primorski uTr'p
K« S
Živilska industrija d.d..
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
MAJ 2001 leto 7 številka 87 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
—	. -	...—g^lHEAJA 15» V MESECU =
Banka v TPG n Lucija odprta v začetku junija
<€ Banka Koper
Izvršni direktor Banke Koper d.d. Darjo Valentič nam je povedal, da predvidevajo selitev Agencije Banke Koper s sedanje lokacije pri marketu M-Degro v Luciji v TPC II in selitev komercialnega dela in vodstva PE iz Pirana v začetku junija. Bančna okenca tam ostanejo. Sedanje prostore Agencije Banke Koper v Luciji bodo prodali. Selitev banke v TPC II je morala nekoliko počakati, kajti uvajajo novo tehnološko podporo; najprej v Izoli, sedaj pa je na vrsti PE Piran.
V novih prostorih banke v TPC II v Luciji (na sliki) je že vse nared. Deluje tudi že bankomat, le otvoritveni trak je treba še prerezati.
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav

v<V^
^	IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Zelena luč za Laguno Bernardin
Če bi Hoteli Bernardin imeli dovolj denarja bi lahko začeli graditi
»V Občini Piran smo zelo zadovoljni s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na svoji seji 12. aprila 2001 sklenilo, da se pobuda Andreja Susmana in drugih iz Pirana in Portoroža, ki jih je zastopal odvetnik, mag. Josip Rugelj, za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin zavrže«, so zapisali v sporočilu za javnost.
V portoroški Marini so dvignili Modro zastavo
Stran V
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500

proti meiula neupravičenemu zvišanju cen za izvajanje programa vrtca
INTERNAUTICA 2001 DOSLEJ NAJBOLJ USPESNA
H

O) A i
^CARSKE
Y x %
tel.: 67711«3* A
# r # n ©
\
5/
$
l0- \ ^■■1
r	. ..	_Mn——
■k	k. ■ m
*
tvostišče Jil Park
TiTrttorj^i - Casthaus - lun
j,	;
Senčna pot 1, 6120 Portorož Tel.: 00186 OS 674 09 SO, 674 0 9 51
*	Odlične izbranfe jedi; ribe, dobra kapljica
*	Nudimo tudi abonentska kosila
GRILE
Dobrodošli v našem novem gostišču, v neposredni bližini Avditorija!
AVll&iNTER
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV
IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA V0ZIU
AVTOKLEPARSTVO LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Porecag 173a, 6333 Sečovlje teL05/672-02-00, fax: 672-02-01
Foto color labomtory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
4S
Praznovanje Sv. Jurija, zavetnika Pirana, ima dolgoletno tradicijo
Emi meščani, dva različna praznika
Zlasti italijansko govoreči nadaljujejo s tradicijo praznovanja Sv. Jurija in so se tudi letos konec aprila udeležili svete maše v stolnici Sv. Jurija v Piranu (na sliki). Piranska politika praznik Sv Jurija, zavetnika Pirana, sicer priznava, ne daje mu pa uradnega obeležja, čeprav vsi vedo, da je to pravzaprav izvirni piranski praznik, povezan tudi s solinarstvom. Tako imamo spomladansko cerkveno praznovanje in jesensko uradno občinsko, 15. oktobra. Kaj o praznovanju Sv. Jurija menijo Pirančani preberite v naslednji številki.
Koper	v
Borut Suklje z gospodarstveniki
Ambasador Republike Slovenije v ZR Jugoslaviji Borut Šuklje se bo v četrtek 17. maja ob 11. uri v prostorih GZS - Območne zbornice Koper, Ferrarska 2 srečal z gospodarstveniki obalno-kraške regije. Beseda bo tekla o problematiki in načrtih na področju sodelovanja z ZRJ.
Koper
Pogovor o
gospodarskih
spodbudah
Ministrstvo za gospodarstvo in Regionalni razvojni center Koper sta v torek, 15. maja v prostorih Območne zbornice Koper predstavila regionalne spodbude s strani Ministrstva za gospodarstvo. Spodbude sta predstavili mag. Mateja Mešl, državna sekretarka in mag. Darja Radič, državna podsekretarka za turizem. Kot je znano naj bi šlo za 700 milijonov SIT proračunskih sredstev za spodbude v gospodarstvu ter tudi to, da država ni pripravljena dajati denarja v naprej, ampak bo finančno spodbujala konkretne - dokazane projekte.
Koper brez tradicionalne noči
»...zdaj prihajamo tudi do tega, da ne moremo več organizirati sejma Sv. Nazarija in Koprske noči, čeprav smo s pripravami na izvedbo teh prireditev že začeli«, je predsednik Turističnega društva Koper Damjan Vremec zapisal v dolgem pismu županu Dinu Pucerju. Problemov -zapletov veliko, sponzorjev ni, krivca tudi ne, škoda pa je predvsem moralna.
Special Forces pri piranski županji
V okviru programa »vojska vojski« je konec aprila piransko občino (eno izmed tridesetih v Sloveniji) obiskala skupina vojaških častnikov - inštruktorjev Special Forces iz vojaške šole v Coloradu (ZDA). Na obisku v Piranu sta delegacijo spremljala polkovnik Miha Butara,
predsednik Združenja slovenskih častnikov in podporočnik slovenske vojske Primož Panjan. V občinski palači sta visoke vojaške osebe sprejela županja Vojka Štular, ki jim je na kratko predstavila Občino Piran ter jim izročila simbolična darila, ter podžupan Drago Žerjal, ki je pozneje ameriškim vojaškim inštruktorjem nekoliko razkazal znamenitosti Pirana.
Organizacija »vojska vojski« ima stalno predstavništvo tudi v Sloveniji in je med drugim zadolžena tudi za vzpostavljanje pristnih stikov. Slovenija se namreč aktivno pripravlja na sprejem v NATO in nedvomno drži, da bo podobnih obiskov pri nas še več. Županja je bila zelo vesela posebnega častnega znaka (»čina«) -spominske značke, ki ji ga je pripel major Lauricirica Don in ji predal tudi častno listino. Najvišji po činu na obisku v Piranu je bil podpolkovnik Schellhous Robbin.
Marezige
80 let upora
Svečana proslava bo 19. 5. 2001
Slavnostni govornik bo predsednik republike Milan Kučan
Ob 80. obletnici upora v Marezigah, 60. obletnici II. Tržaškega procesa in ustanovitve OF ter 10. obletnici samostojne Slovenije, Mestna občina Koper in Združenje borcev in udeležencev NOB južnoprimorske regije organizirata 19. maja 2001 s pričetkom ob 11.00 uri veliko slovesnost v spomin na hude čase, ki so jih pred 80 leti doživljali tamkajšnji zavedni Slovenci. Na slovesnosti bo govoril predsednik republike Milan Kučan. Nato se bo zvrstilo več nastopov; koncert domoljubnih borbenih pesmi in nastop pihalnih orkestrov Koper (dirigent Darij Pobega) ter Rokava Marezige (dirigent Boris Babič) in nastop združenih pevskih zborov.
Tako kot drugi Primorci se po prvi svetovni vojni tudi Slovenci v Istri niso mogli sprijazniti s priključitvijo italijanski državi, saj je ukinjala pridobljene narodne pravice in preganjala zavedne sonarodnjake. Nastopil je fašizem s svojim mračnim nasiljem in začel z ustrahovanjem in fizičnim obračunavanjem. Svoj vrh je dosegel prav na prvih volitvah v italijanski parlament leta 1921. Na sam dan volitev so fašisti v Plavjah, Ospu in Dekanih pretepali ljudi, jim grozili ter jim poskušali preprečiti udeležbo, v Čežarjih pa so požgali pet hiš. Najbolj odmevni so bili dogodki v Marezigah. Ljudem, ki so bili oropani svojih narodnih pravic, je ostal le ponos, ki je v mladih Marežganih vzbudil upor proti položaju brez izhoda. Upor proti temu, da bi postali državljani drugega reda. Izid upora je bil tragičen; Tri fašiste so ubili, devet marežganskih upornikov pa je bilo na procesu obsojenih na dolge zaporne kazni.
Mestna občina Koper je v spomin na ta dogodek sprejela 15. maj kot svoj občinski praznik.
Na referendumu
Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka Piran »proti«
Člani občinskega odbora Nove Slovenije Piran so se, kot so zapisali za javnost, soglasno odločili, da bodo na referendumu glasovali »proti« uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani so, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Menijo tudi, da sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Posameznikom ne odrekajo pravice do svobodne izbire življenskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Menijo tudi, da je treba pravico otroka do normalnega otroštva postaviti pred pravico samske ženske do materinstva in partnerstva.
Krajani Liminjana protestirajo
- tokrat proti novi lokaciji avtomobilskega odpada.
Piranski županji so poslali protestno pismo z 20 podpisi, pritožili so se obalnemu gradbenemu inšpektorju, o očitno črni gradnji in zasebnem početju (na Upravni enoti v Piranu niso prejeli nobene vloge za gradbeno dovoljenje) pa so pozneje obvestili tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Predstavnike skupine Liminjančanov je sprejela na pogovor tudi županja Vojka Štular.
Na sliki: Stanovanjska hiša družine Krastič v neposredni biližini izkopa za avtomobilski odpad.
V	pismu navajajo: "Pred nekaj dnevi ste začeli planirati prostor za preselitev avtomobilskega odpada le nekaj metrov pred stanovanjsko hišo Angela Krastiča, Liminjan 7, in v neposredni bližini ostalih stanovanjskih hiš v Liminjanu. Kot smo seznanjeni je K v neposredni bližini tudi načrtovana gradnja x poslovno-stanovanjskih objektov.
Spodaj podpisani krajani Liminjana, sc čutimo ekološko ogroženi in menimo, da odpad, ki je že doslej kazil lucijsko obrtno cono, ne sodi v ta prostor! Ne razumemo, kako lahko občinska oblast hkrati, ko načrtuje razvoj in modernizacijo obrtne cone, v katero naj bi končno vnesli tudi nekaj življenja, v neposredno bližino postavlja odpad za odslužene avtomobile.
Vedeti je namreč treba, da s takim početjem ekološko onesnažujemo vitalno okolje Liminjana; odpadna olja, ostanki bencina, kisline avtomobilskih baterij, ropot in še bi lahko naštevali.
Zahtevamo, da odredite drugo, bolj primerno lokacijo za odslužene avtomobile in menimo, daje najbolj primerna žc obstoječa deponija v Dragonji.
V	kolikor ne boste ukrepali se bomo spodaj podpisani krajani prisiljeni pritožiti na višje državne organe za okolje in prostor, pristojni inšpektorat".
Sledi 20 podpisov Liminjančanov.
Odpad nasproti trgovine Tuš in Merkur bodo preselili. Le kam?
Ministrstvo
115 - letnica prvih delavskih protestov
Prvega maja 1886 so se v Chicagu v Združenih državah Amerike pripetili dogodki, ki so spodbudili delavce iz vsega sveta, da si ta dan izberejo za svoj praznik. Delovnih in življenskih razmer v takratnem času, ne moremo primerjati z današnjimi, spremenili pa so se tudi način in oblike praznovanja delavskega praznika 1. maja. Nekaj pa je le ostalo, kar močno spominja na obdobje, ko so kapitalistični lastniki izkoriščali delavce tako, da se je ponekod njihovo življenje od zaslužka, ki ga prejemajo, skrčilo na goli obstoj.
Prvega maja daljnega leta 1886 so se na protestnih shodih v New Vorku, Chicagu, Philadelphiji, Baltimorju in Milvvaukeeju zbrali tisoči in tisoči delavcev, v podporo delavskim zahtevam. Njihove zahteve ; osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulture in zabave, so že davno uresničene. Njihov shod je krvavo zadušila policija. Niso odnehali. Že leta 1889 so njihove delavske organizacije sprejele sklep, da se poslej vsako leto zberejo in če bo treba demonstrirajo ali kako drugače bijejo boj za svoje pravice.
Čeprav se delovne razmere se spreminjajo na bolje, je v svetu je še veliko krivic, nepoštenosti in izkoriščanja človeka po človeku - ter seveda na milijone brezposelnih. Mednarodni praznik dela 1. maj pa kljub temu izgublja svoj prvotni smisel. Ostali so ponekod strankarsko pobarvani prvomajski kresovi, bledi govori sindikalistov, ki jim sledita brezplačni golaž ali pečene sardele - in kajpak tu in tam tudi delavske proslave. Kot da bi se v etru izgubila opozorila, daje med nami nastala brezdušna tekma, v kateri že v naprej izgubljajo tisti, ki brez pravic, ponižno služijo požrešnemu kapitalu.
Franc Krajnc
Zgradba OŠ Sečovlje že pod streho
Zorko Marc, direktor družbe Gramar iz Lucije (njegovo podjetje je nosilec obnovitvenih del in gradnje prizidka osnovne šole Sečovlje) pravi, da bi sc pouk v prenovljeni šolski zgradbi, kljub nekajdnevnim zamudam, lahko pričel že z novim šolskim letom - septembra. Projekt je prirejen za 9-letni program osnovne šole in ustreza vsem zahtevam ter normativom.
Od svečane položitve temeljnega kamna za novo šolo (7. oktobra 2000) je minilo osem mesecev in danes je šola že pod streho. Bojazen, da bo ta pomembna občinska naložba zaradi občinskega dolga Bolnišnici Izola zastala, je sedaj že odveč. Dela napredujejo, čeprav ne poteka vse gladko. Nosilec gradbenih del Gramar je že na začetku naletel na težave zaradi slabo nosilnih tal (ilovica), zaradi česar so bili potrebni globoki izkopi in močnejše temeljenje, potrebne so bile tudi dodatne ojačitve stropa. Celotna konstrukcija šolske zgradbe, ki je bila zgrajena po vojni, je napravljena iz slabih materialov. Prizidki so bili grajeni postopno, v časovnih presledkih in
niso bili med seboj armaturno povezani. Ker niso želeli tvegati so skoraj celotno stavbo (razen zadnjega prizidka) porušili in zgradili na novo.
Cena gradbenih in inštalacijskih del znaša po pogodbi 237 milijonov SIT, vendar ni dokončna, saj bodo stroški obnovitvenih del zagotovo 20 % višji od načrtovanih. K temu je treba prišteti še stroške za nakup opreme.
»Pri takih objektih je težko napovedati oceno stroškov«, je dejal direktor Zorko Marc.
Trenutno potekajo dela na fasadi (notranji in zunanji ometi), opravljajo priključke na vodovodni sistem in kanalizacijo, v notranjosti šolske zgradbe pa podjetje IMP iz Kopra opravlja inštalaterska dela. Urediti je potrebno tudi okolico. Šolska zgradba je zares velika (več kot 2000 m2), trenutno prevelika. Če bo vse po sreči se bodo učenci, ki imajo sedaj pouk na različnih koncih (v telovadnici, vrtcu, gasilskem domu) vselili že v tem šolskem letu. FOTO: FK-INFORMA
Koper
VSloveniji odpadke zbirajo ločeno, nato jih stresajo skupaj na deponijo
Zupani podpisali pismo o nameri
Župani osmih obalno-kraških občin so v petek, 11. maja 2001 v prostorih Mestne občine Koper, ob prisotnosti ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača, podpisali Pismo o nameri za vzpostavitev sodobnega funkcionalnega medobčinskega sistema ravnanja z odpadki na območju občin; Mestna občina Koper, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran in Sežana. S Pismom o nameri so se zavezali, da bodo skladno z Nacionalnim programom •varstva okolja, strateškimi usmeritvami Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, usklajevali razvoj in naložbe na področju ravnanj z vsemi vrstami odpadkov. Pismo o namen ne določa nobene lokacije, kamor bi odlagali in ločevali ah predelovali odpadke, niti finančnih obveznosti, je dejal minister mag. Janez Kopač. Zanimivo, da so se ponekod že lotili ločenega zbiranja odpadkov, a kaj ko jih potem stresajo skupaj na deponijo, kjer jih nihče nc predela.
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelTFa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tcl.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper,
Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it 89/98} sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.
Ustanovitelj in izdajatelj:
Spomladanske akcije:
Poslovalnica TPC Lucija,
teUta: OS 6773 296
Poslovalnica Koper, vrterMa i
M.K)S 6278 600, tac 05 6276 788
fotografiranje porok ter izdelava poročnih albumov
*	Fotografije
*	Ekspresna izdelava barvnih fotografij
Najboljši sosed tudi v Novi Gorici
Mercator center, ki so ga odprli 10. maja 2001 na Industrijski cesti 6 v Kromberku pri Novi Gorici je že 12. Mercatorjevo nakupovalno središče po vrsti in je pomemben korak na poti uresničitve cilja skupine Mercator, da prav vsem slovenskim potrošnikom ponudijo nakupovanje v najsodobnejših trgovskih okoljih. Z omenjenim centrom bo Mercator vsem portošnikom regije, še posebej onim, ki se pogosto odpravijo po nakupih čez mejo, ponudil enak, če ne bolj kakovosten in ugoden nakup doma.
Celoten kompleks se razteza na
40.000	m2, nakupovalni center pa stoji na površini 16.600 m2. Za zadovoljstvo potrošnikov bo skrbelo 300 zaposlenih. Pet tisoč kvadratnih metrov velik hipermarket bo ponujal več kot 20 tisoč izdelkov. Pod isto streho bo center gostil kar 46 trgovskih in storitvenih lokalov. Težav ne bi smelo biti tudi s parkirišči. Mercator center je odprt od ponedeljka do sobote od 9.00 do
21.00	ure in ob nedeljah ter praznikih od 9.00 do 15.00 ure.
Ob bok najsodobnejšim evropskim skladiščem naftnih derivatov
V Kopru so dobili cevovod za pretovor tekočih goriv
Izteka se poskusno delovanje novega cevovoda med osrednjim skladiščem naftnih derivatov v Sloveniji na Serminu pri Kopru in koprskim pristaniščem. Prenovljeni cevovod je veljal milijardo tolarjev, njegovo delovanje pa so prvič predstavili ob objavi »Zelenega poročila 2001« o okoljski politiki za naftno dejavnost v SKUPINI ISTRABENZ na novinarski konferenci v Kopru. Za varovanje okolja skoraj 1,4 milijarde tolarjev.
Podjetja v skupini Istrabenz, ki se ukvarjajo z naftno dejavnostjo, so ekološkim investicijam v času med lanskim in letošnjim Dnevom Zemlje namenila precejšnja sredstva in aktivnosti. Velik napredek so na področju varne tehnologije naredili na koprski Instalaciji, kjer skladiščijo in pretovarjajo naftne derivate za pretežni del oskrbe slovenskega trga. Z rekonstrukcijo cevovoda in novo čistilno napravo za tehnične vode so dosegli stopnjo, ki ustreza vsem najzahtevnejšim slovenskim in evropskim predpisom, in se tako uvrstili med najbolje opremljena tovrstna skladišča v Evropi.
Cevovod, ki je veljal milijardo tolarjev, povezuje tankerski terminal v Luki Koper in skladišče na Instalaciji, in je trenutno v zadnji fazi poskusnega delovanja. Graditi so ga začeli novembra 1999, predvsem zaradi povečanja pretovora, posodobitve tehnike pretakanja naftnih derivatov in dotrajanosti starega cevovoda. To je prva celovita rekonstrukcija cevovodov po njegovi postavitvi leta 1968. Cevovod je dolg skoraj 2.400 metrov, slaba tretjina poteka pod zemljo, deluje pa na principu avtomatiziranega zaprtega sistema, ki omogoča potovanja zapore skozi glavni cevovod.
Nova čistilna naprava tehnoloških vod za obdelavo dreniranih voda je Instalacijo veljala 240 milijonov tolarjev, z obema velikima investicijama pa je zaključila osrednji del tehnološke prenove in se začela pripravljati na uvedbo poslovanja po sistemu ISO
14001.
A.K.V.
Tri četrt reklamnih sporočil iz nabiralnikov se znajde v košu
STOP za reklame! Prosimo, da v nabiralnike ne dajete tiskovin! To je napis z nalepk, ki so se pred kratkim pojavile v prodaji. Verjetno je napis namenjen obrambi pred poplavami reklamnih sporočil, ki jih poštarji in drugi raznašalci vedno bolj množično vlagajo v poštne nabiralnike. Nekateri stanovalci reklamni listič, letak in podobno reklamno sporočilo preberejo, a največ tega se znajde v košu za smeti, ali pa reklamni material dolgo leži razmetan po tleh. Na pošti reklamne letake ali tiskovine radi sprejmejo in seveda proti plačilu, raznesejo na domove. Reklamni material vtaknejo v nabiralnike, če pa gaje preveč, ga kar odložijo in ostane na kupih. Predpisa, ki bi to prepovedoval ni, razen morda kakšen občinski odlok, ki govori o oglaševanju na javnih površinah. Da se tudi iz tega da nekaj iztržiti je dokazalo iznajdljivo podjetje Vizija Holding iz Brezovice, ki je dalo natisniti nalepke z napisom »STOP za reklame!« »Prosimo, da v nabiralnike ne dajete tiskovin!« in nalepko celo zaščitilo pri patentnem uradu. Nalepko lahko stanovalci kupijo v Mladinski knjigi v Luciji, morda še kje drugje, za ceno 280 SIT in jo nalepijo na svoj poštni nabiralnik. To naj bi bilo dovolj zgovorno sporočilo raznašalcem, naj v njihove predalčnike ne vtikajo reklam. Zakaj se velika trgovska podjetja kot so Hervis, Mercator, Merkur..., lotevajo takšnega načina reklamiranja svojih storitev in ne preverjajo učinkovitosti, nismo našli pravega odgovora.

Mod. ZOA il M-200050121
za reklame!
Prosimo, da v nabiralnik na dajala reklamnih tiskovin!
Slovenska obala
Dober začetek turistične sezone

Črno bela slika poslovanja obalno-kraškega gospodarstva v letu 2000
Za prvomajske praznike je bilo samo v Portorožu 5000 turistov
Napovedi o letošnji solidni turistični sezoni na Slovenski obali so se začele uresničevati že v času velikonočnih praznikov, zlasti veliko turistov (okrog 5000) pa je gostovalo v portoroških hotelih za prvomajske praznike. Hotelske nastanitvene zmogljivosti v Portorožu so bile v prazničnih dneh skoraj 100-odstotno zasedene. Drugod nekoliko manj. Že ob nekoliko večjem turističnem obisku pa se v Piranu, Portorožu, sedaj pa že tudi v Luciji, pojavi stara zgodba; kam s tolikimi avtomobili? V Piranu bodo žal šele letos začeli graditi prvo garažno hišo in to ne pred mestom, temveč ob pokopališču nad Piranom.
Zanimivo je, da si je tokrat veliko več turistov kot prejšnja leta ogledalo stari Piran (na sliki). Turisti se skorajda obvezno povzpejo do stolne cerkve Sv. Jurija, od koder se nudi lep pogled na stari del mesta s Tartinijevim trgom. Piranski zaliv, Savudrijo in vse tja do italijanskih alp. Tik pred prazniki se je v Piranskem zalivu pojavilo kar sedem nenevarnih morskih psov, ki se hranijo s planktonom in zagotovo niso nevarni za ljudi, čeprav je že pogled na 8-metrskega orjaka, ki mu iz morja štrli znamenita plavut, grozljiv. Psi so mimo odplavali proti odprtemu morju, na poti v večje globine pa so se pustili celo fotografirati od blizu.Televizija Koper je objavila lepe posnetke podvodnega fotografa Uga Fonde. Strah in trepet za kopalce je odveč. Nasprotno, če se bo skupina morskih psov take vrste vrnila, bodo postali celo turistična atrakcija. Omembe vredne prireditve za prvomajske praznike so bile kresovanja na skorajda vseh hribih, tradicionalno v Strunjanu in tokrat (v organizaciji ZLSD Piran) prvič tudi v Luciji ter prvomajski koncert Mladinskega pihalnega orkestra v Avditoriju.
Obalno-kraško gospodarstvo «obrača« ogromno denarja
Piranska občina po prejemkih na ŽR na drugem mestu
Po podatkih Agencije RS za plačilni promet - Podružnica Koper, so v letu 2000 znašali skupni prilivi na ŽR 2.929 gospodarskih družb (pravne osebe, tudi tiste, ki imajo že odprt transakcijski račun pri eni ali več bank) v sedmih obalno-kraških občinah, 754,923 milijarde SIT, kar je za
22.4	% več kot v letu 1999. Cene na drobno pa so se povečale le za 10,9%. Piranska občina je s 549 pravnimi gospodarskimi subjekti po prejemkih na ŽR račune s 86,880 milijarde SIT na zavidljivem drugem mestu. Skromni denarni prilivi na ŽR gostinstva.
Agencija RS za plačilni promet je v letu 1995 uvedla nov sistem označevanja plačilnih nalogov, ki temelji na računovodskem standardu št. 27 in opredeljuje sestavljanje izkazov denarnih tokov pravnih oseb. Prejemki in izdatki so razvrščeni v tri skupine; v prejemke in izdatke od poslovne dejavnosti, prejemke in izdatke investicijske dejavnosti ter prejemke in izdatke dejavnosti financiranja. Znotraj treh skupin je razčlenjenih 9 vrst prejemkov in 16 vrst izdatkov. Informacijo za novinarje je pripravila Marija Batagelj, vodja informiranja na Agenciji.
V informaciji so obravnavani samo prejemki in izdatki gospodarskih družb na obalno kraškem območju. Prejšnja leta so imele vse pravne osebe z računom 601, odprte ŽR pri Agenciji za plačilni promet, v letu 2000 pa seje začel prenos plačilnega prometa z Agencije v bančno okolje. Do konca leta 2000 je na območju podružnice Koper zaradi odprtja transakcijskih računov pri bankah svoj račun pri Agenciji zaprlo 91 gospodarskih družb. Podatki kljub temu zajemajo vse gospodarske družbe na omenjenem območju. Teh je skupno 2.929. V občini Divača 39, Hrpelje-Kozina 52, Izola 376, Komen 37, Koper 1.537, Piran 549, Sežana 339. Skupno število gospodarskih družb se je v primerjavi z letom 1999 povečalo za 426. V Kopru za 234, Izoli 32, Piranu za 81. Sicer pa je v Kopru več kot polovica vseh gospodarskih družb, ki beležijo v letu 2000 kar 72 % vseh prejemkov. Na drugem mestu, čeprav z mnogo nižjim deležem, je občina Piran, kjer je 549 gospodarskih družb (18,7 % vseh) na svoje račune prejelo 86,880 milijarde SIT (Indeks 106,2), kar med drugim pomeni
11.5	% vseh prejemkov gospodarskih družb na obalno-kraškem območju. V občini Izola je imelo 376 gospodarskih družb skupno 34,076 milijarde SIT prejemkov (Indeks 104,6) oziroma 4,4% vseh na obalno- kraškem območju. Zanimiveje, daje delež prejemkov na ŽR gostinstva v strukturi celotnega gospodarstva izjemno skromen in znaša le 2,8% (leta 1999 3,7%). V zagovor takšnemu stanju velja omeniti tako imenovani multiplikativni faktor potrošnje zaradi obiskov gostov, vendar tega ne vodi nobena statistika.
Prejemki na ŽR seveda ne predstavljajo celovite slike gospodarstva, saj je treba upoštevati tudi izdatke. Ti so v gospodarskih družbah na obalno-kraškem območju v letu 2000 znašali 754,776 milijarde SIT, kar je 22,5 % več kot v poslovnem letu 1999.Po obsegu so bili izdatki za 147 milijonov SIT manjši od prejemkov, njihova rast pa je za 0,1 indeksne točke vidja. Izdatki za razne'takse in dajatve znadajo 29,731 milijona SIT in so skoraj za L vidji kot leta 1999. Prav toliko denatja je dlo za čiste plače in nadomestila čistih plač. 4,2 % vseh poslovnih izdatkov predstavljajo izdatki za prometni davek, DDV in trošarine. Za investicijsko dejavnost gospodarskih družb je bilo porabljenih 75,513 milijona tolarja ali 10 % vseh izdatkov. Za izplačila dividend in drugih deležev iz dobička je bilo namenjenih 3,537 milijarde SIT ali 3,3 % vseh izdatkov financiranja, kar je v primerjavi z letom 1999 več kar za 51 %. Presežek prejemkov nad izdatki v letu 2000 je bil ugotovljen v osmih od skupno trinajstih področij gospodarstva, pet področij pa je izkazalo več izdatkov kot prejemkov.
FK
Koncentracija kapitala, ukinjanje podjetij, prenos ŽR na banke, 8 milijard SIT izgub, »neobičajne« in izredne postavke v prihodkih in dhodkih
V informaciji Agencije za plačilni promet - Podružnica Koper, ki so nam jo posredovali, so zajeti podatki iz bilance stanja in bilance uspeha vseh gospodarskih družb (razen bank in zavarovalnic) na območju sedmih obalno-kraških občin: Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
Zbrani so podatki 2.413 gospodarskih družb, kar je 27 družb manj kot v informaciji za leto 1999, ko je bilo v skupno poročilo agencije zajetih 2.440 gospodarskih družb. Glavno vzrok manjšemu številu predloženih statističnih podatkov je združevanje nekaterih gospodarskih družb, ki so prejšnja leta predložile samostojne statistične podatke, sedaj pa delujejo v sestavi večjih sistemov. Večje število gospodarskih družb, zlasti tistih, ki že pretekla leta niso poslovale, pa je bilo v letu 2000 ukinjenih po uradni dolžnosti. Objavljamo podatke o poslovanju 2.413 gospodarskih družb, ki so v obračunskem letu 2000 še imele ŽR pri APR Vseh gospodarskih družb je namreč 2.929.
In kaj kaže prva uradna slika o poslovanju obalno-kraškega gospodarstva v letu 2000?
Vse gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki delujejo na območju podružnice APP Koper in vodijo poslovne knjige v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, so v obračunu poslovanja za leto 2000 izkazale skupno 518,032 milijarde SIT prihodkov, kar je 24,9 % več kot v letu 1999 in 504,329 milijarde odhodkov ali 26,6 % več kot v poslovnem letu 1999.
Če upoštevamo statistiko, ki kaže, da so se cene na drobno v letu 2000 povečale za 10,9 % in cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (le) za 7,6 %, lahko ugotovimo, da je na rast celotnega prihodka vpliva! tudi povečan obseg obalno-kraškega gospodarstva. Iz podatkov Banke Slovenije je razvidno, da je bil tečaj nemške marke, avstrijskega šilinga in italijanske lire v letu 2000 za 5,9% višji od povprečnega tečaja v letu 1999. Povprečni tečaj ameriškega dolarja pa je poskočil kar za 22,5 %.
Skupni finančni izid vseh gospodarskih družb, ugotovljen kot razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, je bil v letu 2000 pozitiven, saj so celotni prihodki za 13,705 milijarde SIT presegli celotne prihodke. Večji prihodki od odhodkov so bili ugotovljeni v petih občinah; Koper, Izola, Piran, Sežana in Komen. Gospodarske družbe v občinah Hrpelje-Kozina in Divača pa so ugotovile v celoti večje odhodke od prihodkov. Čisti dobiček (po obračunu davka iz dobička) v znesku 19,544 milijarde SIT je izkazalo 1.382 gospodarskih družb, medtem ko je poslovalo z izgubo 835 gospodarskih družb. Celotna ugotovljena čista izguba (po obračunu davka iz dobička) je znašala 8,003 milijarde SIT. Iz tega sledi, daje obalno-kraško gospodarstvo (brez bank in zavarovalnic) v letu 2000 ustvarilo 11,541 milijarde SIT čistega dobička. Na tujih trgih je bilo realizirano 27,9 % vseh prihodkov oziroma dobrih 30 % prihodkov iz poslovanja.
Na obalno-kraškem območju že 27 gospodarskih družb deluje v sklopu večjih sistemov, večje število pa je bilo v letu 2000 ukinjenih po uradni dolžnosti.
Najmočnejši je Koper, Piran na drugem mestu
V	Mestni občini Koper je podatke posredovalo 1.253 gospodarskih družb ali 52 % vseh gospodarskih družb na obalno-kraškem območju. Te družbe so ugotovile skupno 342,205 milijarde SIT vseh prihodkov in za 334,035 milijarde SIT vseh odhodkov. V občini Koper je bilo ugotovljeno skoraj 2/3 celotnega čistega dobička in hkrati tudi 1’ celotne čiste izgube.
Druga po gospodarski moči, vendar z bistveno manjšim deležem je občina Piran. V 451 gospodarskih družbah, ki so iz te občine posredovale statistične podatke, je bilo v letu 2000 realizirano za 73,809 milijarde tolarjev prihodkov (14,2% v celotni regiji). Prihodki iz poslovanja so znašali 68,8 milijarde SIT, prihodki od financiranja (obresti, dividende in drugi deleži iz dobička drugih podjetij) 3,325 milijarde SIT, izredni prihodki pa 1,683 milijarde SIT. Odhodkov je bilo za 3,262 milijarde SIT. Skupni finančni izid je visoko pozitiven zahvaljujoč tudi dobremu poslovanju družbe Casino’ in Droge. Občina Piran je namreč tudi na drugem mestu po obsegu doseženega dobička in sicer v skupnem znesku 3,614 milijarde SIT, kar je 18,5 % celotnega dobička regijskega gospodarstva. Skoraj polovico tega zneska (44,5 %) je dosegla ena gospodarska družba s področja predelovalnih dejavnosti (Droga).
Na tretjem mestu z 11,4 % deležem celotnega prihodka in enakim deležem odhodkov je občina Sežana. Na četrtem mestu s 316 gospodarskimi družbami, zabeležile s 30,789 milijarde SIT prihodkov in 30,192 milijarde SIT odhodkov, je občina Izola. Gospodarske družbe v občini Izola so prikazale pozitiven finančni izid v znesku 594 milijonov SIT, kar pomeni 4,3 % skupnega finančnega izida obalno-kraških družb. V občini Izola je bilo izkazano skupno 1,007 milijarde SIT čistega dobička, kar je 5 % čistega dobička v obalno-kraški regiji. Tudi tu nosi zastavo predelovalna industrija. Na tretjem mestu s skupnim dobičkom 105 milijona SIT je gostinska dejavnost. Nedvomno pa drži, da bodo podatki za občino Izolo za leto 2001 (priselitev Doge) v naslednjih letih občutno drugačni.
V	letu 2000 so se realne plače znižale
Največ so zaslužili v Piranu
Povprečna mesečna plača, izračunana na zaposlenega v obalno-kraškem gospodarstvu v letu 2000 je znašala 252.690 SIT, kar jc 7,5 % nad povprečjem v letu 1999. Lansko
povprečje v Republiki Sloveniji je bilo 242.311 SIT. Ob tem naj za primerjavo navedemo še podatek Republiškega statističnega urada o 8,9 odstotni rasti cen življenskih potrebščin v tem obdobju, kar kaže na to, da so se realne plače v tem delu Slovenije znižale!
Najvišja plača v letu 2000 je bila dosežene v občini Piran in sicer znašala je 275.502 SIT, kar je skoraj 14 % nad republiškim povprečjem. Najnižja dosežena povprečna plača pa je bila v občini Divača (135.869 SIT).
Koliko čistega dobička je ustvarilo obalno-kraško gostinstvo?
Iz preglednice APP - Podružnica Koper je razvidno, da je gostinstvo v petih obalno-kraških občinah (za Divačo in Hrpelje-Kozina ni podatkov) izkazalo v letu 2000 skupaj 519,901 milijona SIT čistega dobička, kar v strukturi obalno-kraškega gospodarstva pomeni le skromnih 2,7 %. Tako so v občini Izola v letu 2000 zabeležili 105,101 milijona SIT čistega dobička, v Komnu 502 tisoč, v Kopru 17,679 milijona SIT, v občini Piran 383,035 milijona SIT, v Sežani (skupaj z Lipico) 155,138 milijona SIT čistega dobička. 22 gostinskih družb (klasifikacija H) je imelo izgubo na substanci.
Drug zanimiv podatek pokaže, da je gostinstvo na tem območju v letu 2000 zabeležilo 15,318 milijarde SIT prihodkov , kar v strukturi predstavlja 3 %. Gre torej skromen delež gostinstva v prihodkih, ki se sicer multiplicirajo s porabo zunaj gostinskih obratov. Višina tovrstne porabe pa ni nikjer prikazana in temelji le na posplošenih ocenah.
Je obalno-kraško gospodarstvo preveč zadolženo?
Vedno več odhodkov financiranja lahko pomeni tudi večjo zadolženost podjetij, o čemer bi največ lahko povedale banke. Ker teh podatkov praviloma ni zbranih, lahko le ugotavljamo približno zadolženost gospodarskih podjetij na obalno -kraškem območju, ki pa zagotovo sega v desetine milijard tolarjev. Stroški obresti in drugi odhodki v letu 2000 so znašali 25,789 milijarde tolarjev in so predstavljali kar 86 % vseh odhodkov financiranja. Izgubo na substanci v znesku 934 milijonov SIT je izkazalo 413 družb, kar kaže, da tem podjetjem iz bruto donosa poslovanja ni uspelo nadomestiti stroškov blaga, materiala in storitev ter odhodkov iz poslovanja.
V Agenciji za plačilni promet ugotavljajo, daje bil pretežni del čistega dobička na obalno-kraškem območju (dosežen zunaj področja delovanja gospodarskih družb, kar morda nekoliko zasenči sicer v celoti ugodne rezultate poslovanja, saj se tako izredni prihodki kot izredni odhodki v bilancah pojavljajo zgolj kot neobičajne in izredne postavke in ne morejo biti napovedovalci ugodnejših gospodarskih gibanj.
Franc Krajnc
Hoteli Bernardin
m certifikate
Ponujena cena Hotelov Bernardin trikratno presega vrednost, ki izhaja iz finančnih podatkov za leti 1999 in 2000. Če bi Pooblaščene investicijske družbe (PID) kupile paket teh delnic, bi to zanje ob prevzemu paketa, pomenilo 12 milijard takojšnje izgube v poslovnih knjigah.
Koper
Odlok o začasnem zavarovanju reke Dragonje
V Mestni občini Koper bodo sprejeli odlok začasnem zavarovanju reke Dragonje s pritoki. Zavedajo se, da s tem ukrepom ne bodo v celoti rešili problema divjih odlagališč, črnih gradenj, neurejene komunalne infrastrukture in nenadzorovanega pritiska turizma, ampak je to vendarle prvi korak k zavarovanju porečja Dragonje.
Hoteli Bernardin so bili na dan 1.1. 1993 vredni 7,86 milijarde tolarjev. Pomnoženo s količnikom 2,24 (kot je v uporabi) bi vrednost tega družbenega kapitala sedaj znašala 17,6 milijarde tolarjev in bi, kot pravi generalna sekretarka Združenja družb za upravljanje in investicijskih skladov d.d. Karmen Rejc, za PID pomenilo 12 milijard izgube.
Globoko privatizacijsko vrzel, ki znaša sedaj še okrog 84 milijard tolarjev, in je nastala zaradi razlike med izdanimi privatizacijskimi certifikati slovenskim državljanom in resnično vrednostjo nekdanjega družbenega kapitala, naj bi deloma krili z izkupičkom od prodaje podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD). Med podjetji, ki jih sedaj dobijo pooblaščene investicijske družbe (PID) se je v prvi rundi znašla tudi delniška družba Hoteli Bernardin Portorož z okrog 5,4 milijarde SIT vrednim neobremenjenim družbenim kapitalom. Ta števila pa sedaj že marsikoga zmede.
Z ukinitvijo SRD nastajajo novi problemi
SRD bodo, kot je znano, ukinili. Predsednik uprave te družbe dr. Marjan Rekar pa je že član nadzornega sveta Hotelov Bernardin. Ne ve pa se, ali bo tam kdaj tudi zaposlen. Nekateri se tudi najbolj bojijo kakšna usoda čaka 120 zaposlenih visoko izobraženih delavcev na Srdu? Kaže, da se ni treba bati, da bodo ostali brez dela, saj naj bi bili razporejeni na nova delovna mesta v okviru državnih služb.
Primorski utrip je že aprila lani med prvimi časopisi zapisal (in povzročil nekaj polemike), da gre Bernardin v prodajo in nakazal nesmiselnost obstoja slovenskih paradržavnih inštitucij in skladov, ki posredno lahko predstavljajo tudi oviro za
pospešeno lastninjenje podjetij v družbeni lasti. Na zalogi je bilo kar nekaj prepričljivih argumentov proti prodaji podjetij v lasti Srda; izguba delovnih mest (govorilo se je o številki 9.000), strah pred tem, da bodo slabo stoječa podjetja prišla v roke tujcem...A najbolj kratko so potegnili imetniki certifikatov (skoraj milijon državljanov), ki certifikatov dolgo sploh niso mogli vnovčiti, ali pa je njihova vrednost smešno nizka. Nekatere rešitve je že precej dolgo od tega nakazala ministrica dr. Tea Petrin, vendar se zadeva v zvezi s prodajo slabo stoječih podjetij, ki so padla v roke Srda ni premaknila nikamor.
Poslovni delež Srda v Hotelih Bernardin, kjer je 298 zaposlenih, je 97,05 - odstoten. Družba Hoteli Bernardin je ena izmed redkih v Sloveniji, ki je, seveda tudi z veliko pomočjo Srda oziroma njene predhodnice, začela nov gospodarski ciklus in je njeno tekoče poslovanje že pozitivno. Velika zasluga za to gre v prvi vrsti tudi sposobnemu managementu, ki ga pooseblja predsednik uprave Čedomil Vojnič.
Da bi Slovenija doživela resnično privatizacijo družbenega kapitala so nekateri doumeli šele po pritisku EU. Hitra likvidacija Srda je torej pred vrati, čeprav tam menijo, da bi si država s tem lahko nakopala za okrog 9 milijard tolarjev obveznosti. Ministrica Tea Petrin pa pravi, da bo država sposobna plačati tudi dolgove Srda oziroma njenih podjetij. Aprilski prenos Srdovih podjetij na Pooblaščene investicijske družbe (Pide) iz obalno - kraško regije je predvideval prenos le Hotelov Bernardin. Sicer pa gre za prvi sveženj 42 Srdovih podjetij v skupni njihovi vrednosti 23 milijard tolarjev. V prihodnjih letih naj bi se država v celoti ali deloma umaknila kot aktivni lastnik s področja bančništva (Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna
banka Maribor), zavarovalništva, telekomunikacij, energetike, pošte, železnice, letališča, pristanišča (Luka Koper) in drugih njenih podjetij.
Presenečene članice Združenja družb za upravljanje
Članice Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU) so z velikim presenečenjem sprejele zadnji predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki bo predan Pooblaščenim investicijskim družbam (PID) za lastniške certifikate. Iz omenjenega predloga odloka namreč izhaja, da Vlada Republike Slovenije v nasprotju z danimi zagotovili Pidom ne bo ponudila tudi dela premoženja, ki bi bilo po kakovosti primerljivo z delnicami državnih bank, temveč le premoženje slabše ali celo najslabše kakovosti oziroma premoženje, ki ni primerna naložba za investicijske sklade. Članice ZDU so nezadovoljne, ker so bile s spiska naložb Slovenske razvojne družbe , ki naj bi bile namenjene za kritje privatizacijske vrzeli, umaknjene vse naložbe boljše kakovosti, kar dejansko pomeni prenos dejavnosti SRD na PID oziroma na družbe za upravljanje. V primeru, če bi se PID na načrtovani javni razpis javile, bi se slednje spremenile v podružnice SRD še pred njeno dokončno ukinitvijo, čemur pa članice ZDU odločno nasprotujejo. Pravijo, da Družbe za upravljanje oziroma PID niso bile ustanovljene zato, da bi igrale vlogo sanatorja slovenskih podjetij.
Absurdno pri vsem tem pa je, da naj bi to vlogo zelo drago plačali delničarji PID, medtem, ko je SRD ta podjetja dobila brezplačno. Članice ZDU so na skupščini soglasno ugotovile, da pod naštetimi pogoji ne morejo prevzemati odgovornosti za poslovanje PID, kijih upravljajo.
Franc Krajnc
Turistične prenočitve 2000
Rusi že na petem mestu
Turistično združenje Portorož je posredovalo podatke o lanskih nočitvah v piranski občini
Direktor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. občine Piran Ivan Silič je že na nedavnem pogovoru o pripravah na letošnjo turistično sezono prisotne seznanil z nekaterimi osnovnimi podatki o turističnih prenočitvah v piranski občini v letu 2000. Lansko sezono je ocenil kot uspešno in menil, da bo letošnja zagotovo še nekoliko boljša, saj ni razlogov za pesimizem. Turizem je trdoživ in kot je dejal, preživi mnoge težave.
•n kako je bilo s prenočitvami v piranski občini v letu 2000?
Našteli smo 1.306.454 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je 8 % več kot v letu 1999.
Prenočitev domačih gostov je bilo 554.249 ali 9 % manj. Prenočitev tujih gostov je bilo
752.205 ali kar za 26 % več. V strukturi prenočitev pomeni to 42% domačih in 58% tujih. Že tradicionalno so največkrat prenočevali v piranski občini Nemci (230.261 prenočitev ali 30% več), na drugem mestu so Italijani (182.848 ali 29 % porast), na tretjem Avstrijci (147.353 kar je 17 % več). Na peto mesto po številu prenočitev so se povzpeli Rusi z 31.245 prenočitvami, z indeksom 151. Naj višji indeks prenočitev so zabeležili Grki (240) in Portugalci (231), vendar njihove prenočitve v strukturi predstavljajo komaj 0,03 oziroma 0,02 %.
Prva obravnava odloka na občinskem svetuje predvidena za 12. april. V želji, da bi ohranili naravne vrednote in sicer geomorfološke, geološke in hidrološke vrednote ter redke in ogrožene živalske vrste, se reka Dragonja in njeni pritoki zavarujejo, piše v prvem členu odloka. Zavarovano območje obsega struge in bregove reke Dragonje in njenih pritokov od izvirov do meje med občinama Koper in Piran. Na območju strug in bregov reke Dragonje s pritoki je med drugim prepovedano onesnaženje vode z izpuščanjem ali odvajanjem neprečiščenih tehnoloških, meteornih ali komunalnih odpadnih voda, tekočih odpadkov ali drugih tekočih snovi. Prepovedano je spreminjanje vodnega režima brez soglasja pristojnih inštitucij. Prepovedano je izkopavanje, nabiranje, poškodovanje ali lomljenje rastlin, uničevanje gnezdišč, preganjanje ali ubijanje prosto živečih živali, razen tistih, ki jih dopušča zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč. Prepovedano je odlaganje ali odmetavanje odpadkov, pranje motornih vozil ali delovnih strojev, povzročanje eksplozij in vibracij. Na vplivnem območju reke pa je prepovedano tudi postavljanje šotorov in prikolic na mestih, ki za to niso določena. Prepovedano je puščati zapuščena vozila, kurjenje ter drugo, kar bi lahko škodilo temu naravnemu krajinskemu ekosistemu slovenske Istre. Posegi na začasno zavarovana območja so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (MZVNKD). Nadzor nad izvajanjem določb odloka opravlja občinska služba za komunalni nadzor v sodelovanju z inšpektorjem , pristojnim za ohranjanje narave. Kazni za prekrške v tej zvezi so kar visoke in segajo do 300 tisoč SIT za pravne osebe, do 200 tisoč SIT za samostojne podjetnike in obrtnike in do 50 oziroma 100 tisoč SIT za fizične osebe.
Izbrali poslovni in managerski avto leta 2001
V Al Mulinu Norbedo je bilo 20. marca sklepno ocenjevanje in razglasitev zmagovalca akcije Poslovni avto leta 2001, ki jo organizirata revija Gospodarski vestnik in Manager. Na tekmovanju, ki je potekalo od julija lansko leto, seje 13 avtomobilov potegovalo za naziva poslovni avto leta 2001 in za managerski avto leta 2001. Pri izbiri zmagovalcev so glavno besedo imeli slovenski menedžerji. Lovoriko avto leta 2001 je osvojil mercedes benz razreda S, lovoriko poslovni avto leta 2001 pa audi A6. Avtomobile je najprej
ocenila novinarska žirija, v kateri so bili glavni urednik GV Revij Jože Petrovčič, urednik Preseka Vozila, Goran Novkovič in avtomobilski novinar Marko Krautberger. Prireditev so popestrile članice plesne skupine »Lisice«, ki jih vodi nekdanja miss Slovenije Metka Albreht.
Nov bazenski kompleks v Žusterni pri Kopru
Terme Čatež so v Žusterni prenovile stari hotel Žustemo s 126 sobami in zgradile pravi Aqua park z osmimi bazeni s 1800 kvadratnimi metri vodne površine. Prve goste so sprejeli že pred prvomajskimi prazniki. S prenovitvenimi deli pa še niso povsem končali. Uradna otvoritev prcnovljenga hotela in Aqua parka naj bi bila sredi maja.
raimoiticA
TRSTELJ 67 KANAL
Kako naj govori kandidat
Podpredsednik ZLSD Piran Patrick Vlačič o svoji stranki
»Združena lista stranka prihodnosti«
Trije vodilni ZLSD Piran:
Vojka Štular predsednica, Patrick Vlačič podpredsednik in Sebastjan Jeretič tajnik
nekaterimi napakami centrale! Znova bo morala utrjevati ugled stranke z večjim številom neposrednih organiziranih stikov z občani, aktivno pomočjo projektom, ki jih pelje županja, okrepiti moramo pomoč ljudem v stiski in ne nazadnje motivirati nezainteresirane občane. Ob tem bi želel poudariti, da sta morala Županja in Občinski svet v prvih dveh letih mandata odpravljati napake storjene v preteklosti, sedaj pa je nastopil čas za nov razvojni cikel.
Vse bolj opažam, da občani preprosto ne vedo koga Združena lista predstavlja. Predstavlja vse, ki se jim godi krivica, vse delavce, ki
Na nedavni programsko-volilni konferenci ZLSD Piran v Portorožu sta za mesto podpredsednika kandidirala Patrick Vlačič in Marjan Maslo. Skrbno izbrane besede so mlademu glasbeniku, pravniku, predsedniku Sveta KS Lucija in občinskemu svetniku Patricku Vlačiču zagotovile dovolj glasov, da je bil gladko izvoljen. Njegov tekmec Marjan Maslo, prav tako kandidat za podpredsednika stranke, uslužbenec na Občini, ni imel napisanega govora. Gladko je bil izvoljen tudi Sebastjan Jeretič, prav tako občinski svetnik ZLSD, in sedaj že opravlja naloge tajnika ZLSD Piran namesto Tatjane Kosovel, ki se ni želela obvezati še za nadaljnja štiri leta. Za edino kandidatko za predsednico ZLSD Piran Vojko Stular so glasovali vsi prisotni.
Kaj je povedal kandidat Patrick Vlačič na svoji predstavitvi?
Združena lista mora postati lokomotiva, ki bo popeljala naš vlak v Evropsko unijo.
Vsi vemo, da se v EU ne cedita med in mleko, zato mora biti Slovenija pred vstopom vanju trdna država. Območna organizacija ZLSD Piran bi se morala prav zato pri odločitvah pri centrali izboriti večji vpliv. Piranska občina je namreč stičišče različnih kultur, zato zanjo učinki, ki bodo sledili po vstopu v EU, ne bi smeli predstavljati večjih težav. Še zlasti zato, ker so vrednote, na katerih temelji EU, vrednote protifašističnega boja. Srečen sem, ker sem odraščal v taki skupnosti, ki vedno je in bo spoštovala te vrednote.Združena	lista ima
prihodnost zato,	ker vanjo
verjamemo mladi in ima prihodnost zato, ker ima zgodovino. Zato ne morem razumeti, zakaj se Združena lista nenehno zapleta v nepomembne
jim je bila odvzeta pravica do dela, ob tem ne pozabi na starejše občanke in občane, ki so nam izborili samostojno neodvisno domovino, vse matere, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti dostojnega otroštva in pa vse tiste, ki jih je pohlep po kapitalu oropal osnovnega človeškega dostojanstva.
»Dragi tovariši in tovarišice, jaz sem kandidat za podpredsednika. Današnji govor sem sicer nameraval začeti z naštevanjem uspehov stranke v preteklih štirih letih...Združena lista je v tem času s precej spremenljivo politiko zmedla svoje privržence. V stikih z našimi piranskimi občani opažam, da v Združeni listi prepoznajo neko odtujeno oblast, ne pa stranko, za katero so najpomembnejši: izobraževanje,	zaposlitev,
stanovanjski problemi in pa socialna varnost. Morali se bomo zazreti sami vase, ugotoviti kako smo lahko dopustili takšne razmere in kako stranko vrniti na prave tire. Zavedam se, da bo nekatere narejene napake težko popraviti, vendar od tega ni odvisno samo preživetje naše stranke temveč celotne naše države.
strankarske prepire in s tem slabi svoje delovanje. Osredotočiti se mora na svoje cilje in ne sme dovoliti, da bi jo dnevno politično dogajanje spravilo s tira. Območna organizacija ZLSD Piran se bo morala v naslednjih štirih letih z veliko mero strpnosti spoprijeti z
Zdmžena lista želi in pa zahteva, da ustvarimo družbo, v kateri bo vsak prispeval svoj enakopraven delež, družbo, ki bo temeljila na sodelovanju in ne na izkoriščanju. Zato je Ždružena lista stranka prihodnosti in zaradi teh ciljev sem ponosen, da lahko danes ponovno kandidiram za to mesto«.
Katamaran za Abu Dhabi
Nekako skrit pred očmi radovednežev v izolski Ladjedelnici, počasi, predvsem pa natančno po strogih tehničnih navodilih in zahtevah zasebnega naročnika iz Abu Dhabija (Združeni arabski emirati), prenavljajo dvotrupec - katamaran, ki ga bo Ladjedelnica predala naročniku naslednje leto februarja. Direktor Ladjedelnice Izola Dimitrij Živec radovednim novinarjem ni želel izdati nobene skrivnosti o tem prestižnem plovilu. »O tem kdaj drugič«. No, nadzornik prenovitvenih del Drinkwater Alex pa je bil nekoliko bolj zgovoren. Novinarju Primorskega utripa je povedal, da gre za plovilo, ki lahko sprejme na krov 30 oseb. Povsod v katamaranu mora biti predpisana temperatura 19 stopinj. Na vrhu je heliodrom, plovilo ima dva rešilna čolna, pet skuterjev in še nekatere druge pritikline, ki si jih lahko privoščijo le dobro stoječi naročniki.
V Piranu so odprli
mladinski hotel
V Piranu so prejšnji teden odprli mladinski hotel - Val Hostel z 22 sobami in 56 ležišči.
Trak je prerezala Ines Potočnik, študentka iz Maribora, sicer tudi funkcionarka v mladinski organizaciji. Urad za mladino in Občina Piran sta že lani odkupila dolgove, ki jih je imelo piransko podjetje Dr. Humar in tako postala solastnika, vsak s po 15 % deležem. Rajko Humar, znani podjetnik iz Pirana, se je jeseni lotil obnove in za to porabil 14 milijonov SIT. Pet milijonov nepovratnih sredstev je dalo bivše Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, preostalo pa so bančni krediti. Poleg podobnega na Bledu je to je že drugi mladinski hotel v Sloveniji. Mladi gostje bodo lahko v tem lepo prenovljenem hotelu preživljali dopust po ugodnih cenah.
Piran
Riccardo Giacuzzo bo še naprej vodil borčevsko organizacijo
Na letni skupščini Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Piran, ki je bila 24. aprila v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, so za predsednika piranske borčevske organizacije v naslednjem 4-letnem mandatu izvolili Riccarda Giacuzza, ki je že doslej uspešno vodil Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran. Borci so si na skupščini zastavili tudi nekaj novih obveznosti in opozorili na zadnje dogodke v Italiji zvezi s fojbami. Borci želijo pomladiti svoje vrste z mladimi, s člani, ki spoštujejo nadaljevanje tradicije narodnoosvobodilnega boja in partizanstva.
Zlata plaketa Roži Kandus
Roža Kandus, italijanska učiteljica v Benetkah, predmetna učiteljica
angleščine in italijanščine iz piranske OŠ v pokoju, članica ZB NOB Piran, je ob svoji 80 - letnici prejela visoko priznanje - zlato plaketo ZZB NOB Slovenije.
Plaketo Zveze združenj borcev NOV Slovenije ji je podelil Glavni odbor ZZB NOV Slovenije na predlog Združenja borcev NOB občine Piran. V imenu glavnega odbora ji je plaketo izročil general v pokoju Pavle Šuc na letni skupščini ZB in udeležencev NOB občine Piran v torek, 24. aprila v prostorih KS Lucija.
Roža Kandus je dobila priznanje za njeno zvestobo boju za osvoboditev primorskega ljudstva, za uresničevanje pridobitev NOB in vrednot socialno pravičnejše svobodnejše družbe.
Zastave, ki so hkrati protest
Tukaj je Slovenija
Joško Joras je pred prvomajskimi prazniki na svoji hiši onkraj Dragonje, Sečovlje št. 1 izobesil tri zastave (piransko, evropsko in slovensko) z napisom na fasadi "Tukaj je Slovenija". Zastave še visijo in ob pogledu nanje potiskajo kri v žile tamkajšnjim hrvaškim obmejnim policistom, ki so spet vse lepo popisali...
Valeta-Strunjan
Popravljajo cesto na nevarnem ostrem ovinku
Vozniki iz smeri Stranjan - Valeta - Portorož ali obratno, so morali biti te dni kar strpni, saj so delavci Cestnega podjetja Koper začeli popravljati državno regionalno cesto na naostrejšem ovinku med Strunjanom in Valeto. Zaprli so pas cestišča in promet usmerjali prek semaforja, zato so se na obeh straneh ovinka nabirale dolge kolone vozil. Na tem ovinku seje zaradi obilnega deževja že pred dobrima dvema mesecema utrgal zemeljski plaz. Nekateri so trdili, da ni nič nevarnega in da se ne mudi s popravilom. Dela bodi potekala do konca meseca maja, promet pa zaradi popravil ni več oviran.
Zelena luč za
DO VES o kakovosti našega morja
Laguno Bernardin
Če bi Hoteli Bernardin imeli dovolj denarja bi lahko začeli graditi
»V Občini Piran smo zelo zadovoljni s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kije na svoji seji 12. aprila 2001 sklenilo, da se pobuda Andreja Susmana in drugih iz Pirana in Portoroža, ki jih je zastopal odvetnik, mag. Josip Rugelj, za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin zavrže«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Zastopnik pobudnikov je (bil) mag. Josip Rugelj, ki je prav zaradi odločitve Občinskega svetnika v svoji odstopni izjavi kot poglavitni razlog navedel protiustavnost odloka. Še zlasti, zato ker je bila ob sprejetju odloka že napovedana tudi njegova presoja na ustavnem sodišču.
»Tudi trditev, ki jo je gospod Rugelj večkrat navedel v razpravi ob sprejemanju odloka, da gre pri ureditvi lagune Bernardin za nevaren precedens, ki mu bodo sledili številni grobi posegi v slovensko obalno morje, ne drži. Umetni mandrač, funkcionalni objekt v lasti Hotelov Bernardin, je namreč edini tak primer v občini, zato njegova ureditev v ničemer ne prejudicira nadaljnjega urejanja slovenske obale.
Ob tem bi želeli tudi vnovič poudariti, da je občina v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za laguno Bernardin natančno določila širino sprehajalne poti, kolesarske steze in poti za intervencijska vozila. Sprejetje odloka torej ne pomeni zaprtje sprehajalne poti med Piranom in Portorožem, na kar so se sklicevali pobudniki ustavne presoje.
Zato tudi vztrajamo pri trditvi, da pri ureditvi lagune Bernardin ne gre za kolizijo javnega in zasebnega interesa, temveč za pomembno pridobitev v občini, ki bo služila prebivalcem občine in njenem obiskovalcem. Občinski svet je s sprejetjem odloka znova dokazal, da si prizadeva nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva v občini Piran, s poglobljeno razpravo in polemikami ob sprejemanju odloka pa tudi dejstvo, da temu razvoju ne bo dovolil omejevanja javnega interesa«, je sporočila služba za stike z javnostjo.
V	Hotelih Bernardin so tak razplet pričakovali
V	Hotelih Bernardin so tak razplet pričakovali in mirno čakali. Direktor Čcdomil Vojnič je pred nedavnim povedal, da za tako velike finančne posege (po dolgem čakanju na papirje) sedaj ni dovolj prostih finančnih sredstev, verjamejo pa, da se bo gradnja parka vsekakor kmalu lahko začela. Delniška družba Hoteli Bernardin je namreč trenutno v še eni pomembni igri - čaka ga dokončna privatizacija oziroma prodaja - prenos delnic na PID za krpanje certifikatske vrzeli. Mala anketa med tamkajšnjimi trgovci v trgovski ulici, ki jo je na začetku polemike o morskem parku Laguna Bernardin opravil Primorski utrip je pokazala, da je večina tamkajšnjih poslovnežev za morski park. Menijo, da bi s tem Bernardin veliko pridobil. Kot vemo pa je proti gradnji Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, vendar to sedaj ni več odločilno. Bistveno se zdi to, da hotelsko podjetje oziroma lastnik, ne sme zapreti obmorske sprehajalne poti, ali kot temu rečemo - privatizirati javnega dobra. Zakona o vodah, ki bo natančno določal do kod sega morsko javno dobro, pa žal še ni!
Brez čistega morja ni elitnega Portoroža
Si v načrtih za četrtstoletni razvoj zatiskamo oči pred ekološkimi problemi morja?
Nedavno smo lahko v časnikih prebrali, daje skupina strokovnjakov izdelala osnutek načrta za razvoj Portoroža v prihodnjih 25 letih. V tem času naj bi z dograditvijo vrste hotelskih, komunalnih in prireditvenih prostorov naše največje obmorsko letovišče postalo biser med sredozemskimi obmorskimi letovišči. Ta načrt je eden redkih, ki razgrinja vizijo možnosti realnega izkoriščanja izjemne primerjalne prednosti, ki nam jih dajejo ugodna geografska obmorska lega in dobre dosedanje osnove za razcvet te vrste turističnega gospodarstva.
Člani debatnega krožka piranske univerze za tretje življensko obdobje so na pogovoru, ki gaje vodil dr. Boris Filli, izkušen morski ekolog, obravnavali nekatere značilnosti načrta. Taka dolgoročna vizija razvoja je potrebna in tudi vsestransko odpira vprašanja možnega razcveta Portoroža in tudi celotne piranske občine. Spraševali pa so se ali so pri pripravi upoštevali enega bistvenih elementov za razvoj obmorskega letovišča, to so čedalje bolj nakopičeni ekološki problemi piranskega zaliva.
Raziskave zadnjih desetletij kažejo, da je v morju tega zaliva čedalje več ekološko škodljivih snovi, ki že ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Med nje sodijo predvsem neprečiščene odplake, ki jih morski tok prinaša iz Kanegre. Tu pa predvidevajo že v nekaj letih dograditi še okoli 1.500 novih ležišč. Poseben vir onesnaževanja morja pomenijo trije kanali in potoki iz Sečoveljske doline, ki so polni kanalskih odpadkov, pa tudi ostankov škodljivih kmetijskih gnojil. Velik onesnaževalec je tudi Marina, ki bi morala imeti posebno čistilno napravo. Tudi iz vrste kanalskih izpustov v Portorožu teče v morje neprečiščena odpadna voda gospodinjstev in sanitarnih naprav.
Na pogovoru so udeleženci bili presenečeni, ker izdelovalci načrtov niti ne omenjajo, da bo ena temeljnih nalog za uresničevanje takega načrta poskrbeti za ekološko čisto morje. Se tako vsestransko gradbeno in ureditveno zgledno urejeno turistično naselje, bi povsem zgubilo na vrednosti, če bi pred njim namesto vabljivo čistega morja ostajala navadna mlakuža.
Glede na sedanje razmere brez načrtno in sistematično urejenih ekoloških elementov pa bi Piranski zaliv to postal še prej kot v četrt stoletja.
Gustav Guzej
Slovenska obmorska kopališča (razen enega) primerna za kopanje
Letošnje omizje, ki ga je na dan dviga modre zastave v Marini Portorož (12.5.) pripravilo Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) je opozorilo na velik razkorak med cilji in prakso, zlasti ko gre za okoljevarstvene ukrepe. Vse se zliva v morje, ustreznih čistilnih naprav pa še nekaj let ne bo.
Na sliki: Razprava o ekologiji morja v Marini Portorož
Letošnje že tradicionalne razprave o varstvu okolja, tokrat z naslovom »Kakovost našega morja - danes in jutri«, so se udeležili predsednica DOVES dr. Tanja Mihalič, Mitja Logar,	nacionalni koordinator
rograma Modra zastava, Ing. Goran trancer, predstavnik Obalnega projektnega sveta za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Jelka Župan - direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, Ivan Silič,	direktor Turističnega
združenja Portorož, predstavnik javnega podjetja OKOLJE Piran ing. Bruno Stanič, direktor Marine Portorož Enes Lojo, direktor Krka Zdravilišča Strunjan Miran Gaspari, mag. Danica Zorko, Milenko Šober in drugi. Ni pa bilo nobenega povabljenega z Ministrstva za okolje in prostor, kar je udeležence (Miran Gaspari) močno razjezilo.
Razprava o današnjem stanju okolja, čistoči morja in okoljevarstvenih ukrepih je pokazala, da ni neposredne ogroženosti in daje slovensko morje
čisto, čeprav se njegova samoočiščevalna moč postopoma slabša. Za čisto okolje smo odgovorni vsi, vse akcije pa morajo biti organizirane dolgoročno in sistemsko, na nacionalni in regionalni ravni, sicer so rezultati lahko zelo pičli. Letošnja podelitev modrih zastav je »šla skozi šivankino uho«, je dejal Mitja Logar, kajti pravila so vedno strožja.
Sicer pa je bil namen letošnjega omizja opozoriti na izvedbo sprejetih programov s področja varovanja vodnega (morskega) okolja, ki so pogoj za sonaravno koriščenje občutljivega obalnega ekosistema. Nacionalni program varstva okolja, ki je bil sprejet leta 1999 se ne izvaja kot je bilo načrtovano. Načrtovanih treh pravih čistilnih naprav še nekaj let ne bomo imeli. Mehanska stopnja čiščenja odpadnih voda in podvodni spusti v morje pa vsekakor niso dolgoročna rešitev. Tako v Kopru kot v Piranu imamo velike probleme z vdorom morske vode v kanalizacijski sistem. Bruno Stanič iz Okolja Piran je opisal stanje glede opremljenosti občine Piran s
kanalizacijskim sistemom in poudaril, da je prek 90 % gospodinjstev že vključeno na kanalizacijski sistem in sistem delovanja čistilne naprave. Omenil je pomen dolgega podvodnega izpusta odplak v morje v Piranu. Rezultati triletnih raziskav, ki jih je opravila Morska biološka postaja Piran so ugodni. Število bakterij je znatno izpod dovoljene meje. Omenil je tudi neugodno (ponesrečeno) lokacijo mehanske čistilne naprave na Fomačah, ki se nahaja le 50 metrov od obale, vsak njen premik oziroma preselitev pa bi povzročila ogromne stroške. Enes Lojo je povedal, da Marina Portorož veliko sredstev porabi za analize stanja čistosti vode v Marini, zlasti so pozorni na to, da se odplake pri pranju bark ne izlivajo v morje. Ivan Silič je prepričan, daje modra zastava tudi predvsem kot pritisk na zavest vseh, ki naj bi bili odgovorni za čisto okolje, saj bo prav to, kako čisto je naše morje, v bodoče tudi in predvsem vplivalo na uspešnost turistične sezone. »Torej o tem, kakšna bo turistična sezona, bi morali vprašati direktorja Okolja in ne mene«. Agencije skozi anketne vprašalnike želijo izvedeti s čim na primer kurijo v hotelih, kam odtekajo odpadne vode in podobno. Miran Gaspari je opozoril na problematiko (zapuščenosti) krajinskega parka v Sečovljah in Strunjanu. Zanimal gaje tudi nov režim priobalnega pasu. Jelka Župan je povedala, da mehanizem samoočiščevanja našega morja deluje s polno paro. Tudi zato zaenkrat ni bojazni za kopalce. Vsa registrirana morska kopališča (razen eno) zadostujejo sanitarnim kriterijem. Županova pa je opozorila pa je opozorila na nevarnost koncentracije kemičnih substanc v morju, kot posledica škropljenja v kmetijstvu, ki pritekajo po rekah se nalagajo v školjkah in ribah.
Komu ekološko priznanje modra zastava 2001?
Mitja Logar, nacionalni koordinator programa Modra zastava pri Društvu za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) je na okrogli mizi o pomenu čistega morja (12. 5.) v portoroški Marini seznanil novinarje z informacijo, da bodo na predlog Nacionalne komisije za Modro zastavo letos podelili znak Modra zastava 2001 štirim naravnim kopališčem in trem marinam. V portoroški Marini so jo obesili na drog 12. maja, v ostali krajih pa predvidoma 5. junija.
Naravna kopališča: Tretjič zapored na centralni plaži Portorož (upravljalec Okolje Piran) in na kopališču Salinera v Strunjanu (Hoteli Piran) ter že četrtič na plaži Krka Zdravilišče Strunjan. Prvo modro zastavo v notranjosti Slovenije letos dobi kopališče Šobčev bajer -Šobec-turistično in trgovsko Lesce, občina Radovljica.
Marine: Že sedmič v Marini Portorož (12. 5.), drugič jo bodo izobesili v Marini v Izoli in tudi v Marini Koper. Evropska žirija je na predlog Nacionalnih komisij »Modra zastava« za leto 2001 podelila 2045 zastav naravnim kopališčem in 714 modrih zastav marinam, kar je največ doslej. Ob tem vzpodbudnem podatku pa velja opozoriti, da so zaradi neizpolnjevanja veljavnih kriterijev za izobešanje Modre zastave, tako Nacionalne komisije kot Evropska žirija, morale zavrniti kandidaturo za modro zastavo 2001 kar 639 naravnim kopališčem in 78 marinam. Med njimi sta tudi dve slovenski kopališči, ki nista izpolnjevali le zahteve o zadostnem številu in vrsti analiz kopalne vode.
V	portoroški Marini so dvignili Modro zastavo
V	okviru 6. mednarodnega salona navtike INTERNAUTICA 2001, so v soboto 12. maja v Marini v Portorožu že sedmič zapored dvignili Modro zastavo.
DOVES, društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, kot član Fundacije za okoljsko vzgojo v Evropi, že od leta 1994 izvaja program Modra zastava. Ta povezuje ljudi, turizem in okolje na lokalni, regijski, nacionalni in mednarodni ravni doslej v 22 evropskih državah, širi pa sc že tudi na druge kontinente. Poglavitni cilji Društva so: zagotavljati čista in varna naravna kopališča ter marine in o tem seznanjati javnost. O utemeljenosti pomena varovanja okolja, še posebej obalnega, seznanjati oblasti, turistično gospodarstvo in javnost, spodbujati prostovoljne okoljske akcije v občinah in prispevati k sodelovanju med prebivalstvom in turističnim gospodarstvom na
___________ ____________ _______ področju vedenja o okolju.
Modro zastavo 2001 v Marini Portorož so Zunanji izkaz izvajanja združno dvignili dr. Tanja Mihalič, županja aktivnosti tega programa je Vojka Stular in Marjan Matevljič	evropski ekološki znak
»Modra zastava«, ki se vsakoletno podeljuje tistim naravnim kopališčem ter njihovim občinam in marinam, ki izpolnjujejo veljavne programske kriterije.
I w
primorski uVp
45 let glasbene šole Piran
Na osrednji slovesnosti v Gledališču Tartini v Piranu (25. aprila) so priredili koncert učencev Glasbene šole Piran in podelili priznanja. Na zaključni prireditvi v nedeljo, 29. aprila v Avditoriju Portorož pa je bil koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran.
Piranska županja Vojka Štular je vodji šole Benjaminu Makovcu (na sliki) podelila priznanje in spominsko sliko.
V letošnjem šolskem letu mineva 45 let od ustanovitve samostojne Glasbene šole Piran. V arhivskih virih Pokrajinskega arhiva Koper najdemo prve zabeležke o »poučevanju dijakov glazbe« iz leta 1954, ko je Glasbena šola Piran delovala še v sestavi Nižje glasbene šole v Kopru. Dne 22. junija 1956 deluje že kot samostojna šola, enajst let pozneje (1967) pa se je z glasbenima šolama v Izoli in Kopru odločila, da se kot samostojna enota poveže v javni zavod Center za glasbeno vzgojo Koper. Šola seje doslej izkazala z mnogimi sijajnimi
dosežki učencev in komornih skupin na pomembnih nastopih in tekmovanjih. Danes je Center za glasbeno vzgojo, z glasbenimi šolami v Piranu, Izoli in Kopru, v slovenskem merilu eden izmed najpomembnejših glasbeno-izobraževalnih zavodov. Se zlasti je treba pohvaliti sijajni Mladinski orkester Piran, ki ga neposredno vodi Benjamin Makovec.
V šolskem letu 2000/2001 so kot prvi na celotnem Primorskem začel izvajati tudi program umetniške gimnazije - smer glasba.
Na proslavi 45-letnice je udeležence najprej pozdravil vodja Glasbene šole Piran, Benjamin Makovec. Slavnostna govornica je bila Marija Gombač, ravnateljica Centra za glasbeno vzgojo Koper, nato pa je nekaj pozdravnih besed glasbenikom, zbranim na proslavi, namenila tudi županja Občine Piran prof. Vojka Štular, ki je podelila zahvalo tudi Borutu Logarju, bivšemu direktorju Centra za glasbeno vzgojo za uspešno vodenje Centra za glasbeno vzgojo in njegov prispevek h kakovostnemu dvigu Glasbene šole Piran in Robertu Staniču za uspešno pedagoško delo in nagrade na tekmovanjih instrumentalnih solistov ter komornih skupin.
Zahvalo za uspešno nastopanje in promocijo Glasbene šole Piran na koncertih doma in v tujini so prejeli Renata Bruggaier (rog), Alja Velkaverh (flavta) in Jelena Baša (kitara).
Karavana prijateljstva Milje-Umag
Društvo istrskega prijateljstva Portorož, ki ga vodi Egidio Krajcar, je organiziralo v nedeljo 6. 5. 2001 na relaciji Milje - Koper — Piran -Umag, 2. karavano prijateljstva s pomenljivim naslovom »Istra brez meja«, v kateri naj hi sodelovalo okrog 200 udeležencev, a bilo jih je na začetku okrog 80, na cilju pa le okrog 50. Čolnarji si zaradi nemirnega morja niso upali na pot.
Poglavar mesta Vlado Kraljevič (na levi) pozdravlja udeležence karavane
Po cesti so se odpravili na pot kolesarji, po morju pa veslači. Karavana je začela svojo pot v nedeljo, 6. 5. ob 8.30 v Miljah. Pot je vodila skozi mesta Koper, Izolo in Piran vse do Umaga, kamor so udeleženci karavane (lani jih je bilo tudi okrog 200) prispeli ob 14.00 uri. Karavana je iz Milj prispela v Koper, po polurnem postanku je nadaljevala pot do Izole, kjer so udeležence sprejeli celo z godbo, nadaljevala pot do Pirana na Tartinijev trg.Tam je karavano pričakalo občinsko vodstvo, karafvana kolesarjev seje potem odpeljala do Umaga. Po morju se je v Umag odpravila tudi manjša ladja na kateri je bil tudi bivši piranski župan Franko Fičur. Na cilju
pred občinsko palčo v neposredni bližini osrednjega trga v Umagu je udeležence pričakal gostitelj župan Občine Umag Vlado Kraljevič. Ker so imeli v Umagu praznik, so udeležencem ponudili tudi tortico. Podrobnosti o organizaciji letošnje karavane prijateljstva sta novinarjem v novi gostilni Istra - Istria v Izoli obrazložila Egidio Krajcar, predsednik Društva istrskega prijateljstva in Aldo Zubin, vodja kolesarske sekcije pri Obalnem planinskem društvu. »Naš cilj je druženje. Želimo obdržati dobre odnose med ljudmi v Istri, ki so tukaj vedno bili, čeprav se je vmes zarisala meja«, je dejal Egidio Krajcar. Karavane istrskega prijateljstva sta se udeležila tudi župan Mestne občine Koper Dino Pucer
in županja Občine Izola Breda Pečan, ki je do cilja prikolesarila. Karavane se žal niso udeležili zamejski župani; župan Občine Dolina Boris Pangerc, župan Občine Milje Roberto di Piazza in župan Devinsko-Nabrežinske občine Mario Vocci. Organizator je poskrbel za prevoz udeležencev nazaj . Vpisnina je bila 2.000 SIT ali 20.000 ITL.
Primorski
oglasnik
17,	731 4001 NDPSt
QV*M-U'44
••malt: into<&prtiTMK^-«gte«nAr.cem http	m«rmkJ - ajglMnOu cem
tržni informator Primerile* ZA VAS STIK S n&MOftSIUM rtžl&tt
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV nc
Primorskem.
MALI OGLASI
iz ITALIJE in HRVAŠKE.
( Kupite me lahko
(VSAK PETEK
ih ko 'j
■ m
primorski utp
Uspešne mažoretke
Članice mažoretne skupine, učenke osnovnih šol Piran, Lucija in Koper ter dijakinje Gimnazije Piran in Srednje frizerske šole Koper so z nedavnega državnega tekmovanja mažoretnih skupin na Ptuju (21. in 22. 4. 2001) prinesle domov kar 5 zlatih medalj, 2 srebrni in eno bronasto. Na tekmovanju je sodelovalo 18 mažoretnih skupin iz vse Slovenije z več kot 250 nastopajočimi. Uspešne so bile tako posameznice v kategorijah A,B,C kot tudi skupine. Društvo mažoretk Morje Piran deluje pod strokovnim vodstvom Ane Rat.
Prvenstvo modelov jadrnic
Na odprtem prvenstvu modelov jadrnic razreda P (50 cm) in razreda G (75 cm) v bazenu pri Belinki (21. in 22. 4.) sta pod vodstvom mentorja Luke Rebole tekmovala tudi člana kluba Pirat iz Pirana, osnovnošolca Teo Antonac in Arian Godnič z lastnoročno izdelanima jadrnicama. Tekmovanje je bilo uspešno, saj si je v razredu P (50 cm) Arian Godnič prislužil diplomo in medaljo za
,	.. osvojeno 3. mesto.
'Vfl sliki: Arian Godnič in Teo Antonac s svojima
jadrnicama
Koliko je vredna Izola?
Člani občinskega sveta Občine Izola bodo na 26. redni seji OS v četrtek 24. maja ob 16. 00 uri med drugim tudi izvedeli kolikšna je okvirna premoženjska bilanca Občine.
Govorili bodo o predlogu sklepa o soglasju k podpisu Pisma o nameri o prekomejnem sodelovanju v Istri ter o pristopu Izole k akciji "Evropski dan brez avtomobila - 22. september".
Prvi akacijev med po 15. maju
m
V čebelnjaku Stanislava Pravice v Parecagu je zelo živahno. Čebelice, te marljive delavke, že pridno prinašajo cvetni prah, ki ga bodo v satovju predelale v zdrav med. Hkrati opravljajo še eno zelo pomembno opravilo-oplojevanje sadja. Žal se pogosto zgodi, da se ne vrnejo v svoje zavetišče, to pa zaradi vrtičkarjev, ki škropijo sadno drevje v času cvetenja. Čebele skrbno čuvajo svojo matico (na sliki) od katere zavisi razvoj čebelje družine. Ko ta ne zmore več jo zavržejo.
Na sliki: Stanislav Pravica iz Lucije pri svojem čebelnjaku.
proti neupravičenemu zvišanju cen za izvajanje programa vrtca
Prizadeti starši, ki imajo svoje otroke v varstvu vrtcev v občini Piran, najostreje protestirajo in zahtevajo, da se cena oskrbnine za njihove otroke uskladi s cenami vrtcev po Sloveniji. Kot piše v protestni obrazložitvi, so se cene povišale za 20%, poleg tega pa je večina otrok razvrščenih v višji plačilni razred. Tako na primer starši, ki imajo na družinskega člana bruto 99.301 SIT plačujejo nenormalno visoko ceno, ki znaša 40.695,00 SIT za enega otroka mesečno, kar je skoraj 100% več kot v nekaterih drugih občinah v Sloveniji... Sedaj zbirajo podpise, pismo pa nameravajo poslati piranskemu občinskemu svetu in županji ter državni sekretarki za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve, Astrid Prašnikar.
Nihče ne dvomi v upravičenost izračuna stroškov, morda pa starši malo bolj dvomijo upravičenost novih višjih cen programov bivanja otrok od 1.3. 2001 dalje. Obstaja resna bojazen, da nekateri starši tega ne bodo zmogli in bodo prisiljeni izpisati otroke iz vrtca. To bi še bolj podražilo stroške na enoto, česar pa si ne želijo v nobeni občini, še najmanj pa v piranski, kjer kronično primanjkuje denarja. Ali v vrtcih na ta račun bolje in živijo? V enem lucijskem morda že, saj so bili tam celo sposobni finančno pomagati lokalnemu glasilu KS Portorož -Portorožanu, ki rad kritizira svojo občino. Polna cena dnevnega programa predšolske vzgoje za vsak mesec v občini Piran, ki velja za vrtce Mornarček Piran, La Coccinella Lucija, vrtec Morje Lucija, OŠ (vrtec) Sečovlje in Center za korekcijo sluha in govora Portorož, znaša do 1.3. 2001 dalje -za otroka, v prvem starostnem obdobju, 80.510,00 SIT, za otroka v drugem starostnem obdobju 58.055,00 SIT. Poldnevni program
64.400.00	SIT oziroma 46.440,00 SIT. Za dneve vnaprej javljene odsotnosti otroka se staršem odšteje strošek za živila v višini 440,00 SIT na dan za dnevni program oziroma
380.00	SIT za poldnevni program. Občina financira dejavnost vrtcev na osnovi letne pogodbe, izračunane cene programa na oddelek, števila oddelkov in števila otrok po posameznih programih in višine prispevkov staršev. V celoti Občina Piran krije 80 % stroškov predšolske vzgoje (zelo širok pojem), starši otrok, ki so vpisani v vrtce pa le 20 % cene predšolske vzgoje. In kaj ta cena pomeni? Dejstvo, da nekateri, kljub želji, da bi otroke obdržali v vrtcu, tega ne morejo plačati. Tu pa nastaja nov socialno-vzgojni problem za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Dejstvo je, da cene oskrbe v vrtcih po Sloveniji še zdaleč niso enake in da so, kot kaže, v piranski občini najvišje. V lucijskem vrtcu Morje je ravnateljica argumentirala višje cene z najdražjo vodo in kakovostnejšim vzgojnim
programom. Toda staršem, ki zares ne zmorejo plačevati oskrbe, to ne pomaga veliko.
A.K.V.
Piran
Predstavili so projekt AL AS - AH about salt (Vse o soli)
V ponedeljek, 14. 5. dopoldne so v sejni dvorani občinske palače v Piranu predstavniki Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (mag. Robert Turk in Eda Benčič Mohar, Pomorskega muzeja Sergej Mašera (Zora Žagar) in Ortinološkega društva Ixobrychus (predsednik Tihomir Makovec) ter predstavnica Občine Piran, predstavili projekt ALAS - Ali about salt (Vse o soli), ki pomeni začetek uresničevanja iste želje štirih različnih solinarskih mest z različnih koncev sveta. Vrednost piranskega dela projekta je 359.000.00 evrov. Alas je mednarodni projekt, ki ga financira Evropska unija s sredstvi programa Phare. Gre za prvi konkretno ovrednoteni mednarodni projekt, v katerem aktivno sodeluje Občina Piran.Več o tem programu preberite v naslednji številki.
DeSUS Koper proslavil 10. obletnico ustanovitve
Janko Kušar: «DeSUS bo na lokalnih volitvah kandidiral v vseh slovenskih občinah«
Na sobotni osrednji proslavi 10. obletnice Demokratične stranke upokojencev Koper v Hotelu Koper se je zbralo okrog 200 članov in simpatizerjev stranke, ki so poslušali uvodni govor predsednika DeSUS Koper Jožeta Sedmaka, nato pa so člane pozdravili gostje Janko Kušar, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Ivo Sisinger prvi predsednik stranke in prvi poslanec DeSUS, Vojko Čeligoj, iz Ilirske Bistrice, ednini poslanec DeSUS s Primorskega in Pavle Godnič, predsednik DeSUS Piran, ki je opozoril na potrebo še večjega
Jože Sedmak je govoril o napornem, požrtvovalnem in prostovoljnem delu aktivnih članov DeSUS v prehojenem desetletnem obdobju in ponovno, kot že nekajkrat, poudaril tezo, da bi se brez prisotnosti njihovih predstavnikov v organih lokalnih skupnosti in v parlamentu zgodilo še marsikaj več v škodo sedanje in bodoče generacije upokojencev. Tudi to je razlog in hkrati odgovor nekaterim, zakaj so upokojenci ustanovili svojo stranko. Predsednik slovenske stranke upokojencev Janko Kušarje ocenil delovanje stranke v preteklih desetih letih in poudaril trdnost, vizionarstvo in dolgoročnost programa stranke. Programa v bistvu ni treba niti veliko spreminjati, le bolj dosledno ga je treba uresničevati. Vprašal seje, ali so ravnali prav, ker so vstopili v vladno koalicijo in odgovoril z da, »prav smo imeli«. Stranka se bo še naprej zavzemala za že pridobljene pravice upokojencev ter drugih ljudi iz ubobožane socialne sfere in zahtevala trdno soodvisnost pokojnin od rasti plač. Stranka ima sedaj v parlamentu 4 poslance, kar je, kot je ocenil Janko Kušar, premalo, da bi lahko bolj odločno vplivali na spremembe. Povedal je, da bo DeSUS na lokalnih volitvah jeseni 2002 kandidiral v vseh občinah, veliko več pa nameravajo doseči tudi na volitvah v Državni zbor čez tri leta. V kulturno zabavnem delu je nastopil znani humorist Anton Jelačin - Toni Karjola.
Jože Sedmak, predsednik DeSUS Koper govori na proslavi
Le kje pušča voda?
Večmesečno ugotavljanje, kje v resnici mšča voda iz vodovodne cevi za tanovanjska stolpiča 105 in 107 v Luciji Pošta, Krajevna skupnost, Agent Vdiatic) že rahlo načenja živce amkajšnjim stanovalcem, ki morajo :aradi velike razlike (menda že precej reč kot 1000 kubičnih metrov izgubljene rode) plačevati račune. Problem igotavljanja, kje pušča voda se menda deče celo od lanskega avgusta. Jpravljalec stanovanjskega stolpiča je Ogrevanje Piran. Neki delavci so najprej 'motno ugotovili kje pušča cev, razkopali ta nepravem mestu pred Mini marketom na sliki) in izginili. Ta kup stoji tam že lober mesec dni. Ogrevanje Piran je 14. naja angažiralo drugega izvajalca -lodjetje Gramar iz Lucije. Delavci sedaj -azkopavajo nekaj metrov naprej, pred ilaščičarno Bučko, v upanju, da bodo vendarle odkrili kje pušča voda.

e '

93 let Viktorja Birse
Naš znani slikar Viktor Birsa je 20. aprila 2001 praznoval 93. rojstni dan
Slavljenec v krogu svojih najbližjih in prijateljev, ki so ga obiskali in mu čestitali za 93. rojstni dan. FOTO: FK-Primorski utrip.
Torto za rojstni dan je slavljencu prinesel njegov stari znanec Franc Repič iz Lucije. Nepregledna množica slik z znanimi kraškimi in istrskimi motivi so del bogatega spomina našega umetnika, ki kljub častitljivi starosti nerad odloži svoj čopič. Viktor Birsa seje rodil 20. 4. 1908 v Kobjeglavi na Krasu. Vedno seje rad vračal v to slikovito kraško pokrajino, iz nje črpal zaklade lepote in mnoge motive prelil na platno. Za svoja slikarska delaje dobil tudi več visokih priznanj; »Zlati čopič« -priznanje Višjega inštituta za humanistične vede v Rimu leta 1984. Istega leta je na razstavi v Washingtonu prejel Oskarja za slikarstvo ter še vrsto drugih priznanj v bivši skupni domovini. »Slikarje kot pesnik, za to moraš biti rojen«, nam je dejal slavljenec Viktor Birsa, ko smo ga obiskali na njegov 93. rojstni dan in mu čestitali.
Viktorju Birsi je leta 1995 umrla žena Giovanna, furlanska učiteljica. Zanj sedaj skrbi njegova hčerka Aurora, druga hčerka Marija pa živi na Švedskem.
Koncert Miša Kovača na Bonifiki
V petek, 25. maja se bo v večnamenski dvorani Bonifika v Kopru, v organizaciji agencije Val 23 iz Lucije in hrvaškega društva Istra, že ob 8.00 uri zjutraj začel, nogometni turnir. Od 15. ure dalje bosta dve predstavitveni tekmi, najprej med slovenskimi in hrvaškimi politiki, potem pa se bodo pomerili še veterani nogometnega kluba Hajduk Split in veterani NK Olimpije iz Ljubljane.
Ob 20.30 uri bo koncert Miša Kovača z Dalmatinsko klapo.
Lucija
Skiranje za Mobitelove nagrade
VESLAČI VK PIRAN LETOS ODLIČNI
Piranski veslači so odlično začeli letošnjo sezono. Na mednarodni regati v Zagrebu so v začetku aprila osvojili 7 odličij, med njimi je zlato medaljo priveslal mladinski dvojni četverec v postavi Rodela Matej, Bubnič David, Perc Damir in Buer Tjaž. Na prvomajski regati na Bledu so 21. in 22. aprila osvojili 21 odličij, od tega 7 zlatih. Zlata odličja so med mladinci osvojili Bauer Tjaž v enojcu, Rodela Matej in Perc Damir ter Bauer Tjaž in Skončnik Matjaž v dvojnem dvojcu ter dvojni četverec v postavi: Rodela Matej, Perc Damir, Bubnič David in Skončnik Matjaž. Med mlajšimi mladinkami je zlato odličje osvojila Strojan Lana v dvojnem dvojcu, pri mlajših mladincih pa Vodlan Tilen in Maglica Jaka v dvojnem dvojcu. Mad pionirji je zmagal Pistotnik Andrej v enojcu.
V nedeljo, 29. aprila so nastopili doma, na veslaški regati Portortož 2001, ki jo je organiziral VK Piran. Štart regate je bil pred Marino Portorož, cilj pa na Bemardinu. Nastopilo je preko 200 veslačev iz vseh slovenskih klubov in iz Italije, skupno zmago pa si je priboril domači klub. Prvič so Pirančani zlato medaljo osvojili tudi s člansko ekipo, saj je v enojcu zmagal bivši mladinski svetovni prvak Patrik Fonda.
Kot posledica odličnih rezultatov na uvodnih regatah letošnje sezone, je selektor slovenskih reprezentanc Milan Janša v izbrano vrsto poklical kar pet piranskih mladincev in dve mladinki. Na mednarodni regati v Muenchnu 12. in 13.maja, bo slovenske barve zastopala vsa piranska mladinska vrsta: Rodela Matej, Perc Damir, Bubnič David, Skončnik Matjaž, Bauer Tjaž, Lušina Aliče in Vrčon Silvana. Na nastopih na močnih mednarodnih regatah se bodo potegovali za uvrstitev v mladinsko reprezentanco Slovenije za svetovno prvenstvo avgusta v Nemčiji.
Veslaški klub Piran se zahvaljuje sponzorjem veslaške regate »Portorož 2001«: Casino Portorož, Banka Koper, Splošna polvba Piran, Gramar d.o.o. Portorož, Marina Portorož, Zavarovalnica Triglav, Mercator Degro, Vulkanizerstvo Carboni, Računalništvo Teni, Mignon - Pekama Stari pek, Pizzeria Tartini in Papirnica Hartis. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljuje Občini Piran, Pomorski šoli Portorož, 403. mornariškemu odredu Slovenske vojske in Radiu Tartini Piran
Alja Tasi
TZ Portorož na 79. sejmu Campionaria v Padovi
Od 19. do 27. 5. 2001
Fiera Campionaria Padova je največja sejemska prireditev SV Italije. Leta 2000 si je sejem ogledalo 180.000 obiskovalcev. Prihajajo iz bogatih mest Veneta; Padove, Vincenze, Benetk, Trevisa. Turizmu je namenjena posebna hala, v kateri se predstavljajo predstavništva Nacionalnih turističnih združenj s sedežem v Italiji, lokalne agencije ter lokalna združenja sosednjih držav (Felden - Avstrija, Portorož- Slovenija in turistični kraji hrvaške Istre.
V dogovoru s Slovensko turistično organizacijo je organizator letošnjega slovenskega sejemskega nastopa v Padovi Turistično združenje Portorož. Stojnica TZ Portorož, g.i.z. občine Piran meri 36 m2. Financirajo jo hotelska podjetja: Hoteli Bernardin, Hoteli Morje, Hoteli Palače in Metropol Group ter Casino’ Portorož in Slovenska turistična organizacija (STO) . Stojnica je nameščena v hali št. 11. Št. Stojnice 43-44. Sejem je za obiskovalce odprt od ponedeljka do petka od 16.00 do 24.00 ure , sobota in nedelja od 9.00 do 24.00 ure. Splošne informacije bosta obiskovalcem dajala predstavnika TZ Portorož in STO.
Lipica
Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju
Prvi trije Mobitelovi nagrajenci: Andrej Fanedl, David Toskič in Barbara Varezič
Družba Mobitel d.d. je v soboto, 5. maja ob 12. uri na parkirišču pred novim delom Trgovsko poslovnega centra v Luciji priredila spretno-hitrostno preizkušnjo v skiranju za veliko nagrado Siemens C35i, ki jo je dobil zmagovalec Andrej Fanedl.
David Toskič je dobil drugo nagrado 10.000 SIT vredno mobi-kartico in Mobitelov pulover. Barbara Varezič, ki je dosegla tretje mesto na tekmovanju pa je dobila mobi-kratico v vrednostjo 5000 SIT in Mobitelov Pulover. Ker so, kot so rekli, zmagovalci vsi, so preostalim podelili Mobitelove puloverje in majice.
Mladi skiraši so se pomerili v vožnji med stožci in na skakalnici. Na vse bolj priljubljenem prevoznem sredstvu pa je preizkusilo svoje znanje nekaj staršev.
Zlasti uspešni so bili Pušnikovi. Glavni sodnik in komentator tekme je bil Luka
Klasinc. Žal sije zanimivo tekmovanje z vzdevkom »skiraj in se ne sekiraj«, ogledala le peščica ljudi. Podobna prireditev bo 19. maja v Kopru.
V zibelki Lipicancev v Lipici je bilo od 10. do 13. maja 2001 mednarodno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju. Nastopilo je 71 tekmovalcev s 60 konji. Tekmovanje seje začelo v četrtek, 10. maja ob 7.00 uri z nalogo Prix St. George - I. del. Ob 12.00 uri bo izvajanje naloge Intermediate II za nagrado Droge Portorož. V nedeljo ob 15.00 uri je bila predstava klasične šole jahanja. Ob 17.00 uri je bila razglasitev in podelitev nagrad FBI BCM World Cup Dressage in podelitev nagrade najboljšemu jahaču turnirja ter podelitev nagrade najboljšemu domačemu jahaču.
SLOVENSKI POTAPLJAČI
ZE SEDIMO LETO
ZA CISTO MORSKO DNO
Vrtec
Mornarček Piran je vključen v projekt Obzidnih mest
Zaključna prireditev bo 1. junija v Gledališču Tartini v Piranu
V vrtcu Mornarček Piran v tem šolskem letu poteka projekt »Obzidna mesta«. Vrtec je eden izmed 29 članov Unescove ASPnet mreže šol in projekt je uvrščen v nacionalni program.
Sodelujejo z vrtcema v Škofji Loki in na Ptuju.
Obe mesti sta namreč, tako kot Piran, članici Obzidnih mest.
Zaključek projekta
načrtujejo za 1. junij 2001 ob 18.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu pod pokroviteljstvom županje Vojke Štular. Ob tej priložnosti bo izdana publikacija
KOPER	•	sobota	•	19.05.2001	•	od mestnega kopališča do mandrača
•	nedelja	•	20.05.2001	•	od mandrača do Semedelske ceste
PIRAN	•	sobota	•	26.05.2001	•	področje mandrača in pomolov
•	nedelja	•	27.05.2001	•	od rto Madona proti Fiesi
IZOLA • sobota • 01.06.2001 • od Simonovega zaliva proti rtiču Ronek
•	nedelja • 02.06.2001 • od Strunjanskega zaliva proti rtiču Ronek
OBALA JE SLOVENSKI BISER
Naj bo tako tudi njeno morsko d not
Mnogi govorijo o ekologiji, malo jih kaj postori Slovenski potapljači se že sedmo loto trudimo. da slovenskemu morju povrnemo vsaj del tistega, kor je nekoč le imelo - čisto morsko dno. Veseli nas, da je krog listih, ki prehajajo od besed k dejanjem, vsako leta iirti.
Se posebej se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili Motnje čilčenje:
^2 žito
NORIK SUB. VlRGO.COM, MESTNA OBČINA KOPER, MESTNA OBČINA PIRAN, MESTNA OBČINA IZOLA. BAYER PHARMA D O.O., SVOM • SLUŽBA ZA VAROVANJE OCAl ~ ~ ‘ <AKOPER D
JŽBA ZA VAROVANJE OBALNEGA
_ _____________________R D.D., ADRIATIC «. SLOVENCA D.D.,
HENKEL SLOVENIJA D.O.O.. ETIKETA TISKARNA D D.. PRESS CUPPING D.O.O., PC D.D., GALA • ŽIVILSKA INDUSTRUA D.O.O , UUBU> ' "	~	'
MORJA, KRKA D.D., BANKA i SLOVENIJA D.O.O.. ETIKETA 1 MLEKARNE D.D.. GALA • ŽIVILSKA INDUS1 RADENSKA D.D., PIVOVARNA LAŠKO O D..
JANŠKE MLEKARNE D.D.,
) D.. AC MARKETING D.O.O , FRKJOMAR D.O.O.. POMURKA D.D., SI.MOBll D D , IKK SREPENICA OB SOČI D D.
in častniku PRIMORSKI UTRIP, ki je omogočilo objavo lego obvestila.
o celotnem projektu. Načrtujejo tudi razstavo izdelkov otrok Pirana, Ptuja in Škofje Loke v vseh galerijah, gledališču in avli piranske občinske palače. V programu bodo poleg nastopa otrok še gostje: Klarisa Jovanovič in Mate Dolenc, Baletna skupina gospe Lidije Pogačar in Anika Horvat.
PRIREDITVE TINO
AVDITORIJ PORTOROŽ
Sreda, 16.5., ob 20.30,
Gledališče Tartini Piran MOJSTRSKI KONCERT za abonma in izven
Klaus Mertens, bariton Daniel Sepec, violina Jaap ter Linden, violončelo Richard Fuller, fortepiano Vstopnina: 1000 SIT.
Četrtek, 17.5., ob 21.00,
Amfiteater Avditorija
30. OBLETNICA TV KOPER-
CAPODISTRIA
BARVE ČASA - I COLORI NEL TEMPO
Slavnostni koncert Revijskega orkestra RTV Slovenija z gosti.
Voditelja Lorella Flego in Gašper Tič. Vstopnina z brezplačnimi vstopnicami.
Četrtek, 17.5., ob 22.00,
Caffe Teater v Piranu Večeri v Caffe Teatru KONCERT ZABAVNE GLASBE HAVEN X Vstop prost.
Petek, 18.5., ob 19.00,
Bela dvorana Avditorija Portorož VEČER Z GOSTI KAKO NA POT
Pogovor o izkušnjah in doživetjih mladih popotnikov. Vabljeni vsi, ki želite spoznavati svet, pa še zbirate informacije in morda tudi pogum.
Spoznavanje sveta in drugih ljudi je tudi odkrivanje svoje kulture, kraja in samega sebe.
Vstop prost.
Petek, 25.5., ob 18.00,
Gledališče Tartini Piran PLESNA PREDSTAVA NA METULJEVIH KRILIH Zaključni nastop plesne skupine Metulj Piran.
Mentorstvo:	Lidija Pogačar.
Koreografija: Lidija in Nataša Pogačar. Vstopnina: 500 SIT.
Sobota, 26.5., ob 21.00,
Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Boris Kobal: ALLEGRO MA NE PREVEČ
Režija:Boris Kobal.
Vstopnina: 1500 SIT (študenti in upokojenci 1200 SIT).
KINO
Sobota, 19.5., ob 21.00 in nedelja, 20.5., ob 21.00 Vojna drama
SOVRAŽNIK PRED VRATI (Enemy At The Gates)
R: Jean Jacques Annaud. I: Jude Law, Josph Fiennes.
Sobota, 26.5., ob 21.00 VEČER SLOVENSKEGA FILMA Kriminalna drama POKER
R: Vinci Vogue Anžlovar. LBorut Veselko, Pavle Ravnohrib, Roberto Magnifico, Aljoša Rebolj.
Nedelja, 27.5., ob 21.00 Akcijska komedija
LEPOTICA POD KRINKO (Miss Congeniality)
R: Donald Petrie. I: Sandra Bullock, Michael Caine.
Torek, 29.5., ob 21.00 VEČER UMETNIŠKEGA FILMA Romantična komedija ČOKOLADA (Chocolat)
5 nominacij za Oskarje
R: Lasse Hallstrom. I: Juliette Binoche,
Johnny Depp.
Vstopnina za študente: 500 SIT
Cena vstopnice za filmske predstave ob
18.00	in 19.00 je 600 SIT ob 20.30 in
21.00	pa 700 SIT. Cena abonmaja za vse filmske predstave ob 20.30 je 4. 000 SIT in za nedeljske predstave ob 20.30
2. 000 SIT.
Kongresi
Od srede, 23.5., do petka, 25.5., Avditorij Portorož,-
POSVET INFORMATIKOV DOK_SlS 2001
Kotizacija.
1	IHtmŽKte MIŽE
31J - 3$u Ml
IDV®imdm BOINIDIFDIICA
POKROVITEU SEJMA

www.primorski-sejem.sl
Portorož
Slabše obiskan sejem rož
Na letošnjem 29. tradicionalnem sejmu rož v Portorožu (1. in 2. maja) je cvetje in sadike ter pripomočke za vrtnarstvo (celo cokle) ponujalo 35 razstavljalcev. Kot so nam povedali si je prodajno razstavo ogledalo okrog 5000 ljudi. To pa je precej manj kot lani, ko je sejem, ki sicer ne ponuja veliko novosti, ogledalo okrog 8000 ljudi. Kaže, da letos organizatorju Hortikulturnemu društvu Portorož zaradi slabšega obiska ni uspelo kriti vseh stroškov prireditve. Vstopnice so bile po enotni ceni 300 tolarjev, a plačati so morali najetje hangarja (1,2 milijona tolarjev), devet cvetnih aranžmajev, (vsak po 30.000 tolarjev) ki jih je pripravilo devet obalnih cvetličarn ter druge stroške. Zlasti slab obisk je bil v nedeljo, 2. maja. Naslednje leto bo jubilejni 30. sejem rož.
Samo varno = lahko zabavno
ali drugače - samo odgovorno = lahko svobodno
Smučarski klub »Capris« iz Kopra oziroma njegova sekcija inštruktorjev enovrstneg kotalkanja (rolanja) je od 20. - 22.4. 2001 v sodelovanju z 11SA/ICP (Mednarodn združenje enovrstnega kotalkanja/Program za izobraževanje inštruktorjev) že drugi organiziral izpite za inštruktorje enovrstnega kotalkanja. Tokrat je izpite opravilo devi kandidatov za I. stopnjo in trije za II. stopnjo.
S širitvijo in poglabljanjem strokovnega znanja o tem športu, kije tekmovalno vse bo razvejan (hokej na kotalkah, hitrostno, maraton, slalom, celo nogomet itd.), rekreativn Pa vse bolj množičen in tudi vse bolj družinski, se odpirajo nove možnosti z Posredovanje strokovnega znanja zainteresiranim. Pa ne gre samo za šport, kaj ojalkc so najbrž tudi najmanjše prevozno sredstvo, za nekatere poklice pa postajajo ž udi delovno prevozni pripomoček.
a 6-10 umih začetnih ali nadaljevalnih tečajih ali posameznih urah se v najkrajšer ožnem času seznaniš s posebnostmi tega športa.
izvedeti kaj več o IISA/ICP naj klikne na: www.iisa.org. Kdor pa že! pridobiti začetna ali izpolniti obstoječa svoja znanja naj za dodatne informacij POkhče Frcnka na 041 574 511 ali SK Capris tel. /faks 05 627 13 42.
Površen P'nC naredimo te£aj v ka'eremkoli kraju na obali, ki ima primerno asfaltn
Franc Pirc- Fren,
tiOK03Kp?\
Avtor iidelm horoskopa: štev, 090 -44-2?
OVEN ž 1.3,-20.4,

LJUBEZEN: Potovanje z drago boste prestavili zaradi dela. ZDRAVJE : Zdravstvene težave so
mimo.
DENAR: Finančno ste preskrbljeni vsaj čez poletje.
LEV 25.?.-22.Q.

LJUBEZEN: Privlačnost partnerja nevarno raste. ZDRAVJE: Naj vas prehlad ne preseneti.
DENAR: Denarja bo sicer malo
manj, a še vedno
dovolj.
STRELEC 22.li. -21.12.
LJUBEZEN: Ne M	kuhajte več zamere.
|| A M ZDRAVJE: Preveč S(e obremenjeni. Treba bo počivati.
DENAR: Finančna injekcija bo zelo dobrodošla.
B//( 21.4.-21.5.
ZDRAVJE: Odlično se počutite.
DENAR: Razočarani boste, ker ne bo pravično.
LJUBEZEN: Ljubezenske težave so mimo. Zopet je posijal sonček.
□
DE VICA 2 3. <3. - 22.9.
0
ZDRAVJE: Pazite na visok pritisk. DENAR: Zopet ste v finančni stiski. LJUBEZEN: Z izgubo ljubljene osebe se še niste sprijaznili.
DVOJČKA 22.5.-21.6.	mmN!CA 25.9.-22.10.
m
LJUBEZEN: Ne pretvarjajte se pred partnerjem.
ZDRAVJE: Bodite previdni, kar se zdravja tiče - preveč ste nervozni.
DENAR: Finančno stanje se očitno izboljšuje.
LJUBEZEN: Preveč ste občutljivi na 1 čustvenem področju.
| ZDRAVJE: Ne jemljite neresno težav s
hrbtenico.
DENAR: Finančna bremena rešujete prepočasi.
KOZOROCj 22.12.-20.1.
ZDRAVJE: Trdega zdravja ste.
DENAR: Pri denarju se pa še kar zapleta. LJUBEZEN: Prijateljske vezi so vse močnejše.
VODNAR 21.1.-20.1.
£
LJUBEZEN:
Neupravičeno ste ljubosumni. ZDRAVJE: Bolečine v vratu bodo popustile. DENAR: Prihajajo boljši finančni časi.
RAK 22.6.-22.1.
LJUBEZEN:Ne
čakajte več, čas je vaš | zaveznik. Pojdite na zmenek.
ZDRAVJE: Pestila vas bo utrujenost.
DENAR: V službi povišanje in zelo dobro finančno stanje.
SKORR!JO N 23.io.-2i.il.
fgm ZDRAVJE: Pazite na prehrano.
DENAR: Dobro ||J; premislite preden sc odločite za nakup. LJUBEZEN: V ljubezni sije sonček.
RJB/ 19.2.-20.3.
/d
Problemi, kako iz njih najlažje.
Vedeževalha vam odgovori po pošM
za samo lOOO S3T+PTT.
S.nT.C. d.o.o.. p.p. 1. 2319 Poljčane
Marezige
Letošnji že 29. praznik refoška bo od 18. do 20. maja 2001. Svečana otvoritev bo v petek
18.	maja ob 18. uri
V Marezigah pri Kopru organizirajo že 29. tradicionalni praznik refoška. V petek 11. maja je bilo v prostorih Vina Koper dopoldne ob 10. uri ocenjevanje vinskih vzorcev. V petek, 18. maja ob 16. uri bo v Marezigah občni zbor vinogradnikov. Vprašali se bodo, ali so že doseženi pogoji za zaščito refoška v Slovenski Istri? Svečana otvoritev 29. praznika refoška in odprtje kanave bo na isti dan ob 18. uri. V soboto, 19. maja bodo na vrsti športna tekmovanja za prehodni pokal Marezig. Že ob 12. uri bo v kanavi degustacija vin in pokušina kulinaričnih dobrot. Ob 15. uri bo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovenije(Trebnje). Nastopil bo tudi domači orkester Rokava iz Marezig. Ob 17. uri bo sprejem predstavnikov Evropskega reda Vitezov vina- Konzulata za Slovenijo. Zvečer bo zabavni program z ansamblom Malibu. Tudi v nedeljo, 20. 5. bo degustacija refoška in pokušina domačih kulinaričnih dobrot in to že ob 11. uri. Ob 14. uri bodo nastopili mladi harmonikarji. Ob 15. uri bo mimohod - povorka z motivi iz kmečkega življenja ter sejemska ponudba. Podelitev medalj in priznanj bo ob 16. uri. Ob 17. uri bo mednarodno srečanje pevskih zborov. Ob 18. uri srečanje harmonikarjev s humoristom. Ob
19.	uri se prične zabavni program z ansamblom Primorski fantje.
A
Radio Tartini P i r a n O
t 05 6730 081 05 6730 085
B radio-tartini@siol.com
f
I
l - Osteoporozo, bolečine v I hrbtenici, psihične težave ter ostale | navidez neozdravljive bolezni,
■	pozdravimo skupaj.
‘ - Najamemo poslovni prostor, do I 20 m2 in sobo, na območju | piranske občine.
• Informacije:	SRD Zdravju
j naproti, tel.: 031/503 151
!-------------------------------
■	Maserati Cabrio letnik 1994 z vso J dodatno opremo, prodam.
I Pokličite na tel.: 041/617 960.
I
| Vedeževalka Luca vam odgovori | na vsa vprašanja s pomočjo kart I in intuicije. Zaupajte vprašanje in I odgovor dobite po pošti. Eno | vprašanje je 1.000,00 SIT +
| poštnina.
S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane
I Celovito urejanje in vzdrževanje | okolice, vrtov, zelenic,žive meje, t grmovnic, barvanje ograj, žlebov J in drugo. Informacije in naročila \na telefon 066 - 527- 828 od 108,00 do 12,00 in od 14,00 | do 18,00 ure
M —......................... ...
| Celovito urejanje okolice, vrtov, | zelenic, žive meje, grmovnic, j barvanje ograj, žlebov in drugo . j Naročila tel 041-789-413
| Rogla in Terme Zreče | Oddam ob jezeru vikend in . komfortne apartmaje, ugodno.
I Tel.: 035 760 332 l Gsm: 041/218 237
\_____________________________✓
&
ZDRAVJE: Občutljivost na alergijo se nekoliko zmanjša. DENAR: Dobili ste občutek za denar. LJUBEZEN: Odločiti se bo treba med mlajšo in starejšo.
Nova rubrika VEDEŽEVANJE
^_________________________
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
i------------»----------1— n

primorski u^p
Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica
Vprašanje:
' Ime:	
| Rojstni datum:	
I Šifra:	J
L	_ i
Človekova aura
Energetski ovoj okoli naših teles pove domala vse o nas in našem počutju
Pojem aure, svetleče meglice, ki obkroža človekovo telo ni nov. Izvira že iz pradavnine. Na slikah iz zgodnjega Egipta, Grčije in Rima lahko vidimo upodobljene ljudi v svetlečem ovoju, še preden so umetniki v krščanstvu začeli upodabljati svoje svetnike s svetlečim sijem okoli glave. Okoli leta 1900 je angleški zdravnik dr. Walter Kilner odkril, da lahko z gledanjem skozi posebne steklene zaslone, napolnjene z dicianinasko kislino, vidi auro človekovega telesa. V Essentii, družbi za svetovanje in inovacije Ljubljana, zadnje leto uporabljajo posebno napravo, ki s pomočjo računalnika omogoča snemanje in opazovanje človekove aure v živo. Z njo si pomagajo pri diagnosticiranju različnih bolezenskih in psihičnih stanj.
Tel.: 01/5131057.
TV Koper -Capodistria praznuje
V četrtek, 17. 5. ob 21.00 uri bodo v Amfiteatru portoroškega Avditorija proslavili 30. obletnico TV Koper-Capodistria. Prireditvi so dali naslov Barve časa - / colori nel tempo
Ob tem pomembnem jubileju bo slavnostni koncert revijskega orkestra RTV Slovenija z gosti. Nastopili bodo Kameleoni, Goran Kuzminac, Lidia Perean, Mef in NOB, Primož Grašič in Vlado Batista, Tri Darija Marušiča, Dea Mušič, Lara Baruca in italijanski pevec, ki naj ostane presenečenje. Dvojezično prireditev bo režiral Samo Milavec. Vstopnice za prireditev so brezplačne.
Javno oddajo bosta povezovala Lorella Flego in Gašper Tič. Prireditev bosta neposredno prenašali koprska in nacionalna televizija, pa tudi Radio Koper- Capodistria.
Osmega maja 2001 je minilo 30 let, odkar so začeli na 27. kanalu nanoškega oddajnika oddajati triurni program v italijanskem jeziku, kot kronika za italijansko manjšino, pet let pozneje pa so začeli predvajati tudi slovenski program. Leta 1976 je nastala prva slovenska oddaja - Odprta meja. Ob obletnici so v prostorih TV Koper odprli sodoben TV7 studio. TV Koper-Capodistria že vsa ta leta opravlja pomembno in nenadomestljivo vlogo na področju informiranja, sožitja slovensko in italijansko govorečih prebivalcev na tej in oni strani meje.
TAJNICE. BODO ZASEDALE
Slovesno praznovanje dneva tajnic Slovenije in razglasitev tajnice leta 2001 bo od 24. - 26. maja 2001 v kongresnem centru Grand hotela Emona Bernardin. V petek 25. maja bo tradicionalni večer Zveze klubov tajnic Slovenije. Organizacijo prireditev je prevzel GV Izobraževanje.
Računalniška konferenca
Šesta mednarodna izobraževalna mednarodna računalniška konferenca MIRK 2001 bo od 17. - 19. maja na OŠ Cirila Kosmača v Piranu. Srečanje z novinarji bo 17. maja ob 13.00 uri. Organizatorji:	Zavod RS za šolstvo,
Ministrstvo za šolstvo znanost in šport in Center RS za pokilcno izobraževanje MIRK.
Piti ali ne piti?
Eden najbolj produktivnih novinarjev Dela v Piranu Boris Šuligoj na tiskovnih konferencah praviloma nikoli ne pije.«Okusite (prečiščeno) pitno morje iz marine«, mu je ponudil strokovnjak. Boris je malce okleval potem pa popil kozarček in dokazal kako čista voda je v portoroški marini.
Nova pivnica in pivovarna Emonec
Podjetje Emonec d.p.o. je na Vanganelski cesti 20 v Kopru, v nedeljo, 13. maja 2001 ob 16J)0 uri popoldne, ob prisotnosti številnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja Obale ter njihovih poslovnih partnerjev, odprlo novo pivovarno in pivnico Emonec.
Utrinki z Internautice 2001
Na zdravje Internautici 2001
Začelo se je z lepim vremenom in znano melodijo. Goste je najprej toplo pozdravil Enes Lojo, direktor Marine Portorož, potem pa smo slišali nekaj pozdravnih besed predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja in piranske županje Vojke Štular, ki sta skupaj bogom Neptunom svečano prerezala otvoritveni trak Internautice 2001. 350 razstavljalcev, na desetine prireditev, velika paša za oči tisočih obiskovalcev. In odmevi? Odlično!
Prestižne
ure
Searancer firme Ta g Heuer zo najboljše jadralce na
Internautici
2001
vaše počitnice niso tako daleč kot mislite ...
... s krediti Banke Koper
obiščite nas v vseh poslovalnicah Banke Koper
fC Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6000 Koper, www.banka-koper.si