FRANCE PLANINA ZNAMENITOSTI ŠKOFJE LOKE V slavnostni številki Turističnega vestnika (septembra 1955) smo predlagali, naj bi vsa turistična društva začela sestavljati turistično kartoteko, kjer naj bi bil vsak objekt, ki je turistično pomemben, najsi bo to naravna znamenitost, kulturni spomenik ali kaka naprava za udobno potovanje in prijetno bivanje turista, opisan na posebnem listu z vsemi podatki, kolikor jih je pač mogoče dobiti o njem. Turistična kartoteka naj bi obsegala vse tisto, kar je vredno gostu pokazati in razložiti. To naj bi bila osnova za vodniško službo, za žive in tiskane vodnike ter prospekte. Kadar pride kak tujec v kraj, malokdaj naleti na takšnega domačina, ki bi ga znal opozoriti na stvari, ki so ogleda vredne, še manjkrat na takšnega, ki bi mu znal pojasniti posebnosti in znamenitosti kraja. Mislim, da je Skofja Loka zelo pripravna, da se prva loti takega načrtnega popisa, ker se odlikuje po pestri pokrajini in po kulturnih znamenitostih ter ima tudi nekaj takšnih naprav, ki so namenjene turističnemu prometu. Tale sestavek naj bo prvi prispevek za navedeno kartoteko. Zato je vsak pojem obdelan posebej, kakor bi bil napisan na posebnem listu za kartoteko. Opisi so zbrani iz virov, ki jih zraven navajam, in so na voljo Turističnemu društvu Škofja Loka, da jih po svoje izpopolni in dopolni. Za Loške razglede sem jih pa namenil zato, ker bodo zanimali marsikaterega Ločana. Ločani smo sicer precej navezani na svoj kraj, toda mnogo stvari, ki vzbujajo pozornost tujih obiskovalcev, nam je tako vsakdanjih, da se ne zavedamo njihovega pomena. Obenem imamo še to napako, da svoje premalo cenimo in se radi ravnamo po zgledu drugih. Pogosto ne opazimo tistih odlik Loke, ki jih druga mesta nimajo. Radi bi jo spremenili v moderno mesto, kakršnih je vse polno po svetu. Zato posebno poudarjam nekatere starinske vrednote Loke, ki ji dajejo svojski pečat in jo postavljajo pred druga slovenska mesta, čeprav se prav te starine zdijo marsikomu nepotrebna in ničvredna ostalina preteklosti, tako da bi jih morali že zdavnaj nadomestiti z novimi napravami. Nespametno je uničevati značilna dela preteklosti in jih nadomeščati s sodobnimi vsakdanjostmi. Kulturni narodi gojijo lepe starine in cenijo njihovo vrednost zase in za tujce. Iz Loke ne moremo napraviti modernega mesta, razen da ves stari del mesta hkrati porušimo do tal. Ce odpravimo tu in tam kakšno starino, spreminjamo svoj kraj v neko skrpucalo, ki ni pristno, ni več starinsko in ne sodobno. S tem zapravljamo dediščino očetov, namesto da bi jo gojili, olepšavali, dopolnjevali in poudarjali njeno vrednost. Saj ni treba, da bi bilo vse starinsko tudi staro, to je zanemarjeno, grdo, nepraktično, neudobno itd. Marsikatera starina bi nam bila v veselje, estetski užitek in ponos, če bi jo očistili, obnovili, olepšali in ji s tem dali pravo lice. Pri navajanju starinskih delov 105 Loke se opiram na razne spise o zgodovini našega mesta, posebno pa na mnenje komisije, ki je spomladi leta 194S v imenu Zavoda za spomeniško varstvo LRS pregledala loške kulturno-zgodovinske spomenike in sta jo sestavljala tov. Ciril Velepič, takratni konservator Zavoda, ter Eniilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in sedanji asistent Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prisostvovala sta ji pa Franc Žontar. gradbeni referent Mestnega ljudskega odbora Škofja Loka, in podpisani za Muzejsko društvo v Škof j i Loki. MESTO ŠKOFJA LOKA Prebivalcev 2900 po štetju iz 1.1948, nadmorska višina 349 m. L e g a . Mesto stoji na prehodu alpskega predgorja v Ljubljansko kotlino na terasah med Selščico in Poljanščico. ki se v Sovodnju tik pod mestom stekata. Tod se slikajo zadnji odrastki Jelovice, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje in se odpirata Selška in Poljanska dolina v Sorsko polje. Te različne pokrajinske enote dajejo okolici mesta veliko pestrost in mikavnost. Mesto se vzpenja v pobočja Kranclja in Stangrofa. v ozadju se dviga Lubnik fI024m). J P r e h o d n o s t . Tod sta vhoda iz Ljubljtiuske kotline v Selško in Poljansko dolino. Skozi Selško dolino gre cesta čez Petrovo brdo (804 m) v Baško grapo in v Soško dolino pri Mostu na Soči. Po Poljanski dolini so cestne zveze skozi Hota^lje ali Fužitie s Cerknim, skozi Žiri in čez Razpotje (704 m) z Idrijo. Železniška postaja na gorenjski progi je 3 km iz mesta na Sorskem polju pri vasi Trata. Cesta s postaje do mesta in Stare Loke je asfaltirana. Na postajo in po obeh dolinah obratujejo redne avtobusne proge. Z g o d o v i n a . Kmalu po letu 973, ko je nemški cesar Oton IT. daroval loško ozemlje freisinškemu škofu Abrahamu, se je začelo razvijati poleg Stare Loke novo naselje pod škofovim gradom, imenovano Lonka, v: 13. stoletju tudi že po' nemško Lack ali Lackgh. Kmalu je bilo dvignjeno v trg. listina iz leta 1274, ga že imenuje mesto. Le ta 1511 je grad in mestfj poškodoval potres, naka:^ se je temeljito obnovilol in takšno ohranilo vsej do danes. Do leta 1803, ko je državna oblast zasegla loško posest, je bila Škofja Loka neprene- Ze celotna zunanjost Škofje Loke daje lepo sliko i i • O T A l^i r^r^r.-^^ hio Fr. Planina hoiua skozi 830 let gospo- 106 diirsko in kulturno središče vsega loškega gospostva. Med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni je odločno sodelovala v narodnoosvobodilni borbi. P o m e n . Sedaj je Skofja Loka sedež komune, ima okrajno sodišče, popolno gimnazijo in se polagoma industrializira. Turistično pomembnost ji daje predvsem njeji srednjeveški značaj. Iz vse notranjosti starega mesta diha preteklost stoletij, kar daje Loki edinstveni znač-aj, zanimivost in privlačnost. "Že njena celotna zunanjost nudi zelo lepo sliko, na primer gledana / \ laka med Retečami in Godešičem ali s Kidričeve in Stare ceste: nad vrstami hiš Spodnjega in Mestnega trga z loniljenima črtama strešnih slemen se dviga zvonik župne cerkve, grad in Krancelj z razvalinami Zgornjega stolpa, ozadje pa tvori piramidasti Lubnik. Da se ohrani ta edinstvena slika, se tloris mesta ne sme v ničemer spreminjati, vse stavbe v starem delu mesta se morajo podrejati celoti, nobena ne sme segati preko višinske črte strešnih slemeji, v.se morajo ohraniti dvokapnc strehe, ozemlje med Hribcem in Kidričevo, t. j . Kolodvorsko cesto se ne sme zazidati s strnjenimi ali visokimi zgradbami, nova tranzitna cesta naj mesto obide. ŠKOFJELOŠKI GRAD L e g a in n s t r o j . Stoji zahodno od Mestnega trga na robu terase nad samostanom. Glavni trakt gleda proti vzhodu in ima na jugovzhodnem voglu osmerokoini stolp s kupolasto streho iu stolpičejn. severni trakt stoji nad starim delom samostana in sega nekoliko čez glavnega proti vzhodu. Na jugozahodnem voglu stoji okrogel stolp in ga z osmerokotnim veže novi irakt. Stavba je enonadstropna. Zahodna stran je od])rta, dvorišče je povezano z velikim grajskim vrtom. Dohod za pešce je po novem stopnišču iz samostana, za vozila po Grajski poti skozi velika vrata v zidu, ki obdaja vrt. Z g o d o v i n a . Prvotni grad so zgradili freisinški škofje gotovo že kmalu po prejemu loškega ozemlja. V listini iz leta 1512 je naveden kot zelo trden grad (castrum firmissimum in Lonca). Grad je bil sedež oskrbnika ali glavarja, v njem je stanoval škof. kadar je prišel pregledat svoje gospostvo. Ob taki priložnosti so škofa slovesno sprejeli plemenitaši in fevdalni podložniki pod mestnimi vrati, meščani z mestnim sodnikom na čelu pa na Mestnem trgu. Posebno znan je obisk škofa Leopolda proti koncu 14. stoletja, ker se je ob obisku ponesrečil in je pokopan v nunski cerkvi, pa obisk škofa Konrada V., ki ga je leta 1412 zabodel njegov sluga, da bi se ])oIastil 5000 zlatnikov: škofa so naj])rej pokoi)ali na grajskem vrtu, ker so mislili, da je napravil samomor, ko je pa sluga potem priznal svoje dejanje, je dal njegov naslednik Nikodem leta 1430 prenesti truplo v starološko cerkev. Hud potres 26. marca 1511 je grad popolnoma razdejal. Namesto njega je dal škof Filip sezidati sedanjega v letih 1513 do 1516 ter osmerokoini stolp, t. j . kapelo v letu 1526. Plošči, ki govorita o tem, sta vzidani zunaj v vzhodni trakt. Med kapelo in okroglim stolpom, kjer so bile ječe, so bili prej hlevi in drvarnice, na dvorišču pa štirikotni stolp s širšo piramidasto streho. To je bil značilni srednjeveški obrambni stolp — donjon. -Širok je bil 18 m, visok 35 m, da je gledal čez oba trakta, zid je bil debel 3 m. Pod njim je bila velika obokana klet, z vogalov strehe sta molela dva stražna stolpiča. Leta 1601 je ljubljanski škof Tomaž Hren sprejel v gradu 107 Skofja Loka na kopiji votivne slike, ki prikazuje požur Da Lontrgu 1. ihOH. Dobro je vidna lega mesta na dveh terasah, grad v stari obliki, mestni zid, nunski samostan s cerkvijo, šentjakobska cerkev in obok pri njej, kamniti most, Cvijigerš s spodnjimi vrali itd. foin Fr. Planina 10 najuglednejših meščanov, da jih je odvrnil od luteransfva. Ko je leta 1803 država zasegla freisinško posestvo, je postal tudi grad državna last. L. 1864 je kupil grad tovarnar Fidel Terpinc, leta 1874 Baumgartner in leta 1891 uršulinski samostan. Do tega leta so bili v gradu okrajno sodišče, zemljiška knjiga in davčni urad. Uršulinke so dale leta 1892 podreti donjon, kar je velika škoda za znamenitost gradu, namesto hlevov in drvarnic so dale sezidati južni trakt z dvorano in tiapraviti stopnišče iz samostana, grajski vrt pa so združile s samostanskim. V gradu so imele dekliški internat in šole (notranjo osnovno, meščansko in učiteljišče). Y prvi svetovni vojni je bila v njem vojaška bolnica, v drugi svetovni vojni so ga uporabljali Nemci za svoje urade, sedaj je v njem kazensko poboljševalni zavod. Stavba je najbolj primerna za Loški muzej in grajsko klet, s čimer bi dobila kot kulturnozgodovinski spomenik pravi turistični pomen. V i r i : Fr. Pokom: Loka, DiS 1894, str. 504 i'n 552. P. Blaznik: Na obisku v Freisingu, Loški razgledi L str. 55, Slike in fotografije v loiškem muzeju. KRANCBLJ IN ZGORNJI STOLP L e g a in u s t r o j . Razvaline Zgornjega stolpa stoje nad Krancljem tik nad škofjeloškim gradom. Ohranjen je 2,5 m debel zid v kvadratu 13 m z vhodom in stopnicami s severne strani, ob njem peč in okrogel zid. 5 do 8 m navzveti pa ostanek obzidja z vhodom z iste strani in temelji hleva v severovzhodnem voglu obzidja. Pod obzidjem je okrog 3 m globok jarek in zunaj njega nasip. Na jugovzhodni strani se jarek odpira na pobočje proti Zgornjemu Karlovcu. Z Mestnega trga je dostopen v V4 ure. Z g o d o v i n a in p o m e n . Do pomladi 1954 o zidovju ni bilo sledu. Poleti 1954 in 1955 je Muzejsko društvo v Skofji Loki izkopalo razvaline in jih delno obnovilo. Romanski način zidave in drugi momenti dopuščajo domnevo, da je bil ta stolpasii grad zgrajen v 12. stoletju in je imel nalogo varovati škofjeloški grad z višje jugozahodne strani. V njem je bil nastanjen poseben gradiščan. Dolgo časa so io službo opravljali Puštalski gospodje. 108 Pri izkopavanjih so bili najdeni nekateri predjncti; znameniti bronasti svečnik s kipcem viteza iz 14. stoletja, uzda v prostoru tik zraven vhoda skozi obzidje, deli gotskih pečnic, noži, gumbi, žeblji, puščice, steklo in keramika. Sedaj hrani to loški muzej. Stolp je gotovo porušil potres leta 1511, nakar ga niso več obnovili. Na slikah Loke od tega časa dalje ga ni videti. Ogled razvalin je priporočljiv tudi zaradi tega, ker je s Kranclja izredno lep razgled po Sorskem polju na Zasavsko hribovje, odrastke Jelovice z Ratitovceni, na Lubnik, dele Polhograjskih hribov% Kamniške Alpe in Karavanke, posebno pa na mesto Loko in okolico. Sorsko polje je iz proda, ki ga je Sava po ledeni dobi nasula x kotlino tako na debelo, okrajina. Loški razgledi L, str. 47. STARI GRAD L e g a in u s t r o j . Razvaline Starega gradu stoje na 501 m visokem stožčastem hribu nad Vincarško grapo med Krancljem in Lubnikom. Obris ni pravilne oblike, zid je prilagojen robovom strmin in je debel okoli 1,25 m. V njegovi notranjosti je prostora 40 m v dolžino in 18 m v širino. Pred vhodom na vzhodni strani stoji zid nekega preddvora ali obzidja. Do Starega gradu je iz mesta dobre pol ure hoje skozi Vincarje (markirana pot na Lubnik) ali Za gradom. Leta 1955 je Turistično društvo Škofja Loka nadelalo lepo sprehajalno pot s Kobile do razvalin. Z g o d o v i n a in p o m e n . Stare listine imenujejo ta grad Wildenlack in govore o Loških vitezih, ki so bivali v njem. Mislilo se je, da so bili spočetka roparski vitezi. Toda Stari grad je imel isto nalogo kot Zgornji stolp in je bil prav tako porušen ter opuščen ob velikem potresu leta 1511. Ob Valvasorjevem času je bil že razvalina. Prijetna pot, klopi iu mize na vrhu, samotna okolica in obširen razgled so vzrok, da velja Stari grgd za cilj najmikavnejših sprehodov iz Loke. Ob vznožju je v dolinici Žegnani studenec, kjer bi kazalo spet postaviti klopi in urediti prostor, kakor je bilo to že za časa prve svetovne vojne. V i r i : Fr. Pokorn: Loka, DiS 1894, str. 503. P. Blaznik: Na ohisku v Freisingn, Laški razgledi L, str. 57. MESTNO OBZIDJE Za varstvo pred drugimi fevdalci je dal škof Konrad III. v začetku 14. stoletja obdati mesto in grad z zidom. Zid je potekal od gradu, mimo Martinove hiše, ob Grabnu, za Lontrgom do kašče, kjer je bil v njem stolp; nad strmim bregom Sclščice, ki ga zavzemajo Kasarna in sosednje hiše, je bil zid nepotreben, malo nad kamnitim mostom je zavil nazaj h gradu. Ob Martinovi hiši so bila poljanska vrata, pri današnji Kasarni selška vrata in ob Spitalu spodnja vrata. Tod je bil ob vratih stražni stolp. Znotraj 110 obzidja je bil prostor dragocen, zato so mestne hiše stisnjene in visoke, ulice, razen Mestnega trga, zelo ozke, ponekoški razgledi T., str.'J" in 61. Mestni trg s prehodom proti cerkvi, na levo Homanova, na tiesno Kajbetova Uiša Fofo fr. Planiun MESTNI TRG Mestni trg je izrazit cestni trg s pravokotnim zaključkom na severni strani, kjer z ozkima deloma prehaja proti Blaževi ulici in na Cankarjev trg ob cerkvi, na južni strani se pa lijakasto zožuje proti bivšim poljanskim vratom. Stranice ima strnjeno zazidane, skoro neopazno jih prekinjata dva ozka prehoda v Klobovsovo ulico in obok Na peklu. Črta pročelij je na obeh straneh ukrivljena, vzhodna tudi zlomljena, tako da ni nobene dolgočasne enoličnosti. Hiše so večidel dvonadstropne, strehe dvokapne in visoke, ven- vahtenca«. To so polagoma povečali v hišico, prehod skoznjo in mimo vrtička je bil ukinjen šele leta 1945. Mestni trg h. št. 32 — Restavracija Krona: Mogočna, stara hiša je imela prvotno gostilno v I. nadstropju. Tod so ostajali predvsem Zirovci in spravljali konje v hlev, poleti so prihajali tudi nekateri letoviščarji, med njimi pisatelj Fran Erjavec. Redni gostje so bili Ivan Tavčar, Janez Hribar in Karel Triller. Lastnik Janez Sušnik je prinesel prvo petrolejko v Loko. Takrat so meščani postajali po trgu in se čudili močni svetlobi, ki je žarela skozi gostilniška okna. Pozneje so prestavili gostilno v preurejeno skladišče v pritličju. V L nadstropju je potem imela bivša Čitalnica (ustanovljena 1863) svojo bralno sobo, na obširni veži pa oder iii je prirejala igre ter plesne večere. Tik pred drugo svetovno vojno je novi lastnik Janko Galjot stavbo preuredil in odstranil značilni stolpičasti pomol. Na dvorišču je še ohranjeno gotsko okno, prav tako na južni strani nad streho Finfarčkove hiše. Restavracija Krona je osrednji gostinski obrat v Loki, vendar ima na razpolago le 8 sob z 18 ležišči. To je domala vse, s čimer more Loka trenutno sprejemati turiste. Zato sedaj za turizem skoro ne pride v poštev, razen za izletnike, ki se na večer vračajo drugam. Mestu, ki je bilo včasih po- * Kakor nekateri domačini, tako tudi mnog'! turisti nimajo sniisla za starinske podrobnosti. Nanje vpliva stari del mesta le kot celota, ker podzavestno čutijo, da je Loka drugačna kot druga mesta. Posameznosti bi bile zainje zanimive le tedaj, če bi jih olepšali in kot starino posebej pondarili. Podrobnosti pri posameznih hišah v tem. spisu ne navajam s tem namenom, da bi jih pokazali vsakemu gostu. Nanje bomo opozorili le tistega, ki v njem spoznamo, da ima smisla za kulturnozgodovinske predmete, posebno za arhitekturo. Povprečnaniu turistu pokažimo le kak tipičen primer loške hiše, n. pr. Kajbetovo ali Homanovo hišo. Saj -so neJkatere takšne, da nas je lahko sram, če bi jih razkazovaili povprečnemu oJnskovalcu, ki ne bi znal iz zanemarjenega okolja izluščiti skrite lepote. Podrobnosti pri hišah navajam predvsem zato, da se sami zavemo elementov, ki dajejo svoj.s-ki značaj našemu mestu, in da jih pri prezidavah in predelavah poudarimo in olepšamo, namesto da bi jih uničevali in s teim zapravljali tisto, kar je najbolj tipično lošiko. 112 Arkade dvori-^ČTii j-traiii starega rotovža Foto /V. 1'lanitia nieml>cn iuristični kraj, je nujno potreben večji hotel. Mestni trg h. št. 34 — pri Fidelčku, potetn KlobovsoN^ i hiša: Obokana veža. v veži kovana železna vrata, arkadni hodniki, lokal v pritličju predelan leta 1955 za tovarno »Se.šir«. A" prejšnjih časih je bila tod štacnna stare vrste, podobno kakor v bivši Kernovi hiši (gl.: Cankarjev trg!). Mestni trg h. ši. 35 — Stari rotovž: Gotski portal, obokana veža, v iijej še en gotski portal, renesančno arkadno dvorišče, kamniti stolpiči so prevlečeni z barvo in jih je treba očistiti. Na pročelju je nasbkan mestni grb, ki nni je pa krona žal prebarvana. Včasih je bila na pročelju freska, ki je predočevala, kako minljiva je oblast. Na kolesu je stal človek in zraven je bil napis: Vladam. Po kolesu je plezal drugi in napisano je bilo: Hočem vladati. Tretji je bil pod kolesom: Opravil sem. Stolpič na slemenu strehe je podrl vihar neko leto med obema vojnama. Vsa stavba je skrajno zanemarjena, kljub temu jo je arh. J. Plečnik imenoval »pravi biser«. Po pravilni obnovi bo privlačna arhitektonska znamenitost. V i r : Fr. Pokorn: Loku, DiS 1894, str. 14.5. Mestni trg h. št. 36 — Stara pošta: Kamnit portal in arkade. Mestni trg h. št. 37 — Arkova, pozneje Benedičičeva hiša: Obokana veža z zazidanim baročnim portalom, delno zazidane arkade, štukaturc na stropih v obeh nadstropjih. Mestni trg h. št. 38 — Staro župnišče: Na prenovljenem, divje pobarvanem pročeljti vzidana plošča renesančnega sloga iz časa po velikem potresti leta 1511 z grbom Volbenka Schwarza, ustanovitelja kapele sv. Trojice, ki je stala na tem mestu in so jo ukinili v drugi polovici 19. stoletja. Kamnit portal iz kamnitniškega konglomerata, stopnišče s stebriči, lepi hodniki na konzolah v obeh nadstropjih na dvoriščni strani. V i r i : Fr. Pokorn: Loka, DiS 1894, str. 543. P. Blaznik: Na obisku v Freisingu, Loški razgledi L. str. 59. A.Ramovš: Nahaljališča ITI uporaba okrasnili kamnov. Li razgl. L, str. 91. E. Cevc: Umetnostni pomen škofjeloškega okoliša, Laški raizgl. L, str. 71. Mestni trg h. št. 39 — pri Kocelitu: Kamnit baročni portal, obokana veža, zadaj arkade; čez ozko stransko ulico, kjer gre markirana pot na Liibnik in Za gradom na Krancelj, hodnik nad obokom. Mestni trg h. št. 1 — pri Plavcu, sedaj pri Koširju: Hiša je nekako vtisnjena v vogal Homanove hiše. Okna imajo čedne baročne police, na Cankarjev trg gleda gotsko okence. 113 Mestni trg h. št. 2 — pri Homanu: Mogočna in arhitektonsko pomembna stavba zapira južni del Mestnega trga, ki se ob njej cepi v dve ulici. Bila je last freisinškega škofa. Ima dva vhoda: prvega iz ozkega začetnega dela Mestnega trga. kjer je prehod v Blaževo ulico, drugega iz začetnega dela Cankarjevega trga ob župni cerkvi. Prvi ima baročni portal z bradato glavo, kranjskim grbom nad njo in letnico 1529, v veži je gotski portal. Spodnji vhod drži v poznogotsko obokano vežo s štukaturami, ki pa jo kvarijo novodobne prizidave. Desno od vhoda je v veži gotski portal. dvignjen nad tla. Zunanjost ima zanimive pomole in balkon, v notranjosti je več železnih empirskih vrat. Starinski značaj stavbe je razmeroma dobro ohranjen, treba bi bilo odstraniti neprimerne prizidave v vzhodnem delu. V lokalu na trgu je slaščičarna. Iz hiše je Ivan Grohar naslikal znamenito oljno sliko »Loka v snegu«. V i r i : J. Veider: Umetna obrt. Škofja Loka in njen okraj. 19%. str. 25. Zapisnik komisije Zavoda za spomeniško varstvo z dine 22. maja 1948. Mestni trg h. št. 3 — pri Zofkežu: Nadstropni pomol, polkrožni portal. v veži gotski portal, zazidane arkade. Potrebna primerne obnove. Mestni trg h. št. 5 — pri Kajbetu: Lepa vrata z baročnim tolkačem in okovjem, obokana veža, v veži in na dvorišču gotski portali, značilni arkadni hodniki v obeh nadstropjih na dvoriščni strani. Mestni trg h. št. 6 — pri Minčenku: Pred prvo svetovno vojno je še imela leseno H. nadstropje, potem je bilo pročelje čisto predelano. Ohranila je arkade na pilastrih in lesen mostovž pod napuščem na zadnji strani. Mestni trg h. št.? — pri Kašnmnu: Združena iz dveh hiš, zaradi česar ima še dvoje dvorišč. Lepo prirejeno novo skupno pročelje povzdiguje Mestni trg. Na južnem dvorišču ohranjene arkade na eni strani. Zadaj izhod na vrt skozi gotski portal. Mestni trg h. št. 8 — nekdaj Flisova hiša, sedaj Komunalna banka: Obokana veža, iz veže drže v banko kovana železna vrata z ornamenti. zadaj zamreženo gotsko okno. Mestni trg h. št. 9 — pri Soržu: Vratni krili z rezljanimi levi, ki držijo pivovarsko orodje, ker je neki prednik Deisingerjev ustanovil pivovarno na Lontrgu. Mestni trg h. št. 11 — pri Šlablnu: Na hodnikih več baročnih vrat, arkade in kamnite stopnice na dvoriščni strani ter okrogel pomol, podoben Homanovcmu, obokana klet. Štabi, ki ima hiša po njem ime, je bil premožen pek. Konec prejšnjega stoletja so bili peki v tako dobrem položaju, da so o njih trdili, da Del Mestnega trga, ki še spominja na cehov- posojajo denar mesarjem. Arhitektonsko s e čase p^^^ ^^ pj^^.^^^ je hiša poleg Homanove in Kajbetove 114 najpomembnejša. Treba bi pa bilo odstraniti lesene dostavke na dvorišču, da bi bila lepa zadnja stran vidna na daleč, kakor nekdaj prej. Mestni trg h. št. 13 — pri Spelci, prej pri Debevkah: V II. nadstropju lesen strop in vrata iz 17. stoletja, v steni Na peklu kovana železna vrata z letnico 1641 in poznogotsko okno. Mestni trg h. št. 14 — pri Martinčku: Gotski portal, obokana veža in v njej portal iz 17. stoletja, vrata iz veže v frizerski lokal in v I. nadstropju baročna, arkadno dvorišče. Hiša je pomaknjena z enim vogalom iz vrste in zelo pristno učinkuje z obilico oken in starinskim pročeljem. Po pravilni obnovi bo zelo povzdigovala Mestni trg. Mestni trg h. št. 15 — pri Žigonu: Ima stolpičasti pomol, ki je imel včasih svoj vis a vis v pomolu pri Kroni. Pročelje nepristno prenovljeno. Mestni trg h. št. 16 — Dom Partizana: Bivšo Brbonovo hišo. ki je bila združena iz dveh (v eni je bila vrvarska delavnica), je kupilo .Sokolsko društvo in jo preuredilo v društvene namene. Pročelje na trg ima dva poznogoiska portala in ohranjeno starinsko lice, dvoriščni del je bil prezidan v dvorano, kjer je sedaj kino: prostore uporablja Telesnovzgojno društvo Partizan. Mestni trg h. št. 1? — pri Kernovi Lrški: Gotski portal, obokana veža, starinska razdelitev sob, značilna črna kuhinja v I. nadstropju z velikim ognjiščem na sredi in s posebno zidano pečico v kotu za namene bivše gostilne, soba z obokanim stropom, kamnite stopnice v eni smeri do II. nadstropja, ki je pravzaprav podstrešje, čeprav ima na trg zidano steno z okni. Zadnji trakt, kjer je bil hlev in ob vhodu eleganten kamnit steber, pravkar odstranjtijejo, da se poveča dvorišče Doma TVD Partizan. Mestni trg h. št. 19 — pri Mesarjevi Ančki: Lastnica hrani originalne portrete obeh Kalanov, nekdanjih gospodarjev na Visokem, delo Jurija Šubica. Kopiji sta v loškem muzeju v visoški sobi. Za sprednjo predelano hišo je lesen hodnik in stara stavba, v kateri je sianoval nočni čuvaj, ki je »uro pel«. Spodaj so bili majhni prostori, najbrž zapori. Na stenah so bili podpisi Francozov, pri nedavni predelavi so vse to odstranili. Menda je bil nekdaj tudi tod prehod z Mestnega trga na Lontrg. Mestni trg h. št. 20 — pri Cenetu: Nekdaj gostilna. Stavba predelana za zadružno mesarsko podjetje. Na zadnji strani ima hiša še lesen mostovž. Pri nadaljnji predelavi hiše naj se ta obnovi v prav takšni obliki. Med ŽužkoDo (Mestni trg h. št. 21) iii Berlcooo (Mestni trg h. št. 22) hišo je uličica do Marenkovša (Mestni trg h. št. 23). Marenkovš je leta 1944 zadela letalska bomba in je sedaj prenovljen. V Berlcovi hiši je bila nekdaj usnjarna, potem Luznarjeva delavnica za umetno kovaštvo, spredaj pa Žužkova pekarija. 2užek je kupil sosednjo hišo pri Matičku in jo predelal. Sedaj inta tam pekarno in slaščičarno. O Berlcovi materi pripovedujejo, kako je prvič kuhala kavo: tekočino je odlila, usedlino pa zabelila. Berlcova hiša je sedaj razdeljena v dve. Pri zadnjem delu s h. št. 23 se z Grabna še vidi ostanek mestnega zidu, v I. nadstropju ima ohranjen gotski portal. 8« 115 ZNAMENJE NA MESTNEM TRGU Podstavek v obliki oltarja in steber z jonskim kajiiteloni sta izdelana iz loškega konglomerata. Xa stebru stoji Marijin kip, ob stebru kipa sv. Jožefa in sv. Antona. Znamenje je dalo postaviti mesto leta^ 1731 po zaobljubi za odvrnitev kuge in ognja. Na podstavku je latinski napis, ki to pove. V i r i : Fr. Pokom: Loka, Di.S 1894, str. 542. A.Ramovš: Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov. L. razjjl. I., str. 91. VODNJAK NA MESTNEM TRGU Ima obliko kvadratne prizme z dvema školjkama in okrasnim Arčem na vrhu, na njem je mestni grb: vrata med stolpoma, v njih zamorčeva glava, ki je vzeta iz grba freisinških škofov. Monumentaliii del vodnjaka je izdelal iz kamna V. Camernik leta 1883,, kakor kaže signacija. Vodnjak je precej globok in sega menda do nivoja Sore. Pred prvo svetovno vojno so še črpali vodo na ta način, da so gonili sem in tja dva pokončna železna droga. \ oda je bila boljša kot sedanja iz vodovoda. Potem so drogova odstranili, črpalko opustili in v steber napeljali vodovodno cev. CANKARJEV TRG Prej se je imenoval Cerkveni oziroma Šentjakobski trg, ker se razprostira okrog in okrog župne cerkve sv. Jakoba. Na južni strani ga obdaja gmota Homanove hiše, ki moli nanj okrogli stolpasti pomol, na severni strani strnjena vrsta skromnih enonadstropnih hiš. Vzhodno od prezbiterija prehaja po dveh klancih, uporabnih le za pešpot, na Loiitrg Pod lipo. Zahodno stran trga je zaključevala bivša hiša slikarja Gvidona Birolle, ki so jo pa Nemci s sosednjo hišo pri Kernu in s hišo ter podom nad vodo porušili i)od pretvezo, da bi tu napravili most čez Soro in se ognili prometno najbolj nevarnih ožin skozi Blaževo ulico in Pod velbom na Kapucinski most. Hiša pri Kernu je imela najstarejši trgovski lokal v Loki, zadnji primer tipične stare štacune, kjer je bil v eni polovici polkrožne odprtine vhod, v drugi, ki je bila spodaj zazidana, pa izložbeno okence. Načrta Nemci niso izvedli. Praznina, ki je sicer za malenkost zmanjšala prometne težave, a bistveno okrnila srednjeveški značaj najbolj strnjenega mestnega dela, je sedaj uporabljena za tržno teraso, ki jo omejujejo majhen trg pred cerkvijo, ozka a prometna Blaževa ulica in še ožja, a mrtva Rožna ulica, nagajivo imenovana »Usrana gasa«. Prostor lued nenaravno teraso in pobočjeiu proti Sori zavzema mestna tržnica. Cankarjev trg h. št. 12 — Mežnarija: Nad vrati ima vzidano majhno ]iloščo z letnico 1587, monogramom AP in začetnimi črkami nekega izreka. Cankarjeo trg h. št. 10 — pri Kadivcu: Plošča z grlx)m pove. da je bila to šola in sicer jo je dal sezidati Staroločan Mihael Pajder leta 1627. Pozneje je bilo šolsko poslopje v sedanji Klobovsovi ulici, med obema vojnama pa je bila sezidana velika nova stav^ba ob Šolski ulici, ki so jo leta 1953/54 povečali za popolno gimnazijo. Loške šole so bile vedno na dobrem glasu. Pod Kadivčevo hišo je obok in pod njim prehod po klancu na Lontrg. V i r : Fr. Pokorn: Loka, DiS 1894. str. 282. 116 Cankarjeo trg h. it. 8 — pii Kržajovcu: Dviga se v klanec z ukrivljenim pročeljem, ki ima nadstropne pomole in poJkrožni poznogotski portal. V notranjosti obokana veža, na dvoriščni strani leseni hodniki, zanimivo speljane stopnice. Zelo potrebna primerne obnove. Cankarjev trg h.št.4 -^ pri Bohku: I.epo oblikovano pročelje, rczljana vrata, ki so dobro ljudsko delo. Na zadnji strani proti Sori leseni hodniki. La'itnik ima v načrtu obnovo hiše, treba je paziti, da je slogovno ne pokvari. Cankarjev trg h. št. 2 — pri Filaverju: Pročelje z baročno fresko in gostilniškim izveskom s sliko sv. Florijana. Preprosta gostilna. ŽUPNA CERKEV U s t r o j . Cerkev je dvoranska siavba. ki jo osmerokotni visoki stebri v dveh vrsl.ah delijo v tri enake visoke ladje, široke okrog 15,5 m. Svod je sestavljen iz zvezdnatih kvadratnih polj, ki jih krasijo rebra in sklepniki. Med rebri so freske. Tudi gotski prezbiterij ima tak zvezdnati obok. zunaj je utrjen s štirioglatimi ojiorami. Vrata in okna so gotsko šiiasta. Nad glavnimi vrati je relief Oljske gore, uad stranskimi pa slika Jezusa pri vodnjaku. Ob severni strani prezbiterija se dviga mogočen zvonik. Z g o d o v i n a in p o m e n . Letnica 1474 na stropu kaže, da so takrat zgradili namesto dotedanje kapele to veliko stavbo. Zanimivi gotski sklepniki predočujejo škofovske grbe in cehovska znamenja ter patrone cehov (kovaškega sv. Aloja, čevljarska sv. Krišpina in Krišpinijana), ki dokazujejo, da pri gradbi ni bil udeležen !e fevdalec, ampak tudi meščani. Leta 1479 je bil poslikan strop v ladji, deloma ornamentalno, deloma figuralno. Po hudem potresu so leta 1552 cerkev obnovili, kar kaže napis nad glavnimi vrati in plošča na zvoniku, iz katere je tudi razvidno, da jo je obnavljal Jernej Junaver. Takrat so izdelali tudi skicpnike v prezbiteriju. ki kažejo prehod 12 poznogotskega v renesančni slog. Prvotni oltar sv. Katarine, ki je izviral iz leta 1525, je nadomestil Marko Oblak leta 1694 z novim renesančnim iz črnega marmora. Ob koncu 17. stoletja je naslikal ljubljanski slikar Janez Jurij Renib oltarno sliko Jezus na Oljski gori. Leta 1870 so zamenjali veliko lopo nad glavnimi vrati z manjšo, zaradi česar je ostalo pročelje nekako prazno in pusto. I^eta 1879 so nabavili od Plauka z Dunaja križev pot; leta 1887 je izdelal Ivan Šubic veliki križ za starinski oltar. Kapele so prizidali v prejšnjem stoletju, glavni oltar je bil večkrat spremenjen. V renesančni dobi so vso cerkev predrugačili in popačili. Šele z obnovo leta 1951 je dobila spet pristnejšo podobo. Pakrat so spet odkrili stare slikarije ua stropu in jih deloma obnovili, slikar Pcngov pa je naslikal Kristusa na slavoloku. Zadnja leta postaja cerkev po prizadevanju arhitekta Jožeta Plečnika vedno lepša. Cerkev in trg bi izredno mnogo pridobila na lepoti, če bi k čelni steni cerkve dozidali novi del, kakor ga je zamislil mojster Plečnik. V časih freisinškega gospostva so se v šentjakobski cerkvi zbirali loški meščani k volitvam mestnega sodnika. Vsa stoletja freisinške oblasti je bila to podružnica župnije v Stari Loki, ki jo še sedaj kratko imenujemo l'ara. Šele po ukinitvi tega gospostva je postala Škofja Loka svoja župnija. Stavba župne cerkve nam razodeva marsikaj iz življenja našega mesta v preteklosti in je obenem lep umetnostni spomenik. 117 V i r i : Fr, Pokom: Loka, DiS 1894, str. 657. T.Veider: Umetna obrt, škofja Loka in njen okraj, 1936, str. 25, 27. 31,53 P. Blaznik: Na obisku v Freisin^u. Loški raz'rl'-di L str. 58. 59. E. Cevc: tfmetnostni pomen škofjeloškega okoliša. Loški razgledi str. 68, 71, 73, 74-. BLAŽEVA ULICA Zelo ozka in zavita ulica (prej Nunska) od Kamnitega mostu do začeti Mestnega trga. Tod je vhod v mesto z železniške postaje in iz Selške doline. Na nekdanja selška vrata Se spominja obok, ki je najožje grlo za promel skozi mesto (5 m). Nad zavojem ulice se dviga stopnišče k nunski cerkvi, cerkev in samostan. Blaževa ul.h.št.4 — pri Blazniku: Rojstna hiša zgodovinarja Loke ii freisinškega gospostva dr. Pavleta Blaznika. V spodnjem lokalu slaščičarna. Blaževa ul.h. št. 10 — Kasarna: Velika starinska stavba, v kateri je bilo do druge polovice prejšnjega stoletja nastanjeno vojaštvo. Pokorn našteva razne polke, ki so bivali v Loki od začetka 17. stoletja dalje, omenja tudi meščansko gardo. Do nedavno je bila v hiši tovarna kisa. Portal Kasarne j e gotski, na dvorišču so arkade, tudi v vrtnem zidu je gotski portal. Tik pred vežo je obokasti vhod v mesto. V hi.ši se je rodil kirurg dr. Vladimir Guzelj. • V i r : Fr. Pokom: Loka, DiS 1894, str. 344. Pogled s kainniU-fra mostu skozi obok v Bla20\o ulico, na dosni Bogutajcva (prej FešliOTa) hiša med predelavo Voto Fr. Pianiiia NUNSKI SAMOSTAN Leta 1352 je ustanovil kamniški župnik Otokar samostan klaris v Loki in mu prepustil 3? kmetij v raznih krajih med Kamnikom in . Loko. Prva prednica je bila ustaiiovuikova sestra, krčmarjeva žena, i ki je šla s hčerjo vred v samostan. Stari del samostana, ki ima sedaj zunaj na zidti vzidan lep kamniti relief križanja iz leta 1550, je bil dograjen leta 1358. Cerkev .so sezidali 1.1593. Samostan je množil svoje bogastvo s kmetijami, ki jih je dobival v fevd in z dediščino nun iz bogatih rodbin. Luteranstvo je poseglo tudi med klarise in od 52 nun so ostale samo 4. Potem, ko je 1. 1660 požar razdejal stavbe, so jih obnovili in 1.1669 dokončali sedanjo baročno cerkev, ki pa razen nagrobnikov samostanskih dolirotiiikov nima posebnih znamenitosti. L. 1782 je bil red klaris s cesarskim ukazom razpuščen, ker ni bil času primeren. Imetja je bilo ta- 118 i krat okrog 100.000 goldinarjev. Namesto klaris so poklicali iz Gradca uršuliiike. Te so se bavile s poučevanjem in z vzgojo mladine. Prva prednica je bila grofica Batthvanv. Imele so notranjo in zunanjo šolo. V prejšnjem stoletju so dozidale novo stavbo, povišale šolsko poslopje, povečale vrt in kupile ter po svoje uredile grad. Med okupacijo so bile izseljene. Sedaj živijo v stavbah starega in novega samostana in se ne pečajo več s šolstvom^ Na vrtnem zidu ob cesti v \incarje je nabožna freska iz konca 18.*stoIetja. V i r i : Fr. Pokorn: Loka. DiS 1894, str. 280, 659. 691 in 731. P. Blaznik: Na obisku v Freisingu. Loški razgletli L str. 59. J. Veider: Umetna obrt, .^kofja Loka in njen okraj, 1936, str. 28 in 37. KAPUCINSKI MOST Zidan je iz rezanega kamna in ima velik polkrožni obok, ki se pne čez inodrozeleno globino Selščice. Prvotno so ga imenovali Kamniti mo.st, pod avstrijsko vlado pa je dobil nepotrebno ime Fran Josipov most. Sezidati ga je dal škof Leopold v 14. stoletju. Ta škof je leta 1381 jahal čez most, ko še ni imel ograje, padel s konjem vred v vodo in utonil. Pokopali so ga v nunski cerkvi. Nagrobna plošča je sedaj v loškem muzeju. Most je nekoliko zavit in ima sedaj železno ograjo, sredi ograje stoji kip sv. Janeza z loškim grbom na podstavku. Pred desetletji so fantje v poletnih dneh skakali z mosta v tolmun globoko pod njim. Na desnem strmem bregu se drži mostu Bogatajeva (Blaževa ul. h. št. 13), l)rej FeSkova hiša. Po ustnem izročilu je včasih v njej bival brodar. Po drugi .s\etovni vojni je bila popravljena in povečana. Nova vrata so dobila podboje, ki so ostali od Kernove hiše v Blaževi ulici, ko so jo Nemci podrli. Hiša je stisnjena na skalni rob med Selščico in cesto, kri gre proti Vincarjem. Prizidana lopa in opitščeni transformator, ki sta naslonjena na samostanski zid, zožujeta cesto in kvarita lep pogled z mostu ua gmoto hiš, samostan in grad. Vse te prizidke z niesuico vred bi kazalo odstraniti. SPODNJI TRG Domačini ga imenujejo Lontrg, kar je najbrž skrajšano iz Dolnji trg. l.eži na najbolj spodnji rečni terasi in se razprostira kot navadni cestni trg od Lahovega mostu do dna Grabna. Na lepoti in snagi je mnogo pridobil, ko so lani odstranili razdrapane pločnike in tlakovali ves trg. V severnem delu Pod lipo je nekoliko širši. Od tod je slikovit dostop po klancu k župni cerkvi. Na vzhodni in zahodni strani se vrstijo enonadstropne hiše, ki imajo pročelja pobarvana z različnimi lahkimi barvami, včasih so bile na njih naslikane še svete podobe, tako da je mesto res zaslužilo pridevek »pisana loka«. Za hišami so dvorišča, gospodarska posloipja in majhni vrtovi. Se nedavno je imela vsaka hiša tudi nekaj polja in živine. Hiše na zahodni strani Lontrga imajo gospodarska poslopja naslonjena v breg zgornje rečne terase, za poslopji pa vrtiče v zravnanem bregu. Tudi na Spodnjem trgu niso hiše nanizane v ravni črti, ampak se obe strani lokasto krivita. Dve luisprotni hiši, ki molita na cesto z vogloma, predeljujeta trg, podobno kakor sta nekdaj delila Mestni trg pomola dveh nasprotnih hiš. Sredi Lontrga je med Špitalsko cerkvijo in vodnjakom prehod v predmestje Sttidenec, kjer so bila nekdaj spodnja vrata, na nasprotni strani pa po stopnicah 119 na Pekel in na Mestni trg. Južni konec- Lontrga se odpira na Graben, v Spoka, DiS 1894. str. 272. Spodnji irg h. št. 2 — pri Fricku ali pri Mesarju pod lipo: Rojstna hiša Ivana Dolinarja, kulturnega delavca in borca za slovenstvo v Trstu, iistanovitelja in urednika Edinosti, izdajatelja humorističnega lista Jur s pušo, vnetega delavca tržaškega Sokola in Čitalnice. Rodil se je 1. 1840 in se podpisoval »Podlipski« in »Frickov Janez«. Spominsko ploščo, ki so jo Nemci med okupacijo odstranili, hrani loški muzej in jo je treba vzidati spet na hišo. V i r : T. Debeljak: Kulturni delavci, Skofja Loka in njen okraj, 1956, str. 62. Spodnji irg h. št. J — pri Balantaču: Mirno pročelje z gotskim portalom. Spodnji irg h. št. 4 — Prajerca: Prednik Deisinger, ki je prišel v prejšnjem stoletju kot pivovarski pomočnik z Bavarskega v Mengeš, je tu začel s samostojno pivovarno. Obrat, ki ga je potem prevzel Šmid z Gašteja, je prenehal pred prvo svetovno vojuo, verjetno zaradi konkurence večjih pivovarn. Hiša ima gotski portal, del oken z gotskimi policami, obokano 121 vezo in arkade na dvorišču. Zaradi neprimerne predelave je pročelje neenotno. \ pritličju je preprosta gostilna brez prenočišč. Spodnji trg h. št. 5 — pri Klopčarju: Gotski slog pročelja z dvema nadstropnima pomoloma, portal z letnico 1859; arkadni hodnik in dvorišče pokvarjeno s predelavo; bivši hlev in pod, ki sta bila zidana na mestni zid sta spremenjena v stanovanjsko hišo. Na vrtu je star vodnjak, ki mu niti ' ob največji suši ni zmanjkalo vode; sedaj je opuščen. Spodnji trg h. št. 6 — pri Petrcu: Gotski portal, kamnite stopnice in' leseni stropi v sobah. Hiša je pomaknjena z voglom na trg in se s tem lomi vzhodna vrsta hiš, z nasproti stoječo hišo št. 33 pa loči Spodnji trg v dva dela." ^ Spodnji trg h. št. 16 — pri Sifonarju: Prenovljena stavba ima še obokano vežo in v njej poznogotski portal. Spodnji trg h. št. 34 — pri Kočarju, sedaj pri Trdinčku: Gotski portaO baročna vratna krila, obokana veža, ob stopnicah tanek pilaster. Precej' zanemarjeno stavbo bi bilo treba popraviti, pri čemer bi ohranitev in olepšava navedenih elementov lepotno vrednost hiše zelo povzdignila. Spodnji trg h. št. 33 — pri Stalaniku: Obokana veža. v njej baročnii portal, na dvorišče drži portal iz 16. stoletja, lepe krušne peči, na pročelju] še ohranjena na zid slikana sveta podoba. Se v stari Jugoslaviji klobučarska' delavnica. Spodnji trg h. št. 32 — pri Stricmanu: Lepo pročelje, a potrebno obnove.^ Do druge svetovne vojne klobučarska delavnica. Spodnji trg h. št. 29 — pri Krenarju: Nekdanji dom Krennerjeve rod-, bine, lastnikov tovarne. Stavba je bila za prejšnje stoletje kar gosposko j preurejena, ohranila je pa staro okovje na veznih vratih in arkadni hodnik, na dvoriščni strani, ki sega tudi v odprodani del in zelo lepo učinkuje s svojo resno eleganco. Vtis kvari velika našarjenost dvorišča in zanemarjenost dvoriščnega dela stavbe. Spodnji trg h. št. 9 — Špital: Mestno ubožnico. tako imenovani Špital je ustanovil radovljiški župnik Nikolaj Škofič 1.1547 z namenom, da bi v njej imeli stanovanje mestni ubožci in pohabljenci, hrano pa bi dobivali pri dobrotnikih po mestu. Svoj čas je imel Špital tudi nekaj posestva, a 1. 1769 je bilo odprodano. Ustanovo so upravljali posebni nadzorniki, med katerimi je bil najimenitnejši Žiga Fuernpfeil von Pfeilhaimb v 17. stoletju, ki je bil verjetno brat Korbinijana. takratnega glavarja freisinškega gospostva katerega nagrobnik je vzidan v starološko cerkev, »gpitalarji« so stanovali v celicah v dvoriščni stavbi in so vse do druge svetovne vojne hodili z lončki po kosilo in večerjo na samostanske porte in v nekatere hiše. Tako je Loka ohranila svojevrstno srednjeveško potezo vse do socialne revolucije ob osvoboditvi. Ko je 1.1698 požar uničil ves Lontrg, je zgorel tudi Špital. O tem dogodku priča velika oljna votivna slika pri Sv. Florijanu v Sopotnici Pomanjšana kopija te slike je prej visela v špitalski cerkvi, sedaj je v loškem muzeju. Po požaru so špital obno\ili, kakor je razvidno iz letnice 1720 pn stenski sliki sv. Elizabete na pročelju ol>cestne stavbe. Vsa stavba je ohranila značilnosti takratnega časa: vezna in dvoriščna vrata, obokano vezo z gotskima portaloma, okenske okvirje, lesene strope v nekaterih sobah in vec baročnih portalov. Na hodniku dvoriščne stavbe je visel prej lep 122 baročni križ, ki ga je pa prevzel muzej. V sklopu špitala je na vogalu špitalska cerkev. Za časa Jožefa II. so jo zaprli, 1. 1885 so jo prenovili. Cerkev je baročna, ima lep oltar, prižnico. nekaj kipov in Laverjev križev pot. ki je bil nekdaj v župni cerkvi. Na pročelju so tri slike svetnikov. Slovenski impresionisti, ki so ob prelomu stoletja delali v Loki. so opazili tudi slikovitost te cerkvice. Iz tistega časa izvira Aavpotičeva slika z motivom s stranskega kora, ki jo hrani loški muzej. V i r i : Fr. Pokorn: Loka, DiS 1894, str. ?>6. P. Blazniik; Na obisku v Freisingu, Loški razgledi L, str. 59. Nekoliko umaknjena od Spodnjega trga stoji ob dvoriščni stavbi špitala enouadstropna hišica, ki ji pravijo A'a cvingeršu (Spodnji trg h. št. 10). Kakor se vidi na sliki Škofje Loke iz 1. 169?, je stala tod nekoč mala utrdba ob spodnjih vratih, ki so jih imenovali Zwinger Torlein, t. j . vratca v obzidju in je po tem ostalo hišno ime. Na robu cvingerškega vrta, ki sega do Lontrga, je star lontrški oodnjak z dobro pitno vodo. V i r : P. Blaznik: Na obisku v Freisingu, Loški razgledi L, str. 5?. Spodnji trg h. št. 11 — pri Zebljarju: Lepo ohranjeno pročelje, gotski portal, starinska ključavnica in tolkač na veznih vratih, ol>okana veža, v njej gotski portal s kovanimi A rati, v I. nadstropju leseni stropi. Spodnji trg h. št. 13 — pri Matajcu, sedaj pri Galetu: V pritličju lesen strop, tri lepe krušne peči. Spodnji trg h. št. 14 ^~ v društvu: Pristno pročelje z nadstropnim pojnolom, kamnitim portaloiu in baročnimi okenskimi okvirji; dvoriščne arkade. V hiši ima prostore KUD »Tone Šifrer«, v stavbi za dvoriščem je dvorana za dramske prireditve. Prej je bilo tu Katoliško izobraževalno, potem Prosvetno društvo. Spodnji trg h. št. 15 — pri Gračancu, sedaj pri Blaževem Pepetii: Lepo obnovljeno pročelje, ki mu je lice nekoliko pokvarjeno zaradi povišanja strehe, a mu novi opas to napako popravlja, kolikor se da. Lesen strop v I .nadstropju. Na dvoriščni strani je ograja lesenega mostovža nadomeščena z novo brez sloga. Spodnji trg h. št. 27 — pri Pepelnaku: V pritličju je imelo nekoč lokal Bralno društvo. Sedaj je v hiši gostilna Lontrg s čedtiimi prostori, ki pa nima tujskih sob, ker so stanovanja oddana strankam. Tudi manjše gostinske obrate v Loki bi bilo treba sprostiti za turistični promet. Zato je treba še več novih stanovanjskih blokov in posebnih stavb za stanovanja oficirjev, ki že vsa leta po osvoboditvi silno povečujejo stanovanjsko stisko. Spodnji trg h. št. 25 — pri Brojenčku: Zgledno olepšano pročelje, kamniti portal, Jia vratih, ki so obita s pločevino, obrisi kovaškega orodja kot ornament. Spodnji trg h. št. 24 — pri Kvedru: Spodnji del portala gotski, v veži in v I. nadstropju leseni stropi. Hiša in dvoriščna stavba zelo potrebni primerne obnove. Spodnji trg h. št. 22 — pri Grohcu: Gotski portal vrh treh katnnitih stopnic s trga, dve gotski kletni okenci, »hiša« je za tri stopnice dvignjena nad vežo in ima lesen strop. To je edina pritlična hiša na Lontrgu in 123 51 najpreprostejša. Verjetno je bilo tod i pred stoletji več takih stavb. Zato naj ta zadnja ohrani svoj prvotni značaj v celoti in naj se predela le toliko, kolikor je potrebno za ohraiiifev in o lepša nje. LIPA Kakor mnoge slovenske vasi, ima tudi Loiitrg svoj prostor pod lipo. Lipa šteje gotovo že nekaj sto let. Med obema vojnama so jo zapolaili z betonom, ker je bila votla in se ie bilo bati, da bo padla. V prejšnjih časih je vi.sela na njej steklena omarica z nabožnim kipcem in lučjo. I-ani je dala občina pod njo urediti skalnjak. Ker daje lipa trgu svojevrstno mikavnost, jo je treba ohra- Tudi skromnii Grohcovo hiša na Lontrffii je zna- • . i' ] 1_1 .. ^ 1 menita, ker kaže značilne arliitektonske ciemcnU' n]e\ a t l . (lOKler Se Cla. iz prejšnjih stoletij Folo fr. Planina * Tako sem opisal najvažnejše zanimivosti v osrednjem deln Loke, t. j . znotraj nekdanjega mestnega obzidja, poleg tega še utrdbe, ki so varovale mesto. Kot sem že v začetku poudaril, so nekateri podatki namenjeni turistom, še več je pa takih, ki opozarjajo domačine, kaj je treba varovati in olepšavati, da bo naše mesto ohranilo svoje značilnosti in s tem privlačnost za turiste, za Ločane pa ostalo cenjena dediščina prednikov in prijeten, dragocen dom kulturne vrednosti. Prav tako bi bilo treba sestaviti za turistično kartoteko opise zanimivosti v predmestjih in okoliških krajih, kjer je tudi mnogo pokrajinskih in kulturnozgodovinskih znamenitosti ter sodobnih naprav turističnega pomena, da navedeni n. pr. puStalsko brv z okolico in kopališče, oba muzeja, elektrarno z okoljem. Crngrob, Križno goro. Dom na Lubtiiku itd., itd. Kartoteka mora vsebovati tudi opise obeh dolin in hribovja ter njihove privlačnosti in zanimivosti, saj je .Škofja Loka turistično izhodišče za obsežno zaledje. Toda to bi bilo preveč za en letnik Loških razgledov. Dostavim naj za zgled samo še opise nekaterih splošnih stvari, ki so posebnost Loke, in podatke o podjetju, ki mu je namen pospeševanje turizma. CVETLICE NA OKNIH Škofja Loka ni »pisana« samo zara-di barvanih in poslikanih hišnih pročelij, ampak tudi zaradi cvetlic, ki krasijo okna in mostovže mnogih domov. Posebno goje pclargoiiije, roženkravt, nageljne, begonije, tradeskancije, v prejšnjih časih tudi fnksije. pasijonke in petunije. Zelo v cvetju so n. pr. Štablnova, Homanova hiša, banka, rotovž, Brojenčkova hiša na Lontrgu, Gračancova hiša v Blaževi ulici, pošta, skupina hiš v Karlovcu (pri Matiji, pri Kuferšmidu in pri Firbarjn), skupina hiš pri Pnštalski brvi (pri 124 fjr' Šturniu, pri Kisovcu in pii Poličarjii), Nacetova hiša v Puštalii itd. Nekdanjo Olepševalno društvo in sedanje Turistično društvo pospešuje smisel za okenske cvetlice s tem, da daje ob času nagrade in pismene pohvale. MALI KRLIIEK Škofja Loka in njena okolica ]3ozuata posebno pecivo, tako imenovan mali kruhek«, ki je pečen iz ržene moke in medu ler ima različne oblike. Najpogostejša so srca in hlebčki, drugi kosi imajo oblike živali (jelen, konj, zajček, golobček, petelin, riba) in rož, pa tudi svetnikov in geometrijskih likov. Mali kruhek je odraz ljudske umetnosti. Oblikujejo ga tako, da testo nallačijo v lesen izdolben model, nato ga denejo v peč, kjer se na vročini suši in trdi. Drži se dobro in je še čez pol leta užiten. Srca iz malega kruhka dajejo dekleta fantom, včasih so jih dajala pokojni Angelčkovki okrasit s suhimi rožami in migalicami. Mali kruhek je za darilo pri svatbah, za godove, za praznike, otrokom za Miklavža itd. V Loki in okolici je ugolovijeno, da ga izdelujejo od začetka prejšnjega stoletja. Modele so izrezovali nekateri podobarji in podobarsko nadarjeni moški. Najdrojjneje okrašcMie modele je izdeloval pokojni Tine Kobal, po domače Rokov Tine. Njegova vdova Marija Kobal v Demšarjevem predmestju št. 9 še vedno peče mali kruhek, razen nje še Helena .Šink pri Hudarcvnikn v Stari Loki. Nekoč so delali mali kruhek z modeli tudi v Selcih in Železnikih, potem so ga začeli oblikovati s prosto roko, kakor v Dražgošah, kjer ga izdelujejo v več hišah, tako da tesiene niti pokladajo na kos, jih ovijajo in prepletajo. Dražgoški mali kruhek pečejo tudi na Cešnjici (Jakob Lotrič). Modeli so ohranjeni še na več krajih, večje zbirke imajo: Etnografski muzej v Ljubljani. Škofjeloški niiizej in pa Sadnikarjeva zbirka v Kamniku. To loško posebnost bi bilo treba poživiti. Namesto raznega kiča, ki ga drugod prodajajo gostom kot spominke, bi lahko Loka imela mali kruhek. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ta lepa tradicija pri nas izumrla. Mojster Plečnik je svetoval, naj bi v Martinovi hiši, če bi jo obnovili, namestili lectarijo in prodajali mali kruhek. Pri Brojeiičku na Loiitrgu krasijo olepšano in lepo pobarvano pročelje še rože na oknih Fofo Fr. Planina 125 V i r i : R. Ložar: >Mali kruhek« v Skofji Ix)ki in okolici. Etnolog X—XI, stran 169. r- , v -CT B. Orel: Od kruha do »maleg-a kruhka-. Etnolog X—XL stran 198. TRANSTURIST Podjetje Transturist je sedaj nameščeno v stavbi A* Kidričevi ulici št. 1 na.sproti pošte in poleg novega prometnega vozlišča, ki je nastalo po odstranitvi Balantovega doma. Ustanovljeno je bilo 1. 1953 in opravlja iste posle kot drugod Putnik. S ~ lastnimi avtobusi vzdržuje redne zveze: .^kofja , Loka—kolodvor, Škofja Loka—Železniki. Železniki—Zali log (sezonsko do | Sorice), Škofja Loka—Kranj s priključkom iz dolin in Ljubljana—Žiri: prireja z lastnimi avtobusi izlete v tu- in inozemstvo; opravlja različen tovorni promet: prodaja vozovnice za vlake, avtobuse, ladje in avione: posreduje preskrbo potnih listov: daje infornuicije o gostinskih obratih in rezervira .sobe; ima evidenco sob za turiste v Loki in v obeh dolinah (Gorenja va-s, Sorica). Tesno je povezan s Turističnim društvom .škofja Loka in sodeluje pri propagandi za domači turizem. 126