Alojzij Košmerlj:
Dragi Marijini otroci!
Dan za dnem zvonijo zvonovi po naših cerkvah, zvonijo zjutraj, opoldne in o mraku, pa vabijo verne kristjane, da počaste Marijo z angelskira če-ščenjem. Glave se odkrivajo in priklanjajo, roke se sklepajo k pobožni raolitvi, usta govore svete besede: Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega  Duha — Zdrava  Marija . . .
Nobene molitve ni Marija bolj vesela kot an-gelskega pozdrava. Vselej, ko posluša mile glasove zdravamarije, se raduje njenp čisto srce. Saj se ob tej molitvi spominja najsrečnejše ure svojega živ-ljenja,  ko je postala mati  božjega Sina.
V tihem Nazaretu jo je obiskal božji poslanec, nadangel Gabriel. Sporočal ji je veselo novico: »Glej, spočela boš in rodila Sina, in daj mu ime Jezus.« In pojasnil ji je, kako se bo to zgodilo: »Sveti Duh bo prišel nad te iu moč Najvišjega te bo obsenčila ...« Tedaj je Marijino Srce zatrepetalo v sladkem ma-terinskem hrepenenju. Ponižno, pa tako Ijubeče je govorila: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.«
In takrat se je spolnilo to, po čemer so Ijudje dolga tisočletja hrepeneli: »In Beseda je meso po-stala in je med nami prebivala.« V Marijinem telesu se je učlovečil božji Sin. Na zemljo je prišla topla pomlad. Jezus je nebeško solnce, pod žarki njegove milosti se je začel topiti led greha, ki je pokrival nesrečno zemljo od Adamovega greha naprej. Blago-slovljena si Marija in blagoslovljen je sad tvojega telesa — Jezus.
Naj se razvesele tudi naša srca, ko bomo sredi posta obhajali Marijino oznanenje. To je praz-nik Marijine materinske sreče, pa naj se še otroci radujejo z nebeško Materjo. Ta dan je postala Ma-rija Jezusova mati, pa je postala tudi naša mati. Le radi jo pozdravljajmo z angelskim češčenjem, raz-veselimo jo s to molitvijo vsak dan trikrat. Marijinira otrokom je materino veselje vedno pri srcu.
100
Kako dobro je to razumela pobožna deklica, katere zgled naj vam tu povem:
Otroško igro so vprizorili v malein nemškem mestu. Prišlo je k igri mnogo ljudi, prišel je tudi učeni profesor Sailer, ki je postal pozneje škof. Za-stor se dvigne. Vse je tiho, vse je v pričakovanju. Nastopi desetletna dekliča, ki ima glavno vlogo. V tistem trenutku, ko hoče začeti z igro, zazvoni an-gelsko češčenje. Deklica se pogumno obrne h gle-davcem, pa pravi: »Ali ne bi molili angelskega če-ščenja, preden začnemo ?« Poklekne, se pokriža in glasno naprej moli. Nekaterim gledavcem je šlo malo na smeh, profesor Sailer pa je bil v srce ginjen. Po igri, v kateri se je mala cleklica odlično izkazala, jo je poklical k sebi, ji podaril cekin in ji je dejal: »Ljuba deklica, tlobro si igrala. Posebno pa mi je na tebi to všeč, da ti je za molitev več kot za igro. To je všeč Bogu  in vsem dobrim  Ijudem.;
Na praznik ozuanenja je Marija dobila Jezusa od Boga. V svetem postnem času ga bomo sprejeli tudi mi v svoja srca. Otroei, kadar sprejmemo Je-zusa v svetem obhajilu, vselej je v naših dušah po-mlad, nebeška luč v naših srcih gori. Pa je miiogo kristjaiiov, ki celo v svetem postneni času ne sprej-mejo Jezusa. Niti za \ eliko noč ne marajo k spovedi in k svetemu obhajilu. Reveži so. V njih dušali je led in mraz, v njih dušah je žalostna noč . . . Molimo za grešnike, da spre.jmejo Jezusa v teh  svetih dneh.
Še eno mi ob Marijinem oznanenju na misel prihaja. Krščanski otroci se sporainjajo ia dan svojih dobrih mater. Materinski dan je. Razveselite svoje matere kar najbolj. Molite ta dan zanje s podvojeno ljubezuijo. In to le sklenite: Božja Mati Marija je imela z Jezusom največje veselje. Nikdar je ni raz-žalil. Tudi mi bomo delali svojim ljubim materara le veselje.
Kdor pa svoje matere več uimn, komur zlata mati že v grobu spi, naj se ta dan preveč ne žalosti. Božja Mati Marija ve zanj in ga ljubi z veliko lju-beznijo. K njej se obračaj, otrok. ki matere nimas. Marija ti bo mali  vekomaj. —   Zdrava  Marija !
101