri­ ložnost, ki omogoča, da tudi sami deja­ vno posežejo v dogajanje. Božo Predalič 'Pombljcni »tr na prajnooanjr... Jlič več o jadrcgi, Itaj podariti ob taftini ali drugačni priloSnosti! Offiam cvetja in daril sečnik &t &o. Abamkcoa C * rezano rortjr * (nctfićni aranžmaji * poročni iooUi 1290 6r06upf'f * nrnri W/VT\ d*rf -78^7 I,M h venci wL^fmj(^^ tfrf.:78-7j>616, * aranžiranje "iM^* ''i ^ 041/691 43 J * borila Za Ous, oasr najora/jjr in oa&r prijatelje. Za vsaUo priložnost, $a osah pralnih ... Bo za Smrekcem zraslo novo romsko naselje? Grosuplje, 17. 10. 2000 - Sestanek občinskih mož in predstavnikov romskega tabora za železniško postajo neuspešen. Romi zavrnili odločbe za preselitev. Bo potrebna prisila? Romom je občina Grosuplje odprla svoja vrata že vrsto let nazaj in od takrat se je njihovo število večkrat pomnožilo. Sprva so si bivališča postavili na zasebnih zemljiščih, na podeželskih travnikih in obrobju gozdov, ko pa so lastniki teh zemljišč izrazili svoj gnev in protest, so si nekateri poiskali dom v samem centru Grosupljega. V urbanem naselju sta po novem kar dva nemajhna romska tabora, eden skrit za industrijskimi objekti za Dolenjgradom, drugi pa se razprostira nedaleč od železniške postaje in zahodne vpadnice v Grosuplje. Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Združene države Amerike Prostrana dežela in ameriški način življenja Avtotehna VIS in Omahen Opel v Grosupljem Na Industrijski cesti 5, poleg Velejevega diskonta, je bil konec septembra odprt salon Oplovih vozil, skupaj z mehanično delavnico. K investiciji sta skupaj pristopila g. Milan Omahen kot samostojni podjetnik in podjetje Avtotehna. Skupaj sta ustanovila podjetje Avtotehna VIS in Omahen d.o.o., preko katerega bo po­ tekala dejavnost salona ter delavnice in ki bo tudi lastnik prostorov. V mehanični delavnici Omahen - servis Opel HRANA VSEH VRST IN VSEH CENOVNIH RAZREDOV. S prehranjevanjem v New Yorku prav gotovo ne morete imeti težav. Spričo velikega števila podjetij in bank, ki imajo svoje urade na Manhattnu, se na vsakem koraku ponujajo samo­ postrežni bari, kjer si v plastične poso­ dice naberemo različnih toplih jedi in solat. Cena je enotna in sicer na kilo­ gram. Za 1.500 do 2.000 SIT se lahko dobro naješ. Prav zanimivo je videti tamkajšnje zaposlene, kako v času kosila hodijo v najbližje bare s plastič­ nimi posodami, si tam naberejo hra­ no, ki jo potem velikokrat pojejo v najbližjih parkih. Poleg tega, da potešijo lakoto, se pokažejo tudi soncu in se naužijejo svežega zraka. Prav zanimi­ va navada, ki sem jo opazila tudi v Lon­ donu. Kot "naj" pijača seveda slovita Coca-Cola oziroma Pepsi-Cola ali dru­ ge različice umetnih pijač. Naravni sok je težko dobiti, pa še precej dražji je. Ko človek vidi Američane, kako pri po­ sameznem obroku naročijo tudi do pol litra Coca-Cole, kaj hitro tudi sam izgu­ bi slabo vest, če jo sem pa tja popije kakšen kozarec. S Coca-Colo velikokrat začnejo že pri zajtrku, kajti tako rekoč nihče zjutraj ne pije toplih pijač, kot re­ cimo mleko ali čaj. Po svoje je za zdra­ vje dobro edino to, da največkrat koza­ rec najprej napolnijo z ledenimi kocka­ mi, nato pa prelijejo s Coca-Colo, da se umetna snov le nekoliko razredči. Cene za postrežbo v restavracijah so navzgor neomejene. Za običajno kosi­ lo (brez juhe in sladice) za dve osebi v malo boljši restavraciji, kjer so mize pogrnjene s prti, je potrebno odšteti kar 16.000 SIT. Poceni se lahko najemo v McDonald's-u ali v kitajskih restavracijah. Seveda obstaja tudi pe­ stra izbira kuhinj iz vsega sveta, še posebej so priljubljene italijanske, ven­ dar mora biti človek tudi malo navajen na najrazličnejše okuse in začimbe. V McDonald's Američani jedo tudi ob nedeljah. V New Yorku veliko ljudi odi­ de v parke, kjer ležijo v travi, s sabo pa prinesejo velike zavitke hrane iz McDo- nald's-a. Veliko jih teka, kolesari ali rola, spomladi se že zelo zgodaj zač­ nejo tudi sončiti. NAPITNINE NISO ZGOU DROBIŽ. Natakarjem je potrebno dati napitni­ no. Pričakujejo jo v višini 15 - 20% od vrednosti računa (koliko je to, ugotovi- Glavno mesto Mehike, Ciudad de Mexico, je naju z Urško zadržalo kar 2 tedna. Obe sva nameravali po 3 dneh iti po njegovi okolici, vendar ima me­ sto svoje čare. Ne vidiš mu konca, ob ogledovanju te prevzame pestrost. Največji razlog, da sva ostali tako dol­ go, je že znan - plesalci Mešiki, ki so naju uročili. To pa še zdaleč ni vse. Univerza je tako velika, da se tisti del imenuje kar Univerzitetno mesto. Knjižnico imajo res dobro založeno, v njej sem našla tudi knjigo slovenskega arheologa Ivana Šprajca, kije tam znan strokovnjak. Na čisto drugem koncu mesta se nahaja Trg treh kultur, ki je tudi povezan s študenti. Trg ima svoje ime po tamkajšnjih stvabah, prikazujejo pa povezanost v Mehiki med predniki, Španci in sedanjimi mešanci. L. 1968 so na trgu ob demonstracijah za enakost ubili čez 300 ljudi, večinoma študentov, kar so potem leta in leta zakrivali. Tak način "sodelovanja" je v Latinski Ameriki še vedno poznan - če poveš preveč resnice, nisi ravno prilju­ bljen, morda te je bolje odstraniti. te, če približno podvojite 8,25% promet­ ni davek, naveden na koncu računa). Za nekatere natakarje je to glavni vir zaslužka, saj so mnogi veseli že, če jih lastniki restavracij sprejmejo v službo, plačo pa predstavljajo napitnine. Na­ pitnino pričakujejo tudi točaji, pa postreščki (1 $ na torbo), sobno strežno osebje ter frizerji (do 20% od vrednosti računa). Velja opozoriti tudi, da so cene na izdelkih cene brez pro­ metnega davka. Slednjega vam obraču­ najo na blagajni ob plačilu. Nekaj besed velja spregovoriti tudi o kitajski četrti ("Chinatovvn"), ki se v New Yorku že močno zajeda v italjansko če­ trt ("Little ltaly"), v židovsko in celo špan­ sko četrt. Mnogi izmed 150.000 Ki­ tajcev, ki so v New Yorku našli svoj dom, se nikoli ne nauče angleško, nikoli ne zapustijo svoje četrti, nikoli ne stopijo iz nje in si tega tudi ne želijo. Delo najdejo v 600 tovarnah in 350 resta­ vracijah, pa v čajnicah, zeliščnih pro­ dajalnah in ribarnicah. V Chinatovvnu je največ bank na prebivalca v vsem New Yorku, saj Kitajci radi skrivajo svoje plače (navadno ne višje od 10.000 do 20.000 $ letno), da prihranijo za osem velikih želja (avtomobil, televizor, vide- orekorder, hladilnik, fotoaparat, telefon, pralni stroj in pohištvo). To navadno po­ šljejo domov ali pa s prihranki začnejo svoj posel. Kdor zaide v ta predel, takoj ve, da je to kitajski svet, po živopisa- nih, celo kričečih ulicah, po značilnih zgradbah in ne nazadnje po prebivalcih. Tudi v New Yorku spadajo kitajske re­ stavracije med najcenejše. Za 600 SIT do 800 SIT dobite toliko hrane, da jo težko pospravite. Uradni delovnik običajno traja od 8. do 17. ure. To ne velja za mlade, ambi­ ciozne analitike in trgovce v velikih fi­ nančnih institucijah in podjetjih. Njihov delovnik je takorekoč neomejen, veliko­ krat traja do poznih večernih ur ter se raztegne tudi na sobote in nedelje. Se­ veda so za to ustrezno nagrajeni, njiho­ vi letnih dohodki presegajo 150.000 $ letno, medtem ko znaša povprečna plača bančnika nekako 60.000 $ let­ no. Seveda od tega veliko potrošijo za plačilo stanovanja. Cene na Manhatt­ nu dosegajo enormne zneske, tudi 1.000.000 $, zato se večina prebival­ cev vozi na delo iz New Jerseva, Broo- klyna ipd. Se nadaljuje Mag. Tatjana Skubic A zabava zakrije tudi slabše strani. Trg Garibaldi je znano zbirališče maria- chijev (izg.: mariači), tipičnih mehiških glasbenikov z velikimi klobuki in slikovi­ to obleko. Tam čakajo, da jih najamejo za privatne zabave - in seveda mastno plačajo. Zabavam ni videti konca in vsak dan lahko zjutraj opazuješ ljudi, ki se vračajo domov ali pa kar na delo po ploč­ nikih, ki jih čistijo s čistilom - to naredi vsaka trgovina pred svojim pragom. A kakšno ulico stran umazaniji ni videti konca. Ko zvečer zaprejo največjo tržnico, se umaknejo tudi ulični prodajal­ ci. Ne zaželite si hoditi tam zvečer, saj se lahko zgodi, da hodite samo po sme­ teh, da ne govorim o nevarnosti, na katero so naju ves čas opozarjali. Čisto drugače je ob Nacionalnem muzeju antropologije, ki je zares vreden ogleda. Okolica kar sije od čistoče, saj muzej privabi mnogo tujcev, še pose­ bej ob nedeljah, ko je ogled zastonj. Predstavi vse pomembnejše kulture in najdbe na področju Mehike, zbrani so izdelki, ki jih večinoma izdelujejo še danes, in tipična oblačila. Za strnjen po-G. Milan Omahen je bil s slovenskim zastopnikom Oplovih vozil povezan že pred odprtjem salona. Od leta 1993 je namreč imel v Rožni dolini v Grosupljem mehanično delavnico za Oplova vozila z dvema zaposlenima, pred tem pa si je nabiral avtomehanične izkušnje v sami Avtotehni. V Avtoservisu Omahen so s kakovostnim servisom povprečno letno oskrbeli za varno vožnjo 1.200 vozil. Z razmahom avtomobilske znamke Opel seje povečevala tudi sto­ rilnost grosupeljskega servisa. . gled različnih kultur je muzej krasen, le veliko časa potrebuješ, na koncu pa se ti vse pomeša, kar si videl. Pred mu­ zejem lahko občuduješ "voladorese" - 4 moški, ki se s 70 m visokega droga spustijo proti tlom. Privezani so z vrvjo, peti moški na vrhu pa jim daje ritem z bobnom ali piščaljo. Srce ti zastane, ko krožijo okoli droga z glavo navzdol. Bun- gee jumping ni nikakršna nova iznajd­ ba. Slovence pa morda bolj preseneti nekaj drugega - v parku nedaleč od muzeja je med mnogimi kipi najti tudi okoli 3 m velik kip Josipa Broza Tita... Kdo česa ne ve? Ali pa se morda resni­ ca še ni razširila? Priljubljena točka izleta je Xochimilco (plavajoči vrtovi), del mesta, kjer so se še ohranili kanali, ki so jih uporabljali v času Aztekov. Tam so gojili zelenjavo in rože, kar tudi pomeni "xochitl" v nahua- tlu, jeziku Mešikov. Z ladjicami lahko uživamo ob romantični vožnji, vmes poslušamo mariačije ali kupimo koru­ zo. Mesto pa je bogato tudi s stavbmi, ki sojih zgradili Španci, začutiš arabski vpliv, zvoniki cerkva so vidni povsod, lju­ dje pa prodajajo po ulicah, kar se le da, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Tudi pred cerkvijo Guadalupske Marije, ki je do­ morodcem naznanilo novo obdobje. Se nadaljuje... Alenka Oblak PO OPLA NIČ VEČ V UUBUANO. V Avtotehni so se zavedali, da v Gro­ supljem in njegovi širši okolici nimajo razvite mreže svojih prodajaln. Predsta­ vniki podjetja so začeli preučevati možnosti prihoda v Grosuplje in se s temi idejami obrnili na g. Omahna. Do­ mačina je to vzpodbudilo k razmišljanju in iskanju lokacije v centru Grosupljega, ki bi ustrezala vsem zahtevam velikega avtosalona. Občinski možje so imeli posluh za pobudo in ponudili prostor na Industrijski cesti, kjer bo v smeri proti Brezju v treh letih zrasla obrtno stano­ vanjska cona. Ljudje iz Avtotehne so imeli sprva pomisleke, vendar so ob pregledu načrtov razvoja Grosupljega predlagano lokacijo potrdili kot dobro. Lokacija je bila dokončno potrjena leta 1997. Sodelovanje Avtotehne VIS in g. Omahna, ki je investicijo izpeljal z ve­ liko zagnanostjo ter jo deloma tudi sam financiral, je obrodilo sadove letošnjega septembra, ko so bili novi prostori od­ prti: 260 m2 v prvem nadstropju je na­ menjenih razstavi in ogledu vozil, 320 m? v pritličju pa so servisni in skladiščni prostori. Dejavnost podjetja Avtotehna VIS in Omahen d.o.o., ki bo v kratkem regi­ strirano in ima štiri redno zaposlene, obsega prodajo novih vozil, mehanično delavnico, kleparske, ličarske in vulka- nizerske usluge, kreditiranje in leasing ter prodajo staro za novo. Servisni pro­ stori so opremljeni z najnovejšo tehniko, ki omogoča kakovostno testiranje vozil in odpravo napak. To je v skladu z viso­ kimi standardi in zahtevami nemškega avtomobilskega proizvajalca. Salon ima vzpostavljeno sodobno računalniško po­ vezavo s servisno in prodajno bazo ma­ tičnega podjetja Avtotehna VIS, kar pri­ pomore k hitri dobavi vozil in nadome-stnih delov. Do registracije zgoraj omenjenega podjetja deluje g. Omahen kot samostojni podjetnik. Zato trenut­ no sam določa ceno servisa (3.500 SIT na uro z davkom). Z začetkom delovanja podjetja bodo te cene v izključni pristoj­ nosti Avtotehne VIS in se bodo verjetno nekoliko povečale, vendar bodo hkrati nižje kot v Ljubljani. CIU: PRODATI 80 AVTOMOBILOV NA LETO. Novost, povezana z odprtjem salona, je tudi prodaja novih Oplovih avtomobi­ lov. To pomeni, daje sedaj mogoče ka­ terikoli model Oplovih avtomobilov naroči­ ti, plačati in prevzeti v novem salonu, kar nam prihrani dosedanje poti v Ljubljano. G. Omahen zatrjuje, da so maloprodaj­ ne cene vseh modelov po vsej Sloveniji enake, ker je taka politika nemškega podjetja. Sicer je bila prodaja uspešna že v prvem mesecu po odprtju salona; prodali so namreč kar 9 avtomobilov. Za naprej sije g. Omahen zadal cilj prodaje 80 avtomobilov na leto. Kupci naj bi prihajali tako rekoč iz celotne Dolenjske, to je od Grosupljega do Kočevja in Trebnjega. V podjetju vam vsak trenutek lahko organizirajo testno vožnjo katere­ gakoli modela Oplovih avtomobilov. NOVEMBRA: NOVA CORSA IN DAN ODPRTIH VRAT. Kot drugje v Sloveniji lahko trenutno tudi v Grosupljem kupimo določene mo­ dele po akcijskih cenah (pri corsi tako privarčujemo 170.000 SIT, pri vectri 280.000 SIT). Novembra ima Opel v načrtu predstavitev nove corse. Zaradi tega bodo tudi pri grosupeljskemu za­ stopniku imeli dan odprtih vrat, ko bodo ponudili zastonj zimski servis ter 10 % popusta na rezervne dele, naročene na dan odprtih vrat. Trenutno nudijo tudi 10 % popust na zimske pnevmatike in kolesne obroče. Če se odločite zamenjati en Oplov avto za drugega, se morate prav tako zapeljati le na Industrijsko cesto, kjer vam po novem nudijo tako prodajo staro za novo kot staro za staro. Poskrbijo tudi za ustrezno cenitev starega avtomobila. OBETAJO SE BOUŠI KREDITNI POGOJI. Kar se tiče kreditiranja, ima Avtoteh­ na VIS trenutno svoj kredit, ob odobritvi katerega zahteva 40 % pologa. Ti pogoji naj bi se izboljšali s prvim decembrom, ko naj bi ponudili nov Opel kredit brez pologa, in bodo enotni v vsej Sloveniji. 0 vseh podrobnosti in novostih v zvezi s kreditiranjem vas bodo z veseljem infor­ mirali v grosupeljskem salonu, kjer bo­ ste lahko uredili tudi vse potrebno v pri­ meru morebitne sklenitve kreditne po­ godbe. Vsem, ki ste ljubitelji znamke Opel, naj na koncu le še povem, daje delov­ ni čas novega salona na Industrijski cesti od ponedeljka do petka med 8. - 12. in 13. - 17. ter ob sobotah med 9. -13. uro. Mehanična delavnica pa obra­ tuje od ponedeljka do četrtka med 8. - 14. in 15. - 18. ter ob petkih med 8. - 12. uro. V salonu so dosegljivi tudi na telefonski številki 786-09-14, za delav­ nico pa morate zavrteti 786-09-13. Mag. Tatjana Skubic V dvorani Brinje je bil v soboto, 28. oktobra, prvi koncert narodno zabavne in zabavne glasbe. Ansambel Ptujskih pet si je to dvorano izbral za praznovanje 15. obletnice svojega delovanja. Njihovega praznovanja pa so se udeležili tudi različni domači gostje in gostje s Hrvaške, med katerimi sta svoj izraziti šarm pokazala legendama Zec od nekdanjih Fosilov in Ivica Šerfezi. Prireditve seje udeležilo veliko Grosupeljčanov in okoličanov, pri organizaciji prireditve je ve­ liko postoril naš radio Zeleni val, dvorana pa je uspešno in dovolj kakovostno preživela ognjeni akustični krst. Po Mehiki in Gvatemali Največje mesto sveta ima čare Zupan v KS Žalna... —in na Sp. Med rednimi obiski krajevnih skupnosti je župan Janez Lesjak skupaj z Jožetom Miklavčičem obiskal Krajevno skupnost Žalna. Tako kot je že v navadi so si v sredo, 11.10.2000, predsednik KS Stane Kogovšek in nekateri svetniki krajev­ ne skupnosti ogledali lokacije, ki so trenutno najbolj aktualne za razreševanje tekočih problemov v posameznih vaseh in bližnji okolici. Skupno so se lahko prepričali, da krajevna skupnost sorazmerno dobro deluje, a ima vendarle pre­ cej potreb in načrtov, ki bi jih kazalo čim prej uresničiti. Tako smo se obiskovalci lahko pre­ pričali, da so si za potrebe krajevnih sej na novo preuredili in opremili do zdaj nezaseden prostor nad predprostorom kulturne dvorane. Res pa je, da večjih investicij v krajevni skupnosti v zadnjih dveh letih niso imeli, a imajo kar precej dela z vzdrževanjem cestne in komunal­ ne infrastrukture. So pa tudi ena od re­ dkih krajevnih skupnosti v občini, ki že vrsto let zbira sredstva s samoprispe­ vkom, pa se bo tudi ta iztekel konec letošnjega leta. Župan je v svojem uvodnem nagovo­ ru poudaril, da si bo občina v naslednjih letih morala še posebej prizadevati za razvoj vasi z nadgradnjo avtohtonih in tradicionalnih potencialov ter z elemen­ ti vaškega načina življenja, a hkrati tudi dovolj sodobno, da bo življenje in delo ljudi na podeželju lahko primerno in kakovostno. Po obdobju hitrega iskanja materialnih dobrin se vrača tudi zani­ manje za nekoliko bolj domač način življenja. Omenil pa je, da se prav v po­ sameznih vaseh srečujejo s problemom (tako kot na Plešivici), da v vitalnih de­ lih idiličnih vasi nekatera gospodarstva nimajo pravega naslednika in zgradbe že propadajo. Zato je zelo težko načrto­ vati razvoj v takih okoljih, saj praktično ob teh zgradbah in zemljiščih ni mogoče uresničevati nekaterih vaških razvojnih načrtov. V prihodnosti pa bi se radi čim prej lotili tudi urejanja vaških središč - še posebej v Veliki Loki, Lučah in na Plešivici, razširili mrliško vežico ob pokopališču v Veliki Loki in uredili tudi nekaj rekreativnih površin. Ostaja pa še vprašanje loškega vodovoda, ki ga tre­ nutno nadzira občina, dolgoročno pa naj bi se problem rešilo z novogradnjo. Posebno pozornost so namenili žal­ ski šoli, ki naj bi v prihodnosti postala šestrazredna. V ta namen bo treba te­ meljito obnoviti stari del zgradbe, do­ graditi vsaj štiri dodatne učilnice in te­ lovadnico, a je ta gradnja načrtovana šele za gradnjo šole v Št. Juriju. Svoje prostore naj bi dobilo tudi otroško var­ stvo. Ker so programi družbene infra­ strukture v občini prioritetna naloga v naslednjih nekaj letih, bo denarja za gospodarsko infrastrukturo precej manj. Zato se bodo reševale v glavnem le sprotne potrebe. Ko so spregovorili o posameznih bolj ali manj vročih problemih, je g. Hribar opozoril, da seje po asfaltiranju ceste od Peščenika do Male Loke precej po­ večal promet tudi skozi Žalno - še pose­ bej ob koncu tedna. Zato bi bilo treba to smer primerno označiti. Naslednjo težavo predstavlja neurejeno odvodnja­ vanje cestišča od železniške postaje do železniškega podvoza proti (Mali) Žalni. Ker voda odnaša pesek v kanalizacijo, se le-ta večkrat zamaši. Rešitev - čim­ prej je treba narediti "muldo" na tem delu ceste. K tema dvema težavama pa je dodal še "splošno občinsko težavo" v zvezi s plačili nadomestil stavbnih zemljišč. Bolj kot nedodelano točko­ vanje ga je zanimalo, zakaj morajo lju­dje plačevati davek od infrastrukturnih naprav, ki so sijih sami zgradili. (Posre­ dno ste si odgovor o tem vprašanju lahko prebrali v prejšnji številki Grosu­ peljskih odmevov.) Precej vprašanj je nanizal tudi g. Prija­ telj. Najprej gaje zanimalo, kaj se načr­ tuje v zvezi z lokalno cesto od Mlačeve- ga do Velike Loke, kiji je "amortizacijski čas" že zdavnaj potekel. Skupno so ugotovili, daje treba za obnovo in pred­ videne razširitve izpeljati lokacijski po­ stopek, kar pomeni, da bo še kar nekaj časa trajalo do končne preureditve. V tem času pa naj bi se na tej cesti bolje skrbelo za vzdrževanje udarnih jam, razpok in bankin. Prav tako je opozoril (kot na Mlačevem), da je zimsko pluženje na tej cesti neprimerno. Ob vprašanju telefonije se je izkaza­ lo, daje trenutna rešitev neprimerna in da je bil' za območje žalske krajevne skupnosti že pred leti izdelan načrt sta­ bilnih telefonskih povezav. Ker pa seje med tem časom pojavil v Sloveniji hiter razvoj mobilne telefonije, so na ta načrt na Telekomu kar nekako pozabili. Kraja­ ni ugotavljajo, da je signal v žalski doli­ ni dokaj slab, prek klasičnih telefonov pa je npr. priključek za internet skoraj neuporaben. Na to vprašanje seje na­ vezovalo tudi vprašanje poveljnika žal­ skih gasilcev (g. Lojzeta Koščaka), ki je povedal, dajim avtomatika za daljinsko alarmiranje ne deluje in da sklicevanje gasilcev ob nesrečah prek telefonov traja predolgo. Župan jim je predlagal, naj se oglasijo na občini, da bodo pre­ gledali pogodbo o vzdrževanju dose­ danjih naprav in bodo našli primerno rešitev skupaj s Civilno zaščito - ali samo za potrebe krajanov ali morda kot celo­ vito rešitev obveščanja. Od Žalne pa do komunalne deponije so za potrebe zemeljskega elektro ka­ bla naredili tudi gozdno poseko, ki je izvajalci niso pospravili po končanih gradbenih delih. Zaradi tega se lastniki močno pritožujejo in grozijo z inšpek­ cijskim pregledi. Opozorili pa so tudi na nedokončano priključitev nove vrti­ ne ob žalskem vodovodnem zajetju. Voda je ob deževju več dni zelo kalna, v vodovodu pa se zaradi tega nabira ve­ liko mulja. G. Gruma iz Plešivice je zanimalo, kdaj lahko pričakujejo, da bo narejen fini asfalt od priključka na glavno cesto do vasi, saj je že kar nekaj let, koje bil položen grobi asfalt. Ker pa ni narejene­ ga zapornega sloja, se bo asfalt začel pospešeno uničevati. Nanj ni dobil do­ končnega odgovora. Posebej pa je bilo zanimivo vprašanje o slabem delovanju vodovodnega sistema od Grahovca (odcep za vas Zagradec s prečrpa- vališčem) pa do vodohrama na Plešivici. Izgleda, da je ta del dokaj nezanesljiv in da se črpalke ne izklapljajo pravoča­ sno. Zaradi tega teče voda cele dneve po plešivskem hribu in nato po cesti, ki je ob zmrzalih popolnoma poledenela. Jože Mikhč Sp. Slivnica, 18. oktobra 2000 - Kot zadnjo krajevno skupnost v letu 2000 je župan Janez Lesjak z Jožetom Miklavčičem in Markom Podvršnikom obiskal Spodnjo Slivnico. Obisk je izzvenel v pričakovanju nadgradnje, vzdrževanja in pluženja cest, dokončanja kanalizacije, postavitve novih zabojnikov za smeti, iskanja možnosti za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice ter novega rekreacijskega krajevnega središča. Srečanje je vodila predsednica KS Mirjam Jarc. Potrebo po rekreacijskem krajevnem središču so še posebej podprli prisot­ ni mladinci. Janez Debeljak ml. je dejal, da si želijo čim več varnega gibanja, zato pričakujejo, da se bodo v občin­ skem proračunu za leto 2001 v celoti našla sredstva za izgradnjo tega središča. Župan in Miklavčič sta pri tem opozorila na dokaj težko vzpostavljanje stikov in trda pogajanja s Skladom kmetijskih zemljišč, ki načeloma lahko takšna zemljišča odda kateremu koli povpraševalcu. Ključ do spremembe namembnosti takega zemljišča pa imajo v rokah v krajevni skupnosti, ko bo morala dati (nel)soglasje morebit­ nim drugim lastnikom in morebitni spre­ membi namembnosti tega območja. Občinski možje so obljubili, da se bodo v prihodnjem letu potrudili za pridobi­ tev zemljišča, ostalo pa bo verjetno potekalo nekoliko počasneje. Na terenskem obhodu so se ustavili tudi pri posameznih lokacijah, ki pred­ stavljajo urbanistično utesnjenost vasi. Kot je slikovito v uvodu večernega srečanja povedal župan, se je naselje zelo hitro širilo s pozidavo v zadnjih de­ setletjih, a vzporedno temu ni sledilo ustrezno infrastrukturno opremljanje. Ceste so v glavnem še vedno tako ozke kot v časih, koje bil največji tovor skozi vas s senom naložen "lojtrnik". Dana­ šnji čas zahteva tudi po vaseh prehod s sodobno in dokaj široko kmetijsko mehanizacijo in prevoz različnega bla­ ga z velikimi tovornjaki. Vse te potrebe večkrat ovirajo tudi slabi medsosedski odnosi, na kar kažejo ob asfaltiranih javnih cestah zrasle betonske ograje in visoki robniki. Za Slivničane pa so še posebej kritična mesta v križišču pri odcepu na "ponovsko" cesto, na sa­ mem začetku vasi in prostor za obra­ čališče avtobusa. Ob tem vprašanju so se ponovno pojavila že precej stara vprašanja grosupeljskega nadvoza čez železnico. Na slabo vzdrževanje novo­nastalih cest proti Podlomu pa so opo­ zorili tudi novograditelji na tem delu naselja Podobno kot v predhodnih krajevnih skupnostih so se tudi na Slivnici pritoževali nad prepočasnim pluženjem snega in da naj bi se cesta od Grosu­ pljega do konca vasi (oziroma celo do Zavrha) plužila na občinski ravni, za ostale poti pa bo še v bodoče zadol­ žena krajevna skupnost. Ob hitrem širjenju vasi seje pojavilo tudi vprašanje pretesnega pokopališča in gradnja mrliške vežice. Za slednjo bi se kljub prostorski stiski vendar-le našel prostor, a jih bolj skrbi, kako razširiti pokopališče, pa tudi - kako za vse skupaj dobiti denar. Več razpravljavcev se je osredotoči­ lo na ekološke teme. G. Bavdek, Puš in Ulaga so vprašali, koliko lahko pričakujejo, da bo zgrajene kanalizacije oziroma ali bo dokončana še v tem mandatu. Tega jim "občinarji" niso za­ gotovili, razen če se ne bodo morda dogovorili o kakšnih dodatnih mož­ nostih sofinanciranja. Nekateri so imeli celo nekaj pomislekov, ali je bila ta gradnja sploh smiselna, drugi pa so želeli, da bi se kanalizacija gradila pospešeno. Miklavčič, je pojasnil, da je prvi del kanalizacije izdelan in že deluje, manjši del pa se bo zgradil v prihodnosti. Naj spomnimo, da je za slivniško kanalizacijo nekaj denarja v preteklosti prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Naslednje vprašanje v zvezi z ekolo­ gijo je bilo povezano s premajhnim šte- vilom zabojnikov in dokaj slabi osveščenosti ljudi, ki smeti mečejo v prepolne zabojnike ali jih puščajo ob njih. Z odprtjem nove deponije je na­ stopila možnost, ko na občini in JKP že razmišljajo o postavitvi ekoloških otokov po naseljih, kjer bi se postop­ no uvajalo ločeno zbiranje odpadkov. V razpravah so se sicer nekateri spraševali, ali bi bili morda uspešnejši, če bi imeli svojega predstavnika v občinskem svetu, občinski možje pa so jim zatrdili: Kljub temu daje bil obisk v KS Spodnja Slivnica zadnji v letu 2000, ne pomeni, da bodo obravnavani s prikrajšanimi vatli kot vse ostale KS. Seveda pa tudi na Spodnji Slivnici niso mogli mimo plačevanja davkov - še posebej "nadomestila za delo, ki so ga sami opravili". Jože Miklič V Cušperku se vedno kaj dogaja Mojca iz SSK Mislinja Nedaleč nazaj je bil tu le grad in mit­ nica, domačij pa prav malo. Nato je prišla železnica. Ta je marsikaj spre­ menila. Čušperčani pa so bili daleč naokrog znani po žganju kvalitetnega apna. Martinovčeva apnenica je bila najbolj znana, Žitnikova ni kaj dosti zaostajala - dobra gospodarja pa sta bila oba. Kar cela dolina je delala tu in malo na železnici. S prehodom iz kapi­ talizma v socializem pa se je vse zrušilo in nikoli dvignilo do prejšnje slave. Malo je životarilo in omagalo. Sledi teh po­ djetnikov pa so še vedno vidne in so nam, ki smo jih poznali, v ponos. Novejši čas je Čušperk spet neko­ liko razširil. Najprej so gradnjo dovolili le domačinom, nato pa so lahko prišli tudi bolj oddaljeni in se z domačini str­ nili v prijetno okolje. Imajo tudi svojo vaško kapelo - nekoč je bila to grajska kapela, ki jo je baronesa podarila fari. V kapeli imajo redno mesečno mašo in še kakšno sem pa tja, spremljano s petjem. Ob prazniku sv. Krištofa so gostili šoferje in popotnike. Duhovnik, g. Glas, je blagoslovil avtomobile in prisotne, Pestotnikova domačija kot gostiteljica je ob skulpturi sv. Krištofa oživela, kot že mnogokrat. Pri Martinovcu pa so gostili ude­ ležence prireditve - TU SEM DOMA. Pri­ zadevno turistično društvo Kopanj že kar nekaj let prireja to prireditev in še marsikaj drugega. Pripravili so lep kul­ turni program z glasbo, petjem in igri­ co v veliko zadovoljstvo prisotnih. Krona nad vsem pa je skakalni cen­ ter v veliki Žitnikovi dolini. Imajo kar štiri skakalnice, pokrite s plastiko, ki omo­ gočajo skakanje ob vsakem času. Večja skakalnica pa je za sedaj še vezana na zimo. Čušperk sam pa ima v Verbajsu tekmovalca v državni reprezen­ tanci. To pa ni več šala. Ko pri­ deš ob prireditvi v ta kraj, se kar čudiš, kako je mogoče, da nek­ do dopusti vso svojo lastnino na uporabo. Tuje poleg skakalnice še klubski prostor, zelo velika trata, ki jo uporabljajo za ogre­ vanje tekmovalcev in parkiranje. Res je lepo videti danes, ko se večinoma z raznimi ograjami ograjujemo, daje tu vse prosto. Res si lahko ponosen na te lju­ di, ki delajo, in gospodarja, kije presegel meje ozkosti in zaprto­ sti. Ja, pri Žitniku je bilo kar ved­ no odprto za soseda, bližnjega in bolj oddaljenega. Tako je bila tudi 24. septem­ bra letos tekma v skokih. Mla­dež iz vse države je bila zbrana tu. Vsi, ki kaj pomenijo v skakanju, so merili moči. Med skakalci so bila tudi dekleta - skakalke, te niso hotele zaostajati za vrstniki. Junaško so se odganjale z mo- stička in jadrale proti dnu skakalnice. Z nasmehom so se vračale nazaj na zaletišče z geslom: Več skokov, več mož­ nosti na tekmi. Ogrevanja in skokov za vajo je bilo dovolj, na vrsti je bila tekma. Sodniki z ostrim očesom in mero pravič­ nosti so delili točke, merilci pa metre, gledalci pa so s ploskanjem nagrajevali mlade nadobudneže, njihove trenerje, ve­ likokrat kar starše. V tako lepem kraju, ob tako skrbno pripravljeni prireditvi bi lahko rekli, da so kar vsi zmagovalci. Na žalost pa pokale dobijo le najboljši med najboljšimi. K sreči mladi razmišljajo po svoje "danes jaz - jutri ti". Marjan Šircelj st. "Pa pravijo, da ni medvedov pri nas...I" Tale je odšel v večna lovišča za čušperskim Starim gradom, pri odhodu pa mu je po­ magal "jager" Tone z Lobčka. 7. zlata jesen in praznik KS Grosuplje Predsednik KS Grosuplje je spregovo- delovanja je prejel direktor gospod TD Kopanj: ril v čast krajevnemu prazniku. Letos smo se zbrali že na 7. Zlati jeseni, ki jo organizira Turistično društvo Županova jama Grosuplje v sodelovanju s turističnima društvoma: Kopanj in Šmarje - Sap ter Krajevno skupnostjo Grosuplje ob krajevnem prazniku. Prireditev postaja tradicional­ na in vedno bolj odmevna, kar nas ve­ seli, prav tako pa vedno lepše sadove kaže tudi vseslovenska akcija, ki se Boris Peterka. letos imenuje Naša dežela - lepa, urejena in gostoljubna, saj so na-še hiše, kmetije, delovne organizacije, uli­ ce, naselja, vasi vse lepše urejene in prijaznejše. Prvi del prireditve je bil namenjen prazniku Krajevne skupnosti Grosuplje. Slavnostni govornik je bil dr. Peter Ho- stnik. "Kdo smo Grosupeljčani in kaj hočemo?" se je vprašal predsednik družina Starec iz Predol 13 in družina Valentinčič iz Male Račne 7. Priznanja TD Grosuplje: družina Stare (obnovljena stara hiša na Prečni poti 7) in družinski podjetji Frizerski salon in Foto video Rozman z Adamičeve ceste naše krajevne skupnosti. "S čim si bomo gradili srečo?" Sreča ni samo v materialni potrošnji, ampak v social­ nem, kulturnem in medsebojnem sožitju. Gregorčičeva misel, da "srečen ni, kdor srečo uživa sam", drži. Grosu­ plje ni vas, pa tudi kot mesto še ni razglašeno. Lažje je speljati akcije v manjših krajevnih skupnosti in vaseh. Financiranje projektov je oteženo, načr­ tov pa veliko, je med ostalim dodal dr. Hostnik. Župan občine Grosuplje, gospod Ja­ nez Lesjak pa je po krajšem nagovoru podelil priznanja Turistične zveze Slo­ venije štirim prizadevnim članom TD Županova jama Grosuplje za večletno predano delo v društvu: Malči Žitniko- vi, Mariji Samčevi, Avgustu Grilu in Iva­ nu Tomažinu. Sceno s stensko sliko jesenske po­ krajine in razstavljenimi jesenskimi pri­ delki je izdelal aranžer Lovro Lampret. Letošnjo Zlato jesen so s svojimi na­ stopi popestrili: Pihalni orkester Gla­ sbene šole Grosuplje z dirigentom Vla­ dom Škrlecom, mladi uspešni harmo­ nikar Jure Ciber iz Dobravice pri Igu, Mladi Dvorjani in predstavniki TD Ko­ panj, ki so nas nasmejali s svojimi šalami, Ženski pevski zbor, ki ga vodi gospa Mojca Intiharjeva, ter gospod Dušan Mazaj s citrami. Prireditev smo sklenili s skupno pesmijo. Marija Samec Foto Klemen Vintar Na naslovnici: družina Bambič z Župančičeve Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Grosuplje Društvo deluje četrto leto, v njem pa delujejo sekcija za kunčjerejo, pe­ rutnino in golobarstvo. Trenutno ima 27 članov s sedežem v Grosupljem. V društvo so včlanjeni ljudje od Iga pa vse do izvira reke Krke. Člani društva se sestajajo enkrat meseč­ no. Društvo je iz leta v leto uspe­ šnejše, saj dosega zavidljive uspehe na vseh razstavah. Pred kratkim je na mednarodnem kmetijsko živil­ skem sejmu v Gornji Radgoni prejelo dve zlati in eno bronasto odličje. V mesecu novembru društvo pri­ pravlja veliko ocenjevalno razstavo na Igu, ki bo vredna ogleda, saj bodo predstavili preko 300 malih pa­ semskih živali. Razstava bo 25. in 26. novembra v dvorani MOKERC - nasproti Ižanske cerkve. Pripravili bomo tudi veliki srečolov, lahko pa boste kupili tudi kakšno žival, ali pa se včlanili v društvo. VABIMO VSE LJUBITELJE MALIH PASEMSKIH ŽIVALI, DA SI RASTA­ VO OGLEDAJO. Predsednik društva Alojz Zaletelj TD šmarie-Sap je pohvalilo Mumovo ulico Center za socialno delo Grosuplje vabi k sodelovanju dijake in študente, ki jih zanima prostovoljno delo z romski­ mi otroki in mladostniki. Delo obsega druženje ter učno pomoč, organiziramo in pripravljamo pa tudi ustvarjalne delavnice, počitniške dejavnosti in izlete. Za dodatna pojasnila in informacije lahko zainteresirani pokličete na telefon 78-61-111 (Nušo Mihalič) ali se oglasite osebno na CSD Grosuplje, Taborska 13 (stavba GPG-ja). Vabljeni To je naša skrivnost Receptov za peko je veliko, a v Pekarni Grosuplje smo prepričani, da je nepogrešljiva sestavina dobre peke - ljubezen. Zato smo pri nas zaposleni le ljudje, ki imamo radi svoj poklic. To boste začutili v naših izdelkih, v pogovoru in sodelovanju z nami. Prav zavzetost in skrbna priprava vsakega med številnimi izdelki sta vir uspešnega polstoletnega razvoja pekarne, kije v našem prostoru zaradi marsičesa posebnost. Tudi zato, ker smo vam na voljo ob vsaki uri in smo zadovoljni le, če vas lahko navdušujemo s slastnim okusom in odlično kakovostjo. ^Pekarna (frosuplje Kostanjeva nedelja na Magdalenski gori Magdalenska gora, 22. oktobra - Mlademu in zagnanemu Turističnemu društvu Magdalenska gora res ne manjka idej. Tokrat so na Magdalenski gori pripravili kostanjevo nedeljo. Turistično društvo Magdalenska gora je lepo jesensko nedeljsko popoldne po­ pestrilo s peko kostanja, številnim obiskovalcem pa so ponudili tudi mošt in sveži jabolčni sok. Ko smo se ljubitelji narave in sprehodov (pa tudi pečenega kostanja) približali cerkvici na vrhu, nas je pozdravil prijeten vonj - kar na dveh pečicah so člani TD Magdalenska gora pekli kostanj. Otroke je zanimalo predvsem izdelovanje ja­ bolčnega soka. Ogledati sije bilo mogoče mletje jabolk v ročnem sadnem mlinu, stiskanje zmletih jabolk v stiskalnici in curljanje soka v podstavljeno posodo. Sveži jabolčni sok smo skoraj vsi obiskovalci tudi poizkusili. Ko smo se posladkali s kostanjem in sokom, smo si lahko ogledali tudi notranjost, žal izropane, cerkve. Janez Pintar Sožitje ima Čukca in sodeluje z Želvo Z združenimi napori za boljšo kakovost življenja Društvo Sožitje Grosuplje združuje starše in sorodnike oseb z motnjo v duševnem razvoju in druge ljudi dobre volje v občinah Grosuplje, Ivančna Go­ rica in Dobrepolje. Zdaj ima 156 čla­ nov, od teh 72 z motnjo. Že od januarja ima v prostorih osnov­ ne šole ob Adamičevi cesti klub Čukec, v katerem lahko prizadeti prijetno preživijo dve popoldanski uri pod vod­ stvom mentorja, razvijajo svoje ročne spretnosti, socialne in delovne nava­ de ter se poveselijo ob skupnih praz­ novanjih. Klub Čukec, kije odprt vsako sredo od 15.30 do 17.30, zdaj obiskuje okoli 20 oseb z motnjo. Sožitje organizira vsako soboto pla­ vanje v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, od marca pa si prizadeva s pomočjo podjetja Želva tudi za ustanovitev varstveno- delovnega centra, ki bo čez dan varo­ val in usposabljal osebe z motnjo, lažje duševno prizadete ter druge težje za-posljive invalide pa tudi zaposloval. Občina Grosuplje je Želvi dala v najem vse kletne prostore v šoli na Adamiče­ vi cesti. Zdaj jih je potrebno prenoviti: urediti kuhinjo, sanitarije s tušem in ločen vhod, kar bo stalo okoli 7,5 mi­ lijona tolarjev. Varstveno-delovni cen­ ter naj bi dobil za dnevno varstvo oseb z motnjo koncesijoMinistrstva za delo, družiniti urejanje in čiščenje (j^kaier^ jevfcih znanjih površin in notra^jihbrostojov. Kortec oktobr^p^dru^tjp Sožitje or­ ganizirajo, predavanje' o 40 ve m pokoj­ ninska™ in invalidskem žalovanju ter o dsraovanju, v društvu pa razmišljajo tudi o starših J ki želijo vrtel s prila- amom. I I J. Muller Osmošolke in osmošolci v šolskem letu 2000/2001 brez eksternega preverjanja Še se spominjamo, koliko je bilo polemike ob sprejemanju ŠOLSKE ZAKONODAJE v letu 1996, ki jo je Državni zbor sprejel kar v paketu - najbolj pomembna zakona, ki urejata področje osnovne šole sta Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju osnovne šole (ZOFI). Iz teh osnovnih zakonov pa je bilo izpeljanih vrsto podzakonskih predpisov in pravil­ nikov. Vsi ti podzakonski akti morajo biti usklajeni z osnovnimi zakoni. Tudi pri izdaji podzakonskih aktov smo že takrat mnogi ravnatelji javno opozarja­ li, da zadeve niso usklajene, da so pomanjkljive..., a žal, naše pripombe niso bile slišane. Še se spomnimo, koliko polemik in negodovanj je bilo pri uvedbi eksternega preverjanja znanja v osmem razredu osnovne šole in uved­ bi točkovnega sistema kot enega od pogojev za vpis v nadaljnje šolanje. Opozarjali smo na neenakovreden položaj učiteljev, na neenakovreden položaj učnih predmetov, na počutje učencev, stres... Vendar takratna oblast na Ministrstvu za šolstvo je to vsilila in šole smo to morale izvajati. Ob prevzemu ministrskega mesta na Ministrstvu za šolstvo in šport prof. dr. Lovra Šturma, kije izreden poznavalec pravne zakonodaje in ima izreden čut do otrok in do kvalitete učnovzgojnega procesa, se je kmalu izkazalo, da so določeni podzakonski akti neusklajeni z zakoni in zato so nezakoniti. Med drugimi je bilo tudi vsa leta nezakonito eksterno preverjanje znanja na koncu osmega razreda osnovne šole. Iz omenjenih razlogov je minister to uki­ nil. V skladu s šolsko zakonodajo je odločilnega pomena za vpis v nadaljnje šolanje učni uspeh v 6.,7.,8. razredu. Zelo pomembno je, da se ne upošteva že 5. razred, saj se tu učenci privajajo na predmetni pouk. Res je, da je otrok v Sloveniji vsako leto manj, kar je zelo žalostno za mla­ do državo Slovenijo. Vse tako kaže, da bomo v čudovitih in na novo zgrajenih osnovnih šolah po Sloveniji zaradi tega zapirali oddelke. Lahko pa se zgodi, da bo še vedno v nekatere srednje šole (predvsem gimnazije) preveliko število prijavljenih učencev. In prav zato je minister prof.dr. Lovro Šturm že ime­ noval strokovno-posvetovalno skupino, ki jo vodi dr. Janez Dular, član stra­ teškega sveta pri MŠŠ. Omenjena sku­ pina bo do 15. novembra pripravila podrobna merila in z njimi seznanila javnost. Prepričana sem, da bodo strokov­ njaki v strokovno-posvetovalni skupini določili merila, ki bodo zakonsko trd­ na in za naša otroke manj stresna. Zavedati se moramo, da so v osnovni šoli vsi predmeti enakovredni, saj pri vključevanju v nadaljnje šolanje imajo pri nekaterih poklicnih in srednjih šolah določeni predmeti večji pomen, kot primer: Šola za oblikovanje (likovna vzgoja), Gimnazija Bežigrad (matema­ tika, tuj jezik, slovenski jezik)... In prav zato bodo prav gotovo imele zaključne ocene iz posameznih predmetov velik pomen. Zelo pomembno je tudi, da se starši, učitelji na šoli (še posebej razredniki) in šolske svetovalne službe začnejo dovolj zgodaj pogovarjati z učenci in učenkami o nadaljnjem šolanju in o poznavanju poklicev. S temi razgovori morajo pričeti že v 6. razredu. Le na ta način ima otrok dovolj časa, da ugotovi,kateri poklic ga najbolj zanima, ki bi ga v življenju z veseljem opravljal. UGOTOVI PA TUDI, KOLIKO TRUDA IN UČENJA BO POTREBNO VLOŽITI ZA DOSEGO CIUA in ali ima dovolj spo­ sobnosti in veselja do učenja. Vse to je izrednega pomena, da so za na­ daljnje šolanje motivirani in uspešni. Zavedati se moramo, da v Sloveniji potrebujemo najrazličnejše profile po­ klicev. Bistvo je, da vsak z veseljem in zadovoljstvom opravlja svoj poklic. Mnogokrat se sliši: "Ta je pa rojen za to delo" in prav je tako. Slovenija po­ trebuje uspešne, delovne in srečne Slovenke in Slovence. Angelca Likovič REZULTATI ANKETE Vjanuarju in februarju letos je v okvi­ ru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo anketiranje starejših od 64 let na temo Za boljšo kakovost življenja starejših. V akcijo je bilo poleg sedemnajstih društev upokojencev iz vse Slovenije vključeno tudi DU Grosu­ plje. Po predhodnih strokovnih navodi­ lih je anketiranje prevzelo in izvedlo 21 poverjenikov društva. Z ustrezno infor­ macijo o namenu in ciljih preko lokal­ nih medijev je Društvo poskrbelo za boljšo pripravljenost in motivacijo za so­ delovanju občanov v anketi. V anketo je bilo vključenih 512 ljudi (63,9%) starejših od 64 let, in sicer: 72 % starih od 64 do 74 let, 22 % od 75 do 84 let in 6 % nad 85 let. V prvem delu vprašalnika so bila vprašanja, za katera je odgovore mogoče preveriti. V drugem delu so bili možni bolj subjektivni odgovori. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so starejši v naši občini v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v Sloveniji, za katere imamo podatke, rahlo v zgornji polovici od poprečja. Tako kažejo podatki, da kar 47,4% anketiran­ cev živi s partnerjem, 24,3 % v razširjeni družini 28,2 % živi samih, s tremi ali več člani živi 23,1 %. Lastno stanovanje ima 91,8 % anketirancev, najemniško stano­ vanje ima 2,7 %, pri sorodnikih živi 3,5 %. Kar 94,3 % ima bližnje sorodnike, 39,3% ima 35 do 64 m2 stanovanjske površine, 25 % 65 do 99 m2, 13,3 % ima 100 in več m2 stanovanjske površine. V pritličju živi 72,4 % anketira­ nih, lastno spalnico ima 83,4 %, lastno kuhinjo 92,2 %, 63,6% ni treba plačeva­ ti najemnine. Dohodek do 50.000 sit ima 30,5 %, 50 - 100.000 sit ima 54,8 % anketirancev. Kar 86 % meni, da kori­ stno preživljajo svoj prosti čas. In kaj pogrešajo naši starejši občani po rezultatih ankete? Kljub visokemu deležu tistih, ki so odgovorili, da živijo povsem samostoj­ no, jih 51 % pogreša brezplačno sveto­vanje in redni zdravstveni nadzor, 43 % obiske patronažne službe, 38 % pomoč pri nujnih delih, 36 % pogreša druženje, 34 % pogreša pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih. Na vprašanje, kaj bi želeli, ko ne bodo več mogli sami skrbeti zase, je 40 % odgovorilo, da bi želeli pomoč na domu, 24 % pa bi žele­ lo v dom za starejše, od različnih vrst pomoči bi 43 % želelo hrano na dom, 30 % pomoč pri čiščenju, pospravljanju, osebni higieni, pri kopanju, pri pripravi kurjave, oblačenju, delu na vrtu, hra­ njenju ali gospodinjsko pomoč. Glede socialnih stikov bi anketiranci želeli oblike pomoči v naslednjem za­ poredju: obiski prostovoljcev, spremstvo prostovoljca po potrebi, druženje v stal­ ni skupini, družabna srečanja. Na vprašanja, ali bi bili pripravljeni potrebne storitve plačati sami, jih je 28 % odgovorilo z "da", 44 % z "da", ven­ dar nimam denarja ali ga ne bom imel(a) dovolj, 20 % storitve ni pripravljeno plačati. Ob vprašanju, če bi bili delno pripravljeni plačati storitve v dnevnem centru, če bi bil organiziranje bil odgo­ vor pritrdilen (42 %), vendar nimajo do­ volj denarja, "da" (23,5%), 21% "ne". Storitve, ki bi jih želeli dobiti v dnevnem centru, so npr.: prehrana, zdravstvena oskrba, počitek, strokovna pomoč. V dnevnem centru bi delalo kot pro­ stovoljec 21% anketiranih. Na vpraša­ nje, kaj bi počeli v dnevnem centru, so odgovorili: sprehajanje (38%), druženje z vrstniki (28%), pomoč domskim oskr­ bovancem (16 %), pomoč pri gospo­ dinjskih opravilih (13 %) in drugo. Menimo, da bi lahko bili nekateri rezultati te ankete vzpodbuda za na­ daljnje delo. Predvsem pa želimo, da bi z združenimi močmi in s pomočjo stro­ kovnih institucij več naredili za popula­ rizacijo najrazličnejših oblik prostovolj­ nega dela, izboljšali pomoč in storili več za kvalitetnejše življenje starejših ljudi v občini. DU Grosuplje Popestritev programa rekreativnih dejavnosti v DU Grosuplje Premalo telesnega gibanja in preveč obremenitev so dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. 0 tem da­ nes vsepovsod beremo in slišimo, tega se vse bolj zavedamo tudi starejši. Za preprečevanje posledic pa naj bi vadba ne bila le ena nujnih obveznosti za člo­ veka pač pa prijetna in prijazna aktivnost. Pravilna izbira ustrezne vrste trajanja, oblike in načina telesne vadbe je sicer domena želja, možnosti in nagnenj po­ sameznika. Vendarle pa se kaže, zlasti pri starejših, pred dokončno odločitvijo posvetovati z ustreznim strokovnjakom, še bolje pa se odločiti za vadbo pod strokovnim vodstvom. Ker imamo v Grosupljem sodobno opremljen fitnes center, smo se v DU odločili, da bomo vzpodbudili organizi­ rano strokovno vadbo za skupine čla­ nov društva in drugih starejših občanov. Po dogovoru bi center omogočil stroko­ vno vodeno vadbo, prilagojeno potre­ bam in željam ter sposobnostim sta­ rejših udeležencev. Poleg vadbe v fitne- su na orodjih oziroma napravah, bi or­ ganiziral tudi program rekreacije, torej telovadbo za zdravo življenje. Konkreten namen in cilje vodene fit­ nes vadbe in telovadbe za starejše bi strnili: povečanje gibljivosti, moči in več energije ter manj utrujenosti; krepitev srca in ožilja, mišic, sklepov, prepreče­ vanje oziroma upočasnjenje osteoporo- ze; Izboljšanje presnove; uravnavanje krvnega pritiska in drugo. Ne nazadnje kaže poudariti kot pomemben cilj druženje, sprostitev in povrnitev energije. Vodena telovadba bi potekala enkrat tedensko, na primer ob sredah od 10. do 11. ure, cena je 2800 sit mesečno. Vodena telovadba in fitnes vadba pa bi bila dvakrat tedensko, ponedeljek in sreda od 11.15 do 12. 15, cena je 4000 sit mesečno. Pričakujemo vaš odziv in prijave v DU vsak dan, razen v četrtek, od 9. do 11. ure. Iz DU Grosuplje Vesele kroglice s fiziko in tehniko V sredini oktobra je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Festival zna­ nosti, na katerem je aktivno sodelova­ la tudi OŠ Šmarje-Sap. S programom "vesele tehnike", ki je tokrat zajemal tudi psa čuvaja Fifija in vodnjak, so Šmarčani med obiskovalci Festivala zbujali ogromno zanimanja. Bili so eni redkih, ki so svoje izdelke in dognanja prikazali v živo in ne le preko plakatov in računalniških animacij. Na Festiva­ lu je bil širši javnosti prvič na ogled tudi najnovejši projekt avtorja Dušana Ma- zaja Vesele kroglice s fiziko in tehniko. Gre za učilo, ki skuša na zabaven in nazoren način prikazati uporabo fizikal­ nih principov v vsakdan­ jem življenju. Na preno­ snem stojalu, širokem 2 metra in visokem 2,3 metra, se samodejno do­ gaja marsikaj. Posebno dvigalo dviguje kroglice na vrh stojala, od tu pa potujejo navzdol, pri če­ mer na različnih enotah opravljajo različne funk­ cije. Enot je 20. Narejene so tako, da nudijo obiskovalcu tudi dovolj zabave in s tem motiva­ cije za fizikalno razume­ vanje pojavov. Na učilu je zajeta skoraj vsa snov, ki se obravnava v 7. in 8. razredu osnovne šole: različne vrste gibanja, delovanje sil, Nev/tonovi zakoni, ravnovesje sil, Hookov zakon, navori, vrste energije, energijske pretvorbe, delo, moč, izko­ ristek, ... Za vsako enoto so pripra­ vljene tudi pisne naloge, ki jih učenci samostojno ali v skupinah obdelajo na podlagi opazovanja, merjenja in danih podatkov. Zaradi izvirnosti in tehnične dovrše­ nosti izdelkov je OŠ Šmarje-Sap dobila več vabil za udeležbo na podobnih festi­ valih v tujini. Posebej vztrajni so pri tem Škoti. Žal se tudi pri mednarodnem so­ delovanju vsa zadeva zatakne ali celo ustavi pri organizaciji dolgih potovanj s kopico opreme in seveda pri denarju. Janez Pintar V vrtcu Rožle smo sadili drevesa V soboto, 21. 10. 2000, smo v vrt­ cu Rožle Grosuplje imeli prav posebno akcijo urejanja igrišča. Posebna je bila zato, ker igrišča nismo samo urejali, čistili in podobno, pač pa smo sadili tudi drevesa. V tej enoti so štirje od­ delki otrok, zato smo posadili tudi prav toliko dreves. To sobotno dopoldne je bilo megle­ no, hladno, turobno, pusto. Kljub temu seje zbralo veliko staršev, ki so hoteli in imeli voljo, da vsak po svojih močeh pripomorejo k lepšemu izgledu igrišča. S sabo so prinesli tudi orodje, kot so: lopata, kramp, grablje, metla, eden je s seboj prinesel celo nahrbtno motor­ no kosilnico. Vse je pošteno zeblo, zato smo se lotili dela. Eni so začeli s ko­ panjem jam za drevesa, drugi so grabi­ li, tretji so pometali, eden je kosil tra­ vo na hribu, pulili smo plevel, grabili listje, pobirali smeti... Okolica in igrišče so postali živi. Vse je ropotalo, delalo, morda smo celo koga zbudili? Bilo je veliko pridnih rok, kajti delali so starši, delavke vrtca Rožle in tudi otroci so bili navdušeni in niso hoteli biti slabši. Uspeh je bil kmalu viden. Igrišče je bilo kot v pravljici. Vsi so bili z izgledom zadovoljni, saj je bilo zares čudovito. Sedaj ima vsaka skupina otrok svoje drevo - drevo življenja. Želim, da živijo in so živa, kot so živi in živijo otroci. Vzgojiteljica Irena Jenko Nataliteta je v ljubljanski regiji, ki jo pokriva Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, v zadnjih desetih letih padla iz 13,3 na 9 (na 1000 prebivalcev), kar je nižje od razvitih evropskih držav. Stopnja umrljivosti ostaja skorajda nespremenjena. Prvi koncert otroškega pevskega zbora Šmarje-Sap. 14. oktobra - Mladi pevci, ki jih vodi Barbara Čeme, so v župnijski cerkvi v Šmarju-Sapu, pripravili prvi koncert otroških pesmi in mladinskih pope­ vk. Na koncertu sta se predstavila otroški in dekliški pevski zbor. Za spremljavo so skrbeli Robi Gornik na klaviaturah ter kitarista Matevž in Primož Strgar. V uvodnem nagovoru se je župnik Jože Mrvar nastopajočim zahvalil za čas, ki ga namenjajo cerkvenemu petju. Vidno zadovoljen nad zelo dobrim obiskom je pozdravil poslušalce - med njimi posebej predsednika KS Šmarje- Sap Antona Riglerja in državno sekre­ tarko na Ministrstvu za šolstvo in šport Angelco Likovič. Daje koncert zelo skrbno pripravljen, je bilo slutiti že po koncertnem listu, ki so ga ob vhodu v cerkev dobili vsi obiskovalci. Nastop otroškega pevske­ ga zbora je bil sestavljen iz treh delov. Pesmi v prvem delu so bile posvečene otroškim sanjam, željam in hrepenenju. Drugi del je izražal otrokovo hvaležnost in zahvalo staršem, starim staršem, tetam in stricem, vzgojiteljicam, učitelji­ cam, profesorjem in duhovnikom ter vsem drugim, ki otrokom pomagajo pri spoznavanju sveta, jih spodbujajo, usmerjajo, vsaj poskušajo razumeti, večkrat pa tudi tolažijo. Tretji del pa je izzvenel kot otrokova zahvala Bogu in Mariji za zdravje, za dobre in skrbne starše, za mir in ne nazadnje tudi za glasbene talente. Dekliški pevski zbor se je predstavil s tremi pesmimi: Edelvveiss, Magnificat in Na grebenih gora. Za zaključek je bil predviden še en nastop otroškega pevskega zbora, a je številno in hvaležno občinstvo z dolgimi in gromkimi aplavzi izprosilo še nekaj dodatkov. Prvi koncert otroškega in dekliškega pevskega zbora župnije Šmarje-Sap je bil za zborovodkinjo Bar­ baro in njena zbora pravi podvig. Kon­ cert je popolnoma uspel. Otroški pevski zbor sestavlja 38 dek­ let in 2 fanta, dekliški pevski zbor pa ima 13 članic. Korenine obeh zborov segajo nekaj let nazaj. V eni izmed sku­ pin, ki so se pripravljale na birmo, seje takrat porodila ideja, da bi se birmanci in birmanke pri maši predstavili tudi s petjem. Župniku Mrvarju je bila ideja všeč in izoblikoval seje otroški zbor, ki vsako nedeljo ob 10. uri poje pri sv. maši v župnijski cerkvi v Šmarju-Sapu. Zborovodkinja Barbara Čeme, sicer bodoča profesorica biologije, se je v glasbeni šoli v Grosupljem učila igranja na klavir, obiskovala pa je tudi orglar- sko šolo v Ljubljani. Izbira predvsem melodične pesmi, ki "gredo dobro v ušesa" in so všeč njej in otrokom. Otroški pevski zbor ima vaje vsako nedeljo eno uro pred mašo, dekliški pevski zbor, ki poje tudi na cerkvenih porokah, pa ob sobotah dopoldne. Nastop bodo mlade Šmarčanke in Šmarčani verjetno ponovili v kateri od sosednjih župnij, začeli pa so že tudi s pripravami na sprejem sv. Miklavža. Janez Pintar Gostili smo varovance Centra Dolfke Boštjančič V okviru tedna otroka smo v šolo povabili gledališko skupino otrok in mentorjev iz Centra Dolfke Boštjančič pri Igu. V tem centru so otroci in mladostniki, ki imajo zmerno do težko motnjo v duševnem razvoju. Kljub temu pa poteka v njem veliko, dejavnosti; med njimi imajo tudi gledališko skupino. Zaigrali so nam otroško pred­ stavo z naslovom Zobek Sekalček in Simon Palček, ki govori o umazanem zobku, ki je pobegnil v gozd in se s pomočjo palčkov ubranil zobožerk. Predstava ima poučno noto, saj apelira na redno umivanje zob, delo zobozdravnika pa predstavi na otrokom dojemljiv in prijazen način. Prisrčna igra s prekrasno kostumografijo, zanimivimi dialogi in napeto zgodbo je navdušila vse naše učence 1. razreda ter učence šole s prilagojenim programom in oddelka vzgoje in izobraževanja. Z nastopajočimi in njihovimi mentorji smo se po predstavi v prostorih šole s prilagojenim programom ob manjši pogostitvi še nekaj časa družili, se pogovarjali in si izmenjali vtise. Tako eni kot drugi smo čutili in doživljali ob tem sodelovanju zadovoljstvo in spoznali, daje bilo to srečanje v obojestransko korist. Aljoša Domik, OŠ Brinje Romanje cerkvenih pevcev dekanije na Svete gore ob Sotli Zadnjo septembrsko soboto smo cerkveni pevci grosupeljske dekanije ponovno združili svoja pota in skupaj preživeli dan ob ogledovanju romarskih cerkva na Svetih gorah ob Sotli in obujanjem zgodovinskih dogodkov v teh krajih. Zbralo se nas je preko 200. Pot nas je najprej vodila mimo Otočca in Brežic na Bizeljsko in sicer na Svete gore, ki se dvigajo 527 m vi­ soko nad Bistrico ob Sotli. Z vrha, ki je potresen s petimi cerkvami, seže po­ gled daleč v hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore in Boča vse do Pohorja. Vsako svetišče ima svoje ime: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, Marijina cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ter kapela sv. Ju­ rija, pozidana na živi skali, in sv. Marti­ na. V Lurški kapeli danes hranijo za­ hvalne podobe, ki so jih darovali ver­ niki v zahvalo za uslišane prošnje. Sve­ te gore so skupna, slovensko hrvaška romarska pot, saj veliko romarjev prihaja prav iz sosednje države. Ro­ manja se začnejo na velikonočni po­ nedeljek. Maše darujejo na Svetih go­ rah od 1. maja do Martinove nedelje ob 11.00, v avgustu in septembru pa ob 9.30 in ob 11. uri. Marijina cerkev je največje in umet­ nostno najbogatejše izmed petih svetišč. Po zgodovinskih virih je mora­ la stati že vsaj v 13. stoletju. Sedanja zgodnjebaročna cerkev ima podobo bazilike. V dolžino meri 31 m ter v višino 17 m. Mogočne poslikave, ki krasijo cerkveno notranjščino, so delo različnih slikarjev, predvsem Tomaža Fantonija iz Gemone na Laškem, kot je zaslediti v zgodovinskih zapisih. Po­ leg bogatega glavnega oltarja, posveče­ nega Mariji, najdemo v stranskih ladjah še šest oltarjev iz tretje četrtine 18. stoletja m obnovljenih leta 1870. Po­ svečeni so različnim svetnikom in prav tako zanimivi za ogled. Slikovita prižnicaje bila restavrirana leta 1979. Vseh pet cerkva skriva še veliko dru­ gih umetniških detajlov in utrinkov iz cerkvene zgodovine, zato bodo oboga­ tile vsakogar, ki bo prestopil njihov prag. Romanje smo zaključili z ogledom mogočne cerkve v Brestanici, posta­ vljene v spomin na prikazovanja Ma­ rije v Lurdu. Na temeljnem kamnu je med drugim zapisano: "Prinašaj Slo­ vencem milosti Lurda." V svojem govoru pevcem je gospod Hostnik, župnik v Št. Juriju, lepo pove­ dal po Cankarju: "Ko je Bog po svetu razsipal dobrote, seje ustavil v malem kraju. Polno prgišče je izsul od morja do sivih gora, pa od Furlanske do Pa­ nonske nižine. In nastal je raj pod Tri­ glavom. Rekel je: Tu bodo živeli srečni ljudje, katerih govorica bo pesem." Ter še dodal, da pesem prav v božjih hra­ mih dobiva novo vsebino, lepoto in pomen. Škoda le, da se v naši deka- niji tega ne zaveda tudi še več mladih. Tatjana Skubic Skozi Assisi v "večno mesto" Nekaj župljanov župnije Žalna se nas je odločilo, da se podamo na romanje v Rim vjubilejnem letu. Pot smo začeli še v trdni temi v petek, 6. oktobra. Z nami so bili na avtobusu še verniki iz stiske župnije s patroma Janezom in Maksimil­ ijanom. Prijetno pa smo bili preseneče­ ni, ko se je na pot z nami podal tudi gro­ supeljski župnik dr. Franc Šuštar, za ka­ terega vemo, da zelo dobro pozna me­ sto Rim. Vzdušje na poti je bilo romanju primerno. Prvi večji postanek je bil predviden v mestu Assisi, kije poznano po Frančišku Asiškemu. Še posebej nas je pritegnila njegova življenjska pot (1181 - 1226). Kot sinu bogatega trgovca in francoske matere, bi mu življenje lahko teklo v vi­ sokem, veseljaškem in lahkotnem okolju, pa seje srečal z ljudmi iz najnižje socialne lestvice takratnega družbenega sistema. K poglobljenemu razmišljanju o sebi in svetu ga je morda napeljala tudi njegova prva ljubezen, ki jo je spoznal iz tega kroga. Odločil se je za svetost uboštva. Ob njegovem delovanju se je nato začel zelo hitro širiti frančiškanski red. Okolica je Frančiška razglasila za čudaka, navzkriž pa je prišel celo s cer­ kvenimi oblastmi. Zato se je umaknil v zavetje prastare cerkvice sv. Porcijunku- le, kjer je njegovo puščavništvo in lirično pesništvo izžarevalo v "bratu Soncu, izpo­ vedi pticam, otroško čisti veri v božične Romarji iz Žalne in Stične v Rimu jaslice, vesoljni ljubezni in veselju v se­ stri smrti". Drugi in tretji dan obiska pa smo na­ menili večnemu mestu. Množice, ki se vedno znova zgrinjajo, sem ne prihajajo samo iz turistične radovednosti, temveč iz globoke vere. Med številnimi biseri Rima so najbolj obiskane štiri rimske bazilike s svetimi vrati. Izreden je bil tudi pogled s kupole cerkve sv. Petra. Planja­ va se prek meja vatikanskega obzidja širi v nepregledno množico hiš starodavne­ ga mesta. Dokaj ravno obzorje se nekje celo zlije z nebom in morjem. Poleg več cerkva smo obiskali predstavništvo Slo- venika, delavnico patra Rupnika (center Aletti), grobnice papežev, Kalistove ka­ takombe, Kolosej, Forum romanum, Ve­ liki cirkus (gledališče), Španski trg s zna­ nimi stopnicami, si od zunaj ogledali An­ gelski grad, kamor so se papeži obča­ sno umikali pred obleganji nevarnih vojska, ter še vrsto slavolokov, vodo­ metov in mnogo drugih znamenitosti sta­ rega in nekoliko manj starega Rima. Kljub temu da smo se vrnili v zgodnjih ponedeljkovih urah in je bilo treba že čez nekaj ur v službo, so duhovne moči, ki smo sijih nabrali v teh dnevih, premaga­ le tudi to oviro. Morda kot zanimivost: Med nami je bilo kar nekaj ljudi, ki so nosili čez 7 križev, a so bili kot prerojeni, saj utrujenosti skoraj niso čutili. Ana Javomik Kjer so otroci je vse polno barv, topline in življenja. Prvi teden v oktobru je namenjen otrokom. V tem tednu imamo priložnost, da se jim še posebej posvetimo ter jim pripravimo nepozabna doživetja. Tisočletje, ki prihaja, naglica s katero živimo, pa nas odtujuje drug od drugega. Težko najdemo čas, ko naj bi bila družina skupaj. Niso daleč tisti časi, ko so se za veliko mizo zbrale tri generacije, prepevale pesmi, se pogovarjale in se igrale. S ciljem, poglabljati vezi med generacijami, smo se v vrtcu Tinkara odločili, da povabimo v našo sredino dedke, babice, starše, bratce in sestrice. Vabilu seje odzvalo kar nekaj babic, dedkov in mamic. Z vsakim družinskim članom smo se predhodno pogovorili ter mu svetovali, kako naj se vključi med otroke. Ob obisku dedka, gospoda Marijana Pečarja, pa so se še posebej razveselili otroci iz skupine "SONČKI". Otroke je presenetil z izštevanko in sladkim prese­ nečenjem. Vsi se mu zahvaljujejo. Otroci si takšnih obiskov še želijo, saj so to izrazili že naslednji dan zjutraj: "Ali nas bo tudi danes obiskal dedi?" Obiskov družinskih članov si v naši sredini želimo, saj je to eden izmed nači­ nov približevanja in spoznavanja našega dela. Družinski člani lahko tako dobijo vpogled, kako se njihov otrok vključuje v igro, v drugačnem okolju, spoznajo otrokove prijatelje in si pridobivajo občutek pomembnosti, saj nam brez njihove "pomoči" ne bi bilo v vrtcu tako lepo. vzgojiteljica Metka Kadunc STARŠEM, KATERIH OTROCI SO VKUUČENI V VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Sedaj veljavni predpisi oprede­ ljujejo 15. november kot rok, do ka­ terega morajo starši oddati vlogo za znižano plačilo vrtca, če želijo, da se jim znižano plačilo določi od 1. ja­ nuarja naslednjega leta. Zaradi nekaterih sprememb Pravil­ nika o plačilih staršev za programe v vrtcih so v tisku novi obrazci, ki bodo v prodaji predvidoma po 10. no­ vembru 2000. Zato vas prosimo, da vlogo za znižano plačilo oddate čimprej po izi­ du novih obrazcev ali vsaj do 08.12. 2000. Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo In družbene dejavnosti Koledar kulturnih prireditev v občini Grosuplje - organizacija SLKD 01 Ivančna Gorica (do konca leta 2000) 18. 11. 2000 19.00 21. 11. 2000 11.30 1. 12. 2000 18.00 GROSUPLJE Kulturni dom JAZ PA TEBI SAMI, DRAGA, ŽELEL BI DOPASTI, premiera gledališko-plesnega projekta (v okviru Prešernovega leta 2000) Za pesnenje ni nikoli prepozno Območno srečanje literatov seniorjev GROSUPUE Kulturni dom TRI ZGODBE O ENEM ZAJCU, gostuje Lutkovno gledališče Maribor, za OŠ. GROSUPLJE Avla OŠ Louis Adamič 1. in 2. 12. 2000 dopoldne ŠMARJEŠKE TOPLICE 3. 12. 2000 15.00 6. 12. 2000 18.00 9. 12. 2000 18.00 14. 12. 2000 19.00 16. 12. 2000 10.00 KOPANJ Župnijska cerkev RAČNA Kulturni dom GROSUPLJE Kulturni dom GROSUPLJE Kulturni dom GROSUPLJE Kulturni dom 18. 12. 2000 19. 12. 2000 21. 12. 2000 15.30 in 17.30 GROSUPLJE Kulturni dom PREŠEREN IN NJEGOVE LJUBEZENSKE PESMI, svečana prireditev v izvedbi OŠ L. Adamič Državno srečanje literatov seniorjev v organizaciji SLKD RS in SLKD 01 Ivančna Gorica, kjer se bodo predstavile tudi pesnice iz Grosupljega. OSREDNJA SLOVESNOST V PREŠERNOVEM LETU 2000. Sodelujejo pevski zbori občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Gostje: Ribniški oktet. PREŠEREN IN MLADI GLASBENIKI. Projekt v organizaciji KD Račna. SONETI NESREČE,, glasbeni recital ob zaključku Prešernovega leta 2000 v izvedbi Ars Ramovš. S TVOJO HČERJO PA NE, komedija, za izven. Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. VESELI DECEMBER, predstava in Dedek Mraz razveseljujeta otroke. VESELI DECEMBER, predstava in Dedek Mraz razveseljujeta otroke. 20. 12. 2000 16.00 26. 12. 2000 18.00 GROSUPLJE Kulturni dom Gledališki abonma za WZ Grosuplje. GROSUPLJE Kulturni dom SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Naše okolje je do drog preveč tolerantno Slovenija sodi po ocenjenem številu uživalcev nedovoljenih drog na sredi­ no lestvice evropskih držav. Toda v naši družbi je še vedno problem pokazati koristnost dolgoročnih preventivnih pro­ gramov, čeprav nam statistika iz dru­ gih držav jasno kaže, da je finančni vložek v preventivo štirikratno povrnjen. Najpogosteje uporabljena droga med mladimi v Sloveniji je alkohol. Tako kažejo rezultati raziskave ESPAD, ki jo je vodila mag. Eva Stergar o uporabi drog med srednješolci, in primerjave rezultatov med leti 1995 in 1999. Narašča predvsem uporaba dovoljenih drog. Delež petnajstletnikov, ki segajo po alkoholu, seje v letu 1999 povečal. Močno je porasla poraba marihuane, v manjšem deležu tudi ekstazija, pri ostalih nedovoljenih drogah pa ni izra­ zitih odstopanj od leta 1995. Zaskr­bljujoče je, daje odstotek kadilcev med petnajstletniki večji kot med odraslimi. Po ocenjenem številu uživalcev ne­ dovoljenih drog je Slovenija nekje v povprečju v Evropi med Veliko Britanijo in Italijo. Udeleženci strokovnega srečanja "Droga - delo z mladimi" so ugotavljali, da jedro težav v obravna­ vanju zasvojenosti pri nas predstavlja dvojna morala, značilna za slovensko družbo. Okolje je namreč zelo tolerant­ no do uporabe dovoljenih drog, kar nazorno dokazujeta lahka dostopnost alkohola mladim, številni gostinski lo­ kali v neposredni bližini šol in cenovna politika pri prodaji alkoholnih in brez­ alkoholnih pijač. Na drugi strani pa je uživanje nedovoljenih drog obravnava­ no kot izrazito nemoralno in je zelo pogosto predmet prikrivanja. V Slove­ niji mine od trenutka, ko mladostnik prvič seže po nedovoljeni drogi, do trenutka, ko ga registrirajo kot zasvojenca, v povprečju kar šest let, medtem ko odvisnost nastopi po tretjem letu. Nujno je dolgoročno načrtovanje preven­ tivnih programov za vse genera­ cije, s katerimi je potrebno zače­ ti čim prej, že v predšolskem obdobju, vanje pa morajo biti vključeni vsi, tudi starši. Prav tako postaja neobhodno usk­ lajeno izvajanje preventivnih deja­ vnosti, da bi se tako izognili po­ dvajanju, saj je finančnih sred­ stev zanje premalo. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana bo zaradi dobrega od­ ziva in jasno izraženih potreb zdravstvenih delavcev tudi v bodoče pripravljal informacije o novostih na področju preventiv­ nega dela in možnostih izvajanja preventivnih programov. Skupno stališče udeležencev seminarja in predavateljev, kije bil septem­ bra letos, pa ostaja, da sta ključ­ nega pomena za zmanjšanje uporabe drog med mladimi od­nos posameznika in družbe do drog. Taje v našem prostoru preveč toleran­ ten, zato je potrebno stališče proti upa rabi drog okrepiti. Povzeto po obvestilih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana V četrtek, 28. septembra 2000, je v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izposta­ va Ivančna Gorica v kulturnem domu Grosuplje potekalo območno srečanje literatov seniorjev. Šest predstavnic Društev upokojen­ cev občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica je predstavilo najljubši izbor iz svojih pesniških zbirk. Prisot­ nim poslušalcem so za uvod zapele pevke upokojenskega ženskega pe­ vskega zbora Lastovke pod vodstvom gospe Mojce Intihar. Ko so se izpeli zadnji takti pevskega programa, je po- vezovalka prireditve, Barbara Rigler, na kratko predstavila pesnice in se z nji­ mi spustila v prijeten pogovor. Prva, kije recitirala, Stanka Ahlin,je bila rojena na Spodnji Slivnici pri Gro­ supljem. Za seboj ima že izdano pesniško zbirko Sončnice (1998), njene pesmi so preproste misli o življenju, naravi in svojem okolju. Po­ leg pesnenja sodeluje že več let v društvu podeželskih žena, v vseh svojih aktivnostih se kaže njen izjemno pozi­ tiven odnos do življenja. Gospa Antonija Pugeljje pričela svoj nastop z razlago o svojih preprostih začetkih. Pesniti je začela bolj zase, s pisanjem voščil, kasneje so jo ob priložnostih večkrat prosili prijatelji in znanci, daje napisala svoje verze tudi drugim. Na ta načinje razvila svoj slog in razširila tematiko. Gospa Jožica Sklepič piše zelo ganlji­ ve pesmi. Je pa tudi pevka pri upokojen­ skem ženskem pevskem zboru Lastov­ ke. Gospa Jožica Skubic, najstarejša udeleženka srečanja, se je rodila 1912. leta. Z izredno bistrim spomi­ nom, saj je vse svoje pesmi recitirala na pamet, ter duhovitim pripovedo­ vanjem, je nasmejala in navdušila poslušalce. Gospa Dragica Zakrajšek je avtorica pesniške in literarne zbirke Mi smo del narave ter Iz megle v sonce, v pripravi pa ima tudi že tretjo zbirko črtic. Njen izbor sta zelo navdušeno recitirali dve prijateljici, ki jima je njeno delo zelo pri srcu. Kot zadnja je nastopila gospa Jožefa Zrimšek, kateri prav tako poezija po­ meni ogromno v življenju. Ko je prebra­ la zadnjo pesem, se je srečanje v neuradnem delu nadaljevalo. Pesnice so ob kozarčku vina pokle­ petale v prijetnem vzdušju, nekatere pa so tudi recitirale še kakšno pesem. Resnično so priklicale za uro ali dve nazaj svojo mladost, po kateri so to­ liko hrepenele v svoji poeziji. Katarina Macuh VSE ZA IESENSKO SPRAVILO PRIDELKOV 01/786 20 92 TEKSTILNI IZDELKI PO SUPER NIZKIH CENAH ČEBULICE ČEBULNIC, MAČEHE, GRMOVNICE PVC KADI IN SODI - VELIK IZBOR INOX SODI ZA SHRANJEVANJE SOKOV MLINI ZA SADJE, OSTALO ORODJE CEVI ZA PRETOK TEKOČIN IN PLINOV PNEVMATIKE ZA TGM IN TOV. VOZILA MOTORNA OLJA IN MASTI ODPRTO: 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00 Zavod za prostorsko, komunalno in '7/lW//P'j stanovanjsko urejanje '/ // ' Grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS -CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TELEFONI: 01 / 786-30-78, 786-05-42, 786-05-43, GSM: 041/683-532. POZOR: ZIMSKI AVTOPLAŠČI ZELO UGODNO !!! Sava - Uniroval - Barum - Continental ( GOTOVINSKI POPUST - BREZPLAČNA MONTAŽA ) Fantje po polj1 gredo Srečanje ljudskih pevcev in godcev tudi letos v Račni V soboto, 14. oktobra, so kulturniki iz Račne pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Fantje po polj' gredo, ki je bilo hkrati tudi 1. medobmocno srečanje ljudskih pevcev in godcev izpostav Ivančna Gorica, Kočevje in Vrhnika. Zagonski fantje iz Dobrepolja *.t Tako v preteklosti kot v sedanjem času so bili glavni nosilci ljudskih pe­ smi glasbeno nadarjeni posamezniki, skupine ali družine, ki so imeli veselje do petja. Ubranost, s katero se različ­ ni glasovi slovenskega večglasnega petja zlijejo v prijazno melodijo, veliko pove o notranjih razsežnostih sloven­ ske duše in duha in iz ljudskega izroči­ la se nam odkriva značaj našega naro­ da. Nekatere skupine in posamezniki to izročilo z ljubeznijo poustvarjajo in ga posredujejo sedanjim rodovom ter ga na tak način varujejo pred pozabo. pesmi in skrbimo, da ne bi utonile v pozabo. Letos smo zapeli tri pesmi. V Čušperku je tudi dolga leta živel znani ljudski godec in pevec Janez Erčulj, ki je bil znan v bližnji in daljni okolici kot dober godec ter poznavalec šeg in navad. In še danes, mnogo let po njegovi smrti, se ga mnogi radi spo­ minjajo. Nobena ohcet ni minila brez njega, brez njegove harmonike in njego­ ve pesmi. Da pa njegovo godčevstvo ne bi utonilo v pozabo, so poskrbeli trije njegovi potomci, ki so tudi zaigrali na srečanju. Na harmoniko sin Ivan Volk folk iz Ilirske Bistrice - tri generacije Z njihovo pomočjo se vračamo v pre­ tekla obdobja in podoživljamo, kako so naši predniki delali, se veselili in praz­ novali. Dokler bomo znali ceniti našo ljudsko pesem, šege, ples in jezik, kar je v stoletjih do danes rodila domisel­ na ljudska ustvarjalnost, zakoreninjena v domači zemlji, toliko časa bomo ob­ stajali kot narod in doprinašali svoj delež k splošni kulturi ter sodelovali v prizadevanjih za boljši in lepši svet. Ker ljudska pesem danes ni več spremljevalka vsakdanjega in praznič­ nega življenja, moramo najti drugačne poti, da bo živela naprej. Zato so taka srečanja edini dokaz, da je ljudska pesem še danes živa in da se poje na vseh koncih Slovenije. Tako tudi v Rač­ ni. Domačini smo se zbrali in pod ime­ nom Zarja že kar nekaj let zbiramo Erčulj, ki se je učil igrati pri svojem očetu, ter njegova vnuka, Marko Erčulj prav tako na harmoniko, ter Jože Poderžaj na kontrabas. Vsi trije so Čušperčani. Klemen Perko, sicer malo bolj oddaljen sorodnik znanega godca, prav tako iz Čušperka, pa je zaigral na harmoniko tudi dve taki, ki ju je pokoj­ ni Janez Erčulj zaigral na vsaki ohceti - Drajšrit in Za rajfenk se je skrila. Na harmoniko je zaigral tudi 83 letni Miha Malovrh, znan kot Čukov godec iz Smrečja pri Vrhniki. Kar nekaj ljudskih glasbil je bilo slišati na tem srečanju. Tako je na pojočo žago in oprekelj za­ igral Tomaž Podobnikar iz Ljubljane, na plonarco, vjel'k škant, vijolin in bubn, člani družine Volk folk iz Ilirske Bistri­ ce, iz kose, grabelj, lončenega basa in harmonike pa je izvabila melodijo sku-Tomaž Podobnikar na pojoči žagi pina ljudskih godcev Šumnik iz Borov­ nice. Z igranjem na ljudske inštumente so polno dvorano v Račni najbolj navdušili Ljudski godci Marija Snežna iz Slovenskih Goric. Igrajo na različne doma narejene inštumente - cugar kot trobenta, klarinet, lončeni bas, ribez ter diatonično harmoniko, ki pa ni narejena doma. Zapeli pa so domači ljudski pevci Zarja iz Račne, Zagoriški fantje iz Do­ brepolja, pevci iz Zažarja pri Horjulu in skupina Nagelj iz Kočevja. Srečanje je povezoval Janez Dolinar, za izredno lepo in dogodku primerno sceno sta poskrbela Jože Domitrovič iz Rake na Dolenjskem ter Tomo Froe- hlich iz Čušperka, za kar se jima orga­ nizatorji lepo zahvaljujemo. Prav tako se za pomoč zahvaljujemo Občini Gro­ suplje, SLKD 01 Ivančna Gorica ter vsem ostalim donatorjem. Še dolgo v noč je bilo slišati v Kul­ turnem domu v Račni lepo slovensko pesem, ki kar ni mogla utihniti. Upa­ mo, da se naslednje leto spet sreča­ mo na istem mestu in pod istim naslo­ vom. Za KD Račna predsednica Jožica Poderžaj Klemen Perko v razgovoru z voditeljem prireditve Janezom Dolinanem Novi doktorji znanosti v občini V oktobru so na Univerzi v Lju­ bljani promovirali trije doktorji zna­ nosti iz naše občine, dve na Filo­ zofski fakulteti, eden pa na Fakul­ teti za elektrotehniko. - na Oddelku za slovanske jezike in književnosti je doktorirala Jožica Narat. Naslov njene disertacije je Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja. - Urška Krevs, rojena Grosu- peljčanka, pa je na Oddelku za germanistiko že 30. maja 2000 uspešno zagovarjala svojo diserta­ cijo z naslovom Elipsa argumenta v nemških in slovenskih pisnih reportažah. - Miroslav Kranjc je postal dok­ tor znanosti z disertacijo Uporaba omrežnih tehnologij na področju avtomatskega vodenja procesov. Vsem doktorjem znanosti iskre­ no čestitamo in želimo Se veliko uspeha pri njihovem delu. 50-letnica stiske gimnazije Ivančna Gorica, 7. oktobra - Za starodavnim pročeljem bisera dolenjske kultur­ nozgodovinske dediščine - cistercijanskega samostana v Stični - je pouk nižje gim­ nazije stekel že davnega leta 1946, natanko pol stoletja daleč v zgodovino pa se je zapisalo novo obdobje v njenem razvoju, ko je bila preoblikovana v višjo gimnazijo. Kar trideset let so številni dijaki gulu- li klopi v stiškem samostanu, 1980 pa je bil položen temeljni kamen novega šolskega kompleksa ob gozdičku med Stično in Ivančno Gorico. V preletu pol­ pretekle gimnazijske zgodovine je šola premagala mnogo ovir, ko so se poja­ vljale težnje za njeno ukinitev, v 50-let- nem obdobju je spreminjala imena! programe in lokacije poučevanja, ob gi­ mnaziji pa so se oblikovale tudi druge kakovostne izobraževalne usmeritve. Do danes njena bera šteje 1636 gimna­ zijcev, v zadnjih dvajsetih letih pa se je v šoli kalilo tudi 687 ekonomskih teh­ nikov, 142 administratorjev, 403 trgo­ vci in 398 oblikovalcev kovin. Prav vsi pa s ponosom ponašajo ime Josipa Ju­ rčiča, nosilca imena šolskega centra, v svet. Zato je šola še z večjim zanosom prestopila prag novega poglavja za ob­ stanek in utrditev v osrčju dolenjske po­ krajine. Slovesna prireditev ob 50. oblet­ nici nastanka gimnazije je tako le poka­ zala, da sta vnema in pripadnost prem­ nogih generacij dijakov in profesorjev oblikovali njeno uspešno podobo. Slovesnosti v stiškem samostanu so se udeležili številni sedanji in nekdanji dijaki ter profesorji, ki so prisluhnili pozdravnim nagovorom opata dr. Anto­ na Nadraha, večkratne gimnazijske rav­ nateljice in prof. Cilke Žagar in šolske­ ga ministra dr. Lovra Šturma. Minister Šturm je odkril spominsko obeležje z letnico ustanovitve gimnazije, ki ji je v začetnem zagonu prve prostore odsto­ pil samostan v Stični. V stiski baziliki so ob visokem jubileju tudi nekdanji dijaki in sedanji kateheti darovali mašo. Teden dni pred svečanostjo pa so se vrstila srečanja bivših učencev s profe­ sorji, ki so se prijetno pomenkovali na novinarskem soočenju, na literarnem večeru ustvarjalcev šolskih glasil, starejši in mlajši maturanti pa so se pomerili na nogometni tekmi. Tudi v šolskem poslopju je bilo razgi bano. Številne dejavnosti, na katerih se tkejo pristne niti med profesorji in njiho­ vimi varovanci, so šele resnično poka­ zale vedrino skupnega duha. Neformal­ na druženja, ki so, resnici na ljubo, v tej šoli pestra in raznolika, imajo globoke korenine. Oviri za še večje udeležbo pre­ dstavljata morda le utesnjenost šolske­ ga centra, ki pod svojo streho gosti tudi pouk osnovnošolcev, in dijaki z vseh vetrov, ki jih do šole loči tudi po več deset kilometrov. Vendar, kot sami pra­ vijo, jim zanimanja in volje ne pri­ manjkuje, v stiski gimnaziji pa je priso­ ten tudi ustvarjalni duh, ki živi v vedno novih generacijah že desetletja pri raz­ novrstnih kulturnih, umetniških in šport­ nih dejavnostih. Najdaljšo tradicijo ima na šoli pevski zbor, ki ga je kar 36 let vodila ravnateljica in profesorica sloven­ skega jezika Cilka Žagar. Tudi gledališka dejavnost je zapisa­ na v samih začetkih šolske kronike, ponaša pa se z domiselnim reperto­ arjem. Tako so se bodoči maturantje poigrali tudi z učnim gradivom in iz ma- turitetnih dramskih besedil sestavili kolaž, o zvrsteh slovenskega jezika pa so besedilo napisali kar sami in se vprašali Alije slovenski jezik za Sloven­ ce pretežak? Z vajami v slogu so leta 1997 nastopili po izboru selektorja vz- gojno-izobraževalnih programov Can­ karjevega doma na Podobah trenutkov. Na novo sta se oblikovali plesna deja­ vnost in pevsko-instrumentalna skupi­ na. Dijaki pa lahko svoje literarne ali umetniške ambicije uresničijo tudi v li­ terarnem glasilu Iskrice ali prirejajo lite­ rarne delavnice, literarne večere, pišejo stenopis na šolskem hodniku, prilož­ nostno pa dijaku izdajo tudi literarni pr­ venec. Na ogled so postavili še razsta­ vo likovnih del profesorjev in maturan­ tov ter raziskovalnih nalog dijakov. Dijaki, profesorji in prijatelji šole so srečanje nadaljevali tudi na osrednji praznični prireditvi, ki so jo s svojim obiskom počastili nekateri vidnejši pred­ stavniki slovenskega družbenopolitič­ nega prostora, nekdanji dijaki, kijih bo za vedno spremljala bogata izkušnja in plodovita zgodovina šole, katere del so nekoč bili tudi sami. Gimnazija J. Jurčiča, kot središče kulturnega dogajanja tega predela Do­ lenjske, je tako odstrla nov list v svoji zgodovini. Naj izza njenih zidov še na­ prej odmeva razigranost, pa tudi ve­ stnost in predvsem veseli Gaudeamus igitur. To so želje vseh nas, saj je ne­ dvomno prva izobraževalna ustanova na našem širšem območju, ki s strokovno ravnijo izbraževanja in vzgoje ponuja tudi našim otrokom dostop do izobrazbe. Barbara Pance Nikola v Knjižnici Pred leti je izšla knjiga Nikole Grubiše Iz dnevnika milijonarja ali bogastvo je v nas, za katero dr. Manca Košir pravi: "Vredno je! Brati take knjige, ki spodbujajo pridobivanje notranjega in zunanjega bogastva. Taje ena najboljših." Da to drži, potrjujejo tudi naši bralci, ki nenehno segajo po njej. Na njihovo željo smo avtorja ob izdaji multimedijskega kompleta Poti do uspeha, ki je izšel letos pri založbi Marbona, povabili, da predstavi svoje delo. V predavanju, ki je trajalo dobri dve uri, je izkušen profesionalni svetovalec za področje prodaje, marketinga in oglaševanja obiskovalcem večera predstavil, kako je za uspeh na kateremkoli področju pomembna predvsem osebna odločitev. Priročniki lahko nakažejo poti do uspeha, vse ostalo, kot so motivacija, pozitivno razmišljanje, usklajevanje oseb­ nih in poslovnih ciljev, komunikacija, vrednote,... pa je odvisno od nas samih. Roža Kek Ljudje in dogodki Št. Jurij pri Grosupljem 1941-1945 Občani občine Grosuplje, posebno pa župnije Št. Jurij, smo bogatejši za knjižico z naslovom Ljudje in dogodki, Št. Jurij pri Grosupljem 1941-1945. Avtorji knjige Franc Doblekar, France Goršič in Davorin Žitnik so preko Društva za ureditev zamolčanih grobov pripravili kronološki pregled dogodkov pred II. svetovno voj­ no in tudi v letih bratomorne vojne 1941 -1945. Knjižica pripoveduje o začetku organizacije odpora, odkrivanju obraza odpora, koncu vojne in življenju v prvih dneh "svobode". Vsebina je zanimiva zaradi tega, ker so ti dogodki še vedno živi med ljudmi. V knjigi je kronološko nanizan pre­ gled dogodkov, vzrokov in posledic. Knjižica je tudi dragocen spomin na žrtve, ki so poimensko in slikovno nanizane v njej in je tudi spomin na ljudi, ki so bili pobiti ali drugače umorjeni zaradi neke ideologije, ki je propadla. Knjiga sama ne obsoja, obsojajo dogodki, ki naj bodo opomin prihodnjim rodovom, obenem pa je ob jubilejnem letu 2000 najlepše darilo za spomin žrtvam in njihovim svojcem. Upam, da bo toplo sprejeta. Hvala Društvu za ureditev zamolčanih grobov in avtorjem, ki so oživili te ljudi in dogodke. Želimo si, da bi še ostali kraji v občini Grosuplje pristopili k osvetli­ tvi dogodkov v letih bratomorne vojne. Anton Žitnik Arheologija Magdalenska gora Devet krogov med nebesi in peklom - tretji krog: Tehnični in organizacijski vidiki mesta Izkopavanja na Magdalenski gori leta 1913 Magdalenska gora je eno najvažnejših in najznamenitejših najdišč starejše železne dobe ne samo v Sloveniji. To najdišče je namreč dalo nedvomno najdragocenejše gradivo, kar ga pozna jugovzhodna alpska halštatska kultura. Ohranjenih je veliko situl, predvsem fi­ guralno ornamentiranih, najdenih je bilo najmanj 12 čelad, če omenimo samo najbolj luksuzne predmete, ki jih je takrat sploh bilo mogoče imeti. To vse govori o tem, da je na 499 m visokem hribu v halštatskem času stala pomem­ bna postojanka. Njena lega ob staro­ davni, še danes zelo prometni poti, ki povezuje prostor vzhodnih Alp in sever­ nega Jadrana s Panonijo in Balkanom, je bila izjemna. Nekdanje železnodob- no naselje je obvladovalo strateški prehod iz barjanske kotline na Do­ lenjsko. Od prihoda Rimljanov dalje je pot Emona (dan. Ljubljana) - Siscia (dan. Sisak) vodila po dolini ob vznožju Mag­ dalene, vendar je malo verjetno, da bi tudi stoletja pred tem pot vodila po mo- krotnem nižinskem svetu. Zaradi veri­ ge železnodobnih gradišč po hribovju na obrobju barjanske kotline se namreč predvideva, da so halštatski ljudje svoje trase speljali po grebenih hribovja od današnje Ljubljane na Molnik, nato na Magdalensko goro in preko Kuclja nad Višnjo Goro do Stične. Letos mineva 130 let od prvega odkri­ tja najdb na Magdalenski gori. V razisko­ vanju tega izjemnega arheološkega najdišča poznamo tri faze. Prvo je zaz­ namoval muzejski kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani Dragotin Dežman. Ko je le-ta izvedel o neki ne pojasnjeni najdbi bronastih zapestnic, je poslal na poizvedovanje svojega so­delavca Schultza. Taje nato v letih 1881 do 1883 prekopal štiri gomile. O zelo bogatih najdbah - predvsem o grobni celoti z izdelki situlske umetnosti - je Dežman poročal v nemškem tisku, nato pa je Magdalenska gora za nekaj časa utonila v pozabo. Slabo desetletje pozneje je na naj­ dišče postal pozoren samouki starina slovec Jernej Pečnik, kije izkopavanja zastavil zelo širokopotezno. Med leti 1892 in 1895 je izkopal kar osem go­ mil z več sto grobovi. Pečnika je za­ mikalo tudi raziskovanje nekropoli pri­ padajoče naselbine. Maja I. 1892 je res zakopal na notranjem nasipu pri cerkvi sv. Magdalene in se s tem uvr­ stil med pionirje raziskovalcev hal- štatskih naselbin pri nas. Nato je po Pečnikovih raziskovanjih zopet nekaj let zatišja. Tretjo fazo izkopavanj je zaznamova­ la vojvodinja Mecklenburška, nečakinja velikega ljubitelja antik in zbiralca Er- nesta princa Windischgratz-a. Ona je na Magdalenski gori pričela z razisko­ vanji I. 1905 in izkopala kar 357 gro­ bov, verjetno pa še več, saj prva izko- R0P0LA Gradišče je najver­ jetneje imelo 'akropolo', pod katero seje razprostiralo obsežno 'spodnje mesto'. pavanja niso bila tako skrbno zabeležena kot tista leta 1913. Njeno delo je pomembno predvsem zato, ker je izjemno dobro dokumentirano in dosega vrh, nikoli prej dosežen pri nas. Veliko je uporabljala tudi fotografijo, predvsem pa risanje in zemljemerstvo. Skratka, do vključno tega leta je bilo na Magdalenski gori izkopanih vsaj 22 gomil z več kot 1000 grobovi. V resnici pa je število prekopanih gomil in gro­ bov še večje. To je največje število go­ mil, kar jih je bilo v Sloveniji raziskanih na enem samem najdišču. Posebnost magdalenskogorskih nekropol so ve­ like, rodovne gomile. Prevladujejo ske­ letni grobovi. Zanimivi so tudi latenski grobovi, vkopani v halštatske gomile, znanih pa je celo nekaj rimskih. To vsekakor kaže na dolgotrajno nepre­ kinjeno naselitev prostora in dokajšnjo etnično čistost prebivalstva, kije ohra­ nilo identiteto kljub prihodu Keltov in kasneje Rimljanov. Ogromno število najdb hranijo različ­ ni muzeji. Pri nas, v Narodnem muzeju v Ljubljani, je najdb še najmanj. Največ najdb je v dunajskem NATURHISTORI- SCHES MUSEUM, saj je tja Pečnik po letu 1893 pošiljal vse najdbe. Ostalo, kar tretjina vseh magdalenskih najdb, je t.i. Mecklenburška zbirka. Za odkup teh predmetov predvojna jugoslovanska oblast ni imela pravega posluha, zato je naslednica vojvodinje Mecklenburške znamenito zbirko izvozila povsem legal­ no na tuje, potem pa so bili ti neizmerni zakladi 1.1934 prodani na dražbi v New Yorku. Svojo dolgo pot so končali v ZDA v PEABODY MUSEUM-u v Harvardu. Za konec naj omenimo še nekaj. Izko- pavalec Pečnik je ob koncu 19. st. na Magdalenski gori ugotovil kar tri nasi­ pe. Čeprav so njegovi sodobniki to odkri­ tje upoštevali, pa je novejša literatura njegov tretji nasip prezrla in obravnava­ la le drugega kot edinega (prvi nasip ob cerkvi je namreč novodoben), kar je naselbino predstavljalo kot zelo majh­ no v primerjavi z velikim številom go­ mil. Če pa upoštevamo Pečnikove po­ datke, je gradišče najverjetneje imelo 'akropolo', pod katero se je razprosti­ ralo obsežno 'spodnje mesto'. Tako torej naselbina postane povsem primer­ ljiva z največjimi gradišči na tem pro­ storu, kot so bila pri Stični, na Vačah in na Vinjem vrhu pri Šmarjeti. Na to pa so nas tako ali tako vseskozi opozarja­ le izjemno bogate grobne najdbe. Gregor Štibemik Grosupeljski spomin na drugo tisočletje Svet se spreminja Večina svobodnih kmetov (svobo- dnjaki-svobodni) je živela od pridelka svojih gruntov in trgovanja z le-temi, neposredno pa so bili podrejeni deželnemu knezu. Za pomoč pri delu so imeli hlapce. Zaradi dolgoletnega rivalstva z ministeriali in ker so nato sodelovali pri organizaciji kmečkih upo­ rov, so močnejši kmetje (kosezi) ved­ no bolj propadali. Hkrati so se začele nekatere kmetije precej deliti. Ostali, ki niso prišli do svoje prave dediščine, so se večinoma naseljevali na robovih vasi na skupni vaški zemlji. Običajno so se ukvarjali z rokodelstvom in razni­ mi kmečkimi obrtmi, oglarjenjem, dr- varjenjem, nekateri tudi s tovorjenjem in pozneje s furmanstvom. Mnogim med njimi se je kmečko življenje ved­ no bolj spreminjalo v kajžarsko. 1506 je Žiga Vilander prodal 2 kmetiji na Gatini - na eni je bil Filip, ki je bil dolžan dajati eno marko šilingov, 3 kokoši, 15 povesnov lanu, 15 jajc, na drugi pa je bil Janez, ki je dajal eno marko šilingov in 40 šilingov, 3 kokoši, 15 povesnov lanu, 15 jajc in navadno tlako. 1508 - Rodil se je Primož Trubar, ki je bil krščen v škocjanski cerkvi. 1509 - 9. marca je cesar ukazal, da se ne smejo kranjski plemiški podložniki naseljevati v mestih in na deželoknežjih gospodstvih zaradi bojazni, da bi izven- mestni prostor postal preveč izpostavljen turškim pustošenjem. Istega dne je dal tudi ukaz, da naj se imenuje komisija, ki bo preiskala in odpravila spor med go­ renjskimi in dolenjskimi plemiči zaradi ločenega sodstva. Hkrati je izšel ukaz o imenovanju komisije za preiskavo pritožb kranjskega plemstva proti deželnim sod­ nikom, oskrbnikom in uradnikom. Od 1509 do 1519 je bil deželni gla­ var (Landesvenveser) Hans Auersperg iz Šumberka, v odsotnosti pa ga je nadomeščal deželni upravitelj in (škofje)loški oskrbnik Pavel Rasp iz Stare Loke. 1511 je bil velik potres na Kranjskem. 1511 -15. septembra je umrl Janez Komolec (Komolicz), ki je bil prvi vikar v šmarski fari, potem ko je župnijo do­ bila Stična v svojo posest. 1514 - 8. maja je bilo po sklepu deželnega zbora določeno, da mora tudi Stična plačati 100 goldinarjev daja­ tev. 1515 -15. marca je izbruhnil veliki kmečki upor. Poleg zemljiške gospode in novih deželnih davkov so se nad lju­ di spravili še gradiščani ("flegarji" - Pfle- ger) in valpti. Že 18. marca je cesar izdelal načrt o deželnih sodiščih, sod­ stvu, sodni izvršbi, pristojnosti regimen­ta in medsebojni pomoči dežel. Istoča­ sno je bilo tudi določeno, da morajo na območju pomerija stiškega samo­ stana pobrati novih 200 renskih goldi­ narjev davka, kar je bilo največja obre­ menitev, ki so jo plačali le še deželni glavar Egh, ljubljanski škof Žiga Lam- berg in baron Andrej Lamberg. 19. maja so kranjski stanovi zaprosili štajerske­ ga deželnega glavarja, naj jim pride s Korošci čimprej na pomoč zoper upor­ ne kmete. V času kmečkega upora je bilo na klevevškem gospostvu požganih 10 najlepših vasi. Do konca leta so se nato dogovarja­ li o rešitvi nastale situacije. 31. decem­ bra je deželni zbor sklenil, da se napišejo nove davčne napovedi. Pun- tarjem so naložili poleg rednih dajatev še en goldinar uporniškega davka. 1518 leta je dal stiski opat Urban renskemu opatu obračun, med kate­ rim je prikazano 186 funtov in 76 šilin­ gov dajatev od hribovskega urada, pod katerega je spadala večina krajev v Grosupeljski kotlini (na severu nad Polico je segalo to območje še neko­ liko dlje). Med zanimivimi izdatki je navedeno, daje bilo za trgatev v Šmarju porabljenega 4 funte in 2 šilinga, kar dokazuje, da so se sredi prejšnjega ti­ sočletja tudi pri nas intenzivno ukvarjali z vinogradništvom. V naslednjem sto­ letju pa je (kot dodaten dokaz za to trditev) gradič Zavrh kupil načelnik vi- nomerskega zavoda, gospod Gorjup. Fizična oblika mesta seje skozi zgo­ dovino močno spreminjala. Večkrat se je zgodilo, da so ljudje že pred davnimi leti dognali neke vrste zasnovo mesta, pa so nanjo nato pozabili za več stole­ tij in jo ponovno oživili na istem mestu ali pa v popolnoma drugem okolju. Zelo velik vpliv na povezovanje ljudi za sobivanje je iz organizacijskega vi­ dika odigrala ženska. Prevzemala in nosila je cel kup obveznosti, nastalih z ustanavljanjem in soorganiziranjem življenja. Hkrati je bila tudi nosilka začetkov tehnološkega razvoja, saj so izdelava posod, zasnova novih zgradb, potrebnih v gospodinjstvu, udomače- vanje živali, izbira prvih kmetijskih ra­ stlin, pa celo namakalni jarki, največji izumi človeštva, ki jih je v samem začetku ustvarjala ženska. Mesto se danes z vsemi visoko civi­ liziranimi institucijami skoraj ne zave­ da, da so se žitnice, banke, orožarne, skladišča, jezovi, vodovodi, kanalizacije ter druge gospodarske in družbene in­ frastrukturne naprave zasnovale in razvijale v vaškem okolju. Morala, upra­ va in zakoni so se rodili sredi vasi med modrovanjem v starešinskem svetu. Matematika, astronomija, zemljemer­ stvo in še cela vrsta drugih ved so se začele pri postavitvi prvega daritvene- ga oltarja sredi vasi, ob vkopavanju prvih mejnikov na robovih zemljišč, kopanju namakalnih jarkov, in pri do­ ločanju smeri poti, ki so se stekale v vaško središče ali trg. S časom so se razvile do podrobnosti ob gradnjah obrambnih zidov in jarkov, ziguratov, stolpov, piramid, templjev, cest, ave­ nij za povorke, agor, forumov, empo- riumov... Mesto je vse to nato le nad­ grajevalo z dodatnimi izumi, kot so: npr. pisava, knjižnice, arhivi, šole, trgovine, nakupovalna središča, parkirni prosto­ ri, športna igrišča, bolnice, vojašnice, sodišča, parlament... Na javnem razpisu 1858/1859 za pozidavo brisanega prostora med stro­ gim središčem Dunaja (Altstadt) z ba- stionskim obzidjem in predmestjem (Vorstadt) je zmagal Ludwig Forster. Poleg gradenj cerkva je takratna buržoazija razmišljala v tem prostoru (ve­ rjetno še vedno pod vtisom marčne re­ volucije iz leta 1848!) še o postavitvi zgradb za državno birokracijo (parlament, ministrstvo, mestna hiša, prefekture in policijske postaje), zgradb za banke in borze, kulturne hrame (univerza, inštituti, muzeji, galerije, gledališča). Z nadaljnjim razvojem decentralizirane krožne sheme mesta pa so v urbanizmu prišli do "vrt­ nega mesta", ki je vključevalo tako me­ sto kot tudi podeželje. S pojavom zgodnjega kapitalizma so se že prej začela med seboj razlikovati mesta, ki so vedno bolj bila podvržena nenadzirani in nenaravni rasti objektov za potrebe (imperialnega) kapitalizma - "industrijsko mesto". Z novimi zahte­ vami kapitalistov je prišlo celo do vse­ binskega razlikovanja med mesti, ko so nekatera mesta ostala strogo delav­ sko industrijska, druga pa so se pred­ vsem z investicijami za luksuz kapitali­ stov preuredila v sezonska letoviška. Med tako pogojeno hierarhijo nihajo mnoga današnja slovenska mesta, za katera se zdi, da se le s težavo prila­ gajajo novim časom (Maribor-TAM, Bled-nekdanji lastniki, Zasavje-propad rudarstva...). Ob (in v) njih rastejo nova mesta, ki jih nasilno širi neoliberalni kapital. Mesta se širijo navzven, navz­ noter pa se drobijo na bogate in revne četrti. Ta mesta so mnogo prešibka, da bi lahko narekovala enakovreden razvoj znotraj sebe. Pri načrtovanju mest je treba razu­ meti tudi pomen posameznih oblik v zgodovini, saj imajo le-te v različnih kulturah različne pomene. Etruščan- skemu duhovniku (del današnje Italije) in Hipodamu (v času gradnje grških polisov) ali rimskemu legionarju sta pravokotnik in krog pomenila kozmični zakon, članom komisije za mestni načrt New Yorka leta 1811 pa zgolj špekula­ cijo s posestvi. Z neupoštevanjem po­ dobnih razumevanj lahko tudi v našem prostoru naredimo veliko škodo na zgo­ dovinski parcelaciji, kulturni pokrajini in (kar je treba še posebej poudariti) celo v odnosih med ljudmi. Gre za or­ gansko načrtovanje, ko ena stvar pa tegne za seboj drugo. Organsko načr­ tovanje se ne začne na zalogo, ampak se razvija od potrebe do potrebe in ima v sebi sposobnost predvidevanja. Velik vpliv na izgradnjo mesta je ime­ la izgradnja cest, ulic in ostale infra­ strukture. Čeprav je npr. baročna ave­ nija imela v bistvu za cilj le najkrajšo povezavo med dvema točkama ter razkazovanje vojaške moči (tako kot v Babilonu), se zdi, daje ta avenija šele z razvojem avtomobilskega prometa dobila svoj pravi namen. Nekateri načr­ tovalci so šli celo tako daleč, da so svoje zamisli poimenovali "mesto za avtomobil" in ne za človeka. Z nekon­ troliranim razvojem pa so se tudi te avenije in večpasovne avtoceste spre­ menile v zadnjih desetletjih ponekod v pravi kaos, ki bolj zavira kot pa razvija normalno življenje. Za lažjo predstavitev te težave naj spomnim na nedavne razprave v občin­ skem svetu o parkiriščih ob predvideni grosupeljski tržnici. Razpravljalci so predvsem mislili na sobotno dopoldan­ sko gnečo, ki se ustvarja ob "grosu­ peljski agori, forumu oziroma emporiu- mu". Problem pa ni samo v nedokonča­ nem tržnem objektu, ampak v miselna sti, da se mora vsak pripeljati do stojni­ ce oziroma trgovine, pa čeprav gre za nakup, ki komaj odtehta nekaj kilogra­ mov teže. Podobno je tudi v sredo pa poldne ob "upravnem trikotniku", ko so uradne ure. Ljudje se vozijo po Grosu­ pljem od ene do druge javne zgradbe, pa čeprav je razdalja med njimi le sto metrov. Podobno je s parkiranjem na Cerkvenem hribu, pa še kje. Popolna ma drugačna pa je slika Grosupljega v soboto in nedeljo popoldne, ko je na­ selje bolj podobno mestu mrtvih kot mestu živih, pa naj bo v katerem koli času ali vremenu. Med drugim je to tudi znak, da načrtovalci mesta (tu ne mi­ slim samo na planerje in arhitekte) na­ selju niso prisluhnili. Če pa na mesto gledamo preveč v tehničnem pogledu, se nam lahko kaj hitro zgodi, da bomo postali mrtvi za celovito doživljanje. Leporečje in znan­ stvena skrbnost čutnosti in duhovno sti ne moreta nadomestiti. V to pa niso poklicane samo vzgojne organizacije, ampak ima prvo in največjo vlogo me­ sto in okolje samo. Jože Miklič Jože Miklič Pri grosupeljskem nedokončanem "forumu" oziroma "emporiumu". Gasilska vaja v mesecu požarne varnosti "Velik gozdni požar na Kopanju7' Črna kronika "Ob 16. uri je na območju kopanjske- ga hriba izbruhnil požar, ki so ga najver­ jetneje zanetili otroci, ko so odhajali iz šole. Začetek požara je opazil vaščan. kije v neposredni bližini oral njivo. Ugo­ tovil je, da se požar hitro širi zaradi močnega vetra. Vaščan je tudi član PGD Račna. zato je takoj ukrepal in odhitel v gasilski dom vključit gasilsko sireno. Gasilci PGD Račna so takoj prihiteli v gasilski dom in odšli na kraj gozdnega požara, ki se je širil proti osnovni šoli Kopanj. Ugotovili so. da se ogenj bliža tudi cerkvenemu poslopju. Zaradi moč­ nega vetra se je požar zelo razširil, zato so takoj javili v Republiški center za obveščanje v Ljubljano na številko 112 in prosili za pomoč PGD Grosuplje in PGD Šmarje-Sap. Ob njunem prihodu so ugotovili, da je potrebno zaradi hitrega širjenja gozdnega požara ali morebitne­ ga prehoda na travniški požar vključiti še drugi in tretji alarm po vseh gasil­ skih društvih na območju Občinske ga­ silske zveze Grosuplje "- Takšen je bil scenarij velike gasilske vaje, ki sojo izvedli v soboto, 28. ok­ tobra, v kateri so sodelovala vsa društva v občini Grosuplje. Udeležilo se jo je okoli 150 gasilcev in gasilk. V vaji so kot prva nastopila društva s sodob­ nimi gasilskimi avtocisternami in kom­ biniranimi vozili, ki na kraj požara pri­ peljejo od 3000 do 5000 litrov vode, kar zadostuje za nekajminutno gašenje. Zaradi obsega požara pa je bilo treba poskrbeti tudi za dodatne količine vode iz več kot 600 m oddaljenega potoka Šice. Za ta namen so povezali več mo­ tornih brizgaln v verigo. Pri gašenju so uporabljali tudi peno za zaščito plinske postaje ob župnišču. S "požarnimi metlami" in nahrbtnjačami pa je bila vključena kar cela armada mladih in malo manj mladih gasilcev. Posebej je treba pri tem omeniti izu­ rjene voznike velikih vozil, ki so po do­ kaj ozki in strmi cesti na kopanjski hrib zanesljivo pripeljali poleg opreme po­ trebno število gasilcev. Prav tako so svoje znanje dokazali vsi ostali vozniki, ki so morali še posebej upoštevati, da so tla na območju Radenskega polja na več mestih dokaj mehka in nevarna za ugrezanje. Svojevrstno zahtevno nalogo so opravili tisti, ki so črpali vodo v verigi, saj mora delo potekati po toč­ no dogovorjenih pravilih. Pri delu so za koordinacijo uporabljali prenosne ra­ dijske postaje, s katerimi so oprem­ ljena praktično vsa gasilska društva. V vaji je sodelovala tudi Policijska postaja Grosuplje, ki je za nekaj minut zaprla glavno cesto, da so gasilci lahko ne-Po končani vaji moteno prihajali na območje požara. Nenazadnje so prispevali svoj del tudi tisti, ki so bili tokrat v rezervi in so lahko vskočili na pomoč v nepredvidljivih okoliščinah, ko je nekaterim zaradi velike razdalje od črpališča do požara zmanjkalo cevi ali pa če bi se zgodilo še kaj drugega. Poleg gledalcev sta si vajo ogledala regijski poveljnik, g. Burja iz Kočevja in grosupeljski župan Janez Lesjak, po­ veljeval ji je Avgust Burger, z budnim očesom pa jo je spremljal tudi predsed­ nik OGZ Grosuplje, g. Andrej Bahovec. Jože Miklič 'Zaščititije bilo treba tudi plinsko postajo" Gasilski orientacijski pohod Grosuplje, 28. oktobra 2000 - Ko­ misija za delo z mladino pri Občinski gasilski zvezi Grosuplje (OGZ) je z razpi­ som pozvala mladino iz gasilskih društev v občini Grosuplje na 1. orien­ tacijski pohod. Razdelili so jih v tri sta­ rostne skupine - mlajši pionirji od 7 do 10 let, starejši pionirji od 11 do 14 let in mladinci od 15 do 18 let. Odziv na razpis je bil v grosupeljskih društvih presenetljivo velik. Predhodno so začrtali poti in nalo­ ge, ki so jih morali pohodniki opraviti na kontrolnih točkah. Pohod so začeli pri gradu Boštanj in nadaljevali čez Malo Mlačevo. Krajša pot za najmlajše udeležence je potekala po makadamski poti mimo Mizarstva do gasilskega cen­ tra. Nekoliko daljšo so prehodili starejši pionirji, ki so šli do zaselka v Resju (pri Poldetu), mladinci pa so morali še čez križišče pri Vodičarju in mimo Kovina- stroja nazaj h gasilskemu centru. Po starostnih skupinah so bile raz­ deljene tudi naloge. Na prvi točki so zbijali tarčo z gasilsko vedrovko, na drugi so zlagali gasilsko orodje pod slike, na tretji so pokazali nekaj teore­tičnega znanja iz gasilstva, na četrti so najmlajši razvijali cevi z izvlačenjem, starejši pionirji in mladinci pa so mo­ rali metati vrvi v krog. Na peti kontrolni točki so mlajši opravili manjše teste, starejši pionirji so polagali cevi, mla­ dinci pa so morali pravilno zvijati (po­ spraviti) cevi. Na šesti točki so sode­ lovali le starejši pionirji v testiranju in mladinci, ki so iz vrvi napravili reševalne vozle. Na sedmem preverjanju pa so svoje teoretično znanje pokazali le mla­ dinci. Ob podelitvi spominskih medalj, ki so jih prejeli vsi udeleženci po staro­ stnih skupinah, sta se udeležencem zahvalila za udeležbo predsednik ko­ misije za delo z mladino pri OGZ Gro­ suplje, g. Alojz Koščak in podpoveljnik OGZ, g. Janez Pezdirc. Jože Miklič Udeleženci 1. gasilskega orientaciskega pohoda s komisijo za delo z mladimi pri OGZ Grosuplje. JAVNI RED IN MIR Na območju občine Grosuplje je Poli­ cijska postaja Grosuplje obravnavala 17 kršitev zoper javni red in mir - 12 v za­ sebnih prostorih in 5 na javnih krajih, v oktobru pa skupaj 14 kršitev - 9 v za­ sebnih prostorih in 5 na javnih krajih. Večina storilcev je "starih znancev", prav tako pa je večina kršiteljev pod vplivom alkohola. Policija je ukrepala tudi zoper lastnike gostinskih lokalov, ki so obratovali prek delovnega časa ali so točili alkohol mladoletnim gostom, ali pa so v zasebnih prostorih predvaja­ li preglasno glasbo. Večina kršitev je bila povzročena ob petkih in sobotah. KAZNIVA DEJANJA Septembra so obravnavali 36 različ­ nih kaznivih dejanj, v oktobru pa 35. Najpogostejši so vlomi, tatvine in poškodovanje tujih stvari. Še vedno je več vlomov v avtomobile, iz katerih kra­ dejo avtoradie in vrednejše predmete. Večina vlomov je običajno storjenih prav tako ob koncu tedna (pa tudi ob nedeljah in ponedeljkih) v zgodnjih ju­ tranjih urah. Beležijo tudi več vlomov v počitniške hiše. PROMETNA VARNOST V septembru seje zgodilo 21 promet­ nih nesreč z manjšo materialno škodo in telesnimi poškodbami, v oktobru pa 16 prometnih nesreč. Največ sejih zgodi zaradi neprilagojenih hitrosti. V teh ne­ srečah so tudi najhujše posledice. Sle­ dijo pa jim napačna smer in stran vožnje, izsiljevanje prednosti, varnostna raz­ dalja, nepravilno parkiranje in nepazlji­ vost pri parkiranju, pa tudi naleti divja­ di. Največ nesreč je bilo v naselju Gro­ suplje, pa tudi na regionalni cesti 646 Šmarje-Sap - Sp. Blato. Policija svetuje Obveščamo vse mlade, pa tudi osta­ le, da večkrat pogledajo na naše inter­ net strani http:/www.mnz.si. Na njih bodo izvedeli precej zanimivega o delu ministrstva in policije, predvsem pa, kaj lahko sami storijo za svojo varnost. ZOPER KAZNIVA DEJANJA Če občani opazijo kakšno osebo, da se sumljivo sprehaja ob parkiranih avto­ mobilih, po trgovinah, lokalih ali na drugih mestih, naj nemudoma spo­ ročijo policiji. Čim bolj naj si tudi za­ pomnijo sumljivo osebo in njeno pre­ vozno sredstvo. Še vedno ugotavljamo, da lastniki motornih vozil na parkiriščih le-teh ne zaklepajo. Vozila naj po možnosti puš­ čajo na osvetljenih mestih, iz njih pa naj poberejo vse vrednejše predmete, pa tudi denarnice, potne liste in podobno. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku, prometni nesreči ali so opa­ zili storilce na delu ali begu, naj infor­ macije posredujejo na PP Grosuplje ali na telefon 113. ZA BOUŠO PROMETNO VARNOST PP Grosuplje izvaja vsakodnevne poostrene nadzore prometa na celot­ nem območju občine Grosuplje. Voz­ niki naj vozijo v skladu s prometnimi predpisi in upoštevajo poslabšane vre­ menske razmere na cestah. Na od­ sekih cest, kjer se izvajajo gradbena dela, naj še posebej upoštevajo dodat­ no signalizacijo. V mesecu novembru bo policijska postaja izvajala kontrolo hitrosti z radarjem s PPP Ljubljana na celotnem območju občine Grosuplje, predvsem tam, kjer se je v preteklosti že zgodilo več nesreč, ali pa tam, kjer vozniki največ prekoračujejo dovoljene hitrosti. V času od 15.11. 2000 pa do 15. 03. 2001 morajo biti vozila v cestnem prometu opremljena z zimsko opremo. I. Zimsko opremo dvoslednih motor­ nih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo: - zimske pnevmatike na vseh kolesih ali - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali ve­ rigam enakovredni pripomočki. II. Zimsko opremo dvoslednih motor­ nih vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo: - zimske pnevmatike najmanj na po­ gonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali ve­ rigam enkovredni pripomočki. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opre­ mi še lopato. III. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti glo­ boki najmanj 4 mm. IV. Zimske pnevmatike so tiste, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako >M+S< V. Z zimsko opremo morajo biti motor­ na vozila opremljena pozimi in v zim­ skih razmerah. Dne 15. 11. 2000 bo izveden poo­ stren nadzor nad opremljenostjo mo­ tornih vozil z zimsko opremo na celot­ nem območju PU Ljubljana. PP Grosuplje NIKO MIHIĆINAC K.D. KUPIMO PRODAMO •PREMIČNI KOlOMORm 3. 1290 i TEL: 061-765660 FA GSM, 041-405758 SMS: 40S258@UMx\M0B/m.£/ II: MKO@MMa/VAC-/VEPREM(CW URL WWW.WMatlAC-mmmCNINE..£l • atraktivne zazidljive parcele - večji prostor ali hišo v centru Grosupljega primerno za klasično slaščičarno - garsonjere in manjša stanovanja - gradbene parcele - stanovanjske hiše - kmetijska zemljišča NAJAMEMO - stanovanja vseh velikosti in POSREDUJEMO V NAJEM - več poslovnih prostorov in skladišč v Grosupljem in okolici - stanovanjsko hišo v Grosupljem - dva dvosobna in eno enosobno stanovanje - tri neopremljene sobe za 6 ležišč SVETUJEMO VAM IN POMAGAMO PRI URESNIČITVI VAŠIH NAČRTOV Kolesarski maraton Atletski klub "Spela" v letu 1999/2000 in pohod "Špica" Športno društvo ŠPICA iz Grosu­ pljega je organiziralo v nedeljo, 17.9.2000, 1. kolesarski maraton ŠPICA in 1. pohod ŠPICA. Start in cilj obeh prireditev je bil v Grosupljem za trgovino Vele. Kolesarji so se podali na 139 km dolgo pot iz Grosupljega preko Čušperka, Vidma, Velikih Lašč, Žlebiča, Sodražice, Cerknice, Rakeka, Logatca, Vrhnike, Borovnice, Iga, Pija- ve Gorice in Škofljice nazaj v Grosu­ plje, pohodniki pa na 19 km dolgo pot okoli Grosupljega in mimo rojstne hiše pisatelja Luisa Adamiča. Kljub nočnemu neurju so se že zgo­ daj zjutraj pričeli zbirati prvi kolesarji in nato tudi pohodniki. Grosupeljčane je zbudila godba iz Domžal, katera je neumorno igrala koračnice in veliko prispevala k dobremu razpoloženju. Ob 9. uri je pisana kolona ob sprem­ stvu policije in drugih vozil krenila na pot. Prijetno pot so motili le šoferji, ki se niso zmenili niti za rdeče-modro luč policijskega vozila, za opozorila polici­ stov na motorjih in vozila organiza­ torjev. Kolesarji so se po 50 kilome­ trih vožnje skozi Velike Lašče, Žlebič in Sodražico že ustavili na prvi okrep­ čevalnici v Novi vasi. Topel čaj in malo medice, za nekatere pa tudi golaž, ki ga je pripravil znani novinar Tone Ur- bas, kontrolni žig in pot seje nadaljeva­ la. Naslednja okrepčevalnica je bila na Vrhniki. Tudi tukaj so imeli udeleženci na voljo čaj. Na povratku proti Šmarju-Sapu smo udeležencem omogočili, da so vozili hitreje. Tako se je kolona kar precej raztegnila in v cilju v Grosupljem je bil prvi Marjan Kovač. Seveda nismo ugo­ tavljali zmagovalca, saj so bili zmago­ valci prav vsi, ki so prišli na cilj, tudi tisti, ki so se pripeljali šele nekaj mi­ nut pred 17. uro. Stori nekaj dobrega - DARUJ KRI Daruj kri danes ko si zdrav - mor­ da jo boš že jutri potreboval Ti ali kdo Tvojih najbližjih. Takrat bodo prišli drugi, ki jo bodo darovali za Tebe. Tako prihajamo drug za dru­ gim na vrsto. Eni kri potrebujejo, dru­ gi - zdravi jo darujejo. Zaradi varnega načina zdravljenja s krvjo se poleg ostalega uvaja no­ vost - anketni list za vsakega krvo­ dajalca. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira redno krvodajal­ sko akcijo na območju občin: Grosu­ plje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo: v torek, 28.11. 2000 Kulturni dom Ivančna Gorica od 7. do 13. ure v sredo, 29.11. 2000 OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični od 7. do 12. ure v četrtek, 30.11. 2000 OŠ "Louis Adamič" Grosuplje od 7. do 13. ure v petek, 01.12. 2000 OŠ Videm-Dob. - od 7. do 12. ure Postani tudi Ti krvodajalec - krvodajalkal Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE O dogajanju na progi pa so bili spro­ ti obveščeni tudi poslušalci Zelenega vala, saj seje njihov novinar Sebastjan pogosto javljal. To je bilo posebej opa­ ziti v dobrepoljski dolini, saj je bilo v vaseh ob cesti veliko gledalcev. Medtem ko se kolesarji vozili po svoji poti, pa so v Grosupljem startali tudi pohodniki. Navdušeni so bili nad izbra­ no potjo, saj marsikateri niso vedeli, daje okolica Grosuplja tako lepa. Tudi pohodniki so imeli dve okrepčevalnici. Nekateri pohodniki so imeli tudi nekaj težav, saj so nam na nekaterih delih "prijazni domačini" premaknili oznake. Ti bi si morali za vzgled vzeti Janežičevo domačijo na Magdalenski gori, kjer je gospodinja s sorodniki imela za poho- dnike posebno ponudbo. Na cilju je vsak udeleženec dobil pokal in toplo malico. Podeljeni so bili tudi posebni pokali za skupine in prejeli so jih: Maraton: ŠD LUZ Ljubljana -12 udeležencev ŠD Rudnik Ljubljana -11 udeležencev ŠD Mobitel -10 udeležencev POHOD: Skupina Grosuplje -12 udeležencev Na pohodu je bila najstarejša poho- dnica Jožica Blažič iz Grosupljega in najstarejši med kolesarji Franc Gliha s Cikave. Najmlajši maratonec je bil Tijan Mede iz Podutika in najmlajša pohod- nica Katja Schoss iz Trzina. Športno društvo Špica pa je podeli­ lo posebna priznanja kolesarjem Mizar­ stva Peklenk, ki so v mesecu avgustu prepeljali slovensko diagonalo in zbra­ ni denar namenili v humanitarne na­ mene. Udeležence je pozdravil tudi grosu­ peljski župan Janez Lesjak. Športno društvo Špica Jože Nered V tekmovalnem obdobju 1999/2000 je AK ,,ŠPELA,, dosegel številne odme­ vne rezultate in tako napredoval v rezul­ tatih kot v svoji organizaciji. Veseli smo, da naši atleti zelo napredujejo kljub slabim pogojem za trening in tako do­ stojno predstavljajo naš atletski klub. Naj poudarimo, da sta nam bila v ve­ liko pomoč tudi vaditelja Dejan in Alenka, brez katerih tako dobrih rezul­ tatov ne bi bilo. Tudi v prihajajoči sezo­ ni si atletski klub želi sodelovanja in še izboljšati rezultate. Poleg uspešnih treningov je klub že tradicionalno izpeljal zimske priprave v Kranjski Gori, že devetič smo organizi­ rali prireditev 24. urni maraton "TEK SREČE" po ulicah Grosupljega, 16. sep­ tembra pa kros in rolanje na Škofljici. Uspešno delamo tudi z mlajšimi. Poleg srednje- in osnovnošolcev vključujemo tudi predšolske otroke, ki jih poizku­ šamo uvesti v aktivnejše športno in zdra­ vo življenje. Ni nam vseeno, kako se bodo otroci v občini Grosuplje in njego­ vi okolici razvijali, in tudi ne, kako se bo razvijala atletika - kraljica športov! Naj omenimo le nekatere rezultate, ki so jih naši atleti dosegli v tekmoval­ ni sezoni 1999/2000: Gregor Germovšek - 23. in 26. av­ gust - 300 m ovire mlajši mladinci: 5. mesto na državnem prvenstvu in 6. mesto na izbirnem tekmovanju za reprezentanco Slovenije, udeležil se tudi številnih mitingov na 60 m z ovi­ rami in 300 m. Jože Buh - zelo mlad tekmovalec, vendar kljub svoji mladosti že posega po najvišjih rezultatih. Naj omenim državno prvenstvo za pionirje, kjer je v teku na 1000 m dosegel 10. mesto. Tekmoval je tudi na številnih kros - mitingih in se tam uvrščal vedno na prva tri mesta. Žiga Habjan - nastopil je na državnem prvenstvu v metih in dosegel 6. in 5. mesto v metu diska, v suvanju krogle pa je bil šesti na državnem prvenstvu. Barbara Buh - nastopila je na držav­ nem prvenstvu na 300 m in tam osvoji­ la 14. mesto, nastopila pa je tudi na mednarodnem mitingu in v teku na 800 m osvojila odlično drugo mesto. Matej Godec - je bil prvak v metu diska in pod- prvak v suvanju krogle na zimskem državnem prvenstvu za mete, poleg tega pa je bil tudi podprvak v metu diska na državnem prvenstvu v Celju (poletna sezona), kjer mu je poškodba prepreči­ la, da bi postal prvak Slovenije. Udeležil se je tudi številnih mitingov in dveh državnih prvenstev za mlajše mladince. Matej je tudi stalni član reprezentance Slovenije, kar nam je v velik ponos. Tako se je 30. septembra udeležil reprezen­ tančne tekme v Zalaegerszegu na Madžarskem s svojim trenerjem Dani­ lom Vargo in tam dosegel še eno vrhun­ sko udeležbo, saj je bil od slovenskih tekmovalcev v metu diska najboljši in skupno na četrtem mestu. Naš klub, kljub slabim pogojem, de- Zapustil dom in svoje drage si. Na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi luje zelo uspešno in sodi v sam vrh slovenske atletike. Vpisujemo tudi nove člane in sicer: PREDŠOLSKI OTROCI starost 4 - 6 let v TOREK od 17.00-18.00, ŠOLOOBVEZNI OTOCI in vsi ostali pa v TOREK odl8.00 - 19.00 in ČETRTEK od 17.3019.00. Predvsem pa vabimo vse srednješolce in študente, kijih zanima atletika (rekre­ ativno ali profesionalno), pridite. Naša ponudba atletskih disciplin se je še po­ večala tako, da deluje znotraj našega kluba tudi ATLETSKA ŠOLA ZA METE (su­ vanje krogle, met diska, met žogice) pod vodstvom trenerja Danila Varge. Torej va­ bimo vse, ki vas zanimajo meti, skoki, teki (starost ni pomembna), da se nam pridružite (Tel: GSM 041/984026 ALI 041-604-185). Naš klub deluje enkrat tedensko tudi na Škofljici, kjer nam je za delo z mladimi športniki v veliko pomoč in podporo župan občine Škofljica, g. Jože Jurkovič, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Atletski klub 'ŠPELA" IN MEMORIAM Muzikolog in violinist Cvetko Budkovič 25. oktobra je v prometni nesreči na avocesti pri Ivančni Gorici umrl profesor Cvetko Budkovič, glasbeni pedagog in publicist. Rodil se je 14. maja 1920 na Grosupljem, končal učiteljišče ter na srednji glasbeni šoli violino, po letih partizanstva pa diplomiral na Akademiji za glasbo, bil de­ set let profesor violine na glasbeni šoli Ljubljana-Center, nato pa ravnatelj glasbene šole Ljubljana-Vič in uspešen vzpodbujevalec in organizator glas­ benega šolstva. Objavil je nad 350 člankov o glasbi in šolstvu ter štiri knjige o mladinskem zborovskem petju, zboru Slovenske matice in zgodo­ vini glasbenega šolstva na Slovenskem. Prof. Budkovič je sicer dolga desetletja živel v Ljubljani, vendar je ostal tesno in ustvarjalno povezan z domačim krajem. Njegova velika zasluga je, daje bila februarja 1974 na Grosupljem ustanovljena glasbena šola, kate­ ro je deset let tudi vodil, bil pa je tudi soustanovitelj domoznanskega Zbor­ nika občine Grosuplje in polna tri desetletja njegov zvesti sodelavec. V Zborniku je objavil vrsto člankov o naših domačih glasbenikih: Jacobusu Gallusu, za katerega je domneval, da se je glasbeno izobraževal tudi v samostanu v Stični, Matevžu Kračmanu iz Šmarja, Janku Skrbincu iz Višnje Gore, Antonu Grumu z Malega Lipoglava, Svetu Maroltu - Špiku izškocjana pri Turjaku in Avgustu Šuligoju, kije živel in deloval tudi v Šmarju in Stični, popisal je zgodovino dramskega in glasbenega življenja na Grosupljem in v Žalni ter zgodovino šolstva v Šmarju, Št. Juriju, na Polici, Kopanju, Ilovi Gori, v Višnji Gori in Šentvidu. Cvetko Budkovič seje rodil v sosednji hiši, zato meje prijazno klical za soseda in me pobaral za tega in onega domačina. Srečevala sva se v raznih arhivih in knjižnicah, kjer je zavzeto nabiral podatke za svoje knjige in raziskave, in na sestankih uredniškega odbora, kamor je rad prinesel violino, da nam je z vsem žarom zaigral nekaj skladb, med njimi zmeraj Schubertovo Ave Marijo. V njegovi avtobiografski črtici je ohranjeno nekaj pristnih utrinkov še povsem vaškega Grosupljega z vonji polj in pokošenih trav, pomešanimi z medom lip in melodijami murnov. Tudi v svoji govorici je znal ohraniti pristno dolenjsko melodijo. Naš pomembni kulturni dela­ vec se je zdaj za zmeraj vrnil v rodni kraj. J. Muller V SPOMIN 26.10. je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati MILAN NOVUAN iz Male Račne 10 Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste tudi nam v veliko oporo. Mala Račna, oktober 2000 Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete ALOJZIJE SVET rojene Kastelic iz Velike Loke pri Žalni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Fani Grabljevec in patronažni službi ZD Grosuplje, g. župniku Andreju Sinku za lepo opra­ vljen cerkveni obred in pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Vsi njeni Ko te ob smrti najdražjega človeka stiska v prsih, v grlu zastane glas in ko solza presahne, ti tople in prijazne besede tolažbe in sočutja vlijejo novih moči. Znova se zaveš, da v težkih trenutkih nisi sam. Zato se ob prezgodnji smrti našega dragega JOŽETA MOLETA zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, daro­ vali sveče in prelepo cvetje ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Po­ sebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč in zbrana sredstva, katera smo namenili v korist Kluba pljučnih bolnikov in Pediatrične klinike Ljubljana. Hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali. Marija, Barbara in Marko z družinama Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi ŠTEFAN SAJKO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znan­ cem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darovali za cerkev in svete maše ter nam izrekli in napisali sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Fani Grabljevec-Miklavčič, g. župniku in g. ka­ planu za lepo opravljen obred, g. Grebencu za zaigrano Tišino, sodelav­ cem Elektro Ljubljana in Ribiški družini Grosuplje. Iskrena hvala sosedom Virantovim, Fani Kraljevi in Tončki Habjanovi za pomoč. Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam stali ob strani. Vsi njegovi Želje so, volja tudi, kaj pa denar? Grosupeljske nogometaše je pred kratkim zapustil generalni sponzor; kljub temu ima klub realne možnosti, da se uvrsti v drugo ligo; kako dolgo še? Tole se po treningih in tekmah brez vzdrževanja lahko spremeni v.. ...tole - za nogomet seveda neprimerno. Sedem let je že od tedaj, ko se je nogomet ponovno znašel v družbi špor­ tov v občini Grosuplje. Sedem let - sliši se kot pravljica, pa je vse prej kot to. Klub se je pred kratkim uvrstil iz prve področne v tretjo ligo Nogometne zveze Slovenije. Tukaj je članska selekcija se­ daj na drugem mestu, obstajajo torej realne možnosti, da se uvrsti v drugo ligo, že sedaj pa je nogomet med najus­ pešnejšimi skupinskimi športi v občini. V klubu deluje kar pet selekcij: mlajši de­ čki, starejši dečki, kadeti, mladinci in člani. Fantje so aktivni osem mesecev v letu, trikrat na teden trenirajo, v soboto in nedeljo pa tekmujejo. Tisti, ki se spoz­ nate na nogomet in ki vsaj malo pozna­ te razmere za ta šport v Grosupljem, ste se gotovo že vprašali: kako le? VPRAŠANJE NA MESTU Peščica prostovoljcev, ki nemalokrat kakšen tolar za klub prispevajo tudi iz lastnega žepa, pravi, daje za nogomet v Grosupljem premalo posluha. Čeprav so igrišče prenovili že leta 1993, je bil največji poseg narejen pred enim letom. Takrat so igrišče povečali, ker je tako zahtevala Nogometna zveza Slovenije, dokončali so ograjo in popolnoma pre­ novili igralno površino. Občina je takrat prispevala 3 milijone sredstev. Stroškov pa s tem seveda ni konec. Kje so še stroški vzdrževanja igrišča, objektov ob njem, sodniški stroški, plačati je treba prevoz, kadar fantje ne igrajo doma. Občina sicer plačuje slaba dva milijona letno za najemnino igrišča, zveza šport­ nih organizacij pa prispeva nekaj manj kot tri milijone. Za optimalno delovanje pa bi nogometni klub potreboval kar 12 milijonov tolarjev, torej skoraj trikrat to­ liko, kolikor dobi od občine in ZŠO, da težav s pridobivanjem denarja od se­ danjih sponzorjev ne omenjam. Gene­ ralni sponzor ABC Tabor Grosuplje pa jih je z združitvijo v družbo Vele tako ali tako pred kratkim "zapustil". NAMESTO SKLADIŠČA - TOVORNA PRIKOLICA Za nogomet, ki je na ravni druge slo­ venske lige, je tudi le eno igrišče pre­ malo. Po vseh treningih in tekmah se igrišče uniči, za sanacijo pa gre spet ogromno časa in denarja. Začarani krog. Še kako prav bi prišlo pomožno igrišče. Dosedanjega bi razbremenili, na njem bi potekale samo tekme, upravni odbor grosupeljskega kluba ambiciozno razmišlja celo o gradnji tribun. Tako bi lahko zaračunali vstopnino in pokrili nekaj stroškov - sodniške, denimo. V slabem stanju so tudi objekti ob igrišču. S prostorsko stisko se poleg nogome­ tašev ubadajo tudi strelci in taborniki, ki imajo prostore v stavbi ob igrišču. Mimogrede, stara je že 30 let, nogome­ tašem sta na voljo samo dve garderobi s prhami, pisarno so si uredili v pomožni baraki, kot manjše skladišče pa služi kar tovornjak - hladilnik. SANJE ALI... Grosupeljski nogometni klub v drugi slovenski ligi in tekme na urejenem igrišču. Sanje, ki lahko postanejo resnič­ nost. Vsaka tekma je izreden dogodek, ogledalo bi si ga več sto ljudi, mediji bi vedeli za to. Z zavedanjem krajanov in občine, da dobra promocija Grosupljega vtem primeru ne uide. Za vse to je mor­ da še prezgodaj. Nogometni zanesenjaki razmišljajo tudi o primernem objektu, namesto nekaj kvadratov, starih 30 let. Nove prostore bi lahko uporabljala tudi druga društva. Ampak čarati ne bodo mogli več dolgo, pravijo v Upravnem odboru Nogometnega kluba Grosuplje. Škoda bi bilo zatreti možnosti, ki jih ima nogomet v našem kraju, čeprav občina in sponzorji le niso brez posluha. In nenazadnje, 4. novembra se je končal jesenski del tekmovanja. Nogo­ metnega - pa ne med sponzorji, kdo bo prispeval več. Tadeja Anžlovar SLS •M SKD 1 Slovenska ljudska stranka Občinski odbor SLS SKD Sloven­ ske ljudske stranke Grosuplje, do­ bitniku bronaste medalje na parao limpijskih igrah v Sydneyju, g. JA­ NEZU ROŠKARJU iskreno čestita. Vaše dolgoletno zavzeto delo in tr­ dna volja za življenje, ter ljubezen do športa, so obrodili bogate sadove. Naj bo tako tudi v prihodnjel 00 SLS SKD Slovenska ljudska stranka Grosuplje Predsednik Matjaž Trontelj VABILO STAREJŠIM OBČANOM Ker vemo, da zmerno gibanje ohranja zdravje, zavira znake staranja, bogati življenje, smo za starejše občane or­ ganizirali Športno vadbo ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ure v telovadnici OŠ Louis Adamič, Adamičeva 29, Gro­ suplje. V prenovljeni in prezračeni telo­ vadnici je gibanje pravi užitek. Vadbo vodi strokovnjak, ki zna obremenitve prilagoditi posameznikom. ŠD Grosuplje RAZPIS Zveza športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40 A, Grosuplje, išče najboljšega ponudnika za najem delno opremljenega gostinskega prostora v Športni dvorani Brinje. Najem je možen od 1.12.2000 do 31.8.2001 z možno­ stjo podaljšanja pogodbe. Gostinski pro­ stor lahko obratuje od 16.00 do 22.00 ure med delavniki in v trajanju vseh pri­ reditev (tekme, koncerti) v sobotah in nedeljah. V ceno najemnine so všteti stroški povezani z obratovanjem najetih prostorov. Ostale informacije lahko do­ bite pri sekretarju ZŠO Grosuplje GSM: 041 726 898. Pisne ponudbe posre­ dujte na gornji naslov 8 dni po izidu časopisa. ZŠO Grosuplje Hafner, Za nami je lepa, sončna jesen, pa tudi lepo poletje. Marsikaj nam je bilo podarjenega. Nismo imeli neviht, prehude suše tudi ni bilo. Zemlja nam je dala obilen pridelek. Planinci smo imeli dovolj lepega vremena za obisko­ vanje želenih ciljev v gorah. Hvala Bogu za vse, kar nam je podaril. Tudi za sreč­ no vrnitev domov, da nismo imeli nez­ god in da smo lahko spoznali veliko novih krajev in gora. Med novimi gorami so tudi Hafner, Sauleck in VVatzmann, pa morda še kaj. Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo še ču­ dovito vreme z zelo lepim razgledom. Oblakova družina seje po dolgem času zopet zbrala in obiskali smo zelo priv­ lačno Kukovo špico. Zaradi čistega ozračja smo lahko opazovali naše nekdanje cilje daleč naokoli. V bližnji okolici je kralj gora vsekakor Triglav, pa Rjavina, Škrlatica, Oltarji, Široka peč z divjim amfiteatrom in Špik. Vsi so bili že v snegu. V daljavi pa so svoje mrzle vrhove kazali Mangrt, Poliški Špik, nek­ do je na zahodu prepoznal Tri Cime in Marmolato, na severu pa smo prepoz­ nali napozabno špičko Grossglockne- rja, pa Hocharn, Hochalmspitze in zgo­ raj navedena Hafner ter Sauleck. To so seveda najvišji in najbolj prepozna­ vni vrhovi. Na vsakega me vežejo po­ sebni spomini. Sredi avgusta smo grosupeljski pla­ ninci obiskali slednja dva. Že zgodaj zjutraj smo, še v jutranjih meglicah, opazovali prve slapove v dolini reke Malte, ki priteče izpod najbolj vzhod­ nih tritisočakov v Visokih Turah. Že sama cesta ob reki Malta je gradbena mojstrovina, kije vredna ogleda. Z obeh strani po strmih pobočjih pa črno-beli kontrast, ki ga ustvarjata črna kamni­ na in peneča voda. VVasserspiele! Igra vode. Izberi najlepšega! Sledi vzpon do Kattovvitzer Hiitte. Nič posebnega. Le pogledi na vse bližje ledenike na drugi in še kaj Medobčinsko prvenstvo v tenisu 2000 strani doline pod Kraljico Visokih Tur so pogostejši. Vzpon na vrh Hafnerja pa je že nekoliko zahtevnejši. Saj višina na 3000 naredi svoje. Zrak je namreč vse redkejši in dihanje postaja vse močnejše in globlje. Posebnost Hafne­ rja je morda "kamniti gozd" - pokonci postavljene kamnite plošče. Uganko so nam razrešili planinci, ki so se vračali z vrha in postavljali kamne za spomin na svoj obisk gore. Zanimivo. Vsakdo si postavi svoj spomenik. Ob povratku smo isto naredili tudi sami. Vrh! Nagrada premagovanja same­ ga sebe, svojih navezanosti lagodju v dolini. Očistiš si pa telo in dušo. Lep razgled je samo hrepenenje duše po širnih daljavah, ki ni nujno, da so zna­ ne. Duša bi poletela in poleti preko pogledov na čudovito Stvarstvo. Ime­ na vrhov in dolin niso nujna. Kdaj bom videl še to in ono. In novi načrti so tu. Na takšnih razglednih vrhovih se rojevajo. Poglej tisto pobočje! Kot ustvarjeno za smučarski spust z velike višine. Našega drugega cilja, Sauleck, od tu nismo videli, ker je vmes Kraljica Visokih Tur - Hochalmspitze. Iz doline Malte smo se morali še isti dan po- vzpeti med zopet številnimi slapovi do Giessener Hutte pod Hochalmspitze. Amfiteater vrhov okoli te koče sem opisal že lansko leto. Nad vsemi kraljuje najvišja Hochalmspitze - 3360 m. Naš drugi cilj pa je bil na zahodnem grebenu od najvišjega vrha. Nanj smo se vzpeli nekje na sredini, ki pa je že tudi preko 3000 m visoko. Pot sledi razgibanemu grebenu po sistemu gor dol, okoli ostrih grebenskih špičk, ki marsikje samo še navidezno slonijo na podnožju. Plošče in razni granitni bloki so razmetani in ravno ta nered, razme- tanost, je najlepši red. Vse je na svojem pravem mestu. In ko izgleda, da so glavne težave že premagane, Značilnost uspešnega prvenstva je čim več prijavljenih in dobrih igralcev, ki pa jih je na veliko veselje v Grosuplju vedno več, saj mladi uspešno prodirajo na teniška tekmovanja pod vodstvom vodje strokovnega teama Škrjanc Marka iz Teniškega kluba Grosuplje. Medobčinsko prvenstvo v tenisu 2000 je potekalo 26. 8. in 27. 8. 2000. Prijavljenih je bilo 40 igralcev v dveh kategorijah in sicer v kategoriji dvojic je bilo prijavljenih 16 parov. REZULTATI: posamezno do 35 let 1. mestu: Škrjanec Janez 2. mesto: Zupančič Nejc 3. mesto: Perme Janez, Marinčič Matjaž posamezno nad 35 let 1. mesto: Šircelj Marjan 2. mesto: Škrjanec Mirko 3. mesto: Zupančič Marko, Marinčič Dare Medobčinsko prvenstvo otrok 2000 je bilo 23. 9. 2000 in sicer s pohvaljeno nastopijo največje. Pripravljenost pla­ ninca mora biti za takšne grebenske poti zares stoprocentna. Nič ne sme odpovedati. Končna nagrada pa zopet tista lahkotnost duha, da bi kar pole­ tel. Le zemeljska sila je tista, ki te zadržuje. Razgled z vrha? Na južnem obzorju se pojavijo nam že znani vrho­ vi. Kralj med njimi je vsekakor naš očak Triglav. Poveličujejo pa ga še vsi znani podaniki od Ojstrice na vzhodu pa vse do Poliškega Špika na zahodu. Ob po­ vratku v dolino pa nas pot vodi po po­ bočjih pod ledeniki in čez številne ledeniške potoke. Ne bi verjel, da jih toliko, če jih ne bi naštel kar 22. VVas­ serspiele. To moraš videti. Na nasprot­ nem pobočju pa vseh niti na vidiš, vsaka grapa ima svoj potoček s svojim udeležbo dečkov in deklic. Uspehi mlajših igralcev kažejo, da imamo obe­ tavno generacijo, saj so Šegota Mel, Kadunc Boštjan, Kralj Robert in Marolt Klemen bili zelo uspešni na tekmovanjih TZS ter bili tudi uvrščeni na lestvico TZS. Po vseh pričakovanjih smo imeli videti zelo lepe in izzivalne dvoboje v polfinalu in finalu Posebej pa je treba poudariti dvoboj med zelo talentirano Tanjo Lah in Perme Tino (članica kluba iz Ljubljane). REZULTATI: dečki 1. mesto: Kralj Robert 2. mesto: Kadunc Boštjan 3. mesto: Šegota Mel, Marolt Klemen deklice 1. mesto: Perme Tina 2. mesto: Lah Tanja 3. mesto: Lah Tjaša, Žorž Vanči Starejši pionirji in mladinci zmagujejo že tudi v članski konkurenci, saj so se nekateri v zagrizenih dvobojih prebili celo do vrha. S tem se kažejo rezultati dobrega dela v Teniškem klubu Grosu- še lepšim VVasserspiele. Neskončna igra vode, pa tudi svetlobe. Saj nad vsakim slapom lahko vidiš tudi mavri­ co. Pa bo kdo rekel, po kaj vendar hodi­ ti v tuje gore. Saj gore, ki jih omenjam, so vendar tudi naše. Po teh gorah je nekoč potekala naša narodnostna meja. Če bomo te gore redno obisko­ vali, bomo še naprej z našo prisotno­ stjo označevali naše narodnostno ozemlje. Zato nam koroške in beneške gore in doline ne smejo biti tuje in ne­ poznane. Da pa bomo lažje obiskovali te gore, nam je lahko v pomoč tudi knjiga in vodič Vrhovi prijateljstva, v kateri je po 20 vrhov na Koroškem, v severozahodni Italiji (Julijske in Kar­ nijske Alpe) ter Sloveniji. pije in pravilne odločitve upravnega odbora, da se v Grosuplju vzgoji lastni mladi rod tekmovalcev in da se zgradi­ ta še dve teniški igrišči, da bodo s tem mladim zagotovljeni pogoji za napre­ dovanje in nasploh dane možnosti za tekmovanje na domačih igriščih. Če lahko rečemo, se prvi del strategije Teniškega kluba Grosuplje uresničuje, pri izgradnji dveh dodatnih teniških igrišč pa se še vedno pojavljajo črni oblaki, saj se za njih neuspešno bo­ rijo že nekaj let. Igralci Teniškega klu­ ba Grosuplje pravijo, da ni problem toliko v sami izgradnji teniških igrišč, ki jih nameravajo tako kot dosedanje zgraditi sami s prostovoljnim delom ampak z zemljišči. Z vsakim tekmovanjem smo boljši in uspešnejši, zato si želimo še več izzi­ vov, ki pa jih bomo dosegli le s trdim delom in zaupanjem v samega sebe. Kdor želi spoznati tenis in ga spoštovati, ga mora (vsaj začeti) igrati. Ines Mežnarič za TKG Za konec še naša Kukova špica. Težko je priti gor. Premagati 1500 m vzpona ni mačji kašelj. Razgled z vrha in pa nadvse zanimiv spust pa je zo­ pet neponovljiva nagrada. Približno 1000 m spusta po meliščih in globo­ kem jesenskem zlato rjavem listju je neponovljiva adrenalinska avantura. Pa čudoviti jesenski mavrični gozdovi z zla­ timi macesni. In med temi barvami dričaš po melišču in listju kot nikjer drugje. Ker je prva nedelja v novembru zahvalna nedelja, se moramo tudi za vsa ta doživetja Bogu zares iskreno zahvaliti. Saj nam je končno On vse to podaril. Martin Oblak Janez, hvala ti za olimpijsko medaljo Pred gasilskim domom na Velikim Mlačevem smo v torek, 31. oktobra, nekaj minut pred 17. uro pričakali našega Janeza Roškarja, z željo, da bi se mu zahvalili za delo in napore, ki jih je vlagal v zadnjih letih, da je ponovno prejel bronasto olimpijsko medaljo na paraolimpijskih igrah v Svdnevu. Gospod Janez živi od leta 1996 na Velikem Mlačevem. Njegovo ži­ vljenjsko pot je pri triintridesetih le­ tih zaznamovala bolezen, ko so mu odpovedale noge. A Janez se ni pre­ dal! "S pomočjo žene in sinov je tudi te težave uspešno prebrodil." Tako je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica Krajevne skupnosti Mlačevo, ga. Valentina Vehovec. "Po­ stal je uspešen podjetnik. Poleg dela pa se je Janez začel aktivno ukvarjati s športom - atletiko. Njegovi discipli­ ni sta: met kopja in met diska. S po­ močjo trenerja, g. Gorana je dosegel zavidljive uspehe - naj vam jih nekaj naštejem: 4. mesto v metu kopja na paraolimpijskih igrah v Barceloni leta Druženje s petjem smo nato nadaljevali ob Sandijevi frajtonerici f * 19 rP 1992, in 5. mesto v metu diska ter 3. mesto in brona­ sta medalja v metu kopja vAtlanti leta 1996, 4. mesto v metu kopja na svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji leta 1998 in letos na paraolimpijskih igrah v Sydneyu 3. mesto in bronasto medaljo z metom kopja, ki je poletelo 27.25 m ter 7. mesto v metu diska." Sprejema našega olimpijca seje udeležil tudi župan, g. Janez Lesjak, ki se mu je zahvalil v imenu občanov občine Grosuplje. Po kulturnem programu, v katerem je sodeloval Moški zbor Samorastnik, so se nato v prijet­ nem druženju s Sandijevo "frajtonerico" priključili s svoji­ mi glasovi še ostali sokrajani. Seveda pa ne smemo pozabiti pridnih rok naših gospodinj, ki so spekle do­ brote, župan pa je primaknil nekaj tolarjev, da sta be­ seda in pesem lažje stekli. Ko smo iz medijev izvedeli, daje naš Janez dobitnik bronaste medalje, smo se mu želeli zahvaliti na do­ stojen in krajevno prijeten način. Fantje in možje smo postavili mlaje ob glavni cesti in nanje privezali 5 m dolg napis, na katerega smo napisali: "Janez, hvala ti za olimpijsko medaljo." Že pred prireditvijo pa smo se odločili, da bomo napis shranili, kajti izvedeli smo, da Janez namerava sodelovati na igrah v Grčiji (zibelki olim­ pijskih iger) čez štiri leta ... in nikoli se ne ve, kdaj bo spet prinesel domov kakšno žlahtno kovino. Jože Miklič S stiskom roke so se Janezu zahvalili: župan občine Janez Lesjak, predsedni­ ca KS Mlačevo Valentina Vehovec, sokrajani in sosedje. MPZ Samorastnik (v katerem prepeva skoraj polovica Mlačevcev) je našega olimpijca pričakal s pesmijo VELE prijeten nakup MODA i GROSUPLJE Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 STKOPOVI-PKEDELNE STENE PO SISTEMU kNAUf ®mstrong SYDNF.Y J r ^•»•^^J JL„. Eiramat Giil Rudnik 9, Šalka vas Kočevje Tel.: 01/ 89-55-625 Sela pri Dolenjskih Toplicah Tel.: 07/30-65-695 07/30 65 682 Vtrnont mm D f d.o.o. Tel.: 01/7863 363 Fax: 01/7864464 1290 Grosuplje, Rožna dolina 9 AKCIJSKE CENE (I. klasa, za gotovinsko plačilo, do razprodaje zalog) Stenska keramika od 1.350 sit/m2 Talna keramika od 1.510 sit/m2 Porcelanski grezi od 1.510 sit/m2 DODATNA UGODNOST ZA NAŠE KUPCE! Ob nakupu katarekoli keramike vam nudimo še dodatnih 10% popusta na sanitarno keramiko in vodovodne armature. OBIŠČITE NAS V ENI OD NAŠIH ENOT! NE BO VAM ŽAL. PANEL PLOŠČE MEDIAPAN ULTRA LES -i V E R N«-PL OŠČE tujih in domačih proizvajalcev IVERAL F FULL MEGAŠPON TRGOVINA Z IGRAČAMI SVET IGRAČ = SKORAJ VSE IGRAČE TEGA SVETA! ADAMIČEVA 26, TKE.: 763-656 ki DROGERIJA M0DNI DODATKi IJOUX f J drogerije cM/Z, trgovine za pozorne! INFORMACIJE TEL: 762-121 Hranilnica oo LON d.d. Kranj ZLATA JESEN V LONU PREDSTAVLJAMO ODLIČNO VARČEVALNO PONUDBO ' RENTNO VARČEVANJE ZA VARNO IN NEODVISNO PRIHODNOST • ZLATI LON - DOLGOROČNO VARČEVANJE ZA ZLATNIK ZAUPANJA ' VARČEVANJE PLUS - VARČEVANJE ZA VAŠ IZBRAN NAMEN • ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, 7 IN 10 LET POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (čeki, bankomati, limiti) VHRA NILNICI L A H KO PLA ČA TE V A ŠE POLOŽNICE Z NAJMA NJŠO PROVIZIJO IN KUPUJETE TER PRODAJATE TUJO VALUTO ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-64-300 ALI 78-64-600 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 64 600 01/78 64 300 Faks: 06/78 61 719