je bil le ta, da to, kar so starci pripisovali Perunu, Belinu, Živi, Ve- lesu itd., so prenesli njihovi otroci na Kristusa, na Marijo, svetnike in na hudiča. Ljudje so vidili povsod Kristusove solzice, Marijine lasce, Marijini plašček in čeveljce, sv. Janeza rožo, hudičev griz itd. Nehote so tudi duhovni pripomogli, da je narod zadržal vero na čeznaravne lastnosti rastlin s tem, da so izganjali vraga iz njih. *) Mnogo cerkvi se je zidalo na mestih, kjer so prededi naši č;)slili svoje bogove, zato da bi loze privadili se nove vere. Dolgo časa se je obdržala šega, svete drevesa ovijati z venci in razsvitljevati jih s svečicami. Smrekulja svetega večera, na ktero Jezušek našim (r)eščanskim otrokom obeša darove, ni nič druzega, kakor iz ajdov­ skih časov pridržana pokristjanjena in iz severnih krajev k nam zanesena šega. Med razniini čarovnimi zelišči jih je mnogo, ki so popolnoma brez vsake moči, ki so pa vendar le neizrečeno slovela, in časih še bolj, kakor res zdravilne rastline. Preden začnemo naštevali različnih čarovnih zehšč, hočemo go­ voriti o poveslnici dveh najimenitnejih čarovnih zelišč bolj na drobno, da bo mogoče druga bolj na kratko pregledati. »• , . (Dalje prihodnjič). - Mythologieiie starice. (Zapisal Dav. Trstenjak.) 5. O orehu. Narodne povesti Slovencev oreha večkrat omenjajo. Kdor se pod orehom narodi, ta je zmiraj srečen; vendar pod orehom spali ni varno, ker oreh napravlja glavobol. Pred ž^enina in nevesto položi slarašina pozlačene orehe, da bi bil srečen nju zakon. Ce kdo hoče, da mu oreh prav obrodi, naj noseča žena pervi ort>hov sad pobere. Če so orehi zelo petini, pravijo, da je tisto leto dosti pankertoV. Stari paganski Sloveni so tudi orehovo drevo častili, in v Stetinu je stal božanstvu posvpčtn oreh, pod katerim je voda izvirala in kleremu je bil poseben sveščenik varuh, ki se je samo z orehi preživljal (Vila *) Idco per emn, qui dat herbas servituti, sicut bas herbas N. et N. bisnedico t aanctifico f fngandos Daemones ad deđtruonđnm omne tnalcflcium et ađ annihilandum incantamentum Uganaea «tc, i s. Ottonis in Ludewig S. Ep. L. III. cap. i 5. pag. 512.) — Tudi Val­ vasor omenja čudotvornoga oreha m Kranjskem, katerega je ljudstvo v veliki časti imelo. Pri Rimljanih je bil oreh symbol veselja in zakona (Plin. Hist. nat. XV, 24) in nevesta je orehe med otroke metala grede v sveto vežo h poroči, (primeri prislovico: meces projicere). 6. O reci utvi. * Reca, 6lva, utva je posebno vodni ptič: zato ime reia, niva ante, ente, anat sansk. a t—a nt, ire, fluere: zato imena ruskih rek: Ut, jezera: I tovo, Utin itd. (primeri grško vy^o-aa po Pottu, die Schwimmerin, Wasserbewohnerin). Ona je tedaj symbol vode; odtod povesti o zlatih utvah (recah), ktere po rajskem jezeru plavajo. O rajskem jezeru pravijo Slovenci, da je nekje daleč daleč na najviši gori. Valovi jezera so svetli^ kakor srebro, in po jezeru fse vozijo morske deklice (= Rusalke, Vile, bele žene, vodne žene). Na dnu rajskega jezera neki leži zlati ključ do nebeških vrat, do kterega le zlata utva more. Svoje dni je kmetic vlovil zlato utvo, prišedši do rajskega jezera skoz visoko goro, kamor so ga palečnjaki peljali. Hotel jo je ubiti, ali ona je spregovorila in rekla: Nič mi ne stori. prinesla ti bom iz dna jezera zlati ključ do nebeških vrat. Kakor obljubila, tako storila. Kmetic gre nazaj proti gori, ali vrata, skoz katere je menil nazaj, bile so zaprte. Moral je torej čez visoko goro plaziti. Ko je bil na voku (Bergspitz) gore, vzel je zlati ključ iz torbe in mislil je, da bi utegnil do nebes seči in vrata nebeške od­ preti; ali na enkrat, ko ga proti nebu vzdigne, jelo je bliskati in grmeti; silen vihar ga unese in naenkrat je bil na trati pred svojim domom. Nič ni se mu zgodilo; zlata utva ga je na hrbtu zanesla skoz grom in blisk in hitro odletela, ko ga je bila na trato postavila. Enake povesti imajo tudi Nemci o jezeru, ktero leži na ,,G1 a s- bergu" od: glizan, novomešk gleissen = scheinen; torej svetla gora; ni pa od Glas (steklo), kakor nekteri nemški jezikoslovci mislijo. Nemški „Glasberg" je zlata gora slovenskih povesti. Ako je ključ po učenem Kuhnu Symbol bliska, tako je zlata reca, utva podoba bele žene. Vile, boginje nebeške vlage, rodovitnega de­ ževja; (primeri nemške Schwanenjungfrauen, ktere tudi niso drugega, kakor bele žene, nebeške vodne žene, dežo- in vlagonosne megle). Sedaj zapopadarao, zakaj utvo, reco nahajamo med pridevki Radegostovimi; ona je symbol mokrote, vlage, in mokrota, združena s solnčno toploto, stvarja rodovitnost. Pri Serbih je utva: „nekakva tica vodena; kažu, da je po terbuhu žuta kao zlato, i zato se svagda pjeva": utva zlatokrila. Vuk (rječ s.) je v Besarabiji vidil divje rece, kterim so bile krila kot pozlačene, in misli, da so le-le utve narodnih pesem, kterih sedaj ni več v Serbiji najti. Staroslovenski bi se utva glasila Atva ali z drugo pritiklino Antia. Ime Antia=Ulia po gostem najdem na slovenskorimskih kamnih. Tudi pri Serbih je bilo ime Utva, Utvija „Frauenname" omiljeno. Ante-Ule se vjemajo s staroindiškinii mythicnimi pticami Ati, močna oblika Anti, Kos kritike. Considerate omnia, et quae bonum tenete. Kritike nam je treba, ali pravične ne sebične, kritike, ki ima krepko, nepremakljivo podlago. To velja še posebno o kritiki, ki graja slovniške napake, ki kvarijo dela pisateljev naših. Ni dosti, da je pretresovavec zveden slovničar, varovati se mora enostranosti in starega kopita. Kakor učenosti vedno napredujejo, tako se tudi jezik vedno lepša, žlahni in pili; zastarane pravila in izrazi se umikajo novim. Pa kaj bom delal obširen vvod, mar naj precej povem, kam merim. Sestavek »nekaj o stanji in potrebah našega slovstva" (Gl. 1863. 1. 1. str, 24) me je primoral, da sem napisal nekoliko vrstic, ki naj bi na kratko povedale, kaj sfr mi dozdeva v omenjenem spisu krivega. Pisatelju so naj bolj pri srcu germanizmi in tajiti se ne da, da bi ne bilo težko, dodati jih še ktero kopo*). Pa preglejmo nekaj natančniše, kaj graja in denimo njegovo mnenje na rešeto. „Ne spomenjaj sebe ga" si g. pis, ne more razjasniti. Tudi meni se taka godi, sodim pa, da se je vrinila ali tiskarska pomota, ali je pa pisatelj napek zapisal, ker v tej obliki stavek ne pomenja nič. „Vagati svoje življenje" se zdi g. presojevavcu napačno, vendar povedal ni, kaj bi mu bi'o po všeči in s kom bi se dala zmota po­ praviti. Da ima beseda vagati samo pomen **) „abwägen" ni doka­ zano in omenim tu samo domače, povsod znane prislovice: Kdor ne vaga, je brez blaga, kjer vagati gotovo ni = abwägen, ampak wagen. S tem pa ne zagovarjam besede vagati, ki je očitno p t ujka, ampak le omenim, da moramo resno preudarjati, preden delamo v tacih stvareh sklepe, ki nevedne zapeljujejo ter jim laž za resnico podajajo. *) Kopa pri nas na gorenskem Kranjskem pomenja štiri kake reći: kopa orehov, jabelk = štirje orehi, štiri jabelka, **) Pomen je Begriff. Zäumen ne velja, še manj zaumek. Cul sem letos na lastno uho kmeta iz loških hribov: Ne vem, kakošue pomene ima tik človek. Pis,