flnketa »NAŠE SKUPNOSTI«
Dragutin-Braco Kosovac, podpiredsedinik Okraijiiega ljudskega odbora v Sarajevu
Več samostojnosti v delu uprave
Fuakcio© podpredsedmika lijudsfccga odbora po našem mnienju ni nnogoče iočiti od funk-ciij preds&dnčka. Ziaikon je dai piedsedniku Ijudskega obara dolodene dolžnosti in po-otblasitffia. Padpredsednaikj pamagaijo predsed-niku pri opiravljanju teh funkci(j iin zajto ni mogoče govoriiti o neki posefanj funikciji pod-predsedTiilkiov. V teim smislu simo mnenga, da beseda »piredsednišbvio«, kj jo včasih uparab-ljamo, ne po;meni nekega novega tediesa, po-sebno n« telesa, ki bi zoževalo funikciOe sveta Ijudskega odbora all dirugili svetov, temiveič označuje samo fuinikoije p.redsedni.ka, ld ijifa ta oipravlja s pormcvojo podpredsednifcov.
Če ai funkciijo podpredseaniteov agledamo tatoo, prMeino do tega, da je treba taiko po-treibo po mestu podpredsednilka kator nj ihovio šteivilo ooejKJovaiti s stailiiiSfia poslov, kj jih oipravlloa predsedndk v dofl^očenih pogoijih in lcolilko pe znnožein te posle obvladati. Ne-dvomno je, da se v sedianjih pogojiih širakega kroga vprašain.), bi j:ih rošuj^ljo ljudski odbori, in posebe.j še določene neurejenasti materialnih pogojev, v kaitenili d&luuejo, kaže potreba po podpredsednilcih, posehno v večgih, h»lj razvffjanih enotah z zaplet&nieijšo problematitoo.
Obstoj pnofesiottakiih podpreds&dniikOT nedvoonno ustivarjia tudi možjioati ižkriivlje-vanjja dioitočendih odnosov v ljudskih odborih. Bazen do tistih, o katerih je že bilo govora v ankati, lahko obstoj profesionalnih podpred-sedeikov po našem mneinju prapelije do nega-tivnih pojavov v odnosu do uprave, admimi-steaciije. Deijstvo je, da ne mOTemo bd:ti zado-volimi z delom administaacije. To je pnotolem, ki bi mu marali posve<!a.ti mmogo več poao.r-nosti, kakor mu posrvečaimo. Ena izmed sla-bosti uprave j<e nijena nesamositoijnost iin s tem v zvezi nezadostna odgovornost pri reševatiju določenih vprašanj. za katera je po zakonu priatoijina. Po sami logiki stvari zahtevajio upravni organ; (načelniki), če imaj'0 oraive-n sebe profesiionalne podpredsed-nike, v vseh važnejših vpralanjdh, ki jih rešuijejo, njitovo mnenrje aU soglastje, in .to tudi v prim-eiru, ko ti ne vztrajajo na tem (lahko pa so tudi taiki pnlmeri). Tafco se ztnianjšuje mjiiihovia samoisTojjiosit in odgo-vornost, k; je nenavadao važna, posebno zato, ker bo pofcrebno, če žettiitno še napreij razvioa-ti deto svetw ljudskih odbortvv i,n delo drugih svetov, še vrsto vpnažanj iznočiti v pristoj-nost uprave.
V sarajevskem okraiju se s skleiporn Ijud-sksiga odbora en predsedmk ukva.ro a z So-spodarakimi im komvunalnimi vprašanji, drugi pa s prosvetnimi, zdraivstvenimi in socialjii-mi vprašanji. Trelyi podpredsednik je pod-predsedinaik po paliožajvi, to pom©n.i iavoljen: predsedndlk mestnega sveita avtomatično po-stane podpredsednlik okraanega Vjudskega odbora. Podpredsediiiki aiimaao d.rugih stail-nih do.lzno.ati v odbo.ru, razen da je eden izmed rajih predsednik  pe.rsonalne  kcmri,!.siiije.
NI DELITVE DELA PO RESORIH
(Razgovor naSega dopisnika s predsednikom ljndsfcega odbora Kranj)
Okraiijni Ijudski odbo.r v Kranju ima po statutu diva podpredsednika. Za delo pa od-
govarija predsednik. Piodpredsednika stalno deilaita v odboiru in imaita zaito stailmo me-sečno nagrado.
Ni nobene dalitve dela po resoriih. V praiksd pa ae tako, da se mjara eden izmed podpredsedniJcov več uikvatrjaiti z določeniml problemi. Eden izmed podpredsedmiikov sa boilj uikvanja z gospodarskimi, drugi pa s Eoeiataimi in zdravstveniTna. problemii, vendar vedno  v  vtogi   pomočnika   predsednlka.
Podp.redsednika nista predsednika nobeTiih svetov. Edem izmed njidu vodi peirsonalrao komisijo, ed&n pa je preds«dnilk loomisiiie1 za nanodno obrambo, toda ne v funkoiijd pod-predsednika Joudsikega odbora, ker j© laiiikio to vsaik odbamik ljudakega odboira. *   ¦   *
Anketa, kt jo je »Naša skupnosU za~ čela v prejšnji, končuje pa v tej številki, je bita motivirana. z željo zbrati izkuinje več Ijudskih odborov o delu podpredsed-nikov, da bi tako lokalne predstavniške organe oblasti opozorili na morebitne pro-blemc v odriosih med posameznimi organi odbora.
Število udeleiencev v anketi nt bilo veliko, dejstva pa, fci so bila obdelana v njihovih prispevkih, amogočajo koristne sklepe.
Pokazalo se je predvsem, da je delo podpredsednikov v vseh odborih urejeno v skladu z zwkonitimi ati statutarnimi do-ločbami, da pa ni osamljeno mnenje, dc bi bilo potrebno mesto in naloge podpred-sednikov v Ijudskih odborih z zaJcctocm; .natančneje določiti.
Anketa je nadalje pokazala, da je v odborih, ki imajo po dva ali več podpred-sedni?ov, prišlo do določene delitve po-slov med podpredsedniki. Ta je bila oprav-Ijena na liniji povezovunja sorodnih po-slov xn večje zaposlitve vsakega podpred-sednika v tako določenih skupinah poslov
Srfošni sklep je, da si pri sedanjem stanju stvari ni mogoče zamisliti okrajni Ijudski oCbor ali odbor večje občine brez podpredsednikov, ker je predsednik pre-več preobložen z delora, da bi lahko opra-vV to delo sara ali pa s pomočjo svetov in administraciie. Pravtako pa je bilo opaženo, da, lahko predstavliajo pojam prak.cizrna in reševanja nekaterih vpra-šanj v odborih na ravni podpredsednikov in načzlnikov sekretariatov določeno oviro jo uspešno deto in razvoj samoupravnih organov v odboru.
Zato je potrebno, v čemer soglašajo ne samo udeleženci ankete, temvei tudl dru-gi konsultirani tovariši, da je najvažnejša naloga podpredsednikov pomagati svetom, da se bodo Jcrepitj in da bodo čirn, bolj samostojni pri opravljanjv, raznih. čeda-Ije bolj važnih poslov. S tem bodo napra-vili največ na liniji varovanja pravilnih odnošajev med sveti, kom.isija.mi in dru-gimi organi v Ipidskem odboru, oziroma ¦pri razvijanju samoupravnih prganov od-borov. Vsaka dmga usmeritev bi bila zgrešena in bi samo otežkočala nadaljnjo uveljavitev svetov in drugih teles drui-ben&ga  samoupravljanja.