ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h AMA ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 OMjm&ME VLJUDNO VABLJENI! MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE Mazda TRIBUTE 2.0i (! 4x4 (124 KM), «a 42.300 DEM oz. 4.791.400,00 SIT H* Zor>esl/il => klimatska naprava =» 4x air bag => el. pomik stekel in ogledal XVltlV1S1 centralno zaklepanje => ABS, EBD, TCS => sedeži ter volan nastavljivi po višini. MMS KREDIT & LEASING MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtcjvleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE. OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO! www. mazda.mms.si mazoa 1410 Me 65 Tel, (03)5664-729 odprto: od 8. do 18. Ure; AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359 sobota: od 9. do 13. Ure ZA VAS ZE12 LEI POSLOVNI IMENIKI SLOVENI JHEL® RUMENE STRANI Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 85 20, www.rumenestrani.coni I N T E R MARKETING sik Celje Jr.?: Er: J G UVODNIK Letošnje kisle kumarice so nam prinesle jezo Štajercev na prestolnico in prestolnega ministra, pojavila se je nova osebnost na politično-populističnem obzorju, sveto jezo kmetov, sicer upravičeno, saj država noče izpolnjevati zakonskih določil, seveda le takrat, ko mora dajati - za vzeti je vedno pripravljena. Sploh je marsikaj čudnega v tej podalpski deželici: bojim se, da čedalje bolj prevladuje argument moči, namesto moč argumentov. Iz politike se to seli še na druge plasti življenja. Zdrahe, ki pretresajo deželo, so politiki zakuhali -ukinimo jih - ali pa še bolje - ljudstvo zamenjajmol Hec je, če zahtevamo od kmetijstva naj namakajo, če pa imajo komaj za pokritje proizvodnje iz iztržka, recimo pšenice... Pa raje plačamo... pa četudi več, kot znaša njihov doprinos v BDP! Podobnost z rudnikom, ki je zahteval več vlaganja, kot pa je dal, je zgolj kronično slučajna... Res je nekaj čudežnega v tej deželi! Še najvišji cerkveni šef je ugotovil, da ti popularnost zraste, če čez državo "šimfaš", samo da se je uštel, je še po medijih udaril - kadar država to stori, gremo vsi v luft. Ja oblastniki pač..., že videna zgodba. Mojmir Maček Nekaj iz vsebine Nov izbirni glasbeni program <^7^ Remont v IEI Iri stoletja v Novo Štifto Radeško podjetje v Ameriki c[l7^) Vabilo na Zarjavele trobente Žuratorska (31) Športne drobnarije ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D. direktorja: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Jože Ovnik, Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 30.08. 2001, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 3.159,00 SIT, 1 tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ^600 Nek pregovor pravi: 'Vse ob svojem času’, zato gre omeniti, da na filmske predstave občinstvo ni zamujalo, beležijo pa, da so bile slabše obiskane kot prejšnja leta. Doslej med najbolj gledanima filmoma po številu gledalcev v zagorskem kinu prednjačita: Zadnja večerja slovenskega režiserja Gojka Anzeljca (457 gledalcev) ter ameriški film Brodolom režiserja Roberta Zemeckisa (321 gledalcev). Vsekakor pa v zagorskem Delavskem domu pravijo, da filme dobavijo v redkordnem času, zato si bo že kmalu mogoče ogledati tudi najnovejšo filmsko uspešnico Dnevnik Bridget Jones v režiji Sharon Maguire, za katerega je že pravcato navdušenje, v zagorskem kinu pa bo na sporedu v okviru 150. filmskega gledališča, ki bo v torek, 11. septembra ob 21. uri. Ali veste, da so sončna očala aktualna skozi vse leto? Zavoljo nevarnih UV žarkov, jih je moderno nositi ob vsakem sončnem dnevu, četudi pozimi. Hit poletne sezone pa so bila sončna očala, pri katerih so oblikovalci uveljavili odtenke stekel v oranžni, vijolični in barvi španskega bezga. Za najnovejše trende pa je znano, da bodo modemi podloženi pravokotniki, mačje oči, okvirji z najlonsko vrvico spodaj. Tudi pri zagorski Optiki Optikus Irene Trampuš so s slednjim dobro založeni in povedali so, da v modo prihajajo optične linije "70-ih" in da oblikovanje modnih dodatkov kot so čevlji in pasovi, vpliva tudi na trde ali mehke linije novih oblik okvirjev za očala, pri katerih so domiselno ali redizajnirano oblikovani mostički in ročaji okvirjev, (foto: RR.) Naj tudi letošnje počitnice šolaijem ostanejo v prijetnem spominu. Tudi likovna ustvarjalnica, ki sta jo pripravili mentorici Milena Grom in Majda Tomažič, je privabila šolarje, da so v sredo, 22. julija na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju ustvarjali šopke iz suhega cvetja ter barvali vaze. Izdelke so oblikovali iz fimo-mase, nabavljeno suho cvetje pa oblikovali v posebne vazice, ki sojih svojevrstno pobarvali. V organizaciji DPM Zagorje so počitniške dejavnosti šolarje navdušile, saj so jim popestrile vroče poletne dni. (foto: P.R.) ER. V ZASAVJU SKUPNO 660 PRVOŠOLARJEV V Litiji devetletka ni več novost, v Trbovljah pa devetletka postaja realnost s šolskim letom 2001/02. Zato so med prvošolci, ki so napolnili osnovne šole, v Trbovljah razdeljeni na osmošolce in devetošolce. In koliko prvošolcev je letos v Zasavju? V zagorski občini je na OŠ Toneta Okrogarja vpisanih 24 in na podmžnični osnovni šoli Kisovec in Senožeti: 14 in 11 prvošolcev. Na OŠ Ivana Skvarča so povedali, da imajo skupno s podružničnima osnovnima šolama v Podkumu in Čemšeniku 60 prvošolcev, na OŠ Ivana Kavčiča Izlake je vpisanih 27 ter na izlaško podružnično OŠ Mlinše 8 prvošolcev. OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik bo obiskovalo 71 prvošolcev, OŠ Dol pri Hrastniku pa 31 prvošolcev. V OŠ Litija je v devetletko vpisanih 56 prvošolarjev in na podružnične osnovne šole na Savi, Konjšici in Polšniku še skupno 11 prvošolarjev. Tudi na OŠ Gradec, kjer že drugo šolsko leto poteka devetletka, bo šolske učilnice popestrilo 32 prvošolcev, na podmžničnih šolah v Jevnici, Hotiču, Kresnicah pa se jim bo pridružilo še skupno 23 prvošolcev, na podmžnični osnovni šoli Vače pa še vedno poteka osemletka, kjer bo v prvih razredih letos novih 9 učencev. V Trbovljah so z novim šolskim letom zakorakali v devetletko, zato so se šestletniki vpisali v devetletko, sedemletniki pa v osemletko. Na OŠ Trbovlje je skupno s podružničnima šolama Dobovec in Alojz Hohkraut v osemletko vpisanih 71, v devetletko pa 69 prvošolarjev. Na OŠ Tončke Čeč Trbovlje so dejali, daje v osemletko vpisanih 30, v devetletko pa 38 prvošolcev. Na trboveljski OŠ Ivana Cankarja pa bo prvi razred devetletke obiskovalo 24 učencev, prvi razred osemletke pa 51 učencev. Na prvi šolski dan, ki bo letos potekal v ponedeljek, 3. septembra, bodo prvošolarjem učitelji kot tudi starši zaželeli veliko sreče in veselja s šolskimi knjigami. ER. ZAMENJAVA V ŠMARTNEM V župniji Šmartno pri Litiji se je letos po desetih letih tamkajšnjega službovanja poslovil župnik Franci Kadunc, ki je novo službeno odgovornost prevzel v župniji Planina pri Rakeku. Na novo delovno mesto je odšel tudi kaplan JanezAvsenik. Nov župnik, kije v šmarski župniji že nastopil službo, je Marjan Lampret, nov kaplan pa Andrej Župan. Šmarčani so se od obeh odhajajočih hvaležno poslovili ter z dobrodošlico sprejeli tudi novega župnika in kaplana. ER. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 56 64 166 fax. 03/ 56 64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ........................... kraj .......................... poštna št. ulica.............................. telefon datum .................... podpis .... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) iuTlTlŠ n 1 MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA VEDENJSKI VZOREC V Sloveniji so nekatera gospodinjstva pred kratkim po pošti prejela anketne pole o vedenjskem vzorcu Slovencev. Meni obrazce niso poslali. Vem pa, da je bilo v anketi med drugim omenjeno tudi nekaj o samomorih in alkoholizmu ter uživanju drog. V svojem razmišljanju za današnjo številko mi je v lobanjsko votlino, kjer naj bi bivali moji možgani, udarila misel o samomorilskih nagnjenjih slovenskega prebivalstva. Slovenci smo čuden narod. Obremenjujemo se z vsem, le s tem kako prijetno preživeti življenje, ne. Naša naselja in mesta so tako majhna, da se med seboj skoraj vsi poznamo. Izjema so morda malo večji kraji: Ljubljana, Maribor, Celje. Zaradi majhnosti urbanih okolij v katerih živimo, so vsa naša dejanja vedno na vpogled vsem in vsakomur. Življenje Slovenca se tako, kot življenja vseh ljudi tia svetu, sestoji iz uspehov in neuspehov. Paleta dejavnosti uspešnosti ali neuspešnosti je široka; ljubezen, družina, šola, delo, družabnost i.t.d.. Če Slovenec doživi uspeh, tega okolica kjer živi ne zazna. Okolje se zaradi nevoščljivosti potuhne kot, da se nič ne dogaja. Uspešen posameznik ostane sam s svojim uspehom in denarjem -morda. Človeško pa je, da človek svoj uspeh in svoje veselje z nekom deli. To mu daje moč in pomeni potrditev, daje storil nekaj dobrega in koristnega. Bog ne daj, da pa Slovenec doživi neuspeh, polom, fijasko. Okolica mu kaj hitro pokaže, daje seznanjena z najnovešjimi dogodki - neuspehom. Drama, ki jo doživlja neuspešen pozameznik s pomočjo obnašanja okolja kaj kmalu lahko preraste v tragedijo. Psiha posameznika pravzaprav ne podleže toliko zaradi neuspeha samega, bolj zaradi tega kako neuspeh posameznika izkoristi okolica za napad nanj in njegovo uničenje - samomor. Seveda ima tragedija posameznika svoj namen. Tragedija posameznika na okolje deluje, kot pozitivna terapija v smislu: glej njemu gre še slabše, kot meni, nam. Učinek takšne terapije je za okolico torej pozitiven, le zdravilo je drago. Pravzaprav pomeni tragedija posameznika možnost preživetja za množice, samomor pa neke vrste naravna selekcija, ko slabiči umirajo, močnejši ostanejo. V Sloveniji imamo še druge vrste samomorilce. Za to skupino je značilno, da se ne odloči za samomor na hitro, temveč na počasno, vendar zanesljivo predčasno umiranje. Pri teh ljudeh so vzroki za dejanje samomora bolj zapleteni in nevarni tudi za širše okolje. Sem spadajo razni zasvojenci, uživalci vseh vrst mamil, predvsem alkohola. Alkoholiki, vozniki so posebna skupina samomorilcev, ki jih glede na podatke, ki jih beleži policija med vzroki za prometne nesreče, lahko uvrščamo tudi v skupino naklepnih morilcev. Če se nekdo odloči, da bo na takšen ali drugačen način sam sebi odvzel življenje je težko razumljivo, vendar se najdejo olajševalne okoliščine in razumevanje za te vrste zablodelo dušo. Težje razumljivo pa je dejanje posameznika, ki pijan sede za volan in tako ogroža v okolju ljudi ne glede na njihovo starost in željo po življenju. Uživanje alkohola je pri nas čisto legalna in pravno nesporna stvar. Alkohol se da kupiti v neomejenih količinah kjer koli in kadarkoli. Konzumiranje alkohola je torej stvar posameznika. Vsi, ali skoraj vsi, si vsaj občasno privoščimo kakšen kozarček ali dva. Za boljše razpoloženje, sprostitev, zdravje. Brez alkohola skoraj ne znamo več proslavljati, praznovati, se zabavati. Nekateri, že zasvojeni, ga zamenjujejo celo za prehranjevanje. Če kdo uživa alkohol vede ali ne vede v takšnih količinah, da s tem ogroža svoje življenje, je to čisto njegova stvar, tako, kot je stvar odločitve posameznika, če si kupi vrv za obešanje. Če pa se kdo redno prekomerno naceja in v takšnem stanju sede za krmilo svojega vozila, je to zagotovo kriminalno dejanje. Če voznik v vinjenem stanju huje telesno poškoduje ali celo smrtno rani udeleženca v prometu, sledi krajša ali daljša zaporna kazen. Če do takšnih posledic v času vinjenosti med vožnjo ne pride, sledi le denarna kazen in začasen odvzem vozniškega dovoljenja. Zanimivo, kako zakonodaja pravzaprav ščiti to kategorijo samomorilcev-morilcev. Po moje so pijanci za volanom pred storitvijo prometnega prekrška s telesnimi poškodbami ali smrtnim izidom, potencialni morilci, ki bi jih morala policija ob ugotovitvi vinjenosti takoj obsoditi za poskus naklepnega umora. Saj vem, da moje razmišljanje ne bo vplivalo na odgovorne organe v državi, da bi spremenili zakonodajo. Upam le, da bo kateri od voznikov, ki redno ali občasno upravljajo volan svojega jeklenega konjička ali konja, malo razmislil o svojem početju in spremenil svoje vedenjske navade ter tako prihranil kakšno nedolžno človeško življenje, tudi lastnega. Lep pozdrav vsem človeškim bitjem in "oslom za volanom", Melisto SPREMEMBE IN DOPOLNITVE HRASTNIŠKIH PLANSKIH AKTOV V sredo, 8. avgusta je organizirala hrastniška občina v poslovni dvorani javno obravnavo razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje občine Hrastnik v obdobju 1986 do leta 2000. Uvodno predstavitev namena obravnave je podal Janez Kraner, tajnik občine, Zdenka Žnidaršič iz celjskega razvojnega centra, ki je planske dokumente izdelala, pa je pojasnila, daje prišlo do sprememb zaradi uskladitve s planom Republike Slovenije in spremembe mej ureditvenih območij. Poleg petih predstavnikov občine se je javne razprave udeležilo petnajst občanov, ki so zastavili kar nekaj vprašanj. Predstavniki počitniškega naselja s Kopitnika je naprimer zanimalo, če je mogoče spremeniti namembnost počitniške hiše v stanovanjsko hišo. Iz odgovora je bilo razvidno, da so v planskih dokumentih določene počitniške cone, kjer se namembnost ne bo spreminjala. Stanovanjski objekti morajo imeti namreč bistveno večjo komunalno opremljenost. Posameznim kmetom se zdi neumno, da delček svojega zemljišča ne morejo podariti svojemu otroku za stanovanjsko hišo. Odgovorili so, da je bila kategorizacija kmetijskih zemljišč narejena že leta 1984, vendar se v izjemnih primerih lahko predlaga poseg na kmetijsko zemljišče. Vlada potem predlog potrdi ali ne. Zanimivo je bilo tudi vprašanje oziroma odgovor, kateri so kulturni spomeniki na Marnem. Planski dokumenti so bili razgrnjeni na občini do 14.avgusta. Fanti Moljk V HRASTNIKU ŠE NI SUŠE Sredi avgusta so imeli v Hrastniku še dovolj vode za normalno oskrbo, čeprav že dolgo ni bilo dežja. Za normalno oskrbo je potrebno približno 80 litrov na sekundo, tak pretok pa so tudi namerili. Se pa že marsikatera gospodinja obnaša racionalno in uporabljeno vodo, ki gre navadno v iztok, uporabi za zalivanje rož. Fanti Moljk •r.— — J. M.Ji KV.n:: JESENI NOV IZBIRNI PREDMET V DEVETLETKAH Letošnje šolsko leto obeta v devetletkah nov glasbeni izbirni predmet klaviatura in računalnik. Namreč strokovni svet za splošno izobraževanje je spomladi sprejel učni načrt za omenjeni izbirni predmet in tako odprl uradno pot za poučevanje na devetletkah. Klaviature so pred več kot desetimi leti pričeli poučevati na nekaterih glasbenih šolah, vendar le kot variacijo inštrumenta. Z razvojem računalništva, čedalje lažjo dostopnostjo in povezavo klaviatur z računalnikom, se odpirajo različne možnosti muziciranja in uporabe računalniških aplikacij v glasbi. Glasbeni pedagogi poudarjajo predvem pomoč pri razumevanju sestave glasbenih delov, saj je mogoče v povezavi klaviatur in računalnika Dopustniško srečanje DJP Zagorje ob Savi V nedeljolž.8.2001 so se člani ter članice društva jadralnih padalcev Zagorje ob Savi zbrali na članski tekmi, katero so izpeljali tako, da so se »leteči« člani pomerili v natančnosti pristajanja, ostali (tisti ki so bili prizemljeni) pa so tekmovali v pikadu. Za praktične nagrade se društvo zahvaljuje naslednjim: Krka kozmetika - Novo Mesto, Avtoprevozništvo ter posredništvo - Tomažič Miro s.p., Bar Štulm -Ivšek Bojan, Bar Kisovec ter Podlesnik Peter. vnaprej programirano glasbo razstaviti na sestavne dele, jih analizirati, zaigrati in končno teoretično razumeti. V Zagorju ima že več let sedež KD »EN VOX«, ki se ukvarja s poučevanjem in povezovanjem klaviatur in računalnika na pedagoški in raziskovalni ravni. Protagonista in gonilni sili sta Igor in Dimitrij Beuermann. Vsako leto Tekmovanje organizirajo v naslednjih programskih glasbenih kategorijah: Glasba za ansamble ORLEK in FOXYTEENS Glasba za ansamble je tesno povezana z besedno umetnostjo. Izbrati je potrebno primerno besedilo in ga uglasbiti. Vodje obeh glasbenih skupin bodo po svoji presoji uspešne glasbene predloge priredijo za učence v okviru zaključka šolskega leta »Veselo glasbeno šolo«. Letošnje leto je potekala tudi na Medijskih Topicah, obiskovalo jo je XX učencev in člani njihovih družin. Za jesenski del je v teku razpis za revije in tekmovanja vesele glasbene šole pod imenom GLASBENA USTVARJALNOST. Nekateri cilji, ki jih želijo doseči so: -omogočiti in vzpodbujati glasbeno ustvarjalnost s pomočjo uporabe računalniških orodij; še posebej glasbenih zapisov v MIDI ali MP3, ki omogočajo komunikacijo po internetu. -Najboljše dosežke bodo objavili na svoji spletni strani www.vesela-glasbena.com Novembra letos bodo najboljše dosežke predstavili na koncertu v Zagorju ter ob tej priložnosti organizirali prijeten glasbeni dogodek za udeležence tekmovanja, njihove starše in prijatelje ter ostalo občinstvo. uvrstili v svoj koncertni program. Glasba za vaš ansambel Če že sodelujete v glasbenem ansamblu, lahko na tekmovanje prijavite svoje skladbe. Glasba za gledališče Glasba se lahko povezuje z besedilom ali pa predstavlja dopolnilo odrskemu dogajanju ter pri tem orisuje vzdušje, predstavlja čustva. Glasbena oprema videoposnetka Pri vsem tem ni naklučje, da so avtorji omenjenega učnega načrta za devetletko mag. Dimitrij Beuermann, Lado Jakša, Igor Beuermann, recenzenta pa Metka Lebar in dr. Andrej Misson. Nov predmet klaviatura in računalnik je namenjen učencem od 7. do 9. razreda. Predmet traja dve leti po 35 ur (v 9. razredu 32 ur). Po opravljenem prvem delu programa bo v 8. ali 9. razredu mogoče izbrati nadaljevanje klaviatura in računalnik 2. (mm) Ivš a:? h.i | V TET BODO ZAKLJUČILI REMONT Vinko Kurent, direktor sektorja vzdrževanje naprav v TE Trbovlje, je povedal, da so generalni remont bloka 125 MW pričeli 18. junija 2001. Le-ta je bil prav zaradi obsežnega dela na turboagegatu (kompletna demontaža turbine z okrovi) in popravila oziroma revitalizaciji okrovov visokotlačne turbine (notranjega in zunanjega) zahteven in temu primerno dolg. Prav zaradi tega so bili poslani deli v firmo ZRE Katowice na Poljskem, ki je tudi generalni izvajalec remonta. Na letošnjem remontu sodeluje približno 45 firm, seveda tujih izvajalcev. Delavcev je bilo skupno domačih in tujih od 350 do 400, povprečno pa je na delovišču okrog 250 delavcev izvajalcev, vključno z delavci iz sektorja vzdrževanja. Na revitalizacijo oz. popravilo so poslali v firmo izvajalca remonta ZRE iz Katowic notranje in zunanje ohišje oz. okrova visokotlačnega dela turbine, visokotlačni rotor turbine in srednjetlačni rotor ter manjše dele turboagregata (ležaji, pokrovi ventilov). Kar se teh delov tiče, so v glavnem že v Trbovljah, v ponedeljek 13. avgusta pa je prispel notranji okrov z labirintnimi tesnili visokotlačnega dela turbine in pa žarilna naprava moči 200 kW. Slednjo rabijo za sanacijo priključnih cevi bobna kotla. Transportna povezava-gumi transporter pepela in žlindre - elektrarne z deponijo v Prapretnem je v fazi dokončanja. Trak je bil dobavljen 20. julija letos, šestega avgusta so pričeli z zamenjavo oz. s spajanji in je gotovo. Nepredvideno podaljšan remont so povzročile na defektoskopiji ugotovljene poškodbe - razpoke zunanjega okrova visokotlačne turbine.Na Poljskem so jih v enem mesecu sanirali in 10. avgusta jim je uspelo ta okrov dobiti v elektrarno in pričeti z montažo. Konec avgusta naj bi pričeli s poskusnim zagonom naprav, ki so že dokončane. V zadnjem tednu avgusta so opravili tlačni preizkus kotla, zatem pa je le še kompletiranje teh naprav, istočasno montirajo turboagregat. Tako bodo 1. in 2. septembra še preizkušali turboagregat in v ponedeljek 3. septembra blok sinhronizirali na omrežje, kot je predvideno po planu. Kar pa se tiče ureditve okolice in mostu, je bilo pomembna predvsem zaradi usposobitve mostu za transport delov težkih do 18 ton. Parkirni prostor in ostalo pač še gradijo in upajo, da bo tudi to v mesecu ali dveh končano. Remont,ki ga načrtujejo za prihodnje leto, bo trajal približno mesec in pol, zamenjal pa bodoi kanale dimnih plinov, ki so že skoraj dotrajani. Prav tako bo potrebno delno zamenjati ocevje uparjalnika in naknadnega pregrevalnika kotla. Na turboagegatu s pomožnimi napravami pa bodo opravili revizijo. R.Š. RIZIČNEMU KAPITALU ODPRLI POT V petek, 17.08.2001, ob 10.00 uri so se v Medijskih toplicah na Izlakah zbrali predstavniki Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (NLB) in Regionalnega centra za razvoj d.o.o. iz Zagorja ( RCR ). Na srečanju so svečano podpisali sporazum o sodelovanju med NLB in RCR z namenom skupnega nastopanja pri financiranju podjetniških projektov z rizičnim kapitalom. Postopek podpisa pogodbe je vodil g. Drago Butja, predstavnik RCR. Vse navzoče je nato nagovoril direktor RCR Zagorje, g.Tomo Garantini. Neorganizirana ponudba rizičnega kapitala je bila doslej ena izmed slabosti na področju spodbujanja podjetništva v Sloveniji. Podpisani sporazum je prvi in zelo pomemben korak pri odpravljanju te slabosti, saj sta partnerja mreža razvojnih centrov in močna finančna ustanova, ki je sposobna spremljati vse izbrane projekte. NLB bo prevzela financiranje projektov, RCR pa bo v okviru celotne mreže regionalnih razvojnih agencij in centrov v Sloveniji oz. njihovih garancijskih skladov koordiniral iskanje in izbiranje primernih projektov. Izbrani projekti se bodo potegovali za posojila v višini od 50 do 200 milijonov tolarjev za posamezni projekt. Izbrani projekti naj bi imeli 15 do 20 odstotno letno stopnjo donosnosti. S podpisom sporazuma se odpirajo nove možnosti za razvoj podjetništva. Direktor NLB, g. A. Hazabent je predstavil pristojnosti in obveznosti NLB in RCR. Predstavnica RCR, Romana Butolen, pa je na kratko predstavila pomen in vsebino sporazuma. Sporazum so svečano podpisali direktor NLB, g. A. Hazabent, direktor sektorja za podjetniške finance NLB, g. Z. Bizjak in direktor RCR, g. Tomo Garantini. Po podpisu je sledila še krajša novinarska konferenca, na kateri so zgoraj omenjeni odgovarjali na nekatera vprašanja prisotnih novinarjev. IRH ŠTEVILO BREZPOSELNIH SE ZMANJŠUJE Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Slovenije se število brezposelnih zadnje mesece postopoma zmanjšuje v okviru vse države. Deloma se to pozna tudi v zasavskih občinah. Tako je bilo konec junija letos v posameznih zasavskih občinah. Tako je bilo konec junija letos v posameznih zasavskih občinah naslednje število nezaposlenih: v Trbovljah 1366, v Laškem vključno z Radečami 1016, v Litiji 952, v Zagorju 794 in v Hrastniku 629. Največ nezaposlenih je bilo prijavljenih v Mariboru (12.578), najmanj pa v Idriji (260). V celoti je bilo na koncu prvega polletja v Sloveniji 97.824 brezposelnih oseb. IL Z NADZIDAVO NOVIH ŠEST STANOVANJ Pred tedni je celjsko gradbeno podjetje Ingrad začelo z nadzidavo stanovanjskega bloka na Ulici 1 .junija 34 v trbovljah. Po projektu AKA d.o.o. iz trbovelj bodo izvajalci del že septembra letos dokončali šest novih stanovanj. Blok poznajo domačini kot cementamiški blok, ker gaje pred desetletji zgradila Cementarna Trbovlje za svoje zaposlene. Namesto prejšnje ravne strehe, ki je pogosto ob deževju zamakala, so sedaj nad nadzidano zgradbo postavili klasično dvokapno streho s kukerli, pokrito s strešniki. Ko bodo stanovanja dokončana, se bo izvajalec del lotil še obnove tega bloka. V teku je akcija za prodajo oziroma nakup teh šestih stanovanj. IL V teh vročih mesecih se je nabralo nekaj fotografij, ki nas spo- siap Kotredesčice pri švepovni v Zagorju: bo še dovolj vode? (T.B.) minjajo na poletje. Pa naj razveselijo še vas! Vročino jih je nagnalo v Medijo... (T.B.) Še račkam v ribniku je vroče... (T.B.) V "šlaufu" je lepo! (I.G.) Prava vročina (T.B.) 30. VELSRPNA 2001 mi 3 mn Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ODGOVOR ANDREJU KOSU V prejšnji številki je bila objavljena vaša reakcija na mojo kolumno z naslovom Rode in Tito ali dan in noč. Vesel sem, da ste si našli čas in jo ocenili. Čeravno se mi dozdeva, da ste ocenjevali tudi tisto, kar v kolumni zagotovo nisem napisal. Nekoliko manj se mi zdi smiselno vaše poseganje v mojo zasebnost, kjer ste pa prav tako kot v oceni kolumne, brcnili v temo. Tudi sam bi lahko kaj napisal v vaši zasebnosti, pa me: l.ne zanima in 2. nisem toliko skrajno nesramen, tendenciozen, zavajajoč, pritlehen, dvoličen pisunček, niti nisem skrajno neokusen ali celo mentalno higiensko nekvaliteten, ne novinarsko neetičen in nemoralen, nisem lokalno novinarsko primitiven, nizkoten ali ponižujoč. Da, prav z vsemi temi nelepimi pridevniki ste me v pismu, ki ste ga razposlali naokoli, označili. Še celo več. Svetujete (ali grozite ?) mi, da naj se vzamem v roke in se vzdržim pisanja takšnih in podobnih člankov. Gospod Kos, nikjer v kolumni nisem pisal o temeljih države, niti ne o Janezu Janši in ostalih treh sotrpinih, kot ste zapisali. Nisem omenjal Demosa, prav tako ne narodnega heroja Toneta Tomšiča. Res je, v oklepaju sem zapisal Tomšič. Teh je pa več. Med njimi npr.Vida Tomšič, ki je skupaj z Rankovičem in njegovo ženo Slavko obiskala zapor v Bileči, kjer je nič kriv in dolžen (poleg mnogih drugih) prestajal kazen avtor knjige Arhipelag Goli Janez Jezeršek-Sokol. Nekdanji partizanski oficir, ki so ga 1948 na vojaškem sodišči v imenu ljudstva obsodili na 12 let strogega zapora s prisilnim delom, ki ga je prestajal na Sv.Grgurju, Ugljanu, v Bileči- kjer je kazen (povsem nedolžen) prestajal tudi pisatelj, Trboveljčan Ludvik Mrzel-in na koncu še na Golem otoku. Eno je zanesljiveje zapisal Jezeršek na strani 166, tudi po »visokem« partijskem obisku se razmere v zaporu niso niti malo izboljšale. Še naprej so zapornike pretepali, poniževali, jih stradali. Toliko, da jih niti lastne matere in žene niso prepoznale, če so jim slučajno dovolili obiske. In mnogi med zaporniki so bili partizani, zavedni Slovenci. Le to »napako« so imeli, da so po vojni (v mnogočem razočarani) partijske voditelje opozarjali na nepravilnosti, na nepravnosti ipd. Namesto, da bi jim prisluhnili, so se jih rešili tako, da so jih pozaprli po prej naštetih zaporih. Tam sojih »prevzgajali«, kar pomeni, razčlovečili. Prav tako moja kolumna nima nikakršne povezave z lokalnimi (izlaškimi) ali zagorskimi dnevnopolitičnimi razmerami. Torej ne more biti govora o kakšnem mojem namenu laskati tem ali onim. Za konec pa še nekaj o povojnih pobojih, kot pravite domobrancev in drugih navedenih (katerih navedenih?) izdajalcev. V breznih so končali poleg domobrancev tudi mnogi mladoletni, otroci in ženske. Vsi brez pravičnega sodnega postopka. O teh pobojih (za časa vladavine Josipa Broza Tita) je vrhovni sodnik Vasilij Polič-Vasko, v intervjuju, ki gaje z njim v 30.št. tednika Demokracija opravil Jurčičev nagrajenec in gl. in od. urednik Dejan Steinbuch izjavil (citiram): »Prav tako ne morem mimo slovenske bolečine, mislim na genocid v Kočevskem Rogu. Na osebnostni ravni tega ne morem preboleti. Mislim, daje bil to zločin. Žal si niti en tožilec v Sloveniji ni upal dregniti v to osje gnezdo. Za slovenski očitajoči značaj pa bi bilo pomembno, da bi to nekoč naredili.« P.S.; Kot smo lahko v 33.št. Maga v intervjuju Janeza Markeša z gen dir.policije Markom Pogorevcem prebrali, se nekaj le premika v tej smeri, da bodo naši tožilci že kmalu lahko po sodni poti preganjali storilce povojnih hudodelstev. Igor Gošle ZAKAJ-ZATO-ZAKAJ TAKO Z didaktičnimi vprašanji si pomagam oblikovati osebno mnenje o vsakem sporočilu, ki nam jih ponujajo javna občila, filmi-dokumentarci, literatura vseh žanrov. V strokovni literaturi, ki so dela profesionalcev-raziskovalcev RIMSKE TOPLICE ŠE KAR ČAKAJO Pred letom dni smo tudi na tsraneh Zasavca poročali o rešitvi zdraviliškega kompleksa v Rimskih Toplicah, ker je vlada končno podpisala predpogodbo z Medicinskim centrom Barsos iz Ljubljane. Vendar pogodbe še niso podpisali, čeprav je Barsos že zbral 1,3 milijarde tolarjev. Vlada meni, daje to še premalo za dober začetek obnove tega projekta. Investicijski program predvideva 5,5 milijarde tolarjev za ureditev mondenega zdravilišča. Pogovori pristojnih tečejo v tej smeri, da bi se pogodba v začetku septembra le podpisala in tako ne bi šlo po vodi spet eno leto. Tudi sto novih delovnih mest, kolikor jih predvidevajo, bi bilo dobro čimprej oživeti. Fanžl Moljk AAANJŠE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE Pred kratkim je Občinski svet Občine Trbovlje sprejel sklep o znižanju stopenj najemnin za poslovne prostore, ki so v lasti Občine Trbovlje. Znižanje stopenj najemnin velja od 1 .junija tega leta dalje. Znižane stopnje najemnin so razvrščene v tri dejavnosti ob upoštevanju posameznih dejavnosti. Za znižanje teh stopenj so se odločili potem, ko so ugotovili. da opušča svojo trgovsko, gostinsko, obrtni in še kakšno dejavnost čedalje več občanov oziroma podjetij v večini primerov zavoljo visokih najemnin. IL Z OBNOVO VODOVODA BODO NADALJEVALI JP Komunala Trbovlje te dni končuje dela pri obnovi magistralnega cevovoda pitne vode na območju Trg revolucije -Blagovnice pa do Trgovine Dežman pri naselju Njiva. Položili so nove vodovodne cevi in večino uporabnikov vode že priključili na nov del omrežja, medtem ko bodo pa iščem dokumentirana dejstva, ki mi pomagajo vrednotiti lastne spomine oziroma izkušnje, ki sem jih doživela pred 50 ali več leti. Tako je nastal zapis Srečno, doline črnega zlata. Hvala za objavo! Več prijateljev se mi je oglasilo in izrazilo naklonjenost vsebini, hkrati pa zavračalo tendencioznost in provokativnost članka na isti strani. Moj odgovor vsem: vsak dopisnik ima pravico izraziti svoja mnenja, tudi novinar. Pravica uredništva pa je, ali ga objavi ali ne in tudi na kateri strani. Dne 16.8.2001 sem prejela kopijo obvestila gospoda Andreja Kosa, Izlake, ki ga je poslal g.Igorju Goštetu, novinarju Zasavca. Všeč mi je njegova smiselna in kritična reakcija. Ker pa g.Gošteta ne poznam, ne morem imeti mnenja o njegovi splošni, še manj pa novinarski razgledanosti. Tudi o zgodovini NOB Slovencev v času Il.svetovne vojne ima g.Gošte lahko svoje mnenje, drugačne kot tisti, ki smo v NOB sodelovali in vojne grozote občutili na lastni koži. Ne mislim pa se mu opravičiti, da še živim in prejemam "visoko" pokojnino za opravljeno delovno dobo 35 polnih let. Blagor vsem, ki ste se rodili po letu 1945! Uživajte in oplemenitite delo in vzgojo svojih staršev, babic in dedkov. Pavlo Zadobovšek, Hrastnik Pripomba uredništva: Oba avtorja tokratnih pisem bralcev nočeta spodbujati polemike in želita končati javno dopisovanje. stare cevi opustili v zemlji v celoti, ko bodo opravili vse priključke. Drga faza obnove magistralnega ocevja od Dežmana do gostilne Dimnik bo sledila prihodnje leto, v letu 2003 pa še tretja faza od Dimnika do Trga Franca Fakina. Na območju od Trga revolucije pa do Trga Franca Fakina so izgube pitne vode še naj večje, tudi do 50%. V JP Komunala Trbovlje upajo, da bodo načrtovano obnovo vodovodnega magistralnega omrežja lahko izpeljali v predvidenih rokih, in da bodo zato na voljo potrebna denarna sredstva. IL jjj.r: jj. j ©Mi® IE Dva dneva pred praznikom Marijinega vnebovzetja so se božjepotniki-230 jih je bilo letos- iz Zagorja in okolice podali na več kot 60 kilometrsko romanje od Čemšenika do Nove Štifte. Že pred okoli tristo leti, ko je v Zagorju ajdo uničevala rja, so se predniki sedanjih romarjev zaobljubili Mariji, da bodo vsako leto hodili na božjo pot k Mariji Zvezdi v Novo Štifto, če jih bo le ta obvarovala pred to nadlogo. Mnogotere njihove prošnje Mariji so bile uslišane, zato Zagorjani vse od tistih časov vsako leto romajo k Njej v Novo Štifto po isti poti, zaznamovani s sedmimi cerkvami. Božja pot se je tudi letos začela v Čemšeniku z mašo ob 6. uri zjutraj v tamkajšnji cerkvi. Po maši so pot nadaljevali proti Lipi, kraju blizu Vranskega, kjer je prehod iz Spodnje v Zgornjo Savinjsko dolino, ter naprej v vas Volog. V popoldanskih urah so s petjem Marijinih pesmi in molitvijo prispeli do cerkve sv.Jakoba v kraju Okonina. Na večer so priromali do cerkve sv.Frančiška v Radmirju, kjer je večina opravila spoved. Večerni počitek jim je na ne prav kratki in lahki poti še kako prišel prav. Po jutranji maši so se pod vodstvom vojvode Lojzeta Pograjca odpravili proti naši prostorsko največji cerkvi, ki stoji v Gornjem Gradu. Ib sem se romarjem tudi sam pridružil. Ko sem jih na dogovorjenem mestu čakal, sem pričakoval, da bodo po napornem dnevu in pol romanja zelo utrujeni. Na morem trditi, da niso bili, a dobro razpoloženje je bilo očitno, neka višja energija je utrujenost dodobra prikrila. Od tod do cerkve sv.Miklavža pod Štifto in naprej do cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti ni daleč, zato so se romarji lahko v senci lip na neki domačiji v Gornjem Gradu dodobra odpočili, sam pa sem imel dovolj priložnosti, da sem izvedel, kaj jih vsako leto vodi po tej božji poti. Tomo Brezovar se je prvič udeležil romanja leta 1950. Od 1957 pa do danes je posnel že nešteto fotografij, ki predstavljajo bogat zgodovinski arhiv. »Na božjo pot hodim zaradi vere. Tudi zaradi spominov na pokojno mamo, ki se je romanja udeleževala vse do 70. leta starosti. Romanje mi daje voljo do življenja.« Vinko Polc, samostojni podjetnik, je bil na tem romanju že dvajsetkrat. Letos skupaj s sinom Patrikom. Pravi, da se romanja udeležuje predvsem zato, da Marijo prosi za zdravje in za vse tiste stvari, ki so potrebne za njegovo in normalno življenje drugih. dr.Vida Guna, spec.nevrolog: »Že kot otroka so me uvedli v katoliško življenje, kamor so spadala tudi župnijska romanja. Prvič sem se romanja z mamo udeležila, ko mi je bilo deset let. In potem sem vztrajala do danes. Kot otrok sem se na tej poti srečala s svojimi vrstniki, ki jih čez počitnice nisem videla, pela sem Marijine pesmi, rada sem molila. Kaj pomenijo »objokani otroci v dolini solz« takrat še nisem vedela, zdaj pa to iz leta v leto bolj razumem. Seveda na tej poti, ki jo tako rada obiskujem, priporočam vse tiste, ki to solzno dolino bridko čutijo. Mnogi se mi priporočajo, za druge pa vem tudi sama, da se jih moram spominjati. Ne le pokojnih Zagorjanov in trpečih, ampak tudi tistih, s katerimi se z dneva v dan srečujem in vem, da jim je ta pomoč še kako potrebna. Saj človeška pogosto odpoveduje. Ne smemo si delati utvar, da je kaj dosti odvisno od nas. Vedno rečem: Storili bomo, kar je v naši moči. Zaupajte! Ostalo bomo prepustili. Kdor more, pač razume, vsem pa, žal, to ni dano. Na tiste mislimo še toliko bolj.« dr.Rudi Zupan, direktor bolnišnice Trbovlje: »Ko sem bil star sedem let, sem s staro mamo in mamo romal prvič.To navado sem ohranjal vse do danes, ko sem na tej božji poti že več kot tridesetič. V otroških letih mi je romanje pomenilo kot izlet, neko doživetje, saj so bila v tistih časih potovanja ali oddaljevanja od doma redkost. Kasneje meje poleg družbe in duhovnosti gnalo tudi ohranjanje tradicije. Poleg vseh obveznosti, kijih imam, mi danes pomeni romanje tudi pogovor s samim sabo, pogovor z Bogom in s somišljeniki. Na vsak način me tridnevno romanje obogati in lahko rečem, da si napolnim baterije za jesenske in zimske obveznosti." Pred Gornjim Gradom (IB.) Lojze Pograjc in Litjje, kontrolor tehničnih pregledov, je bil pred sedmimi leti določen oz. izvoljen s strani romarjev za vojvodo. Kar pomeni, da je odgovoren, da romanje poteka kar se da nemoteno, od začetka do konca. »Na tem romanju sem že devetintridesetič zapored. Romanje je kot nekakšno življenjsko vodilo. Saj se na romanju predvsem duhovno obogatim in prečistim za »spopad« z življenjem, hkrati pa nekaj dni preživim v prijetni družbi. Menim, ne, celo prepričan sem, da bi bilo moje življenje povsem drugačno, če ne bi vsako leto romal v Novo Štifto in živel v veri. Tbdi marsikatera želja izrečena Mariji, se mi je izpolnila." Po prijetnih pogovorih sem se duhovno obogaten odpravil domov, romarje pa je čakal še praznični dan romanja proti zadnji cerkvi na njihovi poti v Zg. Tuhinju. Foto: Tomo Brezovar, besedilo Igor Goste ti ahuin Ali so mnogim počitnice predstavljale le stroške, da so obredli vso slovensko obalo, potovali po Evropi in še dlje, ali pa se stroški šele pričnejo z nakupom kurjave, ozimnice in morda še šolskih knjig? Bo sploh ostalo še toliko, da bi si kakšenkrat privoščili solarij in ohranjali zagorelost? Na začetku poletja so se tudi šolarji spraševali, češ, le kaj bo zanimivega med počitnicami. Potlej pa so sedli na kolo, pognali skiroje, zdirjali z rolerji, zašarmirali z rolkami ali pa tudi zdrveli z motorji, da so skoraj pozabili prebrati kakšno knjigo, se prepustiti dobremu filmu ali glasbi in morda tudi računalniške igrice niso bile najbolj popularne. In pred začetkom šolskega leta znajo prisrčno obljubljati, da bodo izboljšali svoje ocene, kajne? Se znate pohccati s horoskopi? V vsaki stvari je tudi nekaj resnice, čeprav pohvalam itak sleherni rajši verjame, če so izrečene na njegov račun. Za kritiziranje pa tudi pravijo, daje zanimivejše takrat, kadar govorijo o drugih. In kakšne zveze ima pravzaprav prihajajoče novo šolsko leto s pohvalami in kritikami ali tudi s horoskopi? Ker je enkrat kritiziranja, drugič pa hvaljenja - ne glede na šolsko leto - vedno na pretek. In marsikdo je na začetku šolskega leta najbolj korajžen in načrtuje, pri katerih predmetih bo izboljšal oceno - in eni to počnejo, da bi bili boljši od sošolcev, drugi za nagrado, tretji, ker se radi učijo... Vzemite za primer zračna znamenja zodiaka (vodnar, dvojčka, tehtnica), ki sploh radi planirajo in sanjarijo. Znajo pa se tudi prikupiti, zato za morebitne dobre ocene Želje in 'šola': ali drži pregovor, da "dobiš oceno, kakršno si želiš"? (foto: PR.) lahko pričakujejo izdamo darilo ob kraju šolskega leta. Ker ni povsem enostavno biti priden in odličen, svoj trud rajši načrtujejo vnaprej, in da je zagotovljena tudi motivacija, se dogovorijo še za "nagrado". Tisti bolj zemeljski znaki (kozorog, bik, devica) pa skušajo biti realisti. Ne nadejajo se, da so za uspeh dovolj le sanje, zato so že avgusta obnavljali šolsko snov. Ponavadi se preveč osredotočijo le na 'šolo', zato si za prijatelje ne znajo vzeti časa. Vendar so dovolj domiselni, zato so že avgusta postavili pogoj v družbi, da se namreč med drugim pogovarjajo tudi o šoli. Ognjena znamenja horoskopa (oven, lev, strelec) skušajo na zadeve gledati brezskrbno ter se zanašajo na svojo srečno zvezdo ter vse do zadnjega počitniškega dne žurirajo. Zato bodo najbolj veseli, ko bodo sošolci in sošolke uživali ob njihovem pripovedovanju, kje vse so preživeli počitnice, saj se znajo razgledovati po zanimivostih in še vse štose si zapomnijo. Kaj pa vodna znamenja horoskopa (ribi, rak, škorpijon)? Kakopak veljajo za najbolj čustvena bitjeca zodiaka, saj imajo pogosto opravka z "Amorjevimi puščicami". Toda dovolj Morda so na morju nabirali školjke, pri druženju pa si izmenjajo tudi svoje vtise, (foto: PR.) preračunljivi so, da se s šolskim letom posvetijo učenju in si za izbranko ali izbranca svojega srca raje izberejo koga iz sosednje šolske klopf, da jih tudi učna snov bolj zanima. Seveda se s šolskim letom poraja tudi vprašanje, če bo komu ratalo, da bo vzljubil šolski predmet, ki mu doslej ni šel dobro od rok? Pri tem velja, da resda včasih veselje pride tudi pozneje, toda zlasti bo pripomoglo druženje s kom, ki ima za omenjeni predmet izjemno zanimanje. Saj veste - če se družiš s kom, ki ga veseli matematika, boš nehote še sam posvetil več časa reševanju enačb, ki so ti bile doslej zoprne. Iskreni in zaupljivi Poletni dnevi so bili kot nalašč za nabiranje dobre volje, za smeh in prijetno razpoloženje, kar spodbudno deluje še dolgo naprej, četudi se kakšenkrat prikrade oblak slabe volje ali ko se zdi, da gre vse narobe. V vsakih časih ali družbah pa se pojavljajo tudi konflikti ali takorekoč občutki nezaupanja, katerim so povod prenaglo izrečene besede ali tudi pretirana zamerljivost. Kot zanimivost velja omeniti, da so slučajni anketiranci Sašo, Roman in Sanja povedali, da zadeve tudi takrat, ko nastopijo prepirčki, niso tako čme, kot bi jih želeli videti. Zato pri neljubih konfliktih presenetijo z darilcem - naprimer z bonboni in daje to zanesljiv način, ki razbremeni, da se torej prijateljstvo ohranja še nadalje. Kakorkoli, darilca so očitno dobra 'fora', sploh pri tistih, ki prijatelje spoštujejo in se zanesejo na njihovo mnenje. Zato so nekateri zainteresirani s tem v zvezi podebatirali še o tem, kaj vendarle pričakujejo od partnerja ali partnerke, da pridobijo vanje zaupanje. Poletje je namreč kot nalašč za druženje, zato tudi ne manjka vtisov, ki so popestrili družabnosti. Povečini sicer pravijo, da jim je glede zaupanja najvažnejše, da se zaljubiš, vendar jih zanima tudi preostalo: s kakšnimi dejavnostmi se ukvaija in ali seje z njo ali z njim prijetno pogovarjati. Kot so naprimer povedale Nina, Jasna in Mateja, je zunanji videz le prvi vtis, ki ga dobiš o človeku, že kmalu pa si pozoren tudi na njegove vrline: ali kdaj povabi na pizzo, kako zelo je pozoren, kot tudi ali znajo biti strpni in se vsaj malce potruditi, da so razumevajoči do drugih. Zato je ponavadi težko napovedovati, kateri parčki bodo uspeli na dolgi rok, ker se včasih nekateri izkažejo za boljše in prijetnejše, kot so bili tretirani na naši vrednostni lestvici. Prednost počitnic kot tudi poletja, je torej v družabnem smislu razveseljujoča, sproščena družabnost pa mnoge spomni na vse tisto, kar se jim zdi pomembno in za kar bi se bilo vredno potruditi. Zbrala: ER. Planinci imajo določene vrline. Ne le zato, ker zmorejo premagati enoličje ali lenobo in se vsake toliko odpraviti v planine, temveč ker imajo določene običaje. Ko se namreč odpravljajo na goro ali ko se vračajo, vedno pri srečanju prvi pozdravijo tisti, ki se vračajo. Tbdi če so se medtem zmenili, daje pri pozdravljanju obratno, je še vedno hvale vredno, da drug drugega spodbudijo pri planinskih uspehih in se prijateljsko pozdravijo, četudi se sploh še ne poznajo. Pri tem tudi ni važno, ali so na večdnevnem izletu, marveč se prepustijo vtisom okolja ter skušajo dnevom pridodati kar največ prijetnosti. Vendar imajo mnogi že vnaprej izdelane klišeje, kako morajo potekati dnevi, da so prijetni. Resda je v tem vsaj malce izkušenj ali tudi poznavanja sebe kot tudi drugih, toda marsikdaj znajo biti zadeve še bolj zanimive, če se zanje tudi sami malce potrudimo. Ali potematakem drži trditev, da bo četrtek zagotovo prijeten dan, ker bi bili radi v to prepričani? Mogoče. Mnogi pa svojih najljubših stvari ne tretirajo glede na dneve, marveč glede na dejavnosti -ko gredo v kino, hribe ali na zmenek se jim zdi, da se dogaja nekaj fantastičnega. Dnevi naj bi bili torej prijetni, kadar pričakujemo, da se bo zgodilo nekaj prijetnega - in vražja stvar je, če so slučajno takrat prijatelji slabe volje. Zlasti pa so dnevi lahko prijetni, kadar se znamo sami potruditi in zavzeti, da zadeve potekajo prijetno. Saj ne, da odločilno vplivamo na potek igre, vendarle vsaj malce doprinesemo, da so najljubši dnevi zares - najljubši. Jasmin Vilavdžič, učenec, iz Trbovelj: "Rad imam in komaj čakam dneve, ko se družimo s prijatelji ali ko spoznam kakšno simpatično punco. Nisem pa vražjeveren in nimam najljubšega dneva v tednu." Ferič Kasumovič, upokojenec, iz Trbovelj: "Moj najljubši dan v tednu je petek, ker rajši za nazaj pogledam, kaj mi je med tednom uspelo, kot pa, da bi vnaprej ugibal, kaj in koliko bo uspelo." Helena Dolanc, upokojenka, iz Trbovelj: "Dnevi so odvisni od ljudi kot tudi od razpoloženja. Ko si v službi, komaj čakaš soboto in nedeljo, ko pa si upokojen, si čas lažje razporediš zase in za druge ter skušaš vsak dan čimbolj izkoristiti." Beiedllo In slike: Petro Rodovli Sergej Škofljanec, študent, iz IYbovelj: 'Nimam najljubšega dneva v tednu, ker se mi zdijo vsi dnevi v tednu enaki. Najljubši pa so mi dnevi, ko je lepo vreme, ko si dobrega razpoloženja in ko se z veseljem lotiš slehernega opravila." Ivan Šalamon, upokojenec, iz Trbovelj: "Meni je vsak dan najljubši. Mogoče je kakšen dan malce boljši zaradi boljšega razpoloženja ali zaradi prijetnejše družbe, sicer pa znam dneve tudi zaužiti - za druženje ali za hribe, čeprav z bolj malo stroški." Suzana Vozelj, učiteljica, iz Zagorja: "Najljubši dan v tednu? Ga nimam, ker je to povsem različno, saj skušaš biti srečen vse dni v tednu. Najljubši dnevi so nasplošno tisti, ko mi kaj uspe. Sicer pa nikoli že vnaprej ne določim, daje nekaj dobro ali slabo." Ni Y Vita Benko, učenka, iz Zagorja: "Ko je šola, so najljubši vikendi, ko pa so počitnice, se želiš od vsega malo oddahniti in se imeti vsak dan lepo. Vendar nisem vražjeverna, da bi verjela, da mi kakšen dan v tednu prinaša srečo." I ti.TiTvhj3 ninn 30. VELSRPNA 2001 1 Petra Lipec "CE NI 'NAJUUBSIH', NI SPOMINOV, IN ČE NI SPOMINOV NI MOZAIKA, KI NAS OELA POLNE" Spoštovani bralci, cenjene bralke, pozdravljeni tokrat še v mojem imenu. Če vam je vroče, naj vas potolalim, da bo bojda tako vse do sredine septembra, in ker ste najbri le porabili glavnino dopusta, odhajajte v službo z mislimi na zimo, ki bo menda za ta letni čas topla. Naj bo kakorkoli le, vreme bo in o vremenu govorijo le tisti, ki o drugem ne znajo. Vsaj tako nam je povedala gimnazijska profesorica, zato preidimo še na drugo temo. Ker je v tokratni številki Zasavca 'govoričenje' namenjeno tudi najljubšim stvarem, ljudem, dogodkom, naj porečemo še kaj na omenjeno temo. O vsem tistem torej, po čemer radi seiemo, kar radi preživimo zgolj za trenutek ali pa kar za celo življenje. V tem trenutku sem se spomnila na nekakšen vprašalnik, ki je vsake toliko časa krožil po osnovnošolskih razredih in vanj smo vpisovali najljubše... Me prav zanima, kako bi danes odgovorila na ista vprašanja. Na nekatera sigurno drugače. Kdo ve, mogoče na vsa. Najbrž mi je bilo tudi v tistih letih najljubše tisto, kar je bilo najpopularnejše: kokakola, pica, popularni ansambli, fdmi, igralci itd. Tudi danes je marsikaj komu najljubše, ker je "in ". In če je to zares to, potem prav in če je to tisto, kar je priraslo k srcu. Najboljše reči bi morale biti tiste, ki jih imamo najraje. Tako kot se nam zdijo najljubši dogodki najlepši. Tudi slabi dogodki so, vendar se raje in pogosteje spominjajmo lepših. Najbrž se še vedno spomnite kakšnega prijetnega trenutka iz otroštva, čeprav ste marsikaj pozabili. Najbrž se spomnite tudi kakšne igrače in z njo povezanih situacij, da ne govorim o ljudeh. O ljubljenih, o najljubših. Tudi o tistih, ki jih ni več ob nas, pa so nam bili najljubši. Ti so v našem srcu za vedno in nihče jih ne nadomesti. Lahko je samo 'najljubši'v drugi srčni celici in to ni nič narobe. Najljubša mi je: babica, starši, brat, fant in še marsikdo. Vsak je v svojem prekatu in na svoj način, kot hlače, majica in čevlji. Ne moremo v svet brez enega od njih. Brez nobenega, zato moramo 'najljubše' brez dvoma precizneje definirati in ne smemo dopustiti, da nas kdo prepriča, daje lahko naj ljubša ena sama stvar. Kategorij je več in vsaka zase ima svojega prvaka. In vsak prvak si po svoje zasluži priznanje. Če najljubše obleke ponosite, jih lahko zavržete. Slej ko prej bodo v vaših omarah druge obleke, ki vam bodo najljubše. Isto je s kakšnim filmom ali čim drugim. Vendar nikdar ne "zavrzite" ljudi, ki jih imate radi. Ljube osebe se oklenite in je nikdar ne izpustite. Veste, ljudje nismo kot stvari, čeprav nas je ogromno. Zmagovalec v kategoriji je samo eden in ko je ta ob nas, gaje vredno negovati. Življenje brez 'najljubših'je pusto. Inče ni najljubših, ni dogodkov, ki bi nam ostali v spominu. Ni spominov, ki bo ob večerih sami prihajali in ostajali. Ni kamenčkov, ki bi ga dopolnjevali. In zato ni mozaika, ki nas dela ljudi polne življenja, mar ne? Če danes pišete dnevnik o najljubših, nič hudega. Če boste drugo leto raje pisali kaj drugega ali spili in pojedli kaj drugega, tudi nič hudega. Hudo bo le, če boste "zapravili" tiste, ki so bili v rubriki "najljubši". In še huje, če bodo odšli zaradi vaše napake. Ta napaka vas bo stala kamenčkov - najlepših in najljubših - v mozaiku življenja. u Mali Mihec % h A L Mamica vzkipi, ko pride iz službe in zagleda svojega nadebudneža, ki ni bil prav nič nežen z gospodinjskim priborom in vpraša: "Miha, zakaj si razbil 'šalico'?" "Roka se mi je zatresla, ko sem brisal posodo," odvrne Miha. "Pa saj je nemogoče,..." "Kako da ne, mamica, ko pa sem se spomnil, da jutri pišemo kontrolno iz matematike, jaz pa že lep čas odlašam z učenjem." Sosedi Sosedi se prijazno povabita na kavo. Beseda da besedo in ena od njiju reče: "Veš, Zofi, zadnjič si spekla izvrsten kolač." "Ah, Micka, saj je bil le takšen dan, da mi je poratalo." "In možu si kupila krasno kravato." "Ah, Micka, saj v trgovini ni bilo druge kravate na izbiro." "Le Stančki bi lahko prihranila novico, da si njenega moža videla z drugo." "Ah, Micka, saj sem se potrudila povedati po najboljših močeh..." V šoli je vsega na pretek: učenja, igre in prijateljstva. Na vsak način "A mi posodiš 'jurja'?" vpraša Sašo kolega. "Kje pa, če rabim zase," mu ta odvrne. "Pa saj grem na loterijo po dobitek, zagotovo ti vrnem," spet reče Sašo. "Ne, rabim za šolske knjige," spet odvrne kolega. "Kaj pa, če ti vrnem z obrestmi?" je že vsiljiv Sašo. "Okey, pa kaj nisi drugače vprašal..." Kaktus Jožko pride k Stanku v razred in zagleda na šolski mizi kaktus. "Pa kaj vraga dela kaktus na tvoji mizi, Stanko?" Ta mu domiselno odvrne: "Učiteljica nam je naročila, naj bomo ustvaijalni tudi pri šolskih predmetih, ki so nam zoprni." "Razumem, ampak kakšne zveze ima kaktus z matematiko?" je še vedno radoveden Jožko. "Z matematiko nobene, zagotovo pa se zaradi kaktusa pri matematiki boljše počutim," odvrne Stanko. Preobilje Saška in Sanja sta najboljši prijateljici, skupaj se igrata in skupaj hodita v šolo. Nekega dne Saškina mamica pri pospravljanju opazi, daje Saška izgubila kup igračk. Radovedna je in o tem vpraša Saško, kiji brezbrižno odvrne: "Ampak, mami, saj vedno praviš, da imam vseh igračk še preveč, zato sem jih nekaj podarila Sanji..." Zbrala: ER. j. ji. it rij. \rf| ii. iyfeg)(^ W Ss|jw Proti koncu julija se je na sejem Work Show v Los Angeles podalo osem izbranih izdelovalcev in obrtnikov iz cele Slovenije, ker so predstavili svoje izdelke v okviru certifikata in projekta Edinstvena Slovenija. Med njimi je bil tudi Aleš Breznikar v imenu podjetja Politehna - mojstrska delavnica Valvasor - ročna izdelava papirja Valvasor, ki je predstavil 9 izdelkov, med katerimi je papir s konjsko dlako in največji v Evropi ročno izdelani format papirja 70x90 cm Radeče, mi pa smo po prihodu iz Amerike z njim opravili kratek pogovor. Aleš, prosim te, če mi kaj več poveš o tej predstavitvi? Predstavitev je potekala od 22. do 24. julija v Stamples centru in Convetional centru v Los Angelesu. Predstavitev je bila zadetek v črno in si od nje vsi udeleženci veliko obetamo. Kaj je bib v sklopu te predstavitve še lahko videti? Sama naša delavnica je imela vidnejše nastope na razstavnem prostoru v Convetional centru kjer smo razstavljali v sklopu Edinstvene Slovenije, potem izdelovali modele, delavnica in pa modna revija v Stamples centru, katere se je udeležilo okrog 8000 obiskovalcev. Če predstaviva posamezne stvari tako, da začneva z razstavnim prostorom, ki je bil kar na precej vidnem mestu. Kako je bil ta obiskan? Razstavni prostor je bil velik 320m2 v West Hallu v Conventional centru. West Hall je ogromna hala, mogoče tako velika kot je celo celjsko sejmišče. Tam smo predstavili izdelke iz Slovenije in ta prostor je bil eden od najbolj obiskanih na vsem losangeleške showu. V bistvu pa smo na sam sejem šli po novi komercialni formuli A1DA (Atention, Information, Design, Action). To pomeni da se bomo morali štiri leta pojavljati na istem mestu, da bomo postali bolj opazni. Prvo črko to je Atention, pa smo v celoti osvojili. Kakšen pa je bil delež oz. vloga partnerskega podjetja Impact na sejmu? Impact je bil zadolžen za samo logistiko in podporo, tako da je v bistvu sejem izpeljal po ameriških merilih zgledno. Seveda pa sta tu po sredi dva miselna vzorca-eden je naš, slovenski in drugi, njihov, ameriški. Včasih je prišlo do manjših zapletov pri povezavi teh dveh vzorcev. S podjetjem Impact pa že imamo podpisane predpogodbe za odhod v ZDA v naslednjem letu in bomo tam verjetno ostali naslednje dve leti in tudi delali. Poleg razstave pa ste pripravil tudi odmevno modno revijo? Modna revija je bila senzacionalna kot vedno in to je bila po petih letih predzadnja modna revija. Z modnimi revijami bomo končali letošnji november v Meki mode, to je v Milanu. Potem pa bomo s temi "showi" prekinili za daljše obdobje, ker mislim, da smo se izčrpali. Seveda pa še vedno potekajo modne revije, ki so bile že dogovorjene predvsem po Dalmaciji. Sicer pa je bilo to v Ameriki posebno doživetje, saj amerikanci drugače spremljajo in sprejmejo te vrste "showov" kot Evropejci, tako. daje bilo precej več pompa okoli tega in pa tudi obisk je res večji kot pri nas. Bi morda predstavila še tretji im" sklop na sejmu? Tretji sklop je sfmo izdelovanje papirja. Predvsem je bil to poskus kako ga bodo Amerikanci in pa predvsem Kanadčani sprejeli. Pokazal seje kot pozitivno, tako, da bomo ravno v tej smeri začeli delati naslednji dve leti v Kanadi in Ameriki. To bodo učne delavnice in kot pomoč pri znanju izdelovanja papirja po Ameriki in Kanadi. Kaj pomeni za ameriški trg po številu izdelkov ročna izdelam? Mislim, da smo ravno v tem segmentu uspeli in pa, ne bom rekel, da so podobna našim, mogoče kar desetkrat večja, pa vendar še vedno v tem obsegu, da lahko še vedno predstavljajo unikatne izdelke. So ti izdelki tempirani na "shoping ", saj so ročno izdelani in sodijo skoraj v umetniški del? Ročna izdelava sodi v umetniški del, vendar je razsežnost ogromna, namreč, razstavljali smo v 12 milijonskem mestu, kjer je okrog 1200 galerij, tako, daje v bistvu eno takšno mesto zalagati z izdelki tako, kot recimo celo bivšo Jugoslavijo. Sami izdelki pa seveda sodijo v umetniško-galerijski del in v prodajo umetniško-galerijskih izdelkov. Je zanimanje na tem trgu za izdelavo izdelkov ali papirja? Za oboje. Zanimajo se za papir, zanimajo se za izdelke, zanimajo pa se tudi za, kakor mi pravimo, fakulteto tretjega življenjskega obdobja. Da bi se to znanje prenašalo tja in da bi se tam ljudje učili izdelovati papir. To pa je tretji segment, za katerega je veliko zanimanja. Kakšen pa je bil odziv pri nas na tvoj odhod in uspeh v Ameriki ter dejstvo, da greš drugo leto ponovno tja? Odziv je že bil pred odhodom, sedaj pa je glede na to, da je čas dopustov, težko kaj konkretnega reči. Gotovo pa je ta certifikat, ki smo ga pridobili v Edinstveni Sloveniji pomeni tudi v domačem prostoru veliko. Pričakujem, da bodo tudi tu šle stvari navzgor. Predstavlja to tudi kakšno olajšavo v Sloveniji? Ne, nobene olajšave ni zaradi tega. Certifikat ti konec koncev podeli mednarodna, neodvisna komisija, izdelek postavi v kakovostno višji razred in jamči kvaliteto samega izdelka. Sicer pa smo že pred tem imeli mednarodni certifikat ohranjanja s papirnih mlinov, potem certifikat domače obrti. Certifikat Edinstvene Slovenije je certifikat, v katerem je pač 53 izdelkov in to je samo še en plus. Kako pa bi morda prišlo do možnih olajšav s strani Obrtne zbornice ali države pri ideji, da se bo podjetje pričelo širiti? Mislim, da tu ni govora o olajšavah. Olajšave so tiste, ki veljajo za vsa ostala podjetja. Podjetje pa seje pred tednom dni pričelo širiti po že naprej določenem načrtu. Če stvar v Ameriki uspe, je naša širitev stara že teden dni in se bodo prvi rezultati v septembru že jasno videli. UŠ. n. {ZaGFnR m®/ gmm »ma m m&a Vače, trg na nadmorski višini 525 m. Sedanja cerkev na vaškem trgu, cerkev svetega Andreja, je že šesta cerkev na Vačah (pet jih je bilo zgrajenih na istem mestu kot je sedanja) in jo je možno ob lepem vremenu videti tudi iz Zasavske ceste od Litije proti Ljubljani, preden cesta prečka železniško progo. Prva cerkev, kije stala na Vačah je bila lesena in ni stala na vaškem trgu kot vse naslednje. Ker pa je po mnenju zgodovinarjev leta 1262 na Vačah cerkev. Imela je štiri oltarje in bila obrnjena v obratni smeri kot je sedanja. Peta j e bila pozidana po potresu leta 1689 in jo je uničil požar leta 1834. Sedanja cerkev na Vaškem trgu pa je bila pozidana v letih 1843 in 1844. Posvečena 8. junija 1845 (ljubljanski škof Wolfj- Istega leta pa je dobil svojo sedanjo podobo tudi zvonik v katerem visijo štirje zvonovi. Posebna znamenitost te vaške cerkve je Mentzingerjev križev pot iz leta 1734, ki je v Suhi krajini s svojo skupino v letošnjem letu. Posebna zanimivost cekve je Božji grob v posebej za to leta 1865 prizidani kapeli Izdelan je iz brušenega raznobarvnega stekla (ne iz kristala) steklarskih mojstrov iz Moravske Ostrave. So pa baje v Evropi samo trije taki primeri grobov in vsak za sebe predstavlja unikat. •'V 1 W 'i>1 .-yv. di * *. . " /.v.1 t»M« jštji j$it, tU*/Cmrtt •" -V :,t.'/,: «. • >*'.#« mftm/m >r ti(•4y« JL$r. X*,n ftA t ‘fI*.tč-yv;Jf?, .'^#iVVwi.0*jW<>/»*+)i jt Vcanttf:AwtLt.V.,F] *7 •4*V«.! /v. * r '-Hilaf , j1?0 j. f+tuZr*) >. • JUs. .'<* e* e*t/4 * * n ,.v»-«;' «v'£ _________"Pa srefno vobifo"________________________SoboU: S. -12. INTEGRAL Avtobusni promet in turbcem, Zsgorjo d.o.o. TURISTIČNA AGENCUA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si POLETJE JE ŠE TU SAVUDRIJA, depandansa bdela MOJ MIR, 7pol/p 29.900 sit KORČULA letalo-lacja+6xpol/p-39.900 sit HOTEL TARTINI PIRAN5 dni pol/p- 41.600 sit ZLATA JESEN V SONČNI DALMACIJI IZLET-Makarska riviera,Dubrovnik,Budva,Split,Zadar 27.10/ 5 dni-49.900 sit ODDIH IN KUETURA CIPER-31.8 IN 7.9. Paket 1: TRI DEŽELE/Ciper Izrael, Egipt-129.900 sit Paket 2: DEŽELA EARAONOV-114.900 SIT Paket 3: TRI DEŽELE IN VELIKA CIPRSKA TURA38.900 SIT Paket 4: DEŽELA BkRONOV IN VELIKA CIPRSKA TURA 123.900 SIT NOGOMET JUGOSLAVIJA: SLOVENIJA 5.9. OD 19.999 SIT TERME ROGAŠKA V SEPTEMBRJ-5DNI, 1 oseba 45.000 , 2 oseba 22.500 TERME ZRBČE-7 dni, pol/p 51.000 sit7-10% upokojenci TERME ČATEŽ-4pol/p, 5 dni lopanja v septembru-31.600 sit ODPIRALNI ČAS OB DELAVNIKIH OD 6,00 DO 6,00 URE OB SOBOTAH OD 9,00 DO 12,00 URE iP Fot/tVANJA IH-. pčttztVAHIA z initaha^H MANGO & Tirič Alija s.p., Izlake 15 SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE Pestra izbira sadja in zelenjave! odpiralni čas: 7h - 19h Vsak dan ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečale, kot so: VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 , E-pošta: cllp@cUp-domzale.si Ugodnosti: - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja ^§11| | povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. iuTLTLŠn n v r. PRILOŽNOST ZA GLASBENE SKUPINE VSEH ŽANROV, VSEH STAROST!! ZA KONEC POLETJA -ZARJAVELE. TROBENTE! Zadnji dan počitnic smo se 01 SLKD Litija, DPM Litija MFLi, Kliše in ZIK-Matična knjižnica odločili, da v Litiji ponovno udejanimo ZARJAVELE TROBENTE , kjer se bodo lahko ponovno predstavili domači bendi - tisti, ki so bili nekdaj zelo priljubljeni, in tisti, ki so to še danes. Prireditev se bo odvijala na Cankarjevi cesti (pred nekdanjo restavracijo Pošta) v petek, 14. septembra 2001, od 19. do 24. ure. Računamo, da bo sodeloval tudi vaš bend, zato se kar najhitreje dogovorite in nam udeležbo (za 100%) potrdite: - pisno na naslov SLKD Območna izpostava Litija, Ulica Mire Preglejeve 1, 1270 Litija, - ali po telefonu Anžetu 041/251-846. Poleg koncerta bomo predstavili tudi 6. številko literarne revije mladih REGRAT. O natančnem programu in poteku prireditve vas bomo pravočasno obvestili - morda celo pisno! Računamo na vas! ORGANIZATORJI Z \ POŠUI PRIJAVNICO ALI POKLIČI !!!! BEND v sestavi ZARJAVELIH TROBENTAH 14/9-2001 V LITIJI. Datum: Za bend: 30. VELSRPNA 2001 i d jj £: J Ci j j r? j . r; Xr f; ZDRAVILNE RASTLINE PROSO Zdravilni deli, te do Im visoke enoletnice, so zrna. Ta poleg fosforja in magnezija vsebujejo še veliko kremenčeve kisline. Že v kameni dobi je proso veljalo za odlično naravno zdravilo. Poznavalec zelišč Rivius je okrog leta 1560 pisal o prosu, da pomaga tistim, ki trpijo za vodenimi boleznimi, da žene na vodo in pospešuje potenje. Poleg tega, je zapisal, čisti črevesje, z njim se zdravi revma. Dandanes proseno kašo vse bolj spodriva ovsena, kije v Evropi skorajda popolnoma spodrinila tudi riž. Vendar je moderna rastlinska biologija proso spet uvrstila med zdravilne rastline, predvsem kot zdravilne diete. Tudi zato, ker v naši prehrani prevladujejo kisline, kar škodi črevesni flori. Proso pa je več kot priporočljiva dietna hrana za obolelo črevesje in prebavila. Proso je koristno tudi pri preprečevanju prezgodnje osivelosti, med drugim zavira krhkost nohtov, kar je znova posledica kisle hrane oziroma skisane krvi. Le ta pa povzroča nečisto polt. Proso je odlično zdravilo še proti revmatičnim in protinskim kopičenjem. Ne čisti krvi samo od škodljivih snovi, temveč celotnemu organizmu dovaja snovi, ki so potrebne za obnavljanje. Predvsem topljivo kremenčevo kislino. PŠENICA Pšenica je za človeštvo najbrž najvažnejša rastlina. V zdravilstvu je uporabno zrnje in mlevski izdelki. Zdravilnost: DRUŠTVENO DRU1 Pšenični škrob - Je nakopičen v žitnem zrnu. V obliki sluza je najboljša hrana, če imajo otroci drisko. Pšenični kalčki - Sestojijo se iz najdragocenejših bioloških snovi, kijih ni najti nikjer drugje. V njih najdemo sladkor, škrob (ogljikove hidrate), dišeča olja, dragocene beljakovine, rudninske snovi in vrsto vitaminov (A in B1, ki pospešuje obtok in ohranja zdravje, B2, ki je pomemben pri presnovi, potem za živce neogibni vitamini od B3 do B6, za obnavljanje krvi vitamin C, vitamin D, za spolne organe pomemben vitamin E idr. Pri bolnikih, ki trpijo za različnimi motnjami delovanja ali so se pokazala različna bolezenska znamenja telesne ali duševne narave, so po rednem uživanju posušenih kalčkov vsa bolezenska znamenja izginila (motnje v rasti, spolne motnje, motnje v delovanju srca in želodca, nečista koža, izpuščaji, lišaji, utrujenost, motnje krvnega obtoka idr). Olje iz pšeničnih kalčkov je zelo zdravilno. Ker je tekoče, ga imajo bolniki rajši. Uporabljamo ga za vse bolezni in tegobe, ki so naštete zgoraj. Olje dobimo v lekarni ali v trgovinah z zdravilno hrano. Pšenično zrnje in zdravljenje s pšenično kašo. Predvsem kaša je pomembna za zdravljenje prebavil (črevesje, želodec). Pšenična moka - Kislo testo iz moke zori, mehča in zdravi kurja očesa. Pšenična moka zakuhana v mleku ali vodi, z dodatkom masla, pomaga pri vnetju žrela in pri kašlju. Pšenični otrobi pospešujejo prebavo. Pomešani z medom so učinkoviti pri bolečinah v grlu. Pri zlati žili pšenične otrobe pomešane s cvetom lučnika ter položimo kot obkladek na boleče mesto. Pripravil Igor Goite TVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRU 'MBMM ALPINISTIČNE NOVICE V ponedeljek, 14.avgusta sta se znana trboveljska alpinista Zdravko Zajc in Tom Froebe iz PD Trbovlje, lotila plezanja v Julijskih Alpah. Na tej alpinistični turi sta preplezala greben Palcev. S ture sta začela pri planinski koči - zavetišču pod Špičko (2050m). Za ogrevanje sta se najprej povzpela na Mali Osebnik (2324m), od koder sta ogledala prvi del grebena. Naslednji del plezalne ture pa je bil vzpon na Pelc nad Klonicami (2442m), ki je tudi naj višji vrh v celotni verigi Pelcev. S plezanem sta nadaljevala po grebenu na Veliki Pelc (2388m), Srednji Pelc (2336m), Zadnji Pelc (2315m) in Nizki vrh (2162m). Sestopila sta preko planine Zapotok do izvira Seče. Alpinistična ocena težavnosti plezanja grebena je III in II težavnostne stopnje. Plezalni del ture je znašal dobre tri ure. Na več mestih sta si plezalca morala pomagati z vrvjo. Skala je bila na več mestih precej krušljiva, zato sta morala biti plezalca še previdnejša. Na izrednih strmih travnatih pobočjih tudi cepin ni bil odveč. U. DOM POD JAVORJEM BODO OBNOVILI Planinski počitniški dom pod Javorjem med Planino in Vrhemi, je zgradilo pred okoli tridesetimi leti Trgovsko podjetje Prvi junij iz Trbovelj. Gradili so ga tudi z mnogimi prostovoljnimi akcijami in denarnimi odpovedmi številni takratni zaposleni v tem podjetju, povezani v svojo sindikalno organizacijo. Ker je TP Prvi junij pred leti usahnilo, je ostalo nekaj časa odprto tudi lastništvo tega doma. V zadnjih mesecih so to vprašanje rešili in lastnika sta vsak do polovice postala podjetje Garant iz Ljubljane ter TP Tehnohit Trbovlje. Dom je od avgusta lani zaprt in je v precej slabem stanju. Lastnika imata v načrtu obnovo doma tako znotraj kot tudi zunaj z okolico. Načrt za obnovo je izdelal arhitekt Gvido Burja. Predvidoma oktobra letos naj bi začeli z obnovitvenimi deli. Ta naj bi veljala skupno od 60 do 80 milijonov tolarjev. Dom pod Javorjem naj bi v bodoče služil kongresni, turistični, gostinski, kulturni, športni in še kakšni dejavnosti, predvsem seveda tudi družabni. V neposredni okolici doma nameravajo urediti igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko, balinišče in morda tudi za tenis. V domu nameravajo urediti savno, lovsko sobo, poleg doma pa je v načrtu tudi ureditev amfiteatra manjših izmer za razne kulturne prireditve. Predvidena pa je tudi dokončna ureditev ceste s parkirišči vključno z asfaltiranjem. K financiranju tega turističnega, športnega in rekreacijskega območja bodo pritegnili tudi ostala domača podjetja preko konzorcija. Dela naj bi dokončali prihodnje leto. Priprave na ta obnovitvena dela ima na skrbi direktor TP Tehnohit N.Milovančev. Turistično društvo Trbovlje seje v okviru svojih aktivnosti odločilo, da v celoti podpre oživitev turistične dejavnosti na območju Planine in Vrhov in tako tudi obnovo Doma pod Javorjem z okolico. U. (o o 0 PIZZEI1A ASIČ Pizzerija Ašič je odprla vrata prvemu gostu 21.novembra 1996. Njihovi gosti so vseh starosti - od najstarejših do najmlajših - še posebej slednji so pogosti obiskovalci. Za vse ljubitelje dobrih pizz jih imajo na izbiro 18 vrst. Vse pizze so narejene iz sojine moke, kar jim daje značilen okus. Postrežejo vam tudi različne prigrizke, kot so topli sendviči, ocvrti lignji ter šampinjoni na žaru. V vročih poletnih dneh prenekaterim gostom postrežejo s "solato Ašič", sladokusci pa si lahko privoščijo sadne kupe, banana split ali pa samo sladoled. V dopoldanskem času imajo posebno ponudbo, k pizzi med 10. in 12.uro priložijo 2 del pijače brezplačno. Pizzerija sprejme 35 gostov, zunaj na vrtu pa okoli 30. Za njihovo dobro počutje skrbi pet zaposlenih. Poskrbljeno je tudi za naj mlajše, saj na zagrejenem vrtu stojijo otroška igrala, kjer si najmlajši krajšajo čas. Z obiskom so zadovoljni, vendar vabijo vse vljubitelje pizz, da jih obiščejo. Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! 10. Gostišče Brin, Trbovlje - 30 11. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 28 12. Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23 13. Restavracija L, Trbovlje - 21 M.Gostišče Jež, Radeče - 19 Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 437 2. Point 21, Hrastnik -336 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 233 4. Gostišče Kum, Zagorje -207 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 107 6. Gostilna Ašič, Zagorje -74 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 57 8. Naš hram, Kisovec - 37 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 35 &<---------------7VTV-« Naj gostiln Glasujem\z^goStili)(p! Glasoval sem: i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 NOVI Clio Tvvingo, Clio, Thalia, Kangoo v mesecu septembru kredit TOM + 0 brez stroškov odobritve in zavarovanja kredita. do 1 milijon SIT kredit za 48 mesecev telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,56 33 112 * * servis (03) 56 33 120 E-mail: prodaja.ma!j;ajtrb@>dealer.renaiilt.si, www.avt<>hi.samalj>aj.si TRBOVLeTE OO UKV stereo FM Polo Ice. Polo z brezplačno klimo. Ze od 2.200.000 Sir dalje. (19.699 DEM) število vozil in modelov je omejeno. Prihranek: 244.000 SIT’! • Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke. Možnost posojila na 72 mesecev! PORSCHE KREDIT IN LEASING Polo Ice * Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. tip Malgaf Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 1.poglavje Franckina družina je živela v tistem delu Slovenije, kamor sonce le redko posije. Pa te takrat, v tistih redkih dnevih brez oblakov in sivih meglic, je v jej obsavski dolini prej sivo, kot rumeno. Tisto zgodnje jutro ni bilo nič drugače, eprav se je jutro, po celonočnem deževju naredilo lepo. Mogoče se je Francki zdelo nekoliko bolj temno tudi zato, ker ji je na srce znova legla žalost. Kot že ničkolikokrat prej. Ko je prejšnji večer legla k počitku, je s tesnobo v srcu vedela, da jo bodo slej ko prej tudi tokrat zbudili pijani glasovi Toneta. Njenega moža. Toneta je spoznala, ko ji je bilo sedemnajst let. On je pravkar odslužil svoj dolg domovini. Bil je preteren fant z nekoliko čokato postavo in močnimi rokami. Kot izrezan je bil za poklic, za katerega se je, kot je bila že tradicija v družini, odločil. "Rudar bom, kot ti, oče", je nekega večera dejal ob skromnem, a obilnem prigrizku. Očetu njegova odločitev ni bila najbolj povleči. A ni ji nasprotoval. Tudi njegov oče, ki je v jami pustil svoje zdravje - zbolel in umrl je zaradi neke pljučne bolezni - njemu ni nasprotoval. Saj, kaj pa mu je drugega preostalo. V teh krajih, sploh te, če fant ni bil kdovekako bister za uk, velike izbire tako ni bilo. Ali je postal knap, ali pa se je zaposlil v glažuti, kjer pa delo tako in tako ni bilo nič lažje. Pa te zaslužilo se je v tistih časih manj. Takrat, ko je Tone pravkar pritel iz vojske, se je Francka z očetom, ki je dobil delo v steklarni in materjo, ki je gospodinjila ter te s tremi sestrami, preselila v staro večstanovanjsko hito na hribu, kamor so lastniki rudnika in steklarne strpali svoje slabo plačane delavce. Njihovo temno, enosobno stanovanje je bilo tik ob stanovanju Tonetove družine. Stranitča so bila skupna in nemalokrat se je med stanovalci vnel prepir, kdo ga je po opravljeni potrebi zapoustil v tako slabem stanju. Skupna je bila tudi krutna peč, od kjer je ob večjih cerkvenih praznikih prijetno ditalo po kruhu in kdaj pa kdaj tudi po slastni orehovi potici, ki so jo mame te kako znale speči. Le preredko se je to zgodilo. Predvsem otroci, ki so skozi tpranje opazovali, kako se njihov priboljtek peče in si oblizovali ustnice, so tako menili. Večkrat so bili lačni kot siti. "Lahko pomagam", se je ponudil Tone in že v istem trenutku iz Franckinih rok vzel kulm-kišto, si jo s svojimi močnimi rokami nadel na hrbet in jo po stopnicah odnesel v prvo nadstropje, kot da bi imel na hrbtu vrečo slame. "Si nova?", jo je vprašal, tako mimogrede, ko sta pritla do vrat njenega stanovanja. Še prej jo je z zelenimi očmi pomeril od nog do glave - videlo se je, da mu je všeč. "Ja, nova sem. Francka mi je ime in stara sem že sedemnajst let. Kako pa je tebi ime?" "Kar Tone mi reci. Fantje mi sicer rečejo tudi Tonč. Sicer pa, kako to, da ste se preselili sem v te puste kraje?" "No, saj tudi prej nismo živeli veliko na boljšem. Le nekaj kilometrov od tod. Tako, da mi je pravzaprav vse nekam znano. Imaš punco?", je bila zvedava Francka, ki je sicer v družini veljala za najbolj zgovorno. Njen oče nikoli ni prav dosti govoril, mama pa tako ni imela veliko časa za to, saj je neprestano nekaj delala. Štirje otroci, vsi te doma, odvisni od njene iznajdljivosti, kako bo dan povezala z dnevom. Z očetom, ki je zaslužil ravno toliko, da so preživeli, za priboljške je zmanjkalo, si pri gospodinjskem delu ni mogla veliko pomagati. Saj ne, da nekoč ni bila zgovorna, vendar breme, ki ga je nosila na duši, ji je na nek način zapiralo usta. Toneta je Franckina odprtost in otroška zvedavost - čeprav srcu na ljubo se mu ni zdela, ko jo je tako cvetočo pogledal, nič kaj otročja. Nekoliko v zadregi ji je odgovoril, da seje pravkar vrnil iz vojske in da za dekleta pač ni bil pravi čas, da pa si bo že te kaktno natel. "Da mi ne bo dolgčas", je te z nasmehom dejal in se odpravil proti svojemu stanovanju. "Se te vidiva", je zaklical za njim in morala si je priznati, da ji je Tone s svojimi zelenimi očmi, temnimi lasmi in nasmetkom takoj prirasel k srcu. Z.poglavje Tone in Francka se tisto prvo leto nista veliko družila. Francka je imela veliko opraviti s svojimi mlajšimi sestricami in tudi s tiviljsko tolo, ki jo je zaključevala. Velikokrat pa se je zalotila, kako opreza za fantom z zelenimi očmi. Nekoliko jo je motilo, da se je Tone s svojo družbo nemalokrat domov privlekel pijan. A nikoli ni razgrajal. Ko sta se tako včasih srečala na stopnitču, ji je vedno kaktno pihnil na dutico. "Ja Francika, tebe je pa škoda!" "Čemu le?", mu je z vprašanjem odgovorila, medtem, ko ga je lovila, da ni, tako pijan, padel po stopnicah. "Nimaš fanta, pa tako luštkano dekle si. Zato se mi smiliš", ji je odgovoril. "Sem pa že rajti brez fanta kot pa da bi na grbo dobila takšno pijanduro kot si ti." "Čakaj, čakaj. Te že dobim v svoje roke", je te nerazločno zamomljal in se odpravil v stanovanje. "Čakaj, čakaj..." in je je opotekajoče izginil za lesenimi vrati. 3. poglavje Dve leti je že minilo od njunega prvega srečanja. Poleti je bilo in sonce je sijalo, da je nad pločevinastimi strehami barak kar valovilo od vročine. Francka, ki si je medtem natla zaposlitev v mestni krojačnici, se je v taktnih popoldnevih rada odpravila do bližnje Save na kopanje. Pod železniško postajo, kjer se je rečni tok nekoliko raz ti ril, seje z družbo rada sončila. In če je postajala vročina že neznosna, si je rada ohladila svoje pregreto telo v vedno hladni Savi. Tudi tisto, zanjo usodno pozno popoldne, se je odpravila do reke. Ni bila sama. Tam so bile tudi njene prijateljice, a nekako ji ni bilo do njihove družbe, niti do pogovora z njimi. Utrujena je bila. Iz torbe, ki si jo je sešila sama, je vzela knjigo in se zatopila v branje. Popoldansko sonce jo je božalo po ogoreli koži in bila je že tik pred tem, da jo premaga spanec, ko jo nekdo zagrabi, jo dvigne v naročje in jo nese naravnost v vodo. Še preden je utegnila zakričati, je že štrbunknila v vodo. "Ti baraba! Kaj si dovoliš?" je kričala, ko je prišla do sape in z roko zamahnila proti nasmejanemu Tonetu. Seveda ga ni zadela. Tone se je te pravočasno odmaknil, jo prijel za roko in jo potegnil k sebi. Poljubil jo je. To je bil njen prvi poljub. Sprva se mu sploh ni upirala. Tako lepo je bilo. "Kaj ti pa je? Najprej me vržeš v vodo, potem, potem,..." se je pridušala, medtem, ko jo je Tone vesel, da mu je vrnila poljub, te enkrat potisnil k sebi ter jo te slajše poljubil. "Moja boš. Moja boš", ji je šepetal na uho, ko mu je vdano z obrazom obslonela na prsih. 4. poglavje Predramilo jo je glasno riganje in smeh, pa Za.TR-r Č.77.J7 vpitje vesele družbe, ki seje vračala s šihta. Seveda, ponavadi je bilo tako ob plačilnih dneh. Potem je bilo znova nekaj časa mir. Zmanjkalo je denarja. Šele takrat pa so bili možje sitni in postopali so po dvorišču, in posedali zdaj na eni, zdaj na drugi dvoriščni klopi v senci in modrovali, kako je to knapovsko in glažutarsko življenje kruto. Delat in delat, zaslužit pa ravno toliko, da se enkrat tedensko pošteno napiješ, ostalo pa tako otroci požrejo, pa babe. Vrata so se odprla, kot da bi jih nekaj sila hotela vreči s tečajev. Ves pobruhan in blaten - tisto noč je močno lilo z neba - se je Tone nekako prikotalil do zakonske postelje in nekaj nerazumljivega brundal proti Francki. Vstala je, kot že tolikokrat poprej, mu sezula blatne čevlje, slekla hlače in srajco ter mu tepetala v uho, naj za boga že utihne. "Saj bot zbudil otroka, pa te sosedom ni treba slišati, kaktno pijanduro imamo v hiši." "Bodi že tiho, baba neumna. Drži gobec, da ti ga ne razbijem. Ti bot meni, ti..." je te spustil skozi smrdeča usta po ceneni pijači in že je zasmrčal. Francka te dolgo v noč ni zatisnila oči. Solze so se ji že posutile, a v srcu so jo te vedno pekle bolečine žalosti, razočaranja. Ni mogla verjeti, da se je njen Tone tako spremenil. Saj je vedela, da je že tudi prej pil, a ne tako pogosto in znal jo je stisniti k sebi in potolažiti. Ko se jima je rodil prvi otrok Janko, je bil tako srečen, da se kar ni mogel spraviti stran od zibelke, ki jo je Janku sam stesal. Tudi pil takrat ni. Prav srečna sta bila. Pa so začeli v službi vse bolj pritiskati na knape. Vse večje in večje norme, vse več polnih huntov je moralo priti iz jame. Plače pa so bile vse nižje. Kdor ni ibral je tanko piskal. Možje so svoj obup vse bolj utapljali v pijači. Vse pogosteje so se zadrževali v bednih gostilnah, se pretepali in domov prihajali pretolčeni, zbiti in največkrat tudi pijani. Tudi Tone. Francka je potem, ko ji je umrla mati, ki je poprej skrbela za njenega Janka, pustila službo. Sicer njena plača ni bila kdovekako visoka, a nekaj je le bilo za zraven, potem pa te drugi otrok, čisto nepričakovan, in vse je tlo samo te po zlu. Včasih je kaka krepka padla tudi po njenem obrazu. Ne bolečina, razočaranje je bolelo. Da je njen Tone tak, to ji ni šlo v glavo. Ko je zjutraj, neprespana, na robu hite opazovala vzhajajoče sonce je sklenila, zatrdno je sklenila, da se bo pogovorila s Tonetom. Ali ona in otroci, ali pijača in družba, mu bo rekla, je sklenila. In potem naj se odloči, e se bo odločil zame, za družino prav, če ne, si bom poiskala službo. Janko je že tako dovolj velik, da bo znal poskrbeti za Marico, ko me ne bo. Nekako bomo že shajali. Še danes mu bom povedala, se je hrabrila, ko se bo zbudil. "Francka! Kje si? Glava me boli. Daj, skuhaj mi kofe, je klical skremženi Tone z ganka. "Ja, že grem, kaj se pa deret? Bi rad celo bajto prebudil!", je odgovorila in vedela je, da tudi danes ne bo zmogla toliko moči, da mu pove tisto, kar je zatrdno sklenila. "Pa kdaj drugič. Še je čas." Razlaga določenih besed: knap - rudar kulm kilta - zaboj za premog gank - balkon glažuta - steklarna kofe - kava pijandura - pijanec ibranje - delanje nadur hunt - voziček za premog štrbunknila v vodo - padla v vodo miš maš 30. VELSRPNA 2001 Pravijo, da so spremembe dobra stvar za človeka, če to priznamo ali ne. Ena izmed sprememb se svetlika na obzorju - začenja se novo šolsko leto. Če se imate vsaj malo radi, si boste seveda privoščili veliko žlico znanja, ki ga boste zaužili v šoli. Razen če imate doma ovce in boste šli raje za pastirja. No, to se tako reče za tiste, ki se branijo učenosti. V resnici pa se pri ovcah bolj malo zasluži. In če hoče imeti gospodar dobro čredo, mora marsikaj vedeti. Sicer pa so tudi pastirji na paši dobro brali... V novo šolsko leto stopimo torej spočiti in polni vedrine. BODOČIM OSMOŠOLCEM NAROČAMO: - Če se boste začeli učiti takoj, bo vse v redu. Drugače pa bodite veseli in noro zaljubljeni! V osnovni šoli je najbolj noro obdobje vašega življenja. Uživajte! - Vesna - Bodite vedno nasmejani, tudi v hudih časih. - Sendi - Učite se! 8.razred ni tako lahek kot pravijo. -Denis - Zabavajte se in si pomagajte pri kontrolkah in spraševanju. Ostanite še zadnje leto prijatelji. - Monika - Bodite resni in učite se po svojih najboljših močeh. - Luka B. - Učite se sproti, ker je veliko snovi. Je tudi težja kot v 7.razredu - Nina - Učite se, kajti konec šole ni na začetku šolskega leta - Sašo 8.c.,0$Trbovl|e DROBTINICE IZ 1JL V ŠOLSKEM IITU 2000/2001 Naša šola se imenuje Osnovna šola Ivana Skvarče. Obiskujejo veliko učencev. Imamo lepo telovadnico. Naš razred uči učiteljica Anka. Včasih smo tudi nagajivi. V torek imamo športni dan. Z avtobusom se bomo odpeljali v živalski vrt. Helena Štendler Imeli smo naravoslovni dan. Nabirali smo travniške cvetlice. Posušili smo jih in naredili herbarij. Risali smo cvetlice in se naučili pesmice o murenčku in travniku. Monika Hudomalj V torek, 15.maja sem bila na tekmovanju "Veš-vem". Tekmovanje je bilo v Ljubljani. Dobila sem srebrno priznanje. Dali so mi peresnico, radirko in svinčnik. V Ljubljano smo se peljali z vlakom. Ogledali smo si živalski vrt. Tanja Komuiar Vpisal sem se h gasilskemu krožku. Gasilci pomagajo ljudem v nesreči. Vaje imamo vsak torek. Vpisanih nas je več kot 20 otrok. Luka Jazbinšek Andraž in Špela hodiva k planincem. Udeležila sva se že veliko izletov. Šli smo na Kal. Dolgo smo hodili. Šli smo tudi na Gamberk. Andraž Blaznik In Špela Klopiiž Hodim k baletu. Zelo rada plešem in nastopam. Komaj čakam, da grem na oder. V delavskem domu smo nastopili v Labodjem jezeru. Dvorana je bila polna. Vsi so nam dolgo ploskali. Petra Grujič TA F/RSC M TAF/RSCM TAF/RSC/VA TA F/RS C/JA TA F/RS C//A TA F/RS C//A TAF/RSCNA TAF/RSC/IA POD KOZO SMO VSI.... Po nekaj tedenski prekinitvi se vračamo z nekoliko prenovljeno rubriko Pod kožo smo vsi.... Le nekoliko smo jo preuredili, sestavili deset enakih vprašanj za vse, kijih bomo v rubriki gostili, enajsto vprašanje pa bo vedno različno. Kot prvega smo v prenovljeni rubriki gostili mladega nogometnega trenerja iz Kisovca. NA VEČERJO Z g. JANEZOM DRNOVŠKOM 1. Vaše ime in priimek ter kako vas kličejo prijatelji? Edin Osmanovič-Doktor. 2. Kdaj in kje ste rojeni? 20.maja 1964 v Srebreniku, BiH. 3. Kaj menite, da nikoli ni bilo in nikoli ne bo? Bratstva in enotnosti! 4. Vaš najjjubši pregovor? »Verjemi vase in uspel boš!« ter »Po trnih do zvezd« ( PER ASPERA AD ASTRA). 5. Katero stranko ste volili na zadnjih volitvah? Nisem volil, ker sem bil na službeni poti. 6. Če bi vedeli, da imate le še dan življenja, kje in s kom bi ga preživeli? Z družino-doma. 7. Brez katerih treh stvari bi vam bilo najbolj dolgčas? Brez družine, nogometa in denarja. 8. Vaša najljubša jed in pijača? Testenine in »Radenska«. 9.S katero osebo bi šli najrajši na večerjo? Z g.Janezom Drnovškom 10. Vaša največja želja je? Biti zdrav in dolgo živeti. 11. Kaj vam pomeni več - dobra jed ali dober sex? Eno in drugo. Vse ob svojem času. Igor Gošte m JoTT. j. j . j. ?? j ji G Glusbem® novičke Aleksander Maraž je odličen dijak - maturant srednje ekonomske šole v Izoli. Čeprav zadnje čase doživlja uspehe tudi na glasbenem področju, se z glasbo ne namerava profesionalno ukvarjati kot njegov oče Ferdi (klaviaturist in avtor pri Faraonih). Predvsem se želi posvetiti študiju prava v Ljubljani. Glasba ga spremlja ves čas in že zgodaj je 'koncertiral' in 'improviziral' pred svojimi domačimi. Zanimivo, da seje odločil za učenje kitare. Morda prav zato, ker noče posnemati očeta na klaviaturah in da lahko vsaj tu pa tam kakšno skupaj 'zabluzirata'. Končal je nižjo glasbeno šolo za klasično kitaro in tečaj električne kitare v Kopru. Oče ga vzpodbuja in navdušuje predvsem za lastno avtorsko glasbo, tako da seje kot avtor prvič predstavi na Tinkarini plošči Košček neba. To gaje spodbudilo, da je napisal še nekaj skladb, ki jih je zaupal obetavni Koprčanki, 17-letni pevki Aleksandri Čermelj. S pesmijo Fant za slovo sije prislužil nagrado strokovne žirije za naj skladatelja Oriona 2001 in pri tem še očetu 'omogočil', da prejme nagrado za najboljšo priredbo. Z očetom sta poslala vsak svojo skladbo tudi na letošnjo Slovensko popevko - in sprejeta je sinova, ki nosi naslov Misli le name zdaj, zapela pa jo bo spet Aleksandra Čermelj. Zmaga v januarski oddaji ORION s pesmijo FANT ZA SLOVO je Aleksandri Čermelj omogočila nastop v sklepni oddaji, kije bila 19. maja na TV Slovenija. Aleksandra je bila zelo dobro uvrščena, pesmi pa je prislužila kar dve nagradi in sicer za naj skladatelja (Aleksander Maraž) in naj priredbo (Ferdi Maraž).. FARAONI IN SOLINAR.Da ne bi kdo mislil, da so Faraoni izumrli. Faraoni so večni! Noja, tisti egipčanski že, toda tudi primorski se ne dajo kar tako. Po krajšem premoru Faraoni nadaljujejo svojo glasbeno pot v postavi kot v starih dobrih časih: Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Ferdi Maraž in Enzo Hrovatin. Nekaj nastopov je že za njimi, več pa se jih obeta v bližnji prihodnosti. Širši javnosti so se predstavili na letošnjih Melodijah morja in sonca z lepo melodično pesmijo SOLINAR Enza Hrovatina katero je tudi zapel. Besedilo zanjo je napisala Silva Bajc, priredbo Patrik Greblo, vse skupaj pa je zmiksal AndreaF v studiu Xavier. JELEN V VIDEOSPOTNICAH.Od 11. junija lahko v oddaji Videospotnice gledate spot Matjaža Jelena »POLJUBI ME V DEŽJU«. Vsi poznavalci, ki so ga imeli priložnosti videti, ugotavljajo, da je režiserju Izidorju Fariču uspelo posneti enega najboljših slovenskih embed Word.Picture.8 spotov v zadnjem obdobju. Tako njih kot moški del gledalcev pa najbrž najbolj zanima kdo je skrivnostna in privlačna lastnica gole silhuete v dežju (na sliki). Matjaž seje obdal še s fanti iz skupine NVellblott (na sliki: Matjaž, Gregor in Uroš in maskerka Alja med snemanjem) in tako poskrbel tudi za nežnejši spol. Matjažu Jelenu je že dober mesec dni vse 100 x lažje. Izšel je namreč njegov samostojni projekt, dolgo pričakovan in pripravljam Zato letošnje poletje Matjažu prinaša bolj malo noči za spanje pa toliko več zadovoljstva. S fanti iz skupine Wel!blott bo namreč prečesal slovenska glasbena prizorišča podolgem in počez. Poljubi me v dežju je prva od skladb, s katero vas želi osvojiti, tudi v obliki videospota. Spot je režiral Izidor Farič, z Matjažem pa sta si za snemalno lokacijo izbrala Šoštanj in okolico. Kako je nastajala vizualizacija poljuba v dežju si lahko ogledate v nedeljskih videospotnicah. Glasovanje ni prepovedano! Tudi Slovenci smo narod herojev ... so prepričani člani skupine Mi2. In ker herojski narod potrebuje tudi herojske pesnitve, so se Midvaji odločili, da 10. obletnico osamosvojitve Slovenije obeležijo na prav poseben način - s slavospevom dogodkom, ki so se na naših tleh odvijali v tistem času. Pesem je seveda napisana povsem v njihovem stilu - hudomušno in provokativno, vendar fantje upajo, da jim javnost tega ne bo preveč zamerila. Konec koncev so bili tudi sami v vojni za Slovenijo neposredno udeleženi in to na obeh straneh, zato zadeve poznajo “iz prve roke". In še ena posebnost - kot se za takšno pesem spodobi, so k sodelovanju v njej pritegnili (nevede) tudi najbolj znanega Slovenca. Kdo je to, lahko uganete sami, izdamo vam lahko le, da ni Zlatko Zahovič. FAJT! Konec osemdesetih let so vzhodni Berlinci spet lahko vidli žlahto po drugih svetovih neki pozabljeni nemški hevimetalci so zaznali spremembe v ruskih vetrovih. V Jugi je bla takrat glavna fora kak boš čim več folka na miting si zgrno ponekod so šli na jogurt, drugod pa v podporo štirim juncem, ki so nekaj si skopirali na črno. Seje mahalo z zastavami in drlo se parole oni proti nam s pod Alp, mi pa proti njim od dole tako stanje jasno da ni moglo trajat dosti cajta je dopizdlo generalom in prišlo je do fajta. Fajt! Fajt! Fajt! Tretja najmočnejša armija v Evropi je navalila na nas z avioni, tanki, topi povampirjeni regruti z opranimi možgani so preplavili gozdove med Šentiljem in Jelšanami. So gazili fičake, avtobuse in kombajne nam ronirali zvonike, naše ceste, naše sanje raketirali oddajnike na Boči in na Krimu daje skor najebala na baba, ko je šla slučajno mimo. ^ Tl T \ T Tl Tit Z) Te pa stopli so iz host teritorialci naši vrli rekli:"Dosti mamo. Gremo v boj! Magari vsi pomrli." So podmazali si puške in nabrusli armbruste pa še nekaj za korajžo vlili v vedno žejne uste. Danes smo starejši, pa le malo bolj kšajt in ni je vojne da bi zarad nje še šli iz svojih bajt vseeno pa se na proslavah radi spomnimo na cajt ko smo stopli skupaj in se hrabro drli: FajtIFajt! Fajt! Fajt! Fajt! Fajt! Fajt! Ka se ne bi tepli, se pa mamo cajt! Znano je da v šmarnici ni samo alkohol ampak še ena divja stvar, ki seji reče metanol. Ko se ti tak po parih litrih začne rahlo zibat šank rataš tak močn, da si upaš iti golorok na tank. So ga tankali in jurišali naši specialci brez predaha, (razn ko so spali al pa bli na malci). Branit dom, nam je Slovencem menda dano že v genih dober teden pa je bil sovražnik na kolenih. Tam ostal je še kak mesec, ko je stvar v roke vzela evropska komisija in določila načela komu zemlja, komu puške, komu jabuke in hruške komu bojo šli krediti, komu pa obresti oderuške. POP DESING. Legendarna slovenska pop skupina Pop Design je v desetletnem obdobju (1987-1997) dosegla praktično vse, kar j e možno, se je znova pojavila na glasbenem prizorišču. Fantje so se zbrali v stari postavi, v njihovih žilah seje ponovno pričel pretakati adrenalin. Prežeti z nostalgijo po starih dobrih časih so ugotovili, da je v novem tisočletju zopet napočil njihov čas. Še naprej ostajajo zvesti svojemu glasbenem stilu in zunanji podobi. Vili Resnik, Tone Košmrlj, Jani Marinšek, Damjan Tomažin in Martin Erjavec so iz bogatega diskografskega opusa skupine izbrali 9 skladb in jih v studiu Chinatown posneli v novi preobleki. Pesmi Cerkev domača, Ko si na tleh. Ne bom ti lagal, Podajmo si roke, Pokliči me nocoj, Potepuh, Pusti soncu v srce, Volk samotar. Vse dolge noči, Zbogom in Na lažem ti so odete v nova, trendovska oblačila. Saj veste, dandanes glasbena produkcija 80-ih in celo 90-ih velikokrat zveni starinsko, neprepričljivo. POP DESIGN so poskrbeli tudi za novo malo ploščo, gre za skladbo PRIHAJAM DOMOV. Pesem seje že močno prijela na naših radijskih postajah, iz številnih radijskih postaj nam poročajo, da gre za največkrat predvajano skladbo v zadnjem mesecu dni. TARRBm TA F/REČNA TA F {REČNA TA F/RSČNA TAF/RBČNA TA F/REČNA TAF/REČNA TAF/REČNA Dnevnik je napisala Jasmina Erminio Sobota, 11. 08. 2001- Oh ta ura, zvoni mi ob 5. 30, počasi vstanem, dokaj dobre volje, pogledam skozi okno, kjer me preseneti dež. Še vsa zaspana počakam pol ure, če se bo mogoče zjasnilo, toda deževati je začelo še močneje, zato pokličem go. Hedviko in odpovem tek na trboveljskem stadionu. Dokončno pa me predrami misel na moj dopust. »Joj, končno je 'tuki' ta sobota!« pomislim in že sem dobre volje. Dopoldan je minil, kot bi mignil. Ob 17.00 uri prideta po mene Marjan in Nina, da naložimo prtljago in se odpravimo na zbirno mesto k Dornik. Tam nas že čaka ostala družba! Spijemo 'kofi' in se s tremi avtomobili počasi odpravimo na pot, dolgo približno 10 ur. Preostanek dneva je potekal v znamenju vožnje. Nedelja, 12. 08. 2001- Ob 4.00 prispemo v Drvenik, kjer se bomo ob 7.30 vkrcali na trajekt za Korčulo, tam nas že čakajo Martin, Iztok in Igor, naši motoristi, rahlo utrujeni od vožnje in piva. KONČNO prispe težko pričakovani trajekt, počasi se vkrcamo. Komaj preživim mučno vožnjo, vmes malce zadremam, saj sem bila pokonci več kot 24. ur. Ob 12.30 se nastanimo v apartmaju za 13 ljudi. Z Martinom se nastaniva v prijetni sobi s pogledom na morje. Odpravim se na plažo in ostanek dneva prespim v senčki. Zvečer grem v mesto, in spet me prevzame lepota mesta Korčule. Ponedeljek, 13.08.2001-Ob 7.30 me zbudijo glasovi mojih prijateljev, ki ne morejo spati. Potiho vstanem, da ne zbudim Martina in se jim pridružim. Čez čas se odpravim v mesto po hrano, saj v apartmaju ni nič za pod zob. Po obilnem zajtrku pomislim na kile, ki jih bom pridobila, ampak »What Helk saj sem na dopustu. Sledi kopanje in uživanje naslednjih 9 dni. Popoldne pa se k obali pripelje čoln, in na njem nihče drug kot naš histerični komentator formule 1 Miran Ališič s prijatelji. Naši nadebudni navijači formule 1, predvsem Šumija, so bili navdušeni nad njim! Dan se konča v torek, saj je ura dve ponoči preden zaspim. Torek, 14.08.2001-Kot običajno, dan začnem zgodaj zjutraj. Po zajtrku se lotimo pospravljanja, nato pa se skoraj do 12.00 ure odločamo, kam se gremo kopat. Nekateri so se odpravili v Lombardo, nekaj jih je bilo na plaži pod apatrmajem, Nina, Iztok, Martin in moja malenkost pa se odločimo za najlepšo plažo na Korčuli. Pupnatsko Luko. Jaz sem bila tam že lansko leto, zato vem kakšna je cesta do tja, in kakšna je plaža. Za moje pojme, nič posebnega. To sem poskušala dopovedati tudi Martinu, ampak se ni dal prepričati. Z motorji smo se torej odpravili na 20 km oddaljeno plažo. Ko pa smo prispeli do ceste, ki se začne spuščati do plaže pa seje zataknilo. Pričnemo se spuščati po kamniti poti. Ko prispemo na cilj, sem bila zelo razočarana, »najlepša plaža na Korčuli« je bila tako zanemarjena, da si ne zasluži tega imena, niti v sanjah. Pozno popoldan smo se vrnili v bazo. Sreda, 15. 08. 2001-Standard, zjutraj zajtrk, v največji vročini na plažo, popoldan v apartma. Danes skuham kosilo za 13 ljudi. Odločim se za testenine, saj jih vsi obožujemo. Ves trud je bil poplačan, ker so bilo vsi zadovoljni in siti. Zvečer smo se odpravili vsi v mesto, nekateri na pivo, nekateri pa smo preizkušali coctaile. Po treh rundah se ti že pošteno zmeša v glavi in v .... (prepuščam vaši domišljiji). Četrtek, 16. 08. 2001- Dan, kot vsi ostali.... Razen tega, da so se ga nekateri zvečer pošteno nadelali in nam povzročili veliko smejalnih krčev. Namreč, sredi noči zaslišim neko ropotanje po sosednji sobi ter kopalnici. Igorje šel na WC (se mi zdi). In upam, da mu bo uspelo, po vsem popitem vinu, kije mimogrede odlično! Že naslednjo minuto pa glej ga zlomka, nekdo odpre vrata moje sobe. O groza!!! Igorje zgrešil svojo sobo in to v Adamovem kostumu, no, Adam je imel vsaj list, Igor pa še tega ne! Pri vsem tem ropotanju in smehu, smo zbudili skoraj pol apartmaja, preden je Igor sladko zaspal v pravi postelji! Petek, 17. 08. 2001-Najprej pomislim na svojo mlajšo sestro Saro, ki danes praznuje 18. rojstni dan, zato ji napišem mesage, in ji čestitam tudi po telefonu. Vstanem, o nočnem dogodku obvestim ostale prijatelje, in že imamo novo žrtev, na račun katere se bomo smejali še kar nekaj časa. Pomislim, kaj vse me, oz. nas še čaka, do srede, ko smo se odpravili domov. Dnevnik ureja Igor Goste tt.JjG Jr-rsj nn ejr.£ ZLATA POROKA V HRASTNIKU V soboto, dne 7.julija 2001 sta praznovala zlato poroko Jožef in Jožefa WoIf iz Dola pri Hrastniku, Trg borcev NOB št. 18. Polna dobre volje in veselja do življenja sta, pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot, slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Cvetke in sina Mirka z družinama, prijateljev, sorodnikov seje pridružil tudi podžupan občine Hrastnik, Marjan Dolanc, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let. Andreja Kovač VESELO V PLANINE V Trbovljah že 10 let deluje skupina planincev pohodnikov. To smo starejši in malo mlajši pohodniki upokojenci, ki radi hodimo v hribe in ljubimo to prelepo naravo. Imamo pa seveda zelo pridnega vodiča Vinka Pfajferja, ki nas organizirano in previdno vodi. Seveda tudi v visokogorje - Triglav, Krvavec, Nanos, Sleme, itd. Tako imamo tudi vse planirano za aktivnosti v letu, k čemur veliko pripomore tudi Dragica. Tako organizirano smo se odpravili v lepem sončnem jutru na pot proti Mangartskim jezerom. Prispeli smo do čudovitih jezer. Okrog in okrog v višavo pa so nas pozdravljali naši veljaki Triglav, Mangart itd. Tu smo pomalicali in kar nismo se mogli nagledati te lepote. Odločili smo se, da si gremo ogledati še ta nesrečni Log pod Mangartom. Tu smo videli, kako so gore veličastne, strašljive in krute. Kako lahko čudovita in nesrečna narava prizadene ljudi. Ob pogledu na to smo kar onemeli. Odšli smo k izviru Soče in na Vršič, kjer nam je naš Vinko spotoma opisoval vse znamenitosti. Sonce je zahajalo, gore so se bleščale v zadnjih žarkih čudovitega dne, ki nam bo lepšal jesenske dni in ostal v lepem spominu. Zato prisrčno hvala tebi, naš Vinko, ostani še dolgo z nami in nas vodi. V Imenu vseh tvojih hvaležnih pohodnikov, Marija Grebenc. ZA DUŠO IN TELO V HRIBE GREDO Društvo upokojencev Moravče (pohodniška sekcija) vsako leto organizira enodnevni pohod na čemšeniško planino. Tako je bilo tudi v sredo na praznik Marijinega vnebovzetja Velikega Šmarna, 15.avgusta tega leta. Skupina 12-ih udeležencev seje zbrala na Prvinah in krenila peš na vrh Čemšeniške planine. Tu nas je sprejela gospa Fani Novak, upravnica, gospodinja in kuharica doma. Ta dan je bil resnično vroč, zato smo potrebovali veliko tekočine, da smo lahko zdržali še pot v bivši Dom revirskih in savinjskih borcev ZZB na Vrhe nad Trbovljami. Pot je bila dolga, a smo kljub sopari vztrajali in obiskali Planinski dom Vrhe na višini 905 metrov. Besedilo in slika Jože Novak PESTRA IZLETNIŠKA DEJAVNOST UPOKOJENCEV Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je neverjetno agilna. V prvih letošnjih mesecih so izpeljali številne izlete na bližnje pa tudi nekoliko oddaljene planinske vrhove, v zadnjem času pa so organizirali pa tudi izvedli tudi nekoliko daljše izlete. Tako so 2.avgusta obiskali Mangrtska jezera na italijanski strani. Spotoma so obiskali še grob oziroma spomenik Jakoba Aljaža na Dovjem, kjer jim je vodja te skupine Vinko Pfeifer na kratko orisal lik tega velikana slovenskega planinstva, kulturnika, skladatelja, župnika. Obiskali pa so še vrsto drugih zanimivih planinskih in turističnih točk, vendar sojih Mangrtska jezera povsem očarala. Naslednji izlet so 16.avgusta pripravili v neznano. Tokrat so se podali na izlet v prekmurski svet, kjer so po svoje podoživljali tamkajšnji ravninski in hriboviti svet, pa tudi tamkajšnje ljudi. V soboto, 25.avgusta pa so se tudi tokrat udeležili srečanja citrarjev na bližnjem Kopitniku. Planinski izlet so tudi tokrat povezali s sodelovanjem na srečanju citrarjev iz bližnje in daljne okolice. Udeležba na teh izletih je bila zelo dobra številna, počutje pa odlično. IL 3 7)0 rt; 30. VELSRPNA 2001 NA TROJANAH ZMAGALI DOMAČINI... V nedeljo, 26.avgusta je na Trojanah potekal turnir Trojane 2001. Sodelovalo je 12 ekip, ki so bili razporejeni v štiri skupine. Prvo mesto so osvojili domačini, druga je bila ekipa Antimona, tretja Blagovica, četrta pa je bila ekipa Zasavca. Nastopale so tudi ženske in sicer dve ekipi (prvič v zgodovini turnirjev) zmagale pa so domačinke pred Blagovico. ...V POLŠNIKU PA MGM INŽENIRING Športno društvo Polšnik je v dneh od 18. do 19.avgusta organizi- Zmagovolci pri moških in ženskah - Trojane (slika PRAV) PEKARNA LENIČI ZNOVA 'SPEKLA' TEKMECE Jubilejni 10. turnir v malem nogometu na igrišču v Šentlambertu nad Zagorjem, odigran v soboto in nedeljo 25. in 26. avgusta, je tako kot lani dobila ekipa Pekarne Leniči. V pestri in kakovostni konkurenci 20 ekip iz Zasavja in okolice seje najbolje znašla v sončni pripeki ter pobrala levji delež nagradnega sklada. V polfinalu je v napetem in izenačenem dvoboju z Juventusom šele v drugem polčasu uspela streti odpor žilavega nasprotnika. V finalu jo je pričakalo moštvo ŠD Mlinše, kije rutinirano odpravilo NK Sevdah. Preden so se slednji zavedli, je bilo v toči golov konec njihovih sanj o 1. mestu. V finalu pa so igralci z Mlinš 'zmrznili' in Pekarna Leniči jih je s čvrsto in disciplinirano igro prepričljivo ugnala. V tekmi za 3. mesto se je NK Sevdah pobral in v režiji najboljšega strelca turnirja D. Periča odločil dvoboj z Juventusom sebi v ral malonogometni turnir, na katerem je nastopilo 12 ekip. Po igranju v štirih skupinah so v četrtfinalu zmagali Konjšica, Prapreče, MGM Inženiring in Sponzorji. V polfinalu je MGM Inženiring po kazenskih udarcih premagal Konjšico, medtem ko so Prapreče premagale Sponzoije s 3:0. V velikem finalu je MGM Inženiring premagal Prapreče. Vse dvoboje sta sodila Martin Stariha in Tadej Ule. Končni vrstni red: 1 .ŠD Prapreče, 2.MGM Inženiring, 3.Konjšica, 4.Sponzorji, S.Frizerstvo Ivi, 6.Medija, T.Zasavc, 8.ŠD Podkum, 9.Hotič, 10.TET, II.Polšnik, 12.Čemšenik. Naj vratar: Matej Ule, naj igralec: Alojz Pirc, naj strelec: Boštjan Petek 5 zadetkov. VETERANA IN HEDVIKA NA VRHU V nedeljo, 12.avgusta je v Čavnu nad Ajdovščino potekal gorski tek za Pokal Primorje. Udeležba na lOkm progi je bila mednarodna, Trboveljčanka Hedvika Kotar pa je med ženskami zasedla 4.mesto. V sredo, 15.avgusta sta se dva trboveljska veterana udeležila 2.gorskega teka na Veliko Kozje. V konkurenci nad 60 let (6,5 km dolga proga) je Tone Cesar (Trbovlje) zasedel 1 .mesto, Gusti Laznik (Trbovlje) pa seje uvrstil tik za njim. V nedeljo, 19.avgusta pa seje Hedvika udeležila mednarodnega teka okrog Bohinjskega jezera. Na 12km dolgi preizkušnji je zasedla 1 .mesto med ženskami s časom 52 minut. prid. Še najbolj prijetno presenečenje dvodnevnega žogobrca: uvrstitev mlade domače ekipe Gamsi v četrtfinale, kjer je morala po borbeni igri priznati premoč kasnejših zmagovalcev. Zanimivost: Pekarna Leniči je pozabila doma prehodni pokal za lansko zmago -kot bi slutili, da jim bo pripadel tudi tokrat. REZULTATI - Polfinale; Pekarna Leniči: Juventus 2 : 1, ŠD Mlinše: NK Sevdah 5:2. Finale za 3. mesto; NK Sevdah : Juventus 3:1. Finale za 1. mesto; Pekarna Leniči ; ŠD Mlinše 4 ; 0. VRSTNI RED - 1. Pekarna Leniči, 2. ŠD Mlinše, 3. NK Sevdah, 4. Juventus. Boštjan Grošelj ŠTIRJE V FINALU Avgusta je potekala v Bohinju 5.tekma jadralnih padalcev v točnostnem pristajanju za pokal Slovenije. Med finaliste seje uspelo uvrstiti štirim članom KJP Kavka. Janez Planinšek je bil 21., Franc Bukovšek 24., Miran Kokole 27. in Andrej Pušnik 28. Uspešen je bil tudi Ludvik Groboljšek iz DJP Zagorje, ki je zasedel 34.mesto. Na tekmi je nastopilo 65 padalcev iz 13. ekip. Po tekmovanju so prireditelji s pomočjo nemških padalcev prikazali ekstremne situacije v zraku in pristanke v jezeru. (I.G.) Domači ekipi se ni uspelo prebiti med najboljše (slikal Igor Gošte) NESREČEN PRISTANEK JAVORŠKA V Kisovcu se je v organizaciji domačega kluba Kavka na 1.odprtem mednarodnem tekmovanju jadralnih padalcev v točnostnem pristajanju zbralo 34 tekmovalcev iz 12 klubov. Žal, se tekmovanja niso udeležili jadralni padalci iz tujine. Organizatorjem naj bi se sicer prijavili tekmovalci iz ZDA in Avstrije, ki pa jih na tekmo ni bilo. Kljub sončnemu vremenu je nekaterim kar malo ponagajal veter, tako da so imeli nemalo težav pri pristajanju. Kot je razvidno s fotografije, so nekateri pristali v bližnjem grmovju, pa tudi na hruški. Na srečo brez poškodb. Žal, pa je več smole pri pristajanju imel član domačega kluba Matjaž Javoršek, ki si je zlomil zapestje. Po prvi seriji skokov je z edino ničlo na tekmovanju vodil Ludvik Groboljšek iz DJP Zagorje, ki pa je v finalni seriji uvrstitev pokvaril, tako da je pristal na S.mestu. Kot je po tekmovanju povedal, je bil tudi z doseženo uvrstitvijo zadovoljen. Najboljši zasavski udeleženec je bil Luftrajder Slavko škoda. Uvrstitve najboljših: 1.Matjaž Ferarič, Čuk Dravograd, 5 cm, 2 Jaka Gorenc, KPL Kanja Dolenjske Toplice, 42 cm, 8 . L u d v i k Groboljšek, DJP Zagorje Najboljši tekmovalec domačega kluba je bil z 11. mestom Zvone Pograjc, sicer trener kisovških smučarskih skakalcev, ki pa je tekmoval le v prvi seriji, druge se zaradi tekme v smučarskih skokih ni mogel udeležiti. Po tekmovanju je predsednik KJP Kavka Anton Janežič povedal: »Bolj kot z udeležbo, ki je slaba, sem zadovoljen s potekom tekme. Pričakovali smo tekmovalce iz tujine, vsaj tiste, ki so 3.Tone Svoljšak, Let Škofja Loka, 84 cm, 6.Slavko Škoda, Luftrajder Trbovlje, 318 cm. Luftrajder je zarajdal naravnost v hruško. Reševalna akcija je uspela. udeležbo potrdili. Kaj jih je zadržalo, da niso I prišli, ne vem. Ne | morem biti zadovoljen z uvrstitvijo članov našega kluba, ki očitno doma ne dosegajo tako dobrih rezultatov kot drugje.« Za konec je prav, da omenimo še pokrovitelje tekmovanja: občina Zagorje (v njenem imenu se je podelitve nagrad najboljših udeležil podžupan Janez Vovk), MTO Beton, Ključavničarstvo Sotenšek, JE-GR Zagorje, Metronik Ljubljana, Lisca Sevnica, Foto Asja, TEVE Varnost Elektronika, Zlati zvoki, Bar Kisovec, Vinoteka Klopotec, ETI Izlake, Taksi bar Kisovec, Pekarna kruhek, Renta-car Juvan, posebna zahvala pa gre ZD Zagorje. 1 Igor Golte Ludvik Groboljšek je bil v 1.seriji natančen, v drugi ne. POLETNI VZPONI Že drugo leto zapored so na Braču v kraju Sutivan sestavili umetno plezalno steno. V sklopu prireditev ekstremnih športov z naslovom "Vanka regule" so 21. in 22.julija priredili tekmovanje v športnem plezanju. Tekmovalne smeri sta tudi letos pripravila Bojan Leskošek (AO Matica) in Vili Guček (AO Trbovlje). Stena stoji na prostem, nekaj metrov od morja in plaže. Gledalcev in naključnih mimoidočih opazovalcev je bilo tako ves čas tekme veliko, vrhunec pa je prireditev doživela z večernih finalom pod žarometi in ob spremljavi številnih mladih splitskih hard core bendov. Pred navdušeno množico sta slavila Irena Palošek iz Splita in Zagrebčan Cerovac. Prireditev tekme Ivo Ljubetič pa je Leskošku in Gučku po koncu tekme z velikim navdušenjem priskrbel tudi vrtalni stroj in kline, s katerimi sta v nekaj naslednjih dneh v idiličnem kanjonu blizu kraja Ložišča opremila in preplezala tri nove plezalne smeri v naravni steni: Giljotina 6b,m Skarabej 7a in Vanka regule 7b, visoke do 20m. Kraj Sutivan želi svojo turistično športno-rekreativno ponudbo razširiti tudi s športnim plezanjem, za kar imajo lepe možnosti. Ob vračanju sta se ustavila še v kanjonu Paklenice, kjer sta preplezala Slovensko smer 6a, 200m v Debelem kuku in novejšo smer "The shovv must go on" 6c, 250m v steni Aniča kuka. Prve dni avgusta pa je Vili Guček, tokrat s soplezalcem Albinom Simoničem (Plezalni klub Laško) obiskal stene Ratikona v Švici. V stenah Kirhlispitze sta preplezala smeri Galadriel 6c, 350m in Sabra 7a+, 250m. Čeprav so smeri zavarovane s svedrovci, pa so razdalje med njimi ponekod velike, tako da zahtevajo povsem zbrano plezanje in hladne živce. Smeri potekajo večinoma po strmih izpostavljenih ploščah v odličnem apnencu. Vili Guček 3T)D1? m Nogomet ZAGORJANI Z ZANOSOM PROTI VRHU Slovenski drugoligaši so v nedeljo odigrali tretji krog prvenstva. Zagorjani, ki so pred tem v uvodnih dveh krogih zabeležili remi in zmago, so pred 700 gledalci odigrali derbi kroga proti Aluminiju in po zadetkih Petrušiča in Smrkolja zmagali z 2:1. S tem so se Zagorjani zavihteli na četrto mesto lestvice, a to le zaradi slabše gol razlike, kajti točk imajo isto kot prvouvrščeni. "Odigrali smo dobro tekmo, na igrišču (iz)pustili dušo in rezultat je moral biti ugoden za nas. V klubu je vzdušje odlično, tudi uprava dobro dela in vidi se, da nas podpirajo tudi gledalci. Čutim, da iz te ekipe letos še bo nekaj," je ob koncu srečanja izjavil Andželko Petrušič, tokrat najzaslužnejši za drugo prvenstveno zmago Zagorjanov. Slednji se bodo v nedeljo pomerili z Elanom v Novem Mestu, medtem ko bodo v sredo, 5.septembra ob 16.30 odigrali prestavljeno tekmo 4.kroga proti Dravogradu. Še prej pa čaka zagorsko upravo težka naloga, kajti v soboto, 1 .septembra ob 15.30 uri, bodo gostili tekmo mladih reprezentanc Slovenije in Rusije, (pm) SP v maxi košarki SLOVENIJA NAJUSPEŠNEJŠA DRŽAVA V Ljubljani je od 18. do 26.avgusta 2001 potekalo 6.svetovno prvenstvo veterank in veteranov v maxi košarki -Ljubljana 2001. Zahtevno organizacijo je prevzel Košarkarski klub Prule. Skupno je sodelovalo 97 ekip iz celega sveta. Med njimi priznani košarkarski strokovnjak in trener iz Litije Demo Ibiši, z nasveti pri organizaciji in bodrenju pa je pomagala tudi Tatjana Milinkovič. Zaradi premajhnega števila ekip v kategoriji 45+ sta ekipi Litve in SLO 45+ tekmovali v skupini 50+, ta pa je bila razdeljena v dve skupini. SLO je sodelovala tudi ženska ekipa SLO 45+. Glavni "pozitivni krivec" za to pa je bila igralka Košarkarskega društva Veteranke Litija Miša Urbič, ki je bila tudi vodja omenjene selekcije. Večinski del ekipe SLO 45+ so predstavljale veteranke Litije in sicer Miša Urbič, Mojca Lebinger, Zdenka Bregar, Mira Pišek, Jolanda Grobler in Jelka Babič ter Vera Pajenk (Sl.Konjice), Tatjana Dvoršak, Majda Kušar-Pezdirec, Majda Hribar (vse Ljubljana). Njihov trener je bil 45+ je v svoji skupini premagala Estonijo in Nemčijo, izgubila pa z aktualnimi svetovnimi prvakinjami kategorije 50+ iz Latvije. Aktualne svetovne prvakinje kategorije 45+ iz Litve so najprej premagale nasprotnice iz Finske in Slovenije 50+, v medsebojnih srečanjih pa tudi ekipo SLO 45+, ki je na koncu v svoji kategoriji zasluženo osvojila srebrno medaljo. Gledano splošno je ekipa SLO 45+ prikazala zelo dobro obrambno in napadalno igro, z veliko lepih akcij in košev. Na vsako tekmi so igralke dale vse od sebe, kar je imelo za posledico tudi kar nekaj poškodb. Najslabše jo je odnesla Piškova, ki je morala zaradi hujše poškodbe kolena predčasno zaključiti z igranjem. Zasluge, da so preostale igralke kljub nekaterim poškodbam lahko nadaljevale s srečanjem, gredo dr.Pavlu Lebingerju, ki je ekipo spremljal skozi vso prvenstvo. Kljub vročini, utrujenosti in "kratki klopi" pa so igralke v preostali tekmi vložile še zadnje atome moči in zaključile tekmovanje s fantastičnim 2.mestom na svetu - srebrno medaljo. To pomeni, daje bil vloženi trud poplačan, še enkrat pa gre posebna zahvala trenerju Ibišiju in dr.Lebingerju, ki sta vsak na svojem maksimalnega zalaganja na igrišču vložila ogromno truda pri pridobivanju sponzorjev, pri koordiniranju z organizatorjem (sestanki, registracije igralk, razporedi tekem, urejanje dokumentacije), nabavi opreme skratka poskrbela je za nemoten potek sodelovanja ekipe SLO 45+ na svetovnem prvenstvu. Ta dosežen rezultat je dal igralkam nov polet, saj so se dogovorile, da bodo po zasluženem premoru pričele z resnimi pripravami na evropsko prvenstvo, ki bo predvidoma meseca junija 2002 v Atenah, želja za leto 2003 pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Na svetovnem prvenstvu je izjemen uspeh z osvojitvijo zlate medalje dosegla ekipa SLO 50+, za področju v veliki meri pripomogla k temu enkratnemu uspehu. Pri tem uspehu imajo velike zasluge tudi sponzorji, ki so s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki pripomogli, da je ekipa SLO 45+ lahko sodelovala na tem prvenstvu, ne gre pa pozabiti niti navijačev, ki so jih spremljali in bodrili na tekmah. Posebna zahvala pa je namenjena Miši Urbič, vodji ekipe, kije poleg katero je uspešno igral Litijan Slavko Urbič. Zlata pa je bila tudi ekipa legende košarke Dušana Hauptmana Elan Leone 40+. Dule je s svojimi trojkami vedno znova navduševal tako navijače kot vse igralce in igralke. Slovenija je bila torej najbolj uspešna država v osvajanju odličij, zato so vsem ekipam namenjene iskrene čestitke. Besedilo Tatjano Milenkovič, sliki M.Š. RAZPIS za Il.kolesarski maraton "Memorial Marjana Brežana" Športno društvo Partizan Litija prireja v nedeljo, 2.septembra II.spominski maraton Marjana Brežana. Start kolesarjenja bo med 9.30 in 10.30 pri tenis parku AS v Litiji. Vaš prispevek za start bo 1.200 SIT, mi pa vam nudimo pijačo in spominsko majico. Trasa maratona je na relaciji Litija, Šmartno, Zavrstnik, Trebeljevo, dolina Besnice, Podgrad, Laze, Jevnica, Kresnice, Litija. Ker poteka maraton v rednem prometu, mora vsak udeleženec spoštovati prometne predpise in koesari na lastno odgovornost. Pričakujemo vas v sončnem vremenu in verem razpoloženju. j n r g n. j. en, g ( ZASAVSKI FRKER ) IZSILIL PREDNOST Zagorje, 17. 8. ob 13.00 uri je prišlo do prometne nesreče v semaforiziranem križišču na tržnici. Ugotovljeno je bilo, da je prometno nesrečo povzročil M.M., ki je izsilil prednost vozniku tovornega vozila P.J.-ju. Zoper povzročitelja sledi predlog. VOZNIK KOLESA Z MOTORJEM HUDO POŠKODOVAN Zagorje, 17.8. ob 17.00 uri se je v Doberljevem zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Patrulja je ugotovila, daje voznik motornega kolesa Š.D. vozil iz Čemšenika proti Doberljevu z neprilagojeno hitrostjo, tako da ga je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo v levo in je trčil v tovorni avtomobil, ki gaje vozil L.J. Š.D: je bil z reševalnim vozilom odpeljan v KC Ljubljana, kjer so ugotovili, da gre za hude telesne poškodbe. Zoper voznika Š.D: sledi tudi predlog SP-ju. Z AVTOM V BREŽINO Zagorje, 18.8. ob 05.40 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni, daje na Izlakah voznik J.D. vozil avto iz smeri Kisovca proti Izlakam z neprilagojeno hitrostjo. V desnem ovinku je zapeljal s ceste in trčil v brežino oziroma zid. Po trčenju je avto obrnilo na streho in je zdrsnilo nazaj na vozišče. V nesreči so bile tri osebe poškodovane, med njimi tudi voznik. Potem, ko bodo ugotovili poškodbe udeležencev, bodo zoper voznika podali predlog SP-ju ali kazensko ovadbo. PO NESREČI ŠE FIZIČNO OBRAČUNAVANJE Jevnica, 14.8. ob 12.45 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Šmarski cesti v Litiji. Policisti so ugotovili, da je na ozkem delu vozišča pri stanovanjski hiši Jevnica 46 med srečevanjem dveh vozil prišlo do oplaženja z vzvratnimi ogledali. Po trčenju sta oba voznika ustavila vozili, nato pa eden od udeležencev pristopil do drugega voznika in ga nenadoma dvakrat udaril s pestjo po obrazu, daje le-ta padel po tleh nato pa ga je še dvakrat brcnil v predel ledvic ter grozil s pretepom še njegovi mami. Do sedaj neznani voznik je nato odpeljal v smeri proti naselju Laze. Ko ga bodo policisti izsledili in opravili razgovor, bodo zoper njega podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške. V prometni nesreči je nastala le manjša materialna škoda, pri fizičnem obračunu pa je oškodovanec dobil lažje telesne poškodbe. TRČIL V HIŠICO ZA SPUŠČANJE ZAPORNIC Ponoviče, 19.8. ob 03.30 uri je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pri prehodu ceste čez železniško progo trčil v hišico z avtomatiko za vklop avtomatskih zapornic. Pri tem je nastala izredno velika materialna škoda. Pri pregledu vozila so policisti našli tudi manjšo vrečko marihuane. Sledi prijava sodniku za prekrške. Popravilo bo trajalo približno 14 dni. V tem času so možni zastoji prometa, saj bodo morali delavci Slovenskih železnic zapornice dvigovati ročno. POŠKODOVAN VOZNIK KOLESA Z MOTORJEM Litija, 20.8. ob 1 S.uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki seje zgodila prejšnji dan ob 19.30 uri na lokalni cesti Stranski Vrh -Polšnik. Policisti so ugotovili, daje voznik kolesa z motorjem zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na bankino in nato padel. Pri tem seje lahko telesno poškodoval. Policisti so mu izdali obvestilo o prekršku in plačilni nalog. TRČILAVSRN0 Ribče, 23.8. ob 06.10 uri je voznica na glavni cesti Litija-Ljubljana v bližini Ribč trčila v srno, kije skočila na cesto. Pri tem je voznica dobila udarec v vrat, nastala pa je tudi materialna škoda. Za poginulo srno so poskrbeli lovci. NEPRAVILNO PREHITEVAL Litija, 24.8. ob 13.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Litija-Ljubljana. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik kombiniranega vozila, kije med vožnjo v smeri Ljubljane nepravilno prehiteval voznico, ki je vozila pred njim. Nastala je le manjša materialna škoda. Aufblks 14.8. ob 00.24 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo na Neži 24 v Trbovljah, ker naj bi nekdo razgrajal. Policisti so ugotovili, da gre za P.P., katerega so prijavili sodniku za prekrške. j 18.8. ob 21.30 urije v lokalu Tingl Tangi v Zagorju prišlo do spora in pretepa med J.Z.-jem in D.M.-jem. Zoper oba sledi predlog SP-ju. 19.8. ob 16.20 urije na PO Hrastnik poklical N. J. iz Dola, kateri je zaprosil za intervencijo, ker je Ž.A. grozil njegovemu mladoletnemu sinu, ki seje vozil s kolesom. Policisti so na kraju izsledili pijanega Ž.A., kateri je mladoletniku dejansko grozil, da ga bo razbil. Z njim so se pogovorili in napisali še predlog SP-ju. 20.8. ob 12.uri so policisti intervenirali v stanovanjski hiši v okolici Litije, kjer je nastal spor in prepir med starejšim moškim in njegovo prijateljico. Policisti soju pomirili. Ker naj bi moški žensko tudi udaril, ga bodo prijavili sodniku za prekrške. £ Kot da se ne kregamo dovolj že s Hrvati... Dne 20.8. ob 16.uri so policisti intervenirali v Kresniških Poljanah, kjer je nastal spor med sosedi glede meje zemljišča in glede uporabe poti. Spor je prerasel v prepir, prišlo pa je tudi do fizičnega obračuna. V kršitev javnega reda in miru so bile vključene štiri osebe. Policisti sojih pomirili in napisali prijavo sodniku za prekrške. j21.8. ob 15.30 uri so policisti obravnavali pretep med mladoletnimi dekleti, ki seje zgodil istega dne ob 13.40 uri za otroškim vrtcem v Šmartnem. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila bodo podali prijavo sodniku za prekrške, sodeč po obnašanju pa mladoletnim dekletom ne bi škodilo, da bi se zgledovali po otrocih iz vrtca. j| 25.8. ob 22.uri so policisti intervenirali v Ulici prvoborcev v Hrastniku, kjer je pes, last P.Ž., napadel manjšega psa, ki gaje na rokah držala M.J. Pesje M.J. njenega psa dobesedno strgal iz naročja in ga odvlekel, pri tem pa tudi hudo obgrizel. Policisti so P.Ž. izdali plačilni nalog. j 26.8. ob 00.30 urije bil čas, ko občani Litije na Trgu na stavbah niso mogli spati. Policisti so preverili zakaj in ugotovili, da so imeli v eni od garaž zabavo, ob tem pa so vrteli glasno glasbo. V času obiska policistov so z zabavo že prenehali, a kršitelje vseeno čaka zabava še pred sodnikom za prekrške. j Istega dne ob 02.35 uri so policisti pohiteli v lokal Krznar v Litiji, kjer naj bi razgrajali in navijali glasbo. Patrulja je ugotovila, da je bilo na vrtu omenjene gostilne približno 70 vinjenih oseb, ki so praznovali fantovščino enega izmed njih. Sledi prijava SP-ju. Iv .TO TL in Tl O TRČIL IN POBEGNIL Slivna, 25.8. ob 18.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Policisti so ugotovili, daje neznani voznik nissan primere temno modre barve zaradi vožnje z nweprilagojeno hitrostjo trčil v kamnito ograjp ter poškodoval dva sadna drevesa, nato pa odpeljal neznano kam. Policisti neznanega voznika še iščejo, občane, ki kaj vedo o tej prometni nesreči pa zaprošajo, da pokličejo na PP Litija. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Bogenšperk, 25.8. ob 21.45 uri seje na cesti Črni potok - Bogenšperk zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je nesrečo povzročil voznik, ki je med vožnjo proti Bogenšperku vozil na prekratki varnostni razdalji, zato je trčil v pred seboj vozeči osebni avtomobil, ki je moral zmanjšati hitrost vožnje zaradi podrtega drevesa na cesti. Nastala je le materialna škoda. Policisti so povzročitelju izdali obvestilo o prekršku in plačilni nalog ter obvestili Cestno podjetje Ljubljana, da so odstranili podrto drevo. RAVBAJO KOT SRAKE ) Dne 17.8. ob 14.uri so policisti obravnavali vlom v ambulanto dr.Jančarjeve v ZD Litija. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je neznani storilec v času od 14.8. do 17.8. skozi odprto okno garderobe prišel v notranjost zdravstvenega doma. V ambulanti dr.Jančarjeve je s primernim orodjem vlomil v predalnik pisalne mize, vendar iz predala ni ničesar ukradel. Neznenec je iz odklenjene omarice za zdravila ukradel nekaj zdravila apaurin in tramal. Dne 19.8. ob 16.15 uri so policisti obravnavali tatvino denarnice z dokumenti iz odklenjenega prtljažnika avtomobila, ki je bil parkiran ob reki Savi v Zgornjem Hotiču, ki naj bi jo storila dva mlajša moška. Policisti so s pomočjo občanov storilca izsledili in jima zasegli ukradene predmete ter jih vrnili oškodovanki. Sledi kazenska ovadba. Dne 20.8. ob 22.uri so bili policisti PP Litija obveščeni, daje neznani storilec ob gozdni poti 300m od naselja Jevnica v smeri naselja Laze ukradel nezaklenjeno gorsko kolo znamke Cult, temno oranžne barve, št.okvirja C-AC3106, ki ima prednja kromirana blažilca oziroma vzmeti, kromirani platišči, čmi sedež in prednji odsevnik ter menjalnik Shimano s 24 prestavami. Vse občane policisti opozarjajo, da naj zaklepajo kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa, saj se je na območju Policijske uprave Ljubljana zelo povečalo število tatvin teh vozil. Dne 24.8. v dopoldanskem času so policisti opraili oglede vlomov v sedem osebnih vozil. Od tega je bilo v tri vozila vlomljeno v Kisovcu, v štiri pa v Zagorju. Način vloma je bil enak - razbito steklo avtomobila in ukraden avtoradio. Za storilci policisti še poizvedujejo. Dne 25.8. ob 8.40 uri so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine. Policiste so namreč obvestili, da je med urejanjem groba v Litiji neznani storilec ukradel žensko usnjeno denarnico. Oškodovanka je denarnico v plastični vrečki položila poleg groba. Neznani storilec je izkoristil čas, ko je odšla po vodo in vrečke ni imela pod nadzorom in ji ukradel denarnico s 7.000 tolarji. Policisti intenzivno zbirajo obvestila v zvezi tega kaznivega dejanja. Policisti ugotavljajo, da občani kljub neprestanim opozorilom ne poskrbijo dovolj za varovanje lastnega premoženja, zato prihaja do priložnostnih tatvin denarja in ostalega premoženja. Občane policisti ponovno opozarjajo, da naj poskrbijo za varovanje svojega premoženja. VBRIZGAL Sl JE MAMILA Dne 23.8. ob 12.30 uri so policisti zasegli injekcijsko iglo in manjšo količino mamila mlajšemu občanu iz Litije, ki sije tik pred tem del mamila vbrizgal v telo pri Osnovni šoli Litija. Sledi prijava sodniku za prekrške. NEVERJETNO, A RESNIČNOI Dne 14.8. ob 12.uri je na PP Litija poklical občan iz okolice Litije in povedal, da se ne spominja, kje je pustil kolo z motorjem Tomos APN 4, modre barve, št.motorja in okvirja 045164, letnik 1978. Občane policisti prosijo, da jih v primeru najdbe obvestijo. ČUDEN VONJ PO TRBOVLJAH Trboveljski občani so policiste v zadnjem času večkrat opozorili, da se po Trbovljah širi čuden vonj. Policijske patrulje so ugotavljale, da gre za zrak iz prezračevalnih naprav Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Na kraju je bil tudi inšpektor za okolje, ki bo v primeru potrebe ustrezno ukrepal. OB SREČANJU MOTORISTOV NAJMANJ DVE KRŠITVI Pred časom je v Trbovljah potekalo srečanje motoristov v organizaciji Satan's Brothersov. Policisti so v času srečanja zabeležili dve večji kršitvi. Najprej je 18.8. ob 1 l.uri G.T. prijavila, da ji je nekdo iz osebnega avtomobila polo, katerega je imela parkiranega na prireditvi motoristov, odtrgal brisalec in tablico. Storilca še iščejo. Druga kršitev seje zgodila istega dne ob 17.50 uri, ko so policisti neposredno pred štartom kolone motoristov obravnavali prometno nesrečo na Savinjski cesti. Tam je voznik L.D. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v betonsko ograjo. Odpeljan je bil v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da gre za hude telesne poškodbe. fr ..- POLICIJA OPOZARJA Ponedeljek, 3.9.2001 je dan, ko se bodo ponovno odprla šolska vrata tudi v vseh osnovnih šolah po Zasavju. Ker se bodo tako v cestnem prometu tudi prvič pojavili prvošolčki, ki že kot vsi pešci predstavljajo najbolj ogroženo kategorijo prometnih udeležencev, policisti opozarjajo vse voznike, naj predvsem v bližini šol in seveda križišč ter prehodov za pešce vozijo s tako hitrostjo, da bodo lahko vozilo varno ustavili v vsakem trenutku. Pomoč pri varnem prehajanju ceste jim bodo v prvih dneh nudili tudi policisti in seveda tudi šolska prometna služba, zato naj bodo vozniki pozorni tudi na njih, saj bomo le s skupnimi močmi pripomogli k boljši prometni varnosti. Zato velja opozorilo vsem udeležencem v prometu, da NA CESTI NISI NIKOLI SAM, še posebej pa ob začetku novega šolskega leta, ko se bodo vsakodnevno na cestah pojavljali naši malčki, za katere večkrat s ponosom rečemo, da so naša svetla prihodnost. PO Zagorje opozarja na strog varnostni režim na mednarodni nogometni tekmi Slovenija-Rusija (u-21), ki bo na mestnem stadionu v Zagorju 1.septembra ob 15.30 uri. Policisti ljubitelje nogometa naprošajo, da naj na stadion ne vnašajo pirotehničnih in ostalih premdmetov, ki bi lahko bili nevarni. Policisti bodo skupaj z varnostno službo opravljali osebne preglede, zato vse ljubitelje nogometa policisti naprošajo, naj na stadion pridejo predčasno, sicer bi znalo prihajati do čakalnih vrst pred vhodom na tribune. Vrata stadiona se bodo za obiskovalce odprla ob 13.30 uri. Policisti tudi naprošajo, da naj se obiskovalci ravnajo po navodili redarjev in varnostne službe pri usmeijanju prometa v bližini stadiona. ^ ......—JJ SLOVENI JHEL RUMENE STRANI Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.coni I N T E R MARKETING ZASAVC IZGUBIL NAMENOMA?!? Na sliki je ekipa Zasavca, ki je pred časom sodelovala na turnirju Trojane 2001. Zakaj objavljamo njihovo sliko? Pojavile so se namreč zlovešče govorice, daje ekipa izgubila namenoma in sicer zato, da so namesto pokala za nagrado dobili "plato pira". Vir govoric zenkrat še ni znan, vendar igralci Zasavca govorice odločno zavračajo in trdijo, da si kot pravi profesionalci namernega poraza ne bi privoščili. "Sicer pa si ob bajnih vsotah, ki jih po pogodbi prejemamo, lahko privoščimo ne le en, pač pa več platojev piva na dan," zatrjujejo v en glas igralci, uredniški del časopisa Zasavca pa temu pritrjuje, saj je letos očitno več denarja namenjenega za profesionalne igralce "fuzbala", kot za honorarje trpečih v pisarnah. 30. VELSRPNA 2001 k fZlR či. fr g7; miJll Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 13. septembra, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 7. septembra na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele NAJAMEM garažo v zg.Trbovljah, v poštev pridejo ulice: Kešetovo, Mestni trg, Trg FF ali Kov.naselje, tel.: 041/847-060 MC AEpRemičnine UUCfl 1.1Milili 7. TRB0VU6 TtLfflfc 03/5H4-MI St-$H40 moDfijč, (iiiKUf, mom. Hii, poiiovnm pfionoRov. riKBIDOV m PfIRCEl PRODAM dvosobno stanovanje v Trbovljah, 56 m2, dobra lokacija, cena po dogovoru, tel.: 041/442-239 PRODAM starejšo stanovanjsko hišo v centru Dola pri Hrastniku, vsi priključki (asfalt, voda, elektrika, telefon, KTV, plin), vselitev možna takoj, telefon: 041/ 80 61 90 NAJAMEM enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, opremljeno, lokacija do 20 km iz Zagorja, tel.: 56-71-l22,int.l58(od7.do 15.ure, Darja) NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnice, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882 PRODAM pritlično stanovanje 68 m2, z atrijskim vhodom, CK, KTV, telefon, v centru Trbovelj, tel.: 041/335-430 PRODAM novejše dvosobno stanovanje (61,70 m2), tel.: 56-22-165,041/461-122,041/461-104 Razno PRODAM volan Thrustmaster Ferrari za playstation 1 ali 2 ali zamenjam za navadno ročko oziroma joystick za playstation, tel.: 041/403-055 PRODAM kosilico gorenje muta, cena po dogovoru, tel.: 041/ 431-702 PRODAM metrska drva, lahko s prevozom, tel.: 031 /229-954 PRODAM avtomobilske prevleke (pregibna zadnja klop) M velikosti, primerne za renault kangoo, tel.: 041/482-224 JADRNICA 8m s štirimi ležišči in kapetanom v Punatu (Krk) za najem, cena ugodna in po dogovoru, tel.: 00385 91 515 56 75 (Hrvoje) KUPIM otroški stolček za hranjenje (chicco, brevi), stajico in hodalico, tel.: 56-29-522 Delo in inštrukcije 23-LETNI MOŠKI išče delo na področju Zagorja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, komunikativen in vesten, pokličite samo resni (akviziterska prodaja na terenu ne pride v poštev), tel.: 041/ 403-055 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 APARTMAJI NA VIRU Avgusta in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaja sta 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444 in 01/ 8983 822 IZDELUJEM načrte n.a računalniku, tel.: 041/463-881 (Matej) Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14 Asfaltiranje In tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp. DPM Zagorje VABI na aktivnosti v času poletnih počitnic: * 30.8. Ustvarjanje s servietno tehniko v knižnici Zagorje ob lO.uri. Vse dodatne informacije na telefonu 56-69-200! KS Polšnik - Iniciativni odbor CRPOV VABI na jesensko prireditev in sicer 9.septembra 2001 s pričetkom ob 13.uri na šolskem igrišču v Polšniku. Na predstavitvenem sejmu se bodo predstavili kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi, obrtniki oziroma podjetniki in društva. Vabljeni! DPM Trbovlje VABI na poletne aktivnosti v avgustu: 30.8.2001: četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan. Petek, 31.8.2001: Zaključna prireditev v mestnem parku ob 18.uri, Prijave sprejemamo vsak delavnik od 8. do 13.ure na telefon 56/30-248 in 56/30-249. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO Mlinše VABI na III.gasilske igre PGD Mlinše, ki bodo 1.septembra 2001 ob 13.uri na igrišču pri gasilskem domu na Mlinšah. Po igrah bo sledilo družabno srečanje. Vabljeni! GOSTILNA "Pri Vidrgarju" vabi na zaključno prireditev ob 35.letnici onovnega odprtja gostilne, ki bo 2.septembra na Vidrgi. Prirejata Jože Žibert in ansambel Najlepši cvet (promocija prvega CD-ja) in gostje Vesele Štajerke ter Zupanove harmonikarice. S za brezplačni mali oglas JgiF f ..................... - ............ Moi naslov; o o CN O £ u š on < N Zasavska ljudska univerza Trg svobode 11 a 1420 Trbovlje telefon: 03 56 31 190 Grajska 2 1410 Zagorje telefon: 03 56 55 120 V šolskem letu 2001/2002 vpisujemo v programe: - Visoka poslovna šola (EF Ljubljana - študijski center Trbovlje) prijave sprejemamo do 14. 9. 2001 - Organizacija in management (FOV Kranj - študijski center Trbovlje) prijave sprejemamo do 24.9.2001 - v tri- in štiri letne programe s področja prometa, trgovine, gostinstva, ekonomije in elektrotehnike - v brezplačno osnovno šolo za odrasle in mladostnike - v tečaje tujih jezikov: angleščina, nemščina, italijanščina, španščina - v tečaje računalništva - v tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije in voznika viličarja - v tečaj iz varstva pri delu in požarnega varstva - v strokovne in ostale tečaje - v seminarje in delavnice - v študijske krožke Organiziramo tudi seminarje in tečaje po želji naročnika. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel.: 01/8980-570 RAZPISUJE za šolsko leto 2001/2002 vpis v naslednje izobraževalne programe: IVST0PNJA I. TRGOVEC la) trgovec - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. lb) trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola (vsaj 2.1etnik) IV. ali V.stopnje. Izobraževanje traja 1 leto. le) prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. II. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN - poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. III. PREKVALIFIKACIJA IN DOKVALIFIKACIJA V VOZNIKA - poklic: voznik Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3-letna šola. Šolanje traja en semester. UST0PNJA I. EKONOMSKI TEHNIK la) ekonomsko-komercialni tehnik - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja tri leta. lb) ekonomsko komercialni tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola V.stopnje. Izobraževanje traja eno leto. le) ekonomsko-komercialni tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je nedokončana šola (vsaj 3.letnik) V.stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. Id) ekonomsko komercialni tehnik - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNI TEHNIK - poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na ljudski univerzi vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17.ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu št. 01 8980-570. Izobratevanje se bo pričelo v oktobru 2001. Vabljeni! "hn flori tl n 5i n 30. VELSRPNA 2001 22.3.-20.4. Na žalost imate preveč načrtov in premalo časa in možnosti, da bi vse uresni- 21.4.-21.5. čili. Morali se boste nekoliko bolj poglobiti vase in ugotoviti, kaj bi bilo v danem trenutku najbolj pametno narediti. Št.: 8. Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in iskrenost, pogosto pretiravate v tej smeri. Pazite, da s svojimi ostrimi pripombami ne ustvarite preveč napetega vzdušja, ki ne bo koristno ne za vas ne za vašega partnerja. ŠL: 14. ______ Razčistiti boste morali neko staro zamero, če želite, da bo odnos s partnerjem spet sproščen. Imeli boste obilico energije, za uresničevanje vseh vaših idej, s katerimi boste presenečali svojo okolico. Št.: 3. Bolj ko boste razmišljali o svojem odnosu do ljudi, ki so vam najbližji, več težav boste videli v njih. -Marsikatera bo tudi namišljena, zato je bolje, da nič ne ukrepate, dokler vam stvari ne bodo bolj jasne. Št.: 10. Čeprav se je vaše počutje izboljšalo, bodite pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najboljše odpraviti takoj, ko 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. se pokaže. Neka stvar vam bo prinesla veliko veselja in spraševali se boste, zakaj se niste nanjo spomnili že prej. Št.: 17. Uspelo vam bo 4^ narediti, kar ste si zadali. In to v načrtovanem roku. Da boste na delovnem mestu uspešni, 24.8.-23.9. gre pripisati vaši ljubezni do dela. Glejte, da ne boste pozabili na dogovor, ki sta ga sklenila s partnerjem. Št.: 21. /Vača bodočnost V času od 7.8. do 27.8. je v trboveljski porodnišnici na svet privekalo 19novorojenk in novorojenčkov. 7.8.2001 Urška Novak, Titova 8, Laško - hči Lavra 14.8.2001 Karmen Ploh, Slatno 16, Dol pri Hrastniku - sin Bogdan Durica 15.8.2001 Arifa Tahirovič, Obrtniška 5, Trbovlje - sin Armin Sanela Mešič, Kolonija 1 .maja 30, Trbovlje - hči Irma 16.8.2001 Martina Miklavčič, Levstikova 14a, Zagorje - hči Nina Miklavčič Romana Dobnik, Cesta zmage 18, Zagorje - sin Jan Valjavec 17.8.2001 Drita Salihaj, Prapretno 49, Hrastnik - sin Arsim 18.8.2001 Petra Jakopič, Marno 21, Dol pri Hrastniku - hči Ana 19.8.2001 Mateja Vodišek, Rimske Toplice - sin Marko Petra Kobilšek, Cesta Borisa Kidriča 2, Zagotje - hči Pika Zakonšek 20.8.2001 Mojca Koritnik, Pod hribom 4, Dol pri Hrastniku - hči Jana Homšek Selka Marinko, Črdenc 9, Dol pri Hrastniku - hči Anja Dragica Imperl, Zg.Koseze 6, Moravče - sin Andrej Lazar 23.8.2001 Petra Pessero, Dobojska ulica 22, Celje - sin Gal Gabršek 24.8.2001 Nataša Prosenc, Šemnik 4, Kisovec - hči Nika 27.8.2001 Enida Kasumovič, Novi Log 19d, Hrastnik - hči Emira Anita Avdič, Bevško 57, Trbovlje - sin Boban Jovanovič Fanika Jankovič, Čmc 63, Brežice - hči Anja Fabijančič 27.8.2001 Katarina Drobež-Vrščaj, Aškerčev trg 14, Laško - sin Domen trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Pogosto vam bodo misli uhajale k partnerju, saj boste podzavestno čutili, da se vajin odnos spreminja. Po daljšem pogovoru z njim se bosta počutila spet bližja eden drugemu. Privoščite si čim več spanja. Št.: 27. Primanjkuje vam odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Če še malo počakate, se bodo možnosti, da uspete, povečale. Razčistite tudi s čustvenimi težavami, ki vam jemljejo preveč energije. Št.: 2. Skušajte orga-nizirati svoje ^'l)*i vsakdanje aktiv- Čr 'T nosti čim bolj ekonomično, da vam ne bo treba neprestano tekati za časom. Poklical vas bo star prijatelj, odzovite se njegovemu povabilu in ga obiščite. Št.: 5. Čeprav niste v najboljši formi, pa lahko v pri-bajajočih dneh »Jr |i veliko naredite. |^Qrrr'-Na vsakem koraku vas bo 23.12.-20.1. spremljal dober občutek za posel in če ga boste poslušali se boste vedno znašli ob pravem času na pravem mestu. Št.: 1. Zadnje čase ste zelo občutljivi. Vsaka malenkost vas spravi iz tira. Toda ker se vam je povečala samozavest, se vam obetajo bolj mirni in bolj ustvarjalni časi. Imeli boste polno glavo novih idej. Št.: 18. Spremembe, ki ste jih uvedli v vaše življenje, k ni več mogoče kar tako pozabiti. Zdaj morate vztrajati in kmalu boste videli, ali ste se prav odločili. Naj vas prve težave ne spravijo v slabovoljo. Št.:20. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA VEUKA VALJASTA POSODA ZA SHRANJEVANJE TEKOČIN; TUDI VEUK VODNI ZBIRALNIK, VODNJAK RANCO SKA PLESALKA ŠPAN. RODU (MARIE-ANNE) SRBSKI ZGODO- VINAR RUVARAC ČELJUSTI (NAREČNO) DRŽAVA V INDOKINI (GLAVNO MESTO BANGKOK) 5 skl IGRALEC (BRAD) NEKDAJ NIŽJE IN SREDNJE PLEMSTVO VPOU-SKEM VALEČ ŠKAFOV. KAD!, ČEBROV AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA OB MEHIŠKEM ZALIVU KONEC MOUTVE 11!:: NASIČENI OGLJIKO- VODIKI, PARAFINI lili lili! NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ VAN BASTEN SLOVENSKI ILUSTRATOR IN KARIKA- || VRSTA FRANCO SKJH PREPROG JEZERO NA ŠKOTSKEM lATEU [FRANCESCO SLAP SAVINJE LOGARSKI DOLINI OZNAKA * IRGOLIČ POUSKA PISATE- LJICA (POLA, 1896-1963) OSEBNI ZAIMEK; TUDI NEIMENOVANA OSEBA BOG V STARI ZAVEZI OBVESTILO. NAZNANILO, m- Z ŽIMO PODLOŽENA VPREŽNA PRIPRAVA BARVILO ZA LASE. KANA BRIT. SK DATEl SKLA-EU (MICHAEL) TUJA IN NASAČRKA BRITANSKO MESTO NA TELEVI- ZIJSKI MODERATOR (STOJAN) OSEBAKI NI ČLAN DRUŠTVA ALBERT EINSTEIN REKA V SREDNJI ŠVICI. PRITOK RENA BRITANSKI FILMSKI IGRALEC (FRANK •OTHELLO') LADIJSKI VUAK ALI LETALSKI PROPELER VISOKA IGRALNA KARTA Mšr BENIK (ROBERT) ČAROVNICA IZ HOME RJE-VE OPIS ii» REBRI- ČASTA VOLNENA TKANINA -i ____ '4S MAJHNO, ■TREBUŠA-1 STO GOVEDO IS KRATKIMI I ROGOVI *■ SEVERNIH MORJIH, NJORKA 13 ALUMINIJ 26,98 MAKEDONSKI PROSVE-T1TEU IN UČENEC CIRILA IN METODA RUSKA KAV REI BISTVO, JEDRO; TUDI STRŽEN. SREDICA SLOVENSKI SUKAR IN ILUSTRATOR MAVEC PREMIČNA 3LEDALIŠKA e BALADE IN ROMANCE I ■religiozni SPISI v STARO-INDIJSKI ■literaturi BORUT LEVEC ŽELJKO DBRADO- VIČ SLOVARČEK- PLAHTA: poljsko plemstvo FINLAV: britanski igralec BUŠA: trebušasto govedo GOJAVVICZVNSKA: poljska pisateljica CAVALU: italijanski skladatelj VKOTEKA PREVERI L JE "Gospod doktor, pomagajte! Neprestano se mi kolca." "Kako dolgo pa že?" "Eno leto." "Kako pa to, da ste prišli šele sedaj k meni?" "Veste, v začetku sem mislil, da , kakšno dekle misli name, pa se mi to ni izdelo tako tragično, potem pa sem vse vprašal in so zanikale. Tako sem ugotovil, da bo treba iskati vzrok drugje." KARTOTEKA "Dragi, koliko velja prstan, ki si mi ga prinesel za rojstni dan?" "Različno. Mene bi stal vsaj leto dni, če bi me dobili, tebe pa bi morda stalo samo pol leta. ker še nimajo tvoje kartoteke." /VA5LED/SiJI TEDEM Vdova je prišla h ginekologu. Ta jo je pregledal in osuplo vzkliknil: "Kako pa je to mogoče? Trikrat ste bili poročeni, pa ste še vedno devica?" "Prvi mož je bil arhitekt in je dan in noč samo načrtoval, drugi je bil muzikant in je vse noči godel, tretji pa je bil obrtnik. Ta je ves čas prisegal, da se bo dela lotil naslednji teden." Gotska stolnica v Milanu ne slovi po vsem svetu samo zaradi svojevrstne arhitekture in umetniških zakladov, ampak predvsem zaradi izjemnih dimenzij. S 158 metri dolžine, 66 metri širine, 93 metri višine in 11.700 metri povišine spada med največje katoliške cerkve na svetu. Večji od nje sta samo bazilika svetega Petra v Rimu in katedrala m španski Sevilli. Za spremembo vam lahko postrežemo s spodbudno izjavo o stanju na našem planetu: Mike Gunson, ki vodi program atmosferskih opazovanj pri NASI, je nedavno opravil obsežno študijo, ki je pokazala, da se ozonska plast nad Antarktiko obnavlja. ****** Ljudje v stari Palestini so bili, Itako kot prebivalci številnih drugih krajev po svetu, prepričani, da navpični, skalnati bloki opozarjajo na ničevost vsega zemeljskega in človeka usmerjajo k duhovnosti neba, zaradi česar so jih imeli za svete. lTT.ii kTni I NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 13.9.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.17/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 15/ 2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): 1. : Praktična nagrada: Evgenija Jeretina, Valvazorjeva 12, Izlake 2. : Praktična nagrada: Justina Milar, TVg revolucije 4, TVbovlje 3. : Praktična nagrada: Marya Pišek, Španskih borcev 28, TVbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 3.9. do 7.9.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [p (R (D R & M 3 1^© Kino Zagorje 30.8. - 2.9. V PAJKOVI MREŽI (triler), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 31.8. - 4.9. DOBERMAN (akcijski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 5.9. - 9.9. ČOKOLADA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 7.9. - 11.9. EVOLUCIJA (ZF komedija), pet. in pon. ob 19.00, sob., ned. in tor. ob 18.00; 11.9. FILMSKO GLEDALIŠČE: DNEVNIK BR1DGET JONES (komedija), ob 21.00; 12.9.-16.9. MALENA (drama), sre., čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 15.9. - 18.9. PLANET TEME (ZF srhljivka), sob., ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 19.9. - 23.9. ROP STOLETJA (akcijski), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 21.9. - 25.9. TOMB RAIDER (pustolovski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 26.9. - 30.9. ARTUR PRDONJA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 29.9. - 2.10. DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija) sob., ned. ob 20.00, pon. In tor. ob 19.00; Kino Izlake 2.9. DOBERMAN (akcijski), ob 20.15; 9.9. EVOLUCIJA (ZF komedija), ob 20.15; 16.9. PLANET TEME (ZF srhljivka), ob 20.15; 23.9. TOMB RAIDER (pustolovski), ob 20.15; 30.9. ARTUR PRDONJA (komedija), ob 20.15; Kino Trbovlje Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda za mesec september! Kino Hrastnik 30.8. - 2.9. V PAJKOVI MREŽI (triler) čet. ob 20.00, sob. ob 18.00, ned. ob 20.00; 31.8. - 2.9.PRAVI MOŠKI (romantični) pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 3.9. - 4.9. NI KINO PREDSTAVE; 5.9. - 9.9. STARI, KJE JE MOJ AVTO? (komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 7.9. - 9.9. ROP STOLETJA (triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 10.9. - 11.9. NI KINO PREDSTAVE; 12.9. - 16.9. EVOLUCIJA (ZF komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 14.9. - 16.9. ČOKOLADA (rom.mclodrama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 17.9. - 18.9. NI KINO PREDSTAVE; 19.9. - 23.9. IZGUBUENE DUŠE (grozljivka), sre., čet. in ned. ob 20.00; 21.9. - 23.9. PODMORNICA U-571 (vojaška akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 24.9. - 25.9. NI KINO PREDSTAVE; 26.9. - 30.9. DOBERMAN (akcija), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 28.9. - 30.9. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; Kino Dol pri Hrastniku 7.9. STARI. KJE JE MOJ AVTO? (komedija), ob 19.00; 14.9. EVOLUCIJA (ZF komedija), ob 19.00; 21.9. IZGUBUENE DUŠE (grozljivka), ob 19.00; 28.9. DOBERMAN (akcijska srhljivka), ob 19.00; 30. VELSRPNA 2001 J j.jr.G j. Emil: perkmandeljc@trbovlje.si Alije res, da slovenski metropolit in vodič slovenske krščanske cerkve, dr. Franc Rode odhaja v Rim, zaradi malenkostnih popravkov okoli njegove invalidske pokojnine? Je, res. In, da bi pretental komisijo, bo v rokah drža\ zlato palico!! ZASAVC-ev „ ŠVAGANIZEM............Ob izteku meseca avgusta se v, do danes še vedno, zasavski občini Zagorje v osrčju Slovenije končujejo Igre brez meja. Nekatere med njimi tudi prav banalne. Med njimi ena je bila naprimerta. Na 11 km dolgi progi je bil organiziran štafetni tek. Nanj seje, izmed vseh, tudi veliko zagorjanskih, prijavilo 11 fantov iz Trbovelj - željnih tekmovanja. In dokazovanja. In so se na startu prijavili, to je lepa, stara navada naših fantov, kot ekipa „Trbov'ci„. Pa mislite, spoštovani, da sojih komisionarji hoteli registrirati pod tem lokalpatriotskim imenom? Imate prav. In tako so se morali, če so hoteli sodelovati na tej štafeti, preimenovati. Modro. In so se, čeprav neradi, poimenovali „Modri dirkači,,. In za nameček, na tem nemaratronu, tudi zmagali!... samo mrtve ribe plavajo s tokom!! ZASAVC-eva „ DRŽAVA V PETI BRZINI „ ... Medtem, ko tudi letos tako kot lani, sonce neusmiljeno pripeka in brez milosti uničuje vse, za kar so pridne roke kmetov skozi celo leto vestno skrbele, država še vedno ni poravnala finančnih obveznosti do kmetov, ki jih je suša prizadela v lanskem letu. Financ minister Anton Rop (priimek ministra ni izmešljen op. avto.) je izjavil, da za to ni denarja v državni blagajni. Je pa po drugi strani zanimivo, kakšno skrb namenja država posodobitvi voznega parka. Svojega seveda. Za tega pa denar je ... Po drugi strani pa prastaro idejo nujnosti izgradnje namakalnih sistemov na slovenskih tleh in njih čimprejšnji realizaciji ta rod politikov, na žalost, ni sposoben doumeti, kaj šele realizirati. Mogoče ga bomo takrat, ko bodo tudi ministri lačni ...in žejni... Pravim, ko bodo ... ZASAVC-ev „ ČEVAPČIČ BRANI SARAJEVO „ ... Malo je krajev na svetu v katerih za tako malo denarja lahko jeste tako dobro, kot je to možno v Sarajevu. Avtor zapisa. Vas bo v nadaljevanju, kot dolgoletni potrošnik dveh najbolj poznanih proizvodov tamkajšnje kuhinje - čevapčičev in pit -vodil skrozi svet sarajevskega fast fooda. Dober tek in brez zamere, dragi mi rojaki! Spodnji zapis je samo subjektiven izbor nečesa - česar izbor se, pravzaprav, niti ne da napraviti. Poanta zapisa sledi na koncu ...Kadar se človek sprehaja pa katerem od evropskih ali ameriških (vele)mest, in ima to nesrečo, da seje preobjedel tamkajšnjih ..specialitet,, potem mu nikakor ne more biti jasno, kaj neki počnejo vse tiste silne vrste pred McDonaldsom ali nekdanjim Kentucky Fried Chickenom (sedaj samo še KFC). Razen tega pa je pravi čudež, da kateremu od poduzetnih buissinesmanom še ni padlo na glavo, na Dunaju, v Miinchenu, Madridu ali preko oceana otvoriti "pravu, sarajevsku čevabdžinicu sa roštiljem na drva," nadpisom Ferhatovič, Mrkva, Šljivo ali Željo po stenah lokala pa razobesiti znane gobeline na katerih se smehljajo jal' Sebilj, ali pa jal' portret Hareta Silajdžiča v (nad)prirodi velikosti. In sedaj poanta. Zgodba o nekem Ljubljančanu nam govori, da so sicer bili, navkljub vsem nesrečnim peripetijam, tudi takšni poizkusi. Izganjati je namreč bilo potrebno vse možne hudiče za pridobitev obratovalnega dovoljenja za čevabdžinicu. Pa je nesrečnež, na koncu, od silnih birokratskih žuljev obupal, kot se reče. Ministrstvo za varstvo okolja je prišlo do ugotovitve "da pomeni uporaba roštilja na čumur in drva onesnaževanje okolice in s tem povezano tudi uničevanje slovenskih gozdov"... tako se podjetnemu mladeniču dovoljenje na koncu štorije ni izdalo!! ...Ni kaj, skrb ministrstva za slovenske gozdove je prav ganljiva... Jože OVNIK Iskrice Igorja (•ošteta Ef mss ZA FINANČNE TEŽA7E Obvodi ali by passi, ki ponavadi zdravijo srčne težave, so Borutu Pahoiju in ZLSD pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami s pomočjo Kalandrovega društva in angleških laburistov finančne. Kaj lahko se zgodi, da si bo Borut že v kratkem moral zdraviti še živce. NA NEZAKONITOST BY TASS PODJETIJ JE OPOZARJALA ŽE ROMANA LOGAR. KER JE TO DELALA JAVNO, SO JO »LASTNIKI« TOVRSTNIH POGRUNTAVŠČIN ODSTAVILI. DA SO LAHKO POTEM SPET NEOVIRANO LASTNINILI. KRADLI IPD. JANEZ KDPAČ »PRUmJ« KMETOV IN MARIBORČANOV Minister Kopač seje najprej zameril Mariborčanom, potem pa še kmetom, katerim je že marca letos napovedoval, da ves denar za lansko sušo ne bodo dobili (kar je v nasprotju z zakonom). Zdaj je le še vprašanje, kdaj se bo zameril svojemu šefu dr. Janezu Drnovšku. Šušlja pa se, da tudi šefu čedalje bolj zamerijo vodilni knapi, ker kljub sprejetemu zakonu v zapirajoče rudnike zelo počasi in ne toliko kot bi ga moralo curlja obljubljeni denar. ZAKONI, ZAKONI... Pa to niso edini zakoni, kijih vlada ne spoštuje oziroma jih le delno izvaja Ali to pomeni, da lahko, če to dela vlada (ki naj bi nam bila za vzgled), delamo tudi mi? SO ZAKONI ZA VSE ENAKI? Za tele vrstice bom prejel honorar. Zakon mi nalaga, da plačam državi davek. Lepo in prav. Ali davek za prejeti denar (ob podpisu pogodbe, za dober rezultat) plačajo tudi nogometaši, rokometaši, košarkarji, nekateri drugi športniki? Prav ste uganili. Ne. Vsaj za tisti denar ne, ki ga dobijo >pod mizo«. Občine (država), ki naj bi bile zainteresirane, da davke plačujejo vsi, pa ponavadi s sponzorskimi injekcijami to posredno še podpirajo. Mimogrede, se starši kdaj vprašate, zakaj morate za svoje otroke, da lahko trenirajo določen šport, plačevati članarino, kupovati opremo, medtem ko na drugi strani prenekateri klubi pod mizo plačuje svoje odrasle športnike (člane). SAIIRA Če odnesel bo Barbiko angleški denar, ali Bonsai Združene liste postal bo vladar? Igor Golte I\'ik<‘l prnuožvnjsklli /i iv«'i rova n j Z.ivoiov.ilnicr Triglav vam omo^ora, da v(‘lov ilo zavariij > ,,Prva je ta, da medved brunda javno, Zasavčan pa sebi v brado ...,, ,, Pa druga?,, ,, Medved se zbudi vsako pomlad, Zasavčan pa vsakih dvesto let... ,,_____________ V SLOVENIJI SO TUDI ŽE LAČNI SITI VSEGA!! D PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX Star maček se ne igra s plenom ... Za osamosvojitvene praznike J im J ih Je naš Milan lepo napel. Kot najvišji, mislim seveda v politiki, 1-mn. vsake sorte ljudi pod sabo. Med njimi pa so tudi taki tiči, ki bi hoteli imeti svojo, si morete misliti, monarhijo!! Pa ti psihopati sploh vedo, kqj bi to pomenilo, to, mislim z monarhijo, a ?? Pa poglejmo. Monarh, ali kralj, v tem primeru Milan, bi se lepo sam užitka! s svojo famiglijo in dvorskim svetom, med katerimi bi bila večina zaposlenih kot dvorski norčki. Ti bi se mu smejaaalčkali in mu ploskaaalčkali, karkoli bi že pač zinil. Vse pa na narodov račun. Ako bi pa že pač bil radostne volje kakšen dan, bi nam pa udaril pogrebne, pardon, mislim - posebne davke in ostalo navlako, ki jih tlačani tako pogrešamo in se jih tako zelooo veselimo. Vsako leto bolj ... in vsi bi z veseljem delali samo zanj in samo za njegovo ljubo mu družinico. Ma jebes, in monarhijo in monarha. Kaj nam pa bo, ko pa imamo ml svoje predsednike !! Nadalje vanje prihodnosti... Brodetov rodet S protezo v ustih se resnica lažje pove ...0 VSAKA PODROBNOST S PRAVIMI OSEBAMI JE ZGOLJ NAMERNA ... Slovenci se lahhko samo zgodovinaijem zahvalimo za vse svetle strani naše ____________zgodovine__________