Zlata masa sv. Očeta v Rimn. čudovita so božja pota Človek jih kratko ia malo ne umeje. a tega tudi ai treba, zadosta. če se jim ukloni ter vzprejme iz božje roke, kar aau daje. Blizu to je. kar pripozaa vsakdo, tudi tak, ki aima vere ali aima vsaj prave, kedar premialjuje aaše življeaje,—življeaje, kakoršnje je v Bašib dneh. Ni Baprave, ni stanii, ni oblasti, da se more reči: ,,Za-Bj'o nam m atrahu!" Samo eaa Baprava, samo eaa oblast je aa avetu, za katero velja beseda: ,,Za bjo namni atrahii-1 in to je sv. katoliška cerkev ia v ajej atol sv. Petra. Sovražaikov meBimo, da ima av. cerkev ia z ajo v prvi vrsti stol sv. Petra, aaaledaiksv. Petra, BaBieataik Kriatuaov, več v aaaib dBeh, kakor poprej, kedar koli ali ravao za aaše dai je božja modrpat pribraaila novoat. da ji še doslej ai bilo para — zlato mašo Bamestflika Kriatuaovega, sv. Očeta v Rimu. Pred Leoaom XIII. je bilo že 15 papežev doživelo avojo zlato mašo in predaik. Pij IX. je obbajal jo z veliko svečaaoatjo, toda če primerimo ajo s sedaajo, z zlato mašo sedaajega sv. Očeta, izgiae nam skorej izpred oči. V očigled tega vpraša se človek akorej Bebote, kaj pomeai kje to, da obhaja aedaajo svečaaoat s av. Očetom ves avet, ae aamo katoliško ljudstvo, ampak tudi ljudatvo drugib ver in celo a.jdje. Sedaaji av. Oče so jetaik, iz svoje hiše — iz vatikaBa — ae gredo Bikoli, še v cerkev av. Petra, ki je tik njih hiše, ae smejo prav, ie aočejo, da se izpoatavijo kaki aevarnoati ia vendar, ko bero svojo zlato mašo, po koflcu je skorej vea svet. In kako bi Be? Sedaaji papež Leoa XIII. 80 mož po volji božji ter imajo že čast po vaem svetu Be glede aa to, da so poglavar katoliške cerkve: BJili oaebae lastaoati, njili plemeaito arn.e, njih biater um, kakor ae razodevlje v njih piamib — to bilo bi zadoata, da jib občuduje vladar Ba zlatem prestolju ib učeajak v tihi hiši. Njib ime oatane aa veke častao ia sveti ae v vrsti največjih papežev — tje do koaca sveta. Mil. g. dr. A. Čebašek, stohii dekaB v Ljubljaai, je imel o avečaaosti, ki se je vršila v Ljubljaai sa novo leto v čast av. Očeta, zaameait govor V Bjem je razlagal odlični gospodi, ki je bila v pričo pri oni sveeaaoati. z izbraao besedo pomea zlate maše, kakor ao jo obhajali sedaaji sv. O.e iati deB v Rimu. Kakor poroča ,,SloveBecJ, povdarjal je g. govoraik še posebej to, da imamo mi, ki smo otroci sv. kat. cerkev še drugi uzrok, zakaj da se naj veselimo zlate maše av. Očeta. Sv. Oče Bamreč aiso aavaden duhovaik ali tudi aavadea škof. oai ao več, so poglavar av. katoliške cerkve ia na to zavrača učeni govornik še poaebej svoje poslušalce. V oziru tega še leži v resaici za aas poseben uzrok, naj 8e veselimo te zlate maae. Tako pa si skorej ae moremo moremo kaj, da ae podamo lepih beaed vlč. govoraika. kakor jih beremo v imenovaaem liatu. še tudi našim bralcem v premišljevaaje. Sv. Oce, pravi, so najvišji dubovaik, vrliovai učeaik in paatir ali vladar katoliške cerkve. 1'oglejmo to aekoliko bližje. Krasaa ia veličastaa je Kristusova cerkev, vidao kraljeatvo božje na zemlji, ki po svojem aaraenu iv. biatvu aadaljuje iB izvršuje prevzvišeao delo odrešeBja božjega, ter ima v to svrho od Gospoda vao potrebno oblast; leta pa ima v papežu avoj vrhuaec. Viaoka je za kristijaaa čast in oblaat slehernega mašaika, kakorŠBJe v tem oziru ainaiajo aiti vladarji aiti aBgelji, BamestBik božji je. Višja je oblaat ško fov, katere je sv. Duli postavil vladat cerkev  božjo Najvišja pa je oblaat papeževa, ki je Bajvišji duhovea, v višjem pomeau aamestaik Kristusov, kateremu je izročil vbo čedo, dal ključe svojega kraljeatva. Svoji cerkvi je Goapod izročil zaklad večaih reaaic ter je vseia učeacem povelje dal učiti vse aarode, a za Petra je posebej molil, da ne opeša ajegova vera ia mu aaročil, tudi brate v veri potrjevati. Ali ai cerkvi zdaj še bolj potrebea aajvišji učeaik, kateri z najvišjo veljavo brez zmote ohraai, uc5i ia razaodi večne reaaice? Tako je naaledaik sv. Petra, v ver skih določbah Bezmotljivi papež, vrbovai učeaik vaeh veraih, ter je neobhodBo potreben za vse ia poaamezae. Vsaka družiaa ima svojega gospodarja, vsaka država svojega vladarja; ali bo najverja družiaa vseh veraib, Bajvečje vidao kraljestvo aa zemlji, brez glavarja ia vladarja? Hitro bi razpadlo, kakor truplo brez glave. Bistveao potreben je vidai cerkvi vidai vrhovai poglavar, ia to je Rimski papež. Tako mora imeti Kriatusova cerkev aajvišjega duhovaika, pa tudi vrhovaega učeBika in vladarja ia vae to je aasledaik sv. Petra, Rimski papež. (Dalje prib.)