GLAS Uto XLVm - št. 32 - CENA 95 SIT Kranj, petek, 21. aprila 1995 DANES Stran 17 Slabi časi za porodnišnice Marko MiliČ Ne hodim k frizerju, striže me prijatelj Buco Gorenjska ^ Banka * W det. Kranj Banka ^>^:->x-::-:::-::>:.:.:.:.:^:.:.:.;.:.x-;.>:-:-::-: Ć1 4- Centralna V Agcnci Agencija Informativna POSOJILA FIZIČNE OSEBE - na podlagi osebnega dohodka, - hipoteke,... PRAVNE OSEBE - premostitvena posojila (brez garancije), - hipotekama posojila (nepremičnine), - investicijska posojila. INFORMACIJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE SOBOTA OD 9. DO 14. URE UNALNIŠKJ KLUB 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! rr«l./Fax: 064/ 22 10 40 Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064778-170, FAX:064776-525 *a gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) VODENJE POSIjOVNIH KNJIG »n za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) U RAČUNAIMŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA Optika mali Blagovni center Medvode, tel.: 061/612-937 Nudimo vam: • STROKOVNE OKUUST1ČNE PREGLEDE • OKVIRJE SVETOVNIH PROIZVAJALCEV • VSE VRSTE SPECIALNIH STEKEL G O H TI L N A DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan tudi ob sredah od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi eru I NALOŽBE Ali bi radi oplemenitili svoja finančna sredstva? Obrestujemo jih po 4 % mesečni obrestni meh! 100 % JAMSTVO!!! Informacije: 0609/624-258 SLOVENIJA IN SVET Zunanji minister Zoran Thaler: Italija si izmišlja probleme Meja z Italijo je nedotakljiva in je edino vprašanje, kako naj bo čim bolj evropska, je povedal zunanji minister. Brdo, 19. aprila - Zunanji minister Zoran Thaler je glede na pisanje italijanskih časnikov in izjave nekaterih politikov v Italiji, da je naš minister na javni tribuni pretekli petek v Portorožu dejal, da je meja z Italijo za Slovenijo nepravična (Thalerja v Italiji imenujejo jastreb), to zanikal. Ta izjava je izmišljena in je lahko tudu nameščena, saj je v Portorožu govoril samo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Meja z Italijo je zgodovinski kompromis, urejen s konferenco v Parizu leta 1947 in Osimskimi sporazumi leta 1974. Ta meja je nedotakljiva in je edino vprašanje, kako naj postane čim bolj evropska, je dejal Thaler in povedal, da je pač Slovenija kot del Jugoslavije takrat zgubila del svojega ozemlja. Zunanji minister je povedal, da se pogovori s Hrvaško nadaljujejo, in da bodo do konca meseca usklajeni osnutki nekaterih sporazumov, glede dogovarjanja o meji pa ni novosti. Sproti se rešujejo manjša vprašanja, predvsem pa mora biti čim manj incidentov. Glede Italije želi Slovenija pospešiti pogovore, saj se Italiji očitno ne mudi. Čim prej naj bi se sestala pooblaščenca obeh zunanjih ministrov. Glede aktivnosti zunanjega ministrstva v prihodnjih dneh je minister Thaler povedal, da odhaja državni sekretar Ignac Golob na konferenco o neširjenju jedrskega orožja, kjer bo danes (petek) tudi govornik, minister pa je odšel včeraj (četrtek) v Kopenhagen na ministrsko zasedanje Konference o evropski varnosti in sodelovanju in nato v Krakow na zasedanje Srednjeevropske pobude, ki jo sestavlja 10 držav. Zoran Thaler: Zapiranje diplomatskih predstavništev ima lahko neugodne posledice. - Slika G. Šinik Glede letošnjega proračuna zunanje ministrstvo ni zadovoljno. 35 skromno zastopanih predstavništev s povprečno 3,7 diplomata na eno predstavništvo bo komaj preživelo, zmanjkala bo poldruga milijarda tolarjev za nakup objektov, kar je cenejše od dragega najema. Politično neugodno bo, če bo treba nekatera predstavništva zapreti. Glede urada Slovenije v Beogradu pa odziva iz Beograda še ni. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Mnogim bo šele sedaj priznano medvojno trpljenje SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE MESTNI ODBOR KRANJ C. Staneta Žagarja 39 64000 Kranj n.n. Ljubljanska 1 a 64000 Kranj VABILO Vabimo Vas, da se udeležite okrogle mize "SLOVENSKO ZAKULISJE", ki bo organizirano v petek, 21. 4. 1995, ob 20. uri v srednji dvorani OBČINE Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Gost večera bo g. dr. MIHA BREJC. Hkrati Vas obveščamo, da je SDSS MO Kranj dobil z 1. 2. 1995 nove prostore na naslovu: SDSS MO KRANJ, Ljubljanska 1 a, 64000 KRANJ, (za Hotelom JELEN 2. nadstropje), telefon: 064/221-466, int. 13. Uradne ure: vsaka sreda od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni in lep pozdav! Predsedstvo SDSS MO Kranj Žrtvam vojnega nasilja dosmrtna renta Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel tudi zakon o vojnih veteranih. Ljubljana, 18. aprila - Druga obravnava Zakona o žrtvah vojnega nasilja je končana. Tretja obravnava vsebine najverjetneje ne bo bistveno spremenila. Žrtve vojnega nasilja so izgnanci, taboriščniki, zaporniki, delovni deportiranci, interniranci, begunci, prisilno mobilizirani v tuje vojske, ukradeni otroci in osebe, ki so med 25. junijem in 18. oktobrom leta 1991 zgubile prostost. Žrtve vojnega nasilja bodo imele pravico do višje ravni zdravstvenega varstva (zdraviliško ali klimatsko zdravljenje), do upokojevanja pod posebnimi pogoji, do vojne odškodnine po posebnem zakonu, do dosmrtne mesečne rente, prednosti pri dodeljevanju socialnega stanovanja in odškodnine za odvzeto ali uničeno premoženje ter psihično in fizično trpljenje. Vlada je zadolžena, da dobi v treh mesecih seznam mobiliziranih v nemško, italijansko ali madžarsko vojsko, ki so bili v ruskem ujetništvu, od Nemčije, Italije in Madžarske pa mora Slovenija zahtevati vojno odškodnino. Internirancem v nemških koncentracijskih taboriščih, v Jasenovcu in na Rabu se bo čas, prebit v taborišču, štel dvojno. Država bo izplačevala tudi dosmrtno mesečno rento. Taboriščniki in zaporniki naj bi prejeli po 300 tolarjev za vsak mesece, prebit v taborišču ali zaporu, izgnanci in interniranci po 200 tolarjev za vsak mesec, delovni deportiranci in pobegli pred izgonom pa po 120 tolarjev mesečno. Brez dodatka zaradi vrnjenega odlikovanja S sprejemom zakona o vojnih veteranih se je končala druga obravnava tako imenovanih vojnih zakonov. Po sklepu državnega zbora naj bi bili vojni veterani borci za severno mejo, borci NOB, aktivni udeleženci vojne za Slovenijo, pripadniki TIGR Bo denacionalizacijski zakon spremenjen O usodi predlaganih sprememb zakona o denacionalizaciji, ki smo ga dobili pred tremi leti, naj bi državni zbor odločal danes, v Četrtek, 20. aprila. Kar nekaj dni le teče prepir med poslanci. Predlagatelji sprememb, podpirajo jih Združena lista, LDS in SNS, menijo, da vračanje v naravi uničuje dobro stoječa podjetja in povzroča gospodarsko škodo, zato naj driava s svojim jamstvom drugače poplača denacionalizacijske upravičence, s tem pa bo problemov manj in bo zakon hitreje uresničen. Opozicija pa vztraja na doslednem spoštovanju zakona. in drugih protifašističnih organizacij na Primorskem in pripadniki Morisa med 17. majem leta 1990 do 26. oktobra leta 1991. Zavrnjeni pa so bili predlogi krščanskih demokratov, da bi bili veterani tudi mobilizirana v nemško in druge okupatorske vojske, da tega statusa ne bi imeli veterani, ki so se pregrešili zoper človečnost in mednarodno pravo, in da bi bili veterani tudi protikomunistični borci v letih 1942 - 1945. Veterani naj bi dobili veteranski dodatek, upravičeni pa naj bi bili do dodatka za pomoč in postrežbo, do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, do upoštevanja veteranskega staža v pokojninsko dobo, do pogrebnine in štirih letnih brezplačnih voženj z avtobusom in vlakom. Državni zbor je sklenil, da imajo pravico do veteranskega dodatka tudi dobitniki najvišjih državnih odlikovanj, vendar ne tisti, ki so ta odlikovanja prostovoljno vrnili. • J. Košnjek Skrivnostna pota brniškega orožja Bivša ministra na seznamu ovadenih Ministrstvo za notranje zadeve je zaradi sumljivih potov orožja na Brniku ovadilo šest ljudi? med njimi bivša ministra za notranje zadeve in obrambo Igorja Bavčarja in Janeza Janšo. Oba se branita in valita odgovornost drug na drugega. Oba prizadeta bivša ministra sta se že oglasila. Janez Janša je v sredo zanikal vpletenost in okoriščanje in krivdo zvaW na takratni vrh notranjega ministrstva-Dejal je, da je leta 1992 sam že zahteval preiskavo o tem primeru. Igor Bavčar pa je v sporočilu za javnost povedal, da je imel in ima primer politično ozadje, in da je lani pred lokalnimi volitvami Že pojasnil njemu znane okoliščine nabave "brniškega" orožja. Bavčar pravi, da sta obe ministrstvi še pred osamosvojitveno vojno naročili za potrebe vojske in policije lahko pehotno orožje, vendar ga bilo zaradi embarga mogoče dobiti le na črnem trgu. V pošiljki je bilo tudi orožje, ki ni bilo naročeno, vendar je prodajalec terjal zanj plačilo. Policijski del orožja je policija vzela, vojaškega vojska, višek Pa je bil Hrvaški in Bosni. Osebno je bu samo seznanjen z naročilom, s pošiljko pa kasneje in je ni mogel preprečiti, ^ orožjem so se ukvarjali za to pooblaščeni delavci, nihče pa se ni okoristil. Bavčar je zapisal, da je bil to čas osamosvajanja^ katerem je bilo treba marsikaj storiti. Ce sem res ovaden za tisto, kar sem delal v dobri veri, da delam v korist drŽave, potem sem počaščen, da sem ovaden, Je zapisal Igor Bavčar. • J.Košnjek Ljubljana, 19. aprila - O ovadbi je javnost obvestilo ministrstvo za notranje zadeve in jo predalo državnemu tožilci v Kopru Metodu Trebežniku, ki bo svoje mnenje o zadostni argumentiranosti povedal čez dober teden. Koprsko tožilstvo je bilo izbrano zato, ker naj bi v tamkajšnji luki pošiljka prišla v Slovenijo. V pošiljki je bilo 108 zabojnikov z orožjem in opremo, vrednih okrog 9 milijonov dolarjev. Nekaj vsebine naj bi ostalo doma, druga pa naj bi šla naprej, na Hrvaško, v Bosno in mogoče še kam. Na brniško letališče je orožje prišlo 18. januarja leta 1992. Kriminalistična služba notranjega ministrstva pravi, da je o tem orožju veliko dokazov, ki napeljujejo k sumu, da je šlo tudi za osebno okoriščanje, o tem orožju pa se je doslej govorilo precej glasno dvakrat: aprila lani najprej, nato pa septembra, ko je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek na političnem kolegiju vlade terjal raziskavo tega primera. Obakrat naj bi šlo za uporabo afere v predvolilne namene, podobne namige pa je slišati tudi tokrat, saj se je volilna tekma pred državnoz-borskimi volitvami prihodnje leto že začela. Ovadeni so Igor Bavčar in Janez Janša, svetovalca vlade v notranjem in Igor Bavčar in Janez Janša med osamosvojitveno vojno junija leta 1991.- Slika G. Šinik obrambnem ministrstvu Franc Kosi in Ludvik Zvonar in dva tuja državljana, prvi Nicholas Oman, drugi pa naj bi bil Grk Dafernas, ki je zastopal avstralskega dobavitelja orožja Scorpion International Services. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE. Izjave, pobude Jezersko občina Poslanka Slovenske ljudske stranke Irena Oman je državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Na osnovi te spremembe naj bi bila ustanovljena občina Jezersko, ki naj bi obsegala Spodnje in Zgornje Jezersko, prvi občinski svet pa naj bi štel 7 članov. Po spremenjenem zakonu bi Jezersko izpolnjevalo pogoje za ustanovitev samostojne občine, ki jim je bila kljub izglasovanem referendumu odvzeta. Slovenska ljudska stranka tudi sprašuje, kje je nacionalizirano premoženje pokojninskega sklada, kdo z njim upravlja in kako in terja, da s svojim premoženjem spet začnejo upravljati upokojenci. Poslanec te stranke Janez Podobnik pa vladi zastavlja vprašanja glede neurejene problematike dovolilnic za cestne prevoze po Sloveniji in prevoze naših prevoznikov na tujem. Slovenska nacionalna desnica v izjavi, ki jo je podpisal predsednik Sašo Lap, reagira na izjavo predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše, da se bo povezoval le z nekaterimi strankami slovenske pomladi, nikakor pa ne s Slovensko nacionalno desnico. Avtentični socialdemokrat Janša očitno pozablja, kdo ga je podpiral kot pozicijskega ministra in kdo ima v svojem statutu prepoved, da bivši komunisti ne morejo biti člani stranke. Samozadostnost, ki veje iz nastopov nesojenega vodja opozicije, se ne bo obnesla. Pri naslednjih volitvah bo prav 7 odstotkov glasov SND odločilnih za oblikovanje nove slovenske vlade, če je 60 odstotkov, na katere misli opozicija skupajs SKD, iskreno mišljenih. Sice' lahko SDSS pomaga le Bog- Predstavniki Socialdemok' ratske stranke, Slovenski ljudske stranke, Demo*' ratske stranke in Slovenske nacionalne desnice protestira' jo, ker vlada še ni pripravila uskladitvenega predloga k Za' konu o igrah na srečo, ki bi %. moral državni zbor že sprejet*1 Pozivi opozicije ne zalcžej0 Očitno je vlada pod močnih vplivom igralniškega lobija-J. K. mmss&sšm. glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (Jorazd Šinik / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111» telefax: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DtiM. Oglasne storitve: po ceniku Prorrrctni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. Kdo želi, da kranjski bazen tri mesece po odprtju spet zapre svoja vrata? Noben bazen ne živi brez pomoči države Potem ko je po več kot treh letih mučnega odlaganja začetka obratovanja pokritega olimpijskega bazena v Kranju in po nekaterih začetnih nesporazumih med upravljala, športniki in bodočimi najemniki, vendarle bazen zaživel in naj bi bil te dni tudi uradno predan v roke novemu lastniku, občini Kranj, mu že grozi zaprtje, saj vzdrževanje in dokončanje bazena ni poceni, tisti, ki so se obvezali prispevati del denarja za to, pa so na svoje obveznosti pozabili Kranj, 20. aprila - "Mislim, da vzdrževanje bazena ni problematično, saj bi bilo denar občine kljub ne sprejetju proračuna moč zagotoviti, problem pa je namera župana Grosa, da "podre" šport v Kranju in delo Športne zveze, ki je upravl-jalec bazena. Dejstvo pa je, da nikjer na svetu ne vem za [»udoben bazen, ki bi se ahko vzdrževal sam, brez pomoči države," pravi Edo Resman, ki je bil eden glavnih pobudnikov, da se je v Kranju jeseni leta 1989 začela investicija, ki so jo poimenovali "Turistično-gostinski- rekreacijski center", danes pa ji pravimo "Pokrit olimpijski bazen", saj poleg bazena, majhnega lokala in trgovinice v vsej zgradbi ni še nič drugega. "Ko smo začenjali z načrti za gradno bazena, je bilo veliko težav, še največja pa je bila, da je bilo po zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu Kibernetiki, kjer so hoteli najprej šolo in telovadnico, so se strinjali z gradnjo bazena, ki se je nato začela leta 1988. Gradnjo bi leta 1991 tudi dokončali, če nam se ne bi spremenil vir financiranja iz proračuna, saj so po petih letih denarna sredstva za družbene dejavnosti v občini (tudi za šport) realno polovico nižja, kot so bila prej. Kljub temu da je cena investicije ostala podobna, 15 milijonov mark, pa se je gradnja zavlekla," pravi Edo Resman. Čigav je bazen ? "Dne 18. 2. je Rudis poslal županu Vitomirju Grosu izjavo, v kateri je zapisano, da jim je investitorsko pooblastilo prenehalo. S tem naj bi se začel prevzem bazena s strani občine Kranj. Za kvalitetni tehnični prevzem pa sta potrebna dva meseca. V tem času naj bi se opravile različne tehnične pomanjkl- prepovedno "graditi športne jivosti pri gradnji. Dejstvo je, objekte. Zato smo gradnjo da se je bazen dolgo gradil bazena poimenovali Turistično gostinsko rekreativni center, imeli pa smo namero, da bi zgradili tudi hotel, ki bi služil predvsem za da so nekatere stvari lahko "zastarane". Vendar pa sedaj ugotavljamo, da večjih pomanjkljivosti ni, tiste za katere smo ugotovili, da so, priprave športnikov. Takrat pa smo jih začeli postopoma smo šli v 24 kranjskih tovarn odpravljati. To pa je za in razen v eni, v Iskri objekt, ki se je gradil skoraj osem let in je vreden skoraj 16 milijonov mark zanemarljivo malo," pravi direktor kranjske Športne zveze Iztok Krašovec. Bazen ne pušča ! Tudi govorice o tem, da naj bi kranjski bazen "puščal" na Športni zvezi zavračajo, saj gre le za pojav, ko v primeru velikega obiska bazena voda steče čez prelivni bazen in se to vidi na ploščicah. "Sredi marca je bil župan Gros v bazenu s predstavniki Domplana in nato je "naroČil" komisijo iz Zavoda za raziskavo materiala, ki si je deset dni po tistem ogledala bazen. Uradnega poročila te komisije nimamo, vendar smo po pogovorih ugotovili, da zadeve niso problematične, da pa bo treba čimprej urediti sanacijo tega problema. Lahko pa rečem, da bazen nikjer ne pušča, in da so to zlonamerne govorice, kar je nekorektno do objekta, ki je komajda zaživel," pravi Iztok Krašovec. Kdaj bo gradnja končana? Lani decembra, ko se je bazen pripravljal na odprtje, je bil lastniški status še nerešen, Športna zveza, ki je objekt dobila v upravljanje, pa je želela, da bazen čimprej zaživi. Denar iz najemnih (v sklopu bazena je velika restavracija, prostori za manjše trgovine in bifeje, savna, fitness, ...) bi bil še kako dobrodošel vir financiranja bazena, vendar pa so po zapletih pri oddaji sklenili, da počakajo še toliko časa, da se uredi lastništvo bazena. Tako trenutno v bazenu delujeta le trgovina in bife, ki ju ima Športna zveza. Prav tako še ni dokončana gradnja bazena v drugi fazi, kar pomeni namestitev merilnih napravin sistema naprav za 25-metrsko plavanje. Gre za profesionalno elektroniko, ki pa je draga, zato so dali to v proračunsko postavko, od svetnikov pa bo odvisno, kako se bodo odločili. Tako seveda še ni jasno, kdaj bo bazen dokončno zgrajen. Od kod denar za vzdrževanje in dokončanje? "Dogovorjeno je bilo, da se delo bazena financira iz treh virov: denarja iz samostojne dejavnosti v bazenu, iz f>rispevka občine in repub-ike. Od občine imamo pismo o nameri, vendar ker proračun ni sprejet, denarja še ni. Od Ministrstva za šolstvo in šport pa računamo, da bodo financirali programe učenja plavanja, priprave reprezentance in zagotovili nepovratna sredstva za delo bazena. Zaenkrat še od nikogar nismo dobili niti tolarja, edini denar, s katerim smo "shajali" do sedaj, pa je prihodek v bazenu, to je nekaj več kot 9,5 milijona tolarjev, ki smo jih zaslužili od začetka obratovanja in pa denar, ki smo jih ob odprtju dobili od sponzorjev in ki ga dobivamo prek drugih dejavnosti na športni zvezi. Stroški, skupaj z zagonskimi in investicijami (brez amortizacije), pa so bili v tem času več kot 35 milijonov tolarjev. Tako so nam sedaj moči pošle, vsi denar obljubljajo, uradno pa nismo dobili še nobenega zagotovila, da se bodo sredstva v resnici zagotovila. Glede na to, da smo uspeli z največjimi dobavitelji (Petrol, Elektro, ETP, ...) skleniti dogovor za odložena plačila, ta konec tedna bazena še ne bomo zaprli. Vemo, da bi z zaprtjem prišlo še do večje škode, zato bomo obratovali, dokler bo pač mogoče. Do kdaj, pa trenutno še ne znamo odgovoriti," pravi Iztok Krašovec. • V. Stanovnik Nadaljevanka o smeteh Krizni štab se bo pogajal s krajevno skupnostjo Ministrstvo za okolje in prostor: če občine niso sposobne po legalni poti določiti lokacije deponije, ni pričakovati, da bi to lahko storila država. Radovljica - Ko je prejšnji petek potekel trimesečni rok za odlaganje odpadkov iz blejske, bohinjske in radovljiške občine na smetišče v Tenctišah, se je krizni štab odločil, da naj Komunala od torka dalje vozi smeti na "svoj" (najeti) del zemljišča deponije na Črnivcu, vendar le °b pogoju, če bo s tem soglašala tudi krajevna skupnost. Svet KS Je to možnost na seji prejšnji četrtek zavrnil in v torek zjutraj s traktorji že drugič letos fizično *aprl pot do deponije. Svet krajevne skupnosti je četrtkovim sklepom na seji v Ponedeljek zvečer dodal še nove. Ugotavlja, da krajevna skupnost ni kriva, če občina v treh letih ni našla lokacije za novo deponijo. Sklepi o zaprtju deponije v letu 1995 so bili sprejeti avgusta 1991. in marca •993. leta, nazadnje pa potrjeni sc novembra lani na zboru kttManov, ki sta se ga udeležila tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Čcrne in predsednik izvršnega sveta Jože Resman. Na sestanku, ki ga je že po zaprtju deponije sklicala Komunala, so se dogovarjali samo še o urejevanju deponije, ne pa o morebitnem dovozu smeti. uNe pristanemo nQ nobeno kupčijo" Kmetje s Peračice in z Brezij so v torek s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji zaprli pot do odlagaliSča na Črnivcu. Kot je Povedal predsednik krajevne skupnosti Jakob I.angus, bodo * zaporo vztrajali in ob njej dežurali do rešitve problema. Tenetiše. Nera-jim zdi, da "Ne pristanemo na nobeno kupčijo. Tudi denar, ki nam ga ponujajo, nas ne bo premamil. Pogajanja bodo neuspešna, saj se okoliščine od tedaj, ko smo pot do deponije prvič zaprli, pa do danes niso čisto nič spremenila. Pot ni zaprta za potrebe sanacije, je pa za smeti," pravi Jakob Langus in priznava, da jih je odločitev kriznega štaba nekoliko presenetila. Se posebej zato, ker so se odločili voziti smeti na "vojaški del" deponije, ki je poln že desetletje in tudi že deloma urejen, pa tudi zaradi tega, ker so se jim ob januarski zapori ceste pos-mehovali, češ - zakaj ste podrli hruške, saj bomo smeti ven- darle vozili v zumljivo se denacionalizacijski postopek za zemljišče, ki ga ima Komunala v najemu od obrambnega ministrstva, poteka zelo počasi in se sprašujejo, ali ga morebiti kdo namenoma zavlačuje. Smeti na Malo Mežaklo? "Zgodba o smeteh" se očitno zapleta drugače, kot so nekateri pričakovali, in se je že zapletla tako, da Komunala ta teden ne pobira smeti, ker ne ve, kam z njimi. Krizni štab je v torek zaprosil ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja za takojšnji razgovor oz. za "avtoritativni odgovor" na vprašanje, ali bi bilo možno brez ekoloških posledic in vplivov na vir pitne vode v Radov-ni odlagati odpadke na jeseniško odlagališče na Mali Mežakli. V pismo ministru so še zapisali, da zaradi blokad v zadnjih mesecih lahko pride do izrednega stanja, vsaj kar zadeva sanitarno higienske razmere. Brez "avtoritativnega odgovora" Minister dr. Pavle Gantar je županom odgovoril, da je ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov odpadkov občinska zadeva. Rešitev, Krizni štab obvešča občane Krizni štab je v torek izdat izjavo za javnost, v kateri natančno opisuje problem, ki je nastat v občinah po letošnjem 18. aprilu, dosedanji postopek iskanja lokacije za novo deponijo in prizadevanja prejšnje radovljiške in sedanje blejske, bohinjske in radovljiške občine za izgradnjo regijskega centra za predelavo odpadkov. po kateri naj bi se občine Bled, Bohinj in Radovljica dogovorile z jeseniško občino za odlaganje odpadkov na deponijo na Mali Mežakli, je glede na določbe zakona o varstvu okolja popolnoma korektna in legalna, vendar pa mora deponija izpolnjevati predpisane pogoje in imeti zahtevana dovoljenja. Ministrstvo ne razpolaga s študijami in podatki, na podlagi katerih bi lahko avtoritativno odgovorilo o ekoloških posledicah in vplivih jeseniške deponije Mala Mcžakla na vir pitne vode v dolini Radovne, niti ni mogoče takšnih študij narediti v kratkem času. Vlada tudi nima pooblastil, da bi z oblastnim aktom zagotovila odlaganje komunalnih odpadkov ene ali več občin na območje tretje občine. "Če občina zaradi različnih razlogov ni sposobna po legalni poti določiti lokacije deponije komunalnih odpadkov in jo v skladu s predpisi tudi zgraditi, ni utemeljeno pričakovati, da bo to lahko storila država, saj je dolžna upoštevati iste pravne akte. Kakršnokoli drugo dejanje bi bilo nelegitimno, nelegalno in v nasprotju z načeli pravne države," je v pismo med drugim zapisal minister dr. (Jantar. Prošnja za pogovor s krajani Župani blejske, bohinjske in radovljiške občine so v sredo kljub odklonilnemu stališču sveta krajevne skupnosti Brezje za ponovno odlaganje odpadkov na deponijo na Črnivcu naslovili na krajevno skupnost prošnjo, da bi se v nedeljo ali v ponedeljek zvečer sestali s krajani, se pogovorili in poiskali morebitni izhod iz težav. Župani spoštujejo mnenje krajevne skupnosti, menijo pa, da je problem treba reševati sporazumno. Ocenjujejo, da bi krizo lahko premostili tako, da bi v okviru sanacijskih del začasno odprli deponijo tudi za odlaganje odpadkov, saj se s tem končno stanje na deponiji ne bi v ničimer poslabšalo. C. Zaplotnik GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so od torka do petka po gorenjskih cestah opravili 15 vlek avtomobilov in 7-krat nudili pomoč na mestu okvare ali poškodbe avtomobila. GASILCI Kranjski gasilci so iz struge reke Save reševali dva otroka, ki sta preizkušala svoje plezalne sposobnosti. Nekako sta uspela po suhem preplezati na otokec sredi reke, kjer se je njuna samostojna pustolovščina tudi končala. Ker nista mogla več nazaj, so jima na varno pomagali gasilci in njuna avantura se je tokrat srečno končala. Mogoča tragedija o utopljenem otroku v Savi pa še vedno ostaja nerazjašnjena, zato so krajs-ki gasilci po dogovoru s kriminalisti akcijo reševanja prekinili. Pohiteli so tudi v Kokrino skladišče, koder se je pomotoma sprožil alarm, ki je opozarjal na požar, sanirali pa so tudi izlitje nafte iz prevrnjenega bagra v potok Sevnik v Srednji vasi pri Goricah. Jeseniški gasilci so v teh dneh 2-krat z njihovim reševalnim avtomobilom prepeljali bolnika iz Zdravstvenega doma v bolnišnico, dvakrat pa ponesrečenca iz železarne. Pogasili pa so požar trave pri polnilnici vode Julijana in požar smeti na Mežakli. Škofjeloški gasilci pa so tokrat pogasili dva goreča kontejnerja, enega v Fran-kovem naselju in enega v Retečah. DOJENČKI 20 je bilo tokratno število, ki je označevalo število novih prebivalcev Gorenjske. Dojenčkov je od torka do danes na svet v Kranju prijokalo 15, od tega 4 dečki in kar 11 deklic. Najtežji je bil deček s kar 4.450 grami, tudi najlažji je bil tokrat deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.750 gramov. V jeseniški porodnišnici pa se je v teh dneh ordilo 5 otrok, 3 deklice in 2 dečka. Najtežja je bila deklica s 3.700 grami, najlažja pa prav tako deklica z 2.980 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli ponovno največ dela kirurgi, ki so od torka do danes pomagali 103 bolnikom. Na internem oddelku so tokrat nudili pomoč 35 bolnikom, na pediatriji 16 in na ginekološkem oddelku 27 bolnicam. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _S TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 Na podlagi 33. člena zakona o lokalni samoupavi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94), 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 14/95) ter 2. člena odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica (Uradni list RS, št. 1/92) so župani občin Bled, Bohinj in Radovljica na skupnem sestanku dne 18. aprila 1995 sprejel naslednji SKLEP Revalorizirana vrednost točke za plačilo komunalne takse znaša od 1. 4. 1995 dalje 5,70 SIT. Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavila Vladna služba za statistiko Ljubljana. Župan občine Bled Vinko Gole, dipl. ing., I.r. Župan občine Bohinj Franc Kramar, dipl. oec, I.r. Župan občine Radovljica Vladimir Černe, dipl. ing., I.r. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 20. aprila - V ponedeljek, 24. aprila, bo 5. seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo med drugim obravnavali poslovnika občinskega sveta, volili bodo predsednika občinskega sveta in imenovali nadzorni odbor, sekretarja občinskega sveta in člana sosveta upravne enote na Jesenicah. Obravnavali bodo tudi odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Kranjska Gora, odlok o ustanovitvi in pristojnostih občinskih odborov in komisij ter predlog javnega razpisa za koncesijo za izdelavo kabelske TV za celo občino. Na dnevnem redu imajo tudi razvojni program krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana, sprejem premoženjske bilance občine Jesenice, predlog odloka o gradbeni ceni in predlog sofinanciranja zdravstvenega letovanja predšolskih in šolskih otrok, spregovorili pa bodo še o javnih delih. Svetniki bodo podali svoje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote Jesenice in k imenovanju ravnateljice Muzeja Jesenice in direktorja Delavske univerze Jesenice. D.S. Četrta seja kranjskega občinskega sveta V torek, 25. februarja, bo v kranjski mestni hiši četrta seja občinskega sveta. Svetniki bodo tokrat razpravljali o spremembah dolgoročnega plana občine Kranj, spremembi odloka o prostorskih ure-ditvenib pogojih za ureditveno območje občine ter osnutku novega statuta občine, poleg tega pa se bodo seznanili s poročilom o pošlo* vanju Sklada stavbnih zeml-jišč občine Kranj ter osnutkom proračuna za letošnje leto. • VS. Na Kokrici 300 tekmovalcev Kokrica pri Kranju • Turistično društvo Kokrica in podjetje Živila Kranj sa zelo uspešno organizirala na velikonočni ponedeljek pred Živila marketom Storžič na Kokrici odprto prvenstvo v sekanju pirhov, ki naj bi postalo tradicionalno. Tekmovanja se je udeležilo blizu 300 tekmovalcev, s tekmovanjem pa so želeli obuditi stare običaje na velikonočni ponedeljek. Na odprtem prvenstvu v sekanju pirhov je zmagla Lojze Košnik iz Primskovega pri Kranju pred Ivom SatTerjem in Jožetom Petačem, oba iz Kokrice. Prireditev pa so popestili z ocenjevanjem pirhov, ki se ga te udeležilo 18 tekmovalcev. Tričlanska komisija v sestavi Jože Volarič, Franci Gros in Jana Veber je imela ob ocenjevanju pirhov dokaj težko delo. V posameznih kategorijah so zmagali: slovenska ornamentika Stane Lombar, sodobna ornamentika Mojca Zaplotnik, za izvirnost Ana Kelberl in v skupini umetniški pirhi, Valentin Grilc: Komisija občinstva pa je prov mesot podelila Olgi Košir, druog Ani Kelbel in tretje Jožetu KerŠiču. Nagrade najboljšim tekmovalcem je podarilo podjetje Živila Kranj, cvetje pa cvetličarna Cvet iz Kokrice, za prijetno glasbo pa so poskrbeli domači glasbeniki Vida, Matej, Dejan in Vido. J.K. Seja občinskega sveta Kamnik Težko v proračun, nič lažje iz njega Potrebna bo precejšnja mera modrosti, da predlagani občinski proračun ne bo tako "invaliden", kot je sedanji osnutek. Kamnik, 20. aprila - Obe oceni, tako o modrosti, kot o invalidnosti osnutka proračuna, je bilo slišati v razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna na seji občinskjega sveta v sredo. Pa tudi sicer so si člani občinskega sveta ob spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana, ob osnutku lokacijskega načrta avtoceste in statuta občine Kamnik vzeli kar precej časa za obravnavo osnutka občinskega proračuna in programa sklada stavbnih zemljišč. Na modro presojo v oblikovanju predloga, na to kaj ima prednost in zakaj je opozoril sicer Rudi Meršak (Zele-ni),vendar so jo med vrsticami izpostavljali pravzaprav vsi razpravljala. Mihael Novak je na primer menil, da bi pri prihodkih morali bolj določno opozoriti in nakazati, da bo morala država prispevati najmanj 80 milijonov v občinski proračun. Pri izdatkih pa ne bi smeli pozabiti na uravnoteženost na različnih vsebinskih področjih. Še bolj konstruktiven, naj ima občinski proračun dejansko poudarjeno vsebinsko in programsko razvojno usmerit-veno vlogo je bil potem na primer Demitrij Peričič (LDS), ki je ob podpori razmišljanjem Mihaela Novaka karikiral sedanje stanje z ugotovitvijo: "Silno težko je priti v proračun, ko pa si enkrat v njem, je ravno tako težko iz njega." V mislih je imel Skavtsko društvo, ki je ze nekaj let v proračunu, vanj pa je prišlo za enkratni zagonski znesek ob ustanovitvi. Da se v proračunu odraža ideološki predznak, kot ga je omenil Demitrij Perčič se je med razpravljalci strinjal tudi firedsednik občinskega sveta gor Podbrežnik, ko je o osnutku rapravljal kot predstavnik stranke SDSS in član občinskega sveta. Opozoril je, da se v proračunu ne vidijo vsi deli občine (Komenda, Moste, Križ...), poudaril, da gre pri pororačunu tudi za politično vprašanje, kjer pa ne gre pozabiti, da se življenje odvija tudi izven mesta in ne samo v nekih delih občine. Menil je, da je ob sedanji vlogi in portebnosti KS tudi še v prihodnje v občini takšen proračun precej invaliden. Kot takšnega pa ga je na nek način prikazal v razpravi tudi Rudi Meršak, ko je opozoril, da ima 8 strank v njem le za dober milijon manj sredstev kot pa 25 krajevnih skupnosti. A. Žalar Seja občinskega sveta Vodice Organiziranost uprave in občine V torek sklicana seja občinskega sveta Vodice je bila pri obravnavi občinskega statuta prekinjena. Razmah ja™ih del v Železnikih Občinski svet občine Železniki je program javnih del obravnaval Že na dveh sejah. Na 3. seji je potrdil program "Turizem 95", ki vključuje dva delavca in program "Urejanja okolja 95", Za katerega uresničevanje je predvidenih kar sedem delavcev, pri čemer je potrebno dodati, da naj bi ti delali po vseh krajevnih skupnostih te občine. Zataknilo pa se je pri programu Centra za socialno delo, ki je predvidel enega delavca za pomoč starostnikom, ter dva delavca, ki bi pomagala trem invalidnim otrokom na osnovni šoli, saj so od Centra za socialno delo ter osnovne Šole zahtevali podrobnejšo utemeljitev teh potreb. Ko so jo na naslednji seji te obrazložitve dobili, so sklenili, da se v letošnjem prehodnem letu ti predlogi potrdijo, razprava na občinskem svetu pa je jasno pokazala, da z delom (zlasti pa stroški Centra za socialno delo, ki so bili razvidni iz osnutka proračuna za letos) niso zadovoljni, in da bodo razmišljali o oblikovanju lastne občinske socialne službe. • Š. Ž. Zaupamo mladim Visoko, 20. aprila - Pred kratkim so se v Domu krajanov na redni letni konferenci zbrali člani ZB NOV Visoko. Pogovorili so se o problemih, ki jih najbolj težijo, med drugim tudi o izginuli spominski plošci z Zormanovega mlina, in se dogovorili za delo v prihodnje. Zelo zadovoljni so z delom mladih v krajevni skupnosti. Vodstvo organizacije ZB na Visokem ostaja isto še vnaprej. Resnično je malokje slišati tako pohvalnih besed o mladih, ki so jim starejši prepustili krmilo, kot prav na Visokem. Borci so si enotni, da se v tako kratkem času, kot zdaj, še nikoli v kraju ni toliko naredilo: dobili so pošto, novo telefonsko centralo in številne priključke, novo trgovino, obnovili so Dom krajanov, vrtec v njem, vedno znova urejajo športni park ob Kokri in na Visoko se pripelješ po novem asfaltu. Pa verjetno bi bilo treba še kaj omeniti. Borci bodo prvi za to, da tudi v novi, senčurski občini, krajevne skupnosti ohranijo svojo samostojnost. Tudi o postavljanju spomenikov domobrancem, belim in mobiliziranim v nemško vojsko je tekla beseda na konferenci. Borci nimajo nič proti, da tudi na Visokem postavijo spomenik vsem naštetim, vendar na njih ne sme biti imen borcev NOV in žrtev fašizma. Kar se tiče izginule plošče z Zormanovega mlina, kjer je bil 16. septembra 1941 ustanovljen odbor OF in ima KS Visoko ob tem dnevu svoj krajevni praznik, pa so povedali, da je menda skrunilec plošče že odkrit. Ker je mlin potreben prenove, se borci pridružujejo mnenju odbora krajevne skupnosti, da bi z novo ploščo počakali do obnovitve mlina, oziroma bi to ploščo vdelali v obstoječi centralni spomenik padlim pred Domom krajanov na Visokem. Na koncu je bila izrečena zaupnica staremu odboru in predsednik KO ZB NOV Visoko še naprej ostaja Franc Vrtačnik. D. Dolenc Vodice, 20. aprila - Župan mora ponovno pripraviti odlok o začasni organiziranosti občinske uprave. Člani občinskega sveta so namreč ocenili, da sedanji predlog ne ustreza zaradi števila zaposlenih. Sicer pa je predsednik občinskega sveta Lojze Kosec sejo prekinil pri obravnavi osnutka statuta, ko se Je začelo opredeljevanje, ali naj bi v prihodnje imeli v občini tudi krajevne skupnosti ali ne. Kar zadeva število zaposlenih, se je župan s predlogom nagibal na pet do šest zaposlenih. Člani občinskega sveta pa so ocenjevali, da bi bili trije zaposleni v občini za začetek najbrž dovolj. Tako naj bi en zaposlen imel na skrbi družbeno dejavnost in finance, eden pravna vprašanja in komunalno probl- Župan občine Vodice je podpisal dogovor o nadaljevanju izvajanja nalog na področju oskrbe s pitno vodo za leto 1994. To pa pomeni tudi sklenitev pogodbe ta izgradnjo vodovoda SkaruČna ~ Povodje. Regresiranje semen in osemenjevanja občinski svet na predzadnji seji ni sprejel Člani sveta so se odločili, da bodo o tem odločali po sprejetju občinskega proračuna. O o takrat pa naj kmetje v občini hranijo račune zaradi kasnejšega poračuna. ematiko, tretji pa administracijo. Takšno je bilo razmišljanje, vendar bo župan pripravil ponovno predlog, o njem pa naj bi odločali na prihodnji seji. Sicer pa je bila seja občinskega sveta v torek prekinjena v trenutku, ko se je pri onutku statuta začelo opre-dejevanje, ali naj bi v občini imeli še naprej dve krajevni skupnosti ali ne. Za samostojno krajevno skupnost Bukovica - Sinkov turn kot pravno osebo z žiro računom se je na seji odločno zavzel član sveta Maksimiljan Alfir-ev. Slišati je bilo razlago in oceno, da je takšno razpoloženje bilo med krajani Bukovice in Šinkovega turna že pred volitvami. S sedanji krajevni skupnosti Vodice pa vsaj za zdaj takšnih razmišljanj ni bilo opaziti. Če pa bodo v Bukovici in Šinkovem turnu vztrajali pri samostojni KS, potem se lahko zgodi, da bodo takšne zahteve postavili tudi v Vodicah. Obeta se torej živahno opredeljevanje o organiziranosti v občini. A.Ž. Kranj, 19. aprila - Nekdanje garale v kranjskem Delavskem domu so preuredili v sodobni poslovni prostor, v katerem bo delala turistična agencija Sindicom, ki jo je osnoval Svet kranjskih sindikatov. Ob spremljavi pevcev iz Besnice in zvokov citer so jo odprli v sredo popoldne, ko so predstavili tudi letošnji katalog Vaš dopust 1995. Kot je ob otvoritvi povedal direktor Sindicoma Jože Antolin, bo agencija delovala kot vsaka druga, le plačilni pogoji bodo ugodnejši. Prostor krasi vpadij iva skulptura, kovinski globus avtorja Jožeta Volarica. Lepo obnovljeni prostori bodo lahko služili tudi drugim namenom, lahko bodo denimo obogatili tudi kulturna dogajanj* v Kmnju. - • D. 2., foto: L. Jeras Se bo s prostori za knjižnico v Škofji Loki le premaknilo Sokolski dom bi bil morda uporaben le z novim projektom Kar pet let se iščejo rešitve za preotesnjeno centralno knjižnico, sedaj naj bi poskusili z novim projektom preureditve Sokolskega doma. Škofja Loka, 17. aprila • V četrtek naj bi občinski svet Škofje Loke obravnaval problematiko novogradnje Knjižnice Ivana Tavčarja, ki je jpo vseh doslej sprejetih občinskih plani prednostna naloga na področju družbenih dejavnosti. Iz gradiva, ki je bilo poslano svetnikom, povzemamo, da naj bi se ponovno poskusilo za nekdanji Sokolski dom za preureditev za potrebe knjižnice izdelati tak projekt, ki bi odpravil glavne ugotovljene pomanjkljivosti dosedanjega, na kar so pristali tudi v knjižnici. Ker so taki rešitvi doslej tam nasprotovali, smo Ano Florjane k, ravnateljico knjižnice Ivana Tavčarja povabili, da nam njihove poglede razloži. "Problematika knjižnice je aktualna že več let, vendar se z dneva v dan bolj zaostruje, saj smo prišli v položaj, ko knjižnega fonda nimamo kam odlagati, novih knjig pa ne kaže dajati v kletno skladišče. Mi preprosto nimamo druge alternative, kot da čimprej pobegnemo iz teh pretesnih prostorov. Prvotno smo sicer razmišljali o tem, da ostanemo v tej stavbi, saj je njena lokacija v novem središču mesta, ob šoli, lahko dostopna, praktično idealna sploh v Škofji Loki. Leta 1990 so bili celo narejeni projekti v štirih variantah, vendar se je pokazalo, da dolgoročne rešitve v tej hiši ni mogoče zagotoviti. Perspektivno gledano potrebujemo za okoli 100 tisoč enot gradiva (danes jih imamo samo v Škofji Loki brez izposojevališč okoli 72 tisoč enot) približno 2000 kvadratnih metrov, in novi oblasti po letu 1991 se je porodila zamisel, da naj bi v ta namen preuredil nekdanji Sokolski dom oz. Dom Partizana. Ob takem stališču je bil objekt obdelan ter pripravljen idejni projekt preureditve, priznati pa moram, da nam, bodočim uporabnikom, ni bil najbolj všeč. Motilo nas je: najprej dostopnost stavbe, ki tudi še danes ni rešena in bo zlasti, če ne bodo urejene nove parkirne površine ostal velik problem; drugo naše nezadovoljstvo povzroča notranja osvetlitev, saj je le ena stena taka, da je v njej mogoče urediti vstop dnevne svetlobe; tudi prostori, ki so sicer z nekaj nad 2100 kvadratnimi metri neugodno razporejeni - mladinski oddelek v kleti, glavna izposojevalnica v pritličju, prezenčna knjižnica s čitalnico ter periodiko v 1. nadstropju in upravni prostori v drugem nadstropju. Povrh vsega se je izkazalo, da idejni projekt ni bil usklajen s spomeniškim varstvom, ki ene od sten tega objekta ne dovoli odstraniti. To pa hkfati pomeni, da klet ni uporabna. Ko sem v jeseni prevzela vodstvo knjižnice, sem še vedno vztrajala, da naj se najde druga rešitev, videla sem jo tu v bližini sodišča in tržnice, vendar so me prepričali, da vsaj štiri do pet let ni mogoče pričakovati, da bi se na tem prostoru karkoli zgodilo, in da je vsako razmišljanje o novem objektu povsem nestvarno. V stiski, v kateri smo se znašli, smo se na koncu, po premisleku, odločili, da le poskusimo najti rešitev na Mestnem trgu. Pogoj je seveda, da se preureditev Sokolskega doma na novo projektira, in da se pri tem odpravijo vsaj glavne pomanjkljivosti, ki sem jih omenila. In še nekaj: pričakujemo, da pri investiciji sodelujejo vse štiri novo nastale občine, ki jim kot centralna knjižnica zagotavljamo izposojo vsega našega fonda, saj če tega ne bo kmalu, utegne biti tudi ta naša funkcija resno ogrožena. Največja neumnost in medvedja usluga njim samim pa bi bila, če bi kjerkoli razmišljali o lastni knjižnici." S. Žargi IZ GORENJSKIH OBČIN V vrtcu na Blejski Dobravi so nekaj posebnega. Punčke iz cunj in pastirske piščalke Otroci v vrtcu na Blejski Dobravi se na najbolj neposreden način srečujejo z narodovo zgodovino in so nad tem prav tako navdušeni kot njihovi stari starši in domačini. Pečejo kruh v kmečki peči in zbirajo stare predmete. Blejska Dobrava, 20. aprila • "V vrtcu na Blejski Dobravi se dogajajo za vrtec nenavadne in zanimive reči," nam piše M.N. iz Lesc. "V vrtcu, ki ga vodi dolgoletna vzgojiteljica Mira Muharjeva, Jomaga pa ji vzgojiteljica anja Debeljak, se namreč na zelo izviren način poskušajo približati življenju na vasi in njeni preteklosti. Priklicali so iz spomina šege in navade, ki so dajale ton življenja na vasi davna leta nazaj, v začetek 18. stoletja, ko je Dobrava štela 29 hiš in je bila že prava kmečka vas. Hiši pri Gonžu in Legatu se štejeta za prvi pozidani hiši na Dobravi. Otroci so zvedeli, da segajo priimki njihovih dedov in pradedov stoletja nazaj, saj so iz konca 17. in začetka 18. stoletja. Tako: Černe, Čop, Frčej, Grilc, Jakopič, Sodja, Zupan, Za-kopar, Golob, Bancej, Kos, Konic, Stojan, Svetina in drugi. Že nekaj let nazaj organizirajo v vrtcu razstavo domačih starinskih predmetov in jim pripišejo prava domača imena. Tako postavijo posebej lončeno posodo, pribore za peko kruha, stare tehtnice, "funtarice" imenovane pa Stara osnovna šola na Blejski neumestnim gradbenim posegom večnamensko dvorano... Dobravi se skriva za gasilskimi garažami in Janja Develjak sita, rešeta in veliko reto, kravje zvonce, pribore za pripravo in prejo volne. Okoli Božiča je oilo, ko so v vrtec povabili nekaj starejših občanov, gospodinj in gospodarjev, jih pogostili s kruhom in soljo. Otroke je zanimalo, odkod izvirajo stara hišna imena, kje imajo vklesano najstarejšo letnico, kje predejo volno, še posebej pa jih je zanimala "tačrna" kuhinja, ki je bila obenem tudi "raufkamra" za sušenje mesa in klobas in iz katere se je kurilo domačo kmečko peč, ki je bila v hiši. Februarja so odšli mladi radovedneži iz vrtca na domačijo Bernarde Grilc in se na kmetiji lotili dela. Gospodinja je zamesila testo in skupaj z otroki je oblikovala hlebčke, skupaj so očistili tudi dno peči in hlebčke dali v peč. Ko se je kruh pekel, so otroci na dvorišču opazovali ovce in ovčjo stajo. V vrtcu na Dobravi, ki je poleg dvorazredne osnovne šole, je danes 30 otrok. Tako kot pripisujemo pokojnemu učitelju in ravnatelju gospodu Janezu Laharnarju nemalo zaslug za gradnjo nove šole, gre danes zasluga krajevnim možem, da so visoko zgradbo za gasilske potrebe prislonili na sicer lepo čelno fasado šole. Tudi to, da je v mansar-di prizidka manjša večnamenska dvorana, namenjena tudi kulturi, tega gradbenega posega ne opravičuje.." pravi M.N. Ko smo tudi mi obiskali ta zanimivi vrtec na Dobravi, smo zvedeli, da jih je za otroško "raziskovanje" starih običajev navdušila Dušica Kunaver iz Ljubljane. Otroci iz vrtca oskrbujejo spominsko obeležje v bližini, kjer se je ponesrečil njen mož in tako so z Dušico postali prijatelji. In še nekaj: ob tem navdušenem poizvedovanju za starimi običaji zelo naklonjeno sodelujejo staršiin stari starši. Stare mame so mladim potomcem tudi pokazale, kakšne igrače so imeli včasih: punčke iz cunj, mlinčke na vodni pogon, piščalke iz vrbe, okrašene pastirske palice. Skratka: v vrtcu na Dobravi nikoli ni dolgčas, še posebej pohvalno pa je, da znajo najmlajšim približati tudi delček narodove zgodovine... • D. Sedej stoletja ne kopljejo več cinabar-ita, rude za pridobivanje živega srebra. Zagotovo je tudi v prihodnje ne bodo kopali, možna pa bi bila ureditev vsaj enega rova za turistični obisk. ^gled rudnika cinabarita v Podljubelju Namesto rudarjev obiskovalci v rovih Opuščeni šentanski rudnik, ki je prejšnje stoletje dajal precej rude za pridobivanje živega srebra, je danes zanimiv predvsem za turistične namene. Jodljubelj, 19. aprila - Strokovnjaki iz Društva prijateljev Mineralov in fosilov v Tržiču 80 *e v preteklosti razmišljali o Možnosti odprtja nekdanjega rudnika v Podljubelju za tur-,stično in izobraževalno dejavnost. Prvi poskus v Avgusto-Ve»n rovu leta 1991 ni bil *JsPešen, sedaj pa v tržiškem P°dietju Geoprof razmišljajo p odprtju višje ležečega Anto- H novega rova. Najprej bo posebno rov očistiti in ga ^varovati, so ocenili med ,0fkovim ogledom. Le redki popotniki, ki se °zijo po cesti od Ljubelja proti lrž|ču, opazijo malo pod restavracijo TGT obok z vrati v Jjjsprotnem bregu. Tam je bil n°d v Avgustov rov šentanske-j>a rudnika, kjer kljub mnogim Poskusom za oživitev proizvodnje že od prvih let tega Vhod v Antonov rov je zaenkrat nezavarovan. Na odkopu je še moč najti rudo, iz katere so topili živo srebro. Krajevna skupnost Trnovec-Topol Odločali bodo o samoprispevku Če se bodo na refenredumu v nedeljo odločili za samoprispevek, bodo uredili nekatere cestne odseke v krajevni skupnosti. Trnovec-Topol, 20. aprila - Pred mesec dni so krajani krajevne skupnosti Trnovec -topol v sedanji novi občini Medvode na zboru odločili, da bodo na referendumu preizkusili pobudo, da bi s samoprispevkom "redili nekatere cestne odseke v krajevni skupnosti. Za cestne odseke Topol - cerkev W Katarine in Topol - Dobje v dolžini 3.500 metrov gradbeni odbor predlaga enotni Prispevek gospodinjstev, za 2.400 metrov d°lg odsek Tchovcc - Studcnčice pa prispevek od dohodka. Za ureditev opredeljenih odsekov občinskih cest so se na zboru krajanov odločili, ker sicer ne vidijo možnosti, da bi ti odseki bili Ufejcnt v bližnji prihodnosti. V trenutku, ko Sc Se vedno lahko odločajo v okviru krajevne skupnosti, pa so na zboru krajanov zamisel obeh gradbenih odborov podprli. Če se bodo v nedeljo na referendumu, ki bo v šoli v Topolu, odločili za samoprispevek, ga bodo plačevali tn leta. Za ureditev odsekov Topol križišče - cerkev Sv. Katarine in Topol križišle - Dobje naj bi gospodinjstva vsak mesec tri leta prispevala po 5 tisoč tolarjev. Enak znesek naj bi prispevali tudi lastniki nepremičnin (vikendaši) na območju krajevne skupnosti Trnovec-Topol. Za ureditev občinske ceste Tehovec -Studcnčice v dolžini 2.400 metrov pa gradbeni odbor za ureditev le ceste predlaga, da bi v krajevni skupnosti tri leta zbirali po 3 dohodka krajanov oziroma odstotke od lastnikov nepremičnin. • A. Žalar "Razmišljanja o tem niso od danes. Že leta 1991 smo nameravali odpreti Avgustov rov, ki je najbližje glavni cesti. Žal je bilo moč očistiti le 15 metrov notranjosti, ker je rov zarušen. Zato smo iskali naprej in s pomočjo kranjskih jamarjev ugotovili, da edino višje ležeči Antonov rov omogoča varen dostop do odpkopnih prostorov. Zaprosili smo občino Tržič, da nam dovoli rov najprej zavarovati, potlej pa tudi urediti za obisk. Če bodo ocene današnjega ogleda pozitivne, bomo morda že ob letošnji razstavi mineralov in fosilov popeljali prve obiskovalce k rovu in verjetno tudi vanj," je napovedal direktor tržiškega podjetja Geoprof Lado Srečnik. S strokovnjaki v jamo Srečniku, ki je tudi predsednik Turističnega društva Tržič, so se na ogledu Antonovega rova pridružili Zvonka Pretnar in Pavel A. Florjančič iz Društva prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču pa Marjan Uršič ter Boris Likar iz Rudnika Žirovski vrh. Slednja sta imela s seboj tudi rudarske čelade s svetilkami, škornje in halje, saj je rov neosvetljen in na mokrih mestih tudi blaten. Zbledela tabla na drevesu pred vhodom v rov opozarja naključnega obiskovalca, da je vstopanje vanj nevarno. Decembra 1984 je namreč to storila nepremišljena skupina fantov; eden od njih je padel v prezračevalni jašek in se smrtno ponesrečil. Vhod v rov namreč ni zaprt, oddaljen pa je le nekaj korakov od gozdne ceste na Potočnikovo domačijo. Pod vtisom opozorila s table sem se tudi sam držal skupine s svetilkami na čeladah. Po približno 80 metrih od vhoda smo krenili na desno, kjer se je po nadaljnjih 20 do 30 metrih odprl velik odkopni prostor. Le-ta je na eni strani omejen z veliko tektonsko ploskvijo, v kateri je pod stropom še ostalo eno od rudarskih sider. Tod so namreč nazadnje kopali cina-barit in ga prek enega obzorja višje spravljali na prosto. V stenah skrilavca smo opazili rdeče žile, značilno cinobrovo barvo. Pavel Florjančič je z geološkim kladivom poskrbel, da smo nekaj primerkov rude lahko odnesli v dokaz obiska jame. Ogled Antonovega rova je torej možen, vendar ni dovoljen obiskovalcem pred ureditvijo vhoda, napeljavo rasvetljave, zavarovanjem stranskih jaškov in očiščenjem glavne poti. • Stojan Saje Koncert orkestra slovenske policije Jesenice - Lep glasbeni dogodek na Jesenicah je bil nastop orkestra slovenske policije v dvorani gledališča Toneta Čufarja. To je edini profesionalni pihalni orkester pri nas. Šteje 70 Članov, v svojem bogatem programu pa ima vse zvrsti glasbe, od jazza do opere in baleta. Z izbranim programom je orkester navdušil jeseniško publiko. Kot solisti so nastopili baritonist Jaka Jeraša, pianist Aci Bcrtoncelj, klarinetist Jože Kotar ter Aleksander Mer-cina, Matjaž Debeljak in Damjan Jureš, orkester pa je vodil dirigent Milivoj Surbek. • J. Rabič Manjka samo še denar Župan občine Škofja Loka Igor Draksler nas je obvestil, da je končno postalo veljavno lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo zagotovo ene najbolj kritičnih cest v občini Škofja Loka od Žabnice do križišča pri Starem Dvoru (na Grencu). To z drugimi besedami pomeni, da so po več kot enoletnem prepričevanju uspeli prepričati k soglasju vse lastnike zemljišč ob tej, upravičeno rečeno, cesti smrti. Na tej osnovi lahko sedaj izdelajo izvedbene projekte in izdajo gradbena dovoljenja, v množini pa govorimo zato, ker naj bi potekala obnova te ceste v več etapah. Problem pa bo, kot vse kaže, denar. Rekonstrukcijo ceste naj bi financirala država, v predlogu letošnjega proračuna pa sta upoštevana na celotnem ozemlju nekdanje občine Škofja Loka le dva odseka: dokončanje ceste po Selški dolini od Dolenje vasi do Praprotnega ter del rekonstrukcije ceste Podrošt - Petrovo Brdo. Župan je še dodal, da ima občina svoj delež predviden, in da vneto pritiska na državne kljuke, da bi se našel denar tudi za začetek del na vsaj eni etapi. • Š. Ž. Razmah javnih del v Železnikih Občinski svet občine Železniki je program javnih del obravnaval že na dveh sejah. Na 3. seji je potrdil program "Turizem 95", ki vključuje dva delavca in program "Urejanja okolja 95", za katerega uresničevanje je predvidenih kar sedem delavcev, pri čemer ie potrebno dodati, da naj )i ti delali po vseh krajevnih skupnostih te občine. Zataknilo pa se je pri programu Centra za socialno delo, ki je predvidel enega delavca za pomoč starostnikom, ter dva delavca, ki bi pomagala trem invalidnim otrokom na osnovni šoli, saj so od Centra za socialno delo ter osnovne šole zahtevali podrobnejšo utemeljitev teh potreb. Ko so jo na naslednji seji te obrazložitve dobili, so sklenili, da se v letošnjem prehodnem letu ti predlogi potrdijo, razprava na občinskem svetu pa je jasno pokazala, da z delom (zlasti pa stroški Centra za socialno delo, ki so bili razvidni iz osnutka proračuna za letos) niso zadovoljni, in da bodo razmišljali o oblikovanju lastne občinske socialne službe. • Š. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha. V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Risbe v prostoru, Alpe Jadran 1995. V galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavlja Marija Perdih. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava grafik akad. slikarja Hamida Tahirja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij 17. Interklub, ki sta jo pripravila Foto klub Andrej Prešern Jesenice in Foto klub Naturfreunde iz Beljaka. V bistroju Želva razstavlja stripe Mojca Vilar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije fotolovec Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Žarko Vrezec. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Krope z okolico avtor Ivan Pipan, član FD Radovljica. BEGUNJE - Muzej talcev je zaradi beljenja zaprt, odprli ga bodo znova jutri, v soboto, 22. aprila. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in kipe akad. slikar in kipar Kiar Meško. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Milan Bizovičar. V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava slik Tončke Jesenko. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Velikonočna razstava Loških kruhkov v zgani glini, delo Marjete Pikelj. V galeriji Loškega muzeja razstavljata slike Barbara Demšar in Klara Jenko. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara slike razstavlja Marijan Jesenovec. Fotograf Janez Pipan v izložbi Blagovnice Nama razstavlja "Fotozapise", v avli Gorenjske banke na Titovem trgu pa njegova razstava nosi naslov "Manj znana kulturna dediščina". ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki je do 22. aprila odprta razstava starih čipk z naslovom Klekljali so jih mati moja, TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja. V Kurnikovi hiši razstavlja slike, plastike in reliefe Eva Gašperšič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Lojze Kalinšek. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, je do 20. aprila na ogled razstava Bob Marley: Pesmi svobode. Carnium trade, neodvisni filmski distributer OSNOVNA ŠOLA "IVANA TAVČARJA" GORENJA VAS objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Nastop dela 1. 6. 1995. Delovno razmerje sklenemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri Delovne izkušnje zaželene. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh. FILMI SE KUPUJEJO V PREDPRODAJI Podjetje Carnium trade je v Sloveniji že uveljavljen neodvisni filmski distributer in film Šund je nedvomno ena največjih uspšešnic, ki jih je v slovenske kinematografe pripeljal Carnium trade. V sklopu podjetja je tudi 15 videotek širom Slovenije. V Carnium tradeu med drugim podnaslavljajo programe za Film Net, več o njihovi dejavnosti pa nam je povedal direktor Andrej Šctina. Prvotno društvo imenovano "Skupina Kranjskih kinoama-terjev" je bilo ustanovljeno leta '65, lc-to pa se je leta '86, po enem starih imen K'anja, preimenovalo v društvo Carnium. Prav v slednjem pa gre iskati tudi korenine za zasebno podjetje Carnium Trade, ustanovljeno pred štirimi leti, ki se ukvarja s filmom, tako in drugače. "Letos bomo praznovali deseto obletnico videoteke Carnium, ki je bila ena prvih, če ne kar prva legalna videoteka v Sloveniji. Prvih nekaj let smo zbirali le filme namenjene filmskim sladokuscem, kasneje, ko društvo ni več prejemalo dotacij za svoje delovanje, pa smo začeli uvajati tudi komercialni program in s tem se je društvo Že lahko preživljalo samo, iz lastnih dohodkov. Z več kot 4000 filmskimi naslovi spadamo med največje videoteke v Sloveniji... Naša osnovna dejavnost v zadnjem času pa je predvsem distribucija filmov, in to, da se ljudje spet vračajo v kino, je za nas zelo pomemb- "Kupljen imamo le novi film Quentina Tarantina "Four Rooms" (Bruce Willis, Ma-donna), pa Restavration (Hugh Grant, Sam Neil) in Crossing Guard (Jack Nichol-son, Angelica Huston). Ti filmi so bili kupljeni februarja v ZDA in so po zadnjih informacijah tudi v programu festivala v Cannesu. Za jesen pričakujemo še Bullets Over Broadway, Hevenly Crea-tures, My Life in Pret - a -Porter, pa tudi film Al Pacina Two Bits, ki se še dokončuje... Andrej Šetina no. Prenavljati so se začele dvorane, vanje se uvajje nova tehnologija... Film "Carlitov zakon", ki v maju prihaja k nam bo premiemo prikazan v Brežicah, kjer edini uporabljajo DTS tehniko, to pomeni, da zvok prihaja s cedeja, kar zagotavlja čistost le-tega. V Kranju smo film videli v filmskem gledališču, v rednem programu pa bo junija." V Carnium tradeu tako uvažajo filme za kino, video in televizijo. Posamezni film gre najprej v kino, po kakih pol leta je predviden za video, posredujejo ga videotekarjem, nadaljnja dva meseca sta potrebna, da se videokaseta pojavi v maloprodaji, še dva meseca pa pretečeta do takrat, ko film lahko vidimo na televiziji, če le ta seveda odkupi pravice za predvajanje. "Kar se tiče ažurnosti pri uvozu filmov v Slovenijo je zelo različno. Film Šund smo naprimer kupili že pred festivalom v Cannesu, no slovesna premiera je bila šele čez pol VIOLONČELIST MILOŠ MLEJNIK NA ŠKOFJELOŠKEM GLASBENEM ODRU V kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki, kjer domuje tamkajšnja Glasbena šola, sta na veliki petek nastopila dva odlična in priznana komorna glasbenika: domačin, svetovno uveljavljeni violončelist Miloš Mlejnik in njegov klavirski spremljevalec, Celovčan Erwin Kropfitsch. Spored njunega nastopa, ki ga je spet dobro organizirala pred polno zasedeno kapelo škofjeloška Glasbena tc dc M A K tel" 064 488-303 PESTRA PONUDBA ZA VAŠ VRT IN BALKON PO UGODNIH CENAH: sadike balkonskega cvetja, zelenjavne sadike, ornev908* zemlja za sajenje in presajanje. KoV\c\ne v soboto 22. aprila odprt do 18. ure Izbor izdelkov po najmikavnejših cenah od 18. do 22. aprila: zemlja Beverlv garden, 50 I ............................................•.....451,00 viseča pelargonija................................................................. 148,00 cvetlično korito PVC, rjavo, dolžina 50 cm .........................306,00 Z Merkurjevo kartico zaupanja bo Vaš nakup cenejši še za najmanj 4 %! >MERKUR šola, je prinesel dela skladateljev Antona von VVeberna, Dmi-trija Dmitrijeviča Šostakoviča, Ludvviga van Beethovna in Alfreda Schnittkeja. Brez dvoma smo v tej zasedbi tokrat slišali kar precej najbolj zahtevne literature za omenjeni duo, izvajalca sta bila očitno razpoložena, čutiti pa je bilo tudi neke vrste (po)ustvarjalni fluid med njima in publiko. Ta je kljub morda kar malce prezahtevni literaturi za dojemljivost publike dominira! med vsemi navzočimi. Ni čudno, da smo lahko spremljali izvedbe Mlejnika in Kropfitscha kot na čisto pravem, velikem, mednarodno uveljavljenem glasbenem odru, kar seveda Škofja Loka tako z zaledjem kot s koncertnimi možnostmi (dvorana, klavir,...) vsekakor ni. Med odlične poustvaritve obeh umetnikov vsekakor sodita obe sonati: tako Šostako-vičeva, op. 40 (iz leta 1934) kot Schnittkejeva (iz leta 1978). Umetnikovim trendom v tej smeri so bile kot uvodni izziv namenjene Tri kratke skladbe, op. 11 klasika glasbe 20. stoletja, Antona vonWeberna (iz let 1899 in 1914), pa tudi edino povsem klasično delo tega sporeda, Beethovnovih Sedem variacij iz Mozartove opere Čarobna piščal, op. 66 (iz leta 1978), tokrat ni bilo od muh. Skratka koncert violončelista Miloša Mlejnika in pianista Envina Kropfitscha je povsem uspel. • F. K. leta na Filmskem art festu v Ljubljani, a kljub temu še pred Ameriko. Filmi se kupujejo v predprodaji, tudi leto dni, preden so dokončani. Že smo odkupili film "Marlenc Die-trich" režiserja Louisa Malleja z Urno Thurman v glavni vlogi, film pa bo naprimer dokončan šele v prihodnjem letu. Film se kupuje na režiserja, zgodbo in seveda na "čast", torej igralsko zasedbo. Tu je tudi cena paketa. Zanimivo je namreč, da se noben film ne kupuje posamično, vedno ti namreč v paketu Erodajo še nekaj slabših manj valitetnih filmov. Šund je bil recimo zelo poceni, za pravico do filma smo odšteli le 5500 dolarjev, seveda pa gre še enkrat toliko za filmske role, plakate, pod naslavljanje..., no, film še vedno ni bil drag. Problem pa je, če film v kinu propade. Filmi se sicer kupujejo na treh sejmih, konec februarja v Santa Monici v ZDA, potem maja v Cannesu in konec oktobra v Milanu." Carnium Trade stalno sodeluje s producentskimi hišami, kot so Majestic Films, August, Ciby, Capella in največja med njimi Miramax... Vendar pa imajo pri izbiri kinodvoran, recimo v Ljubljani, kjer jih je več, ponavadi prednost filmi, ki jih distribuirajo tako imenovani majorji (UIP, Columbia Fox, Bučna Vista, Continental Fun...). Predstavniki za le-le so večinoma na Hrvaškem, razen VVarnerja, katerega uradni predstavniki so Ljubljanski kinematografi. "Pomembno je, da z majorji čimprej naredimo direktne pogodbe in Eredstavništva v Sloveniji, saj orno drugače postali dninarji Hrvatom," meni Andrej Šetina in dodal, da imamo v Kranju eno najboljših kinodvoran daleč naokoli. "Videl sem že precej dvoran po Evropi in Ameriki in težko bi katero primerjal s kinom Storžič," pravi Andrej Šetina. Film Klavir je bil sicer prvič uradno predvajan maja '93 na Filmskem festivalu v Cannesu, sam sem za nakup poskrbel le pred tem, vendar film konec junija ni šel v slovenske kinematografe, saj je takrat mrtva sezona in filma bi bilo enostavno škoda. Odločili smo se, da počakamo do podelitve Oskarjev v začetku naslednjega leta, kjer je bil film Klavir večkrat nominiran. Film jt bil le opremljen s podnapisi, čakali smo le še na število Oskarjev. Ob 6. uri sem poklical v montirnico in film je bil zvečer le v kinu. V Carnium Trade skrbijo tudi za prevode filmov, dokumentarcev, nadaljevank za Film Net prvo plačljivo televizijo v Sloveniji. Prevajajo na dve aparaturi, rešuje pa jih računalnik, saj tekste po modemu pošiljajo na Švedsko, kjer je baza televizije Film Net. Sicer pa so najbolj gledani filmi, ki jih je distnbuiral Carnium Trade: Šund (44.000 gledalcev), Klavir (38.000)-Sramota (22.000), Kosec, K2, Krik stene... • Igor K. foto: Lea Je ras SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN GORENJSKE Bohinjska Bistrica - V soboto, 22. aprila 1995, se bo ob 16. uri v Domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici začelo zaključno srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske. Selektor srečanja, Janko Eržen, je na podlagi predhodnih ogledov prijavljenih nastopov otroških folklornih skupin za sklepno prireditev izbral skupine iz Lipnice, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Bohinjske Bistrice. Mentorji: Bojan Knific, Zdenka Šlehta, Alenka Hafner. Jožica Debelak, Vanda Mušič in Viki Mencinger se bodo s svojimi varovanci predstavili z desetimi koreografskimi točkarn': Kresničice, Ringa ringa rajamo, Otroške igrice, Le v šolo nikar. Teta Pehta, Lickanje, Štajerski plesi, Nogavičarji, Pa še štajerišif Gorenjski plesi. • Boris Kuburič _Naša pesem 1995__^ SLOVENSKO ZBOROVSKO PETJE SE POMLAJUJE Ljubljana - Na letošnjem, 14. tekmovanju slovenskih pevskih zborov, ki se bo začelo danes in bo trajalo do nedelje, 23. aprila Mariboru, se bo predstavilo 25 zborov, med njimi pa je precej takih, ki bodo nastopili prvič. Med sto pesmimi, ki jih bodo v tren dneh zapeli zbori, je največ, kar osem del Jakoba Petelina Gallus** Najboljše slovenske pevske zbore bodo na 14. tekmovanj1! odraslih pevskih zborov "Naša pesem '95" tokrat v Unions* dvorani gostili Mariborčani. V tekmovalnem sporedu bom videli 25 ženskih, moških ter mešanih pevskih zborov 1 Slovenije in zamejstva. Kar 12 zborovodij bo na letošnji "^a. pesmi" nastopilo prvič, kar pomeni, da se naše zborovsko petl pomlaja, tako z dirigenti, kot pevci. a Obvezne skladbe za tekmovalni nastop so: Žabe Anton Lajovica za ženske zbore, Čist nora pesem Pavla Šivica za mosK zbore in Žanjica Janka Ravnika za mešane zbore. Poleg ODvef JJ,-skladbe bodo posamezni zbori nastopili še s po tremi skladbaflj, po lastni izbiri. Le te naj bi bile izvirne skladbe slovenskih a. tudjih skladateljev, ena skladba pa je po izvoru lahko tu^ slovenska ljudska pesem. Glede na prijavljena dela bodo zbo zapeli sto pesmi štiriindvajsetih slovenskih in dvaindvajset' tujih skladateljev, kar osem Gallusa, šest Kogoja, JeZa ' Vremšaka po štiri... itd. Nastopajoče bo ocenjevala štiričlansK žirija, s predsednikom Markom Munihom in člani Aldo" Kumrom, Urošem Lajoviccm in Igorjem Švaro. ^ Kljub temu da na tekmovanju ne bodo nastopili nckat^ najboljši slovenski pevski zbori, gre pričakovati, da bo letosi'1 prireditev še kako zanimiva in privlačna, predvsem zaradi n"v imen pa tudi zaradi pestrega tekmovalnega programa. • GOSPODARSTVO OBČINE ŽELEZNIKI V Železniki so industrijsko naselje Velika koncentracija industrije v Železnikih verjetno narekuje razvoj turizma predvsem v njegovi lepi okolici* Podjetja pa ne smejo računati več na širitve. Za objavo pripravili novinar Štefan Žargi ter komercialistki Božena Avsec in Pegi Berce Železniki, 20. aprila - Nova občina Železniki se med občinami, ki so nastale na ozemlju nekdanje občine Škofja Loka po gospodarskem razvoju uvršča na drugo mesto. Industrija je zagotovo trajno obeležila središče občine, precejšnje možnosti pa so pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter na področju turizma. Na občini, ki se šele postavlja na svoje lastne noge, pogrešajo stik z gospodarstvom. Za gospodarstvo občine Železniki je gotovo značilna precejšnja koncentracija v središču občine, ki je postalo pravo industrijsko naselje, medtem ko se v okolici razvija kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in obrt. Župan občine Železniki Alojz Čutar po nekaj mesecih dela na tej funkciji pravi, da še nima pravega stika z gospodarstveniki, in da se je doslej bolj srečeval s problemom reševanja in pomoči enemu izmed manjših podjetij, pa Še to v krogu štirih županov novih občin, ki so nastale iz nekdanje občine Škofja Loka, saj nove občine še niso prav zaživele. K sreči so iz večine podjetij o poslovanju dobre vesti, vendar župan pri večini pogreša občutek navezanosti in celo odgovornosti tudi za razvoj občine in kraja. Nenavse-zadnje je počutje delavcev, ki so v veliki večini tudi prebivalci te občine, odvisno od razmer v kraju, to pa vpliva tudi na storilnost pri delu. Zato bo prav kmalu potrebno ustvariti tesnejše stike med občino in podjetji. K sreči ni večjih problemov z zaposlitvijo prebivalcev ob- čine, razvoj tudi k sreči ni tak, da bi zahteval priseljevanje in s tem povzročal stanovanjske probleme, pomembno pa je, da se z dobrimi programi odprejo perspektive, saj se bodo v nasprotnem začeli najbolj Osebna izkaznica Daleč najpomembnejše mesto ima v gospodarstvu občine Železniki industrija in bo tako vsaj še dalj časa tudi ostalo. Če ugotavljamo gospodarski pomen posameznih tovarn po obsegu zaposlenih, ustvarjenem in izvozu, je brez konkurence nekdanja Iskra Elektromotorji - danes Domel, saj ima približno 1080 zaposlenih, dodatno pa daje delo tudi dvajsetim delavcem v Tehtnici. Lani so izvozili za približno 65 milijonov DEM kar je približno 88 odstotkov vsega proizvedenega. Na drugem mestu je lesna in pohištvena industrija Alples, ki je lani decembra zaposloval skoraj 560 ljudi, v preteklem letu pa ustvaril za približno 30 milijonov DEM, izvozil pa nekaj več kot polovico. Po nekajletnih težavah prihajajo iz te tovarne tudi že dobre novice. Na tretjem mestu je tovarna pisarniškega materiala Niko z več kot 320 zaposlenimi, ki ustvarijo nekaj več kot 30 milijonov DEM, v izvoz pa gre 83 odstotkov proizvodnje. Zanje bi lahko po nekaterih ocenah ugotovili, da so tovarna, ki je na celotnem Škofjeloškem v zadnjih letih največ povečali produktivnost in se na tak način uspešno prilagodili razmeram na trgu. Več težav je v tovarni laboratorijske opreme Tehtnica s 106 zaposlenimi, za obstoj pa se bore v Čevljarni Ratitovec z 78 zaposlenimi. Pri omenjanju posameznih Podjetij ne bi bilo prav, če bi pozabili na Dom opremo, ki sicer zaposluje le 19 delavcev, imajo pa več kot milijon DEM prometa ter 20 odstotkov izvoza, saj so našli zanimiv program kopalniškega pohištva. V zadnjih letih se je razvilo v Železnikih tudi zasebno podjetništvo, saj je za lansko leto oddalo zaključna poročila 56 podjetij. Žal je le v redkih zaposleno več delavcev. Po sicer zastarelih podatkih je v občini Železniki tudi več kot sto obrtnikov, število kmečkih gospodarstev pa po zadnjem popisu 470, ki obdelujejo 5050 hektarov zemljišč in npr. redijo nekaj nad 2000 glav velike živine. Pogojev za izrazito intenzivno kmetijstvo tod ni, predvsem je pomemben razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, saj bodo šele te zagotovile tam boljše življenje. V zadnjih letih je bilo prav na Selškem razvitih vrsta programov razvoja podeželja, zlasti na področju lesne predelave. Tako lahko omenimo vrsto mizarjev, ki so bili nekdaj zaposleni v Alplesu, pa danes visoko v Davči delajo poništvo iz lastne surovine po naročilu, ki gre, s precejšnjimi zaslužki, zelo dobro v denar. Posebno pozornost v Selški dolini zasluži turizem, kjer se je v zadnjih letih nekaj premaknilo, saj bi lahko s čipkami, dediščino o Železarstvu, sodarstvu, ogl-jarstvu, žagarstvu, izdelovanju strešnih kritin iz škrilja, marsikaj pokazali. V okolici je vrsta zanimivih izletniških točk, kjer se postopoma urejujejo tudi turistične zmogljivosti. Posebni programi turističnega razvoja, so stanje premaknili v Sorici, DavČi, in zagotovo ni daleč Čas, ko bodo ljudje tudi Širše spoznali možnosti, ki tu prav gotovo so največje. usposobljeni mladi kadri izseljevati. Kot povsod, je tudi med podjetji v Železnikih razvoj različen, v nekaterih so priča razvoju in razširitvam, drugi iščejo nove programe. Tako podjetje DomeT išče nove poslovne prostore, za kar Župan vidi možnosti predvsem v nekaterih drugih podjetjih, ki imajo v tej smeri presežke, ali pa na tovarniških dvoriščih, saj se industrija prostorsko v Železnikih ne bo mogla širiti. Nekaj zelenih površin mora ostati. Za obrt župan meni, da se bo poleg organiziranosti v območni obrtni zbornici v Škofji Loki, morala povezati tudi v okviru nove občine, saj bo le na tak način lahko ustvarjen pravi stik z okoljem. Za turizem ocenjuje, da je odvisen predvsem od sa-moiniciative tistih, ki posedujejo objekte in terene, kjer je razvoj v to smer možen. Z dosedanjim razvojem na tem področju ni zadovoljen, kar se najbolje odraža npr. v številu kvalitetnih gostišč, ki sta v vsej Selški dolini dve, in nobeno v Železnikih. Možnosti so, saj imajo pokriti bazen, prebuditev novih lastnikov Soriške planine, ali pa bo zares v Železnikih zrastel hotel, je odvisno od korajže v zasebni pobudi. Če so Železniki le predvsem industrijsko mesto, je zagotovo več možnosti razvoja turizma v njegovi lepi okolici. Do miselnosti, kakršna vlada v Avstriji, pa so po oceni župana še zelo daleč. HLADNO OBLIKOVANJE KOVIN (vijaki, zakovice) AVTOPREVOZNIK TRNJE 25 OSAA d.o.o. 64228 ŽELEZNIKI SAŠO BENEDIK Tel.: (064) 66 - 288 ŠIV d.o.o. Nika Lotrič Dašnlca 73 64228 Železniki tel.: 064/67-046 fax: 064/67-046 Trgovina NINA Janez Lotrič Trnje 20 64228 Železniki tel.: 064/67-272 fax: 064/67-046 ŽELEZNIKI IZDELOVANJE VZMETI JOŽE MOHORIČ 64228 ŽELEZNIKI, NA PLAVŽU 51 TELEFON 064/66-293 rTn^Um^la ustanovljena v zadnjih Petih letih, med njimi pa je *e nekaj lastninsko preoblikovanih družbenih podjetij. Podjetniki so jih največ ustanovili p0 sprejetju t.i. Marko-vičevega zakona o podjetjih, N je bilo najprej potrebnega 'e 2 tisoč tolarjev kapitala, nato 8 tisoč in od aprila 1992 naprej 100 tisoč tolarjev. Po fazsvetu števila zasebnih podrtij se zdaj nastajanje novih Urnirja. Z novim zakonom o gospodarskih družbah, ki je °il sprejet julija 1993 je Zahtevan bistveno višji osnovni kapital. Za družbo z omejeno odgovornostjo določen v V|šini 1,5 milijona tolarjev, obstoječe družbe pa so se {^orale dokapitalizirati do konca lanskega leta. Še leta 1992 je bilo v povprečju ustanovljenih 73 zasebnih podjetij mesečno, leta 1993 celo 80-mesečno, lani pa le še 30 na mesec. Zasebna podjetja so lani za investicije namenila Pribliino tretjino vseh izplačil za investicije v gorenjskem gospodarstvu. Zasebna podjetja so majhna po številu zaposlenih Uta 1990 je bilo na Gor-er,Mem 576 aktivnih zaseban Podjetij, kar je po številu Predstavljalo 70,1 odstotka **eh podjetij. Lani pa je bilo £.064 aktivnih zasebnih pod-gtoji njihov delež pa je bilo 89,7-odstoten. Delež zasebnih Podjetij je najbolj porasel leta odstoten, radovljiških 19,4 ^2, ko se je povečal kar za odstotne, škofjeloških 12,3 "2-odstotni točki. Krepil se je tudi delež zaposlenih v zasebnih podjet dobršen del zasebnih podjetij nima zaposlenih. Predvsem trgovina in finančne, tehnične ter poslovne storitve S finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami se ukvarja 33,1 odstotka zasebnih podjetij, s trgovino pa nadaljnjih 22,5 odstotka, skupaj torej 55,6 odstotka. Na ti dve dejavnosti pa odpade kar 70 odstotkov vseh prejemkov na žiro račune. Tretja najpo-membnješa dejavnost pa je industrija, kjer je 415 podjetij, vse te tri dejavnosti skupaj pa so imele 96,1 odstotka vseh prejemkov na žiro računih. Podatki o številu zasebnih podjetij po (bivših) občinah kažejo, da jih je daleč največ v Kranju, kjer jih je bilo konec lanskega leta 1.393, v škofjeloški občini 561, v radovljiški 554, v jeseniški 378 in v tržiški 178. Na žiro računih gorenjskih zasebnih podjetij so prejemki lani znašali 102,3 milijarde tolarjev, izdatki 101,7 milijarde tolarjev. Delež kranjskih podjetij je bil 55,2- Zasebnapodjetja imajo že blizu četrtine prometa na žiro računih Zasebna podjetja imajo vse večjo vlogo v našem gospodarstvu, kar dokazujejo podatki o prometu na žiro računih, skoraj četrtina ga namreč že odpade na zasebna podjetja. Lani so prejemki celotnega gorenjskega gospodarstva namreč znašali 430 milijard tolarjev, prihodki zasebnih podjetij pa 102 milijardi tolarjev, kar pomeni, da je delež zasebnih podjetij 23,8 odstoten. Nekoliko višji, in sicer 25,7-odstoten je delež zasebnih podjetij pri prejemkih, ki se vštevajo v celotni prihodek, 16,6-odstoten pa je pri prejetih posojilih. Prejeta posojila zasebnih podjetij so lani znašala 5.130 milijonov tolarjev in so za 68 odstotkov presegala vrnjena posojila, ki so znašala 2.070 milijonov tolarjev. V zasebnih podjetjih sestava izdatkov precej drugačna Sestava izdatkov se pri zasebnih podjetij krepko razlikuje od sestave izdatkov vseh podjetij. V zasebnih podjetij namreč za plačila materialov, trgovskega blaga in storitev namenijo kar 72,9 odstotka vseh izdatkov, v vseh podjetjih pa le 49,3 odstotka. Na to seveda zelo vpliva dejstvo, da je v zasebnem sektorju veliko trgovcev. Slika je podobna tudi pri prometnem davku, saj v zasebnih podjetjih predstavljajo 2,7-odstotni izdatek, v vseh pa 2,3-odstoten, vsekakor pa bi moral biti ta delež še znatno večji. Zasebna podjetja za osebne prejemke namenjajo manjši delež izdatkov kot vsa podjetja, saj je skupni delež vseh treh osebnih prejemkov v zasebnih podjetjih 7-odsto-ten, v vseh podjetijih pa je 10,5-odstoten. Temu ustrezen je tudi manjši delež za javno porabo, saj so imela ta plačila v zasebnih podjetjih 4,2-od-stotni delež, v vseh podjetjih pa 7,4-odstotni delež vseh izdatkov. Decembra je imelo žiro račune blokirane 244 zasebnih podjetij Decembra lani je imelo žiro račune blokirane 310 pravnih oseb, povprečni dnevni znesek blokade je znašal 2,3 milijarde tolarjev. Zasebna podjetja so lani najela več posojil, kot so jih vrnila, kar omeni da so bila manj zadolžena kot družbena. Vrnjena posojila so pri zasebnih podjetjih lani predstavljala 3 odstotni delež vseh izdatkov, pri vseh podjetjih pa je bit ta delež 5,7-odstoten. Med njimi je bilo 244 zasebnih podjetij, povprečni znesek blokade je pri njih znašal 775 milijonov tolarjev. Blokade žiro računov zasebnih podjetij naraščajo, saj je imelo septembra lani žiro račune blokirane 213 zasebnih podjetij v povprečnem znesku 625 milijonov dolarjev. Zasebna podjetja so imela septembra lani pri znesku blokad 21,9-odstotni delež, decembra lani pa 33,5-odstotnega. • M. Volčjak J,h- saj je bilo leta 1992 v njih Uposlenih 627 ljudi, kar je Predstavljalo 0,9-odstotni de- Leta 1993 pa je bilo v zas»»k_:L ...... 1 odstoten, jeseniških 9,1 odstoten in tržiških 4-odstoten. V radovljiški občini je število zasebnih podjetij sicer nekoliko manjše kot v škofjeloški, vendar je promet radovljiških kar za 5 / odstotkov Gradbeni sejem v Gornji Radgoni Slovensko gradbeništvo f^foj^\$WF&vfa višji" Tam je namreč že več SC POStflVllS HOgC H-4)8 ijucj, delež pa je narasel lastninsko preoblikovanih JJa 8,2 odstotka. Pri zaposle "osti je delež torej bistveno manjŠi kot pri številu, saj družbenih podjetij, več pa je tudi trgovskih podjetij kot v škofjeloški občini. 0 Zakonu o varstvu potrošnikov H ubijan a, 18. aprila - Na okrogli mizi v Cankarjevem domu, J1 Jo je sklicala Zveza potrošnikov, je povabljenim, Predstavnikom ministrstev, poslanskim klubom in nasploh zainteresirani strokovni javnosti, Zveza potrošnikov predstava svoj pogled na novi Zakon. int ' da Potrošniki v naši državi niso popolnoma varni pred leresi tistih, ki računajo na njihovo naivnost. Take zlorabe je edno težko preprečiti, Zakon o varstvu potrošnikov, na , aterega sicer že dolgo čakamo, pa bo v neki meri pripomogel P Ufejanju tudi na tem področju. Slovenci, ki želimo čimprej v J^ropo, tak zakon, ki varuje interese potrošnikov, prav gotovo Potrebujemo. ^akai tako dolgo čakamo na sprejetje tega zakona? S Pos anske strani je prišla pripomba, da je po vsej verjetnosti {^slancem potreben močan in vztrajen pritisk. Čimveč ljudi za "ecim trmasto stoji, prej dosežejo cilj. Breda Kutin, predsednica ^veze potrošnikov je dejala, da imajo k Zakonu še vedno veliko PHpornb. Potrebno je zapisati pravila igre, kot je dejala kutinova, status, finančno področje mora biti urejeno, skratka * P" sedanjem predlogu Zakona je opredelitev še preohlapna. Kot prvi zakon mora vsebovati tudi točna določila o Poslovanju v našem jeziku (pri vstopu tujih podjetij so bili 'aslcdene pogodbe, pisane v tujem jeziku ali celo v polomljeni °^enščini), o dolžnosti podjetij, ki opravljajo javne storitve na HOUročju komunale, zdravstva, šolstva. AVeza potrošnikov je za novi zakon predlagala posebnega aruha potrošnikovih pravic, vendar je predlagatelj Zakona, naj |° vlogo opravlja varuh človekovih pravic. Vemo tudi, da se spon e*uJcjo na rednih sodiščih, kjer tečejo postopki zelo počasi in '•'JVečkiat za majhne Vsote oziroma vrednosti zahtevkov. Zato 'vf*a potrošnikov predlaga določitev posebnih oddelkov na M)u sem si mislil, saj bo drugič sPet kaj bolj pesniško visokega ali modro-slovno globokega. A se je zastavila tema, ki ni °Ha ne visoka ne globoka, temveč čisto Pritlehna, pa še obrobna: ženitovanjske Posredovalnice in njih vpliv na število sklenjenih zakonov. Komaj so minili trije tedni, že spet ena taka. Tokrat bi se pisalo o tern, koliko naj bo na Gorenjskem porod-ni$nic; je res, da je jeseniška odveč, koliko bi Prihranili, če bi ohranili samo kranjsko, ipd. Pa kaj bi se razburjal, je že tako. Zdaj smo že "in", pri stvari. Vprašanje je tedaj, ali Se na Gorenjskem dejansko rojeva tako malo otrok, da je treba na pomoč klicati celo ženitovanjske posredovalnice, porod- Koliko porodnišnic ce pa zapirati. Ali pa gre za umišljen problem, ki ga je il, ' iii.tr pa zapirati. /\i .°nstruiralo uredništvo v iskanju vedno novih bralnih tem. Ker (k i m verjetno, privzemimo domnevo, da se tudi na Gorenjskem ny ^ruK°& na Slovenskem, v Evropi in sploh v razvitem svetu) QCVa Pomalo otrok. Sveti oče v Rimu bi nemara dejal, da tudi vrli la%,renJc* Podlegajo "kulturi egoizma in smrti" - tisti, ki jo je nedavno p ° °stro napadel v svoji okrožnici z naslovom Blagovest življenja, ial^ tr<**' ^a življenje v sodobnem svetu zaradi njegove zmater-vs lVranost'm več temeljna vrednota. Kulturi smrti in egoizma zapada a*> kdor se v svojem življenju poslužuje "prijemov", ki jih Cerkev lnePoveduje: splava, kontracepcije, umetnega spočetja, evtanazije... -kako je s porodnišnicami? Na razvitem Zahodu, kjer se rojeva vse vrtj otrok in ljudje vse pogosteje izstopajo iz Cerkve (ker se jim zdi iMi starosvetna, da jim ne bi bilo treba plačevati cerkvenega davka, tr tu *€ Por°dntinic preveč in morajo njih število "racionalizirati". V ni ^v? svetu ie obratno; množijo se kot za stavo, porodnišnic skorajda * "endar "kultura smrti" tudi njim ne prizanaša; kosi med že lenimi, otroki in odraslimi. |l Nedavno sem bil v Franciji (Parizu), kjer gre prav te dni h koncu l^mPanja pred predsedniškimi volitvami. Zanimivo je bilo videti, °ko So Sl, kandidati nemudoma (bili so pač vprašani, mediji so 1ei*smilj Omiljeni) opredelili do papeževih stališč. Izrecno Jt Janeza Pavla , Podprl le skrajno desni in nacionalistični Jean-Maric Le «'//. Lrn l*ndidatit med katerimi prednjačila socialist Lionel Jospin in k°munist Robert Huc sta mu ostro nasprotovala, rekoč, da so njegovi pogledi z "našimi" povsem navzkriž. Kandidata desnice in sredine, sedanji premier Edouard Balladur in pariški župan Jacques Chirac (ta bo novi predsednik • greste stavit?) pa sta bila v svojih izjavah zadržana. Imel sem občutek, da mu osebno sicer ne nasprotujeta, da pa si ne moreta privoščiti javne podpore njegovim funda-mentalističnim stališčem in s tem tvegati izgubo glasov številnih volivcev in volivk, ki so zapadli "praktičnemu materializmu" in se tudi na desni (v sredini pa še bolj) poslužujejo prej naštetih in od papeža obsojenih prijemov. Hkrati sem imel priložnost pogovarjati se Z g. Silvestrom Česnikom, duhovnikom in župnikom slovenske župnije v Franciji, ki ima sedež v Chatillonu, južnem predmestju Pariza. Ko je govoril o svojem pastoralnem delu med tamkajšnjimi Slovenci, je poudar-da je njegova glavna naloga "podaljšati življenje slovenstva v mladini". Slovencem v tujini se spričo zahtevnih ekonomskih razmer rojeva malo otrok in še ti so nenehno izpostavljeni nevarnosti, da se slovenstvu odtujijo. Če ne bi bilo več slovenskih otrok, potem tudi njegovo delo ne bi imelo več smisla. Slovenci (in Zahodnjaki sploh) se po njegovem niti ne zavedamo, kako nas premajhna nataliteta ogroža. Islam je v tem oziru veliko bolj premeten in dejaven. Muslimani so spoznali, da lahko ponovno zavzamejo ozemlja, iz katerih so bili nekoč izrinjeni ali pa jih niso mogli osvojiti. (Prvič so bili zaustavljeni v bitki pri Poitiersu, leta 732, in drugič pred Dunajem, 1683., in nato obakrat potisnjeni nazaj.) Dojeli so, da je mogoče ta ozemlja danes osvojiti na drugačen način - z rojevanjem. Pomešali so se med domorodce kot delavci, zdaj, ko so enkrat tu, pa se množijo veliko hitreje kot staroselci... Preskočimo zdaj iz Pariza nazaj na Jesenice (in v Kranj). Čemu ukinjati jeseniško porodnišnico, ko pa je spričo številnosti muslimanskega prebivalstva verjetno, da bo zmeraj bolj potrebna?! Če bi krščanski Gorenjci posnemali svoje mohamedanske rojake, pa bi bili nedvomno upravičeni obe. - Sicer pa naj še enkrat pripišem, da se na porodnišnice prav nič ne spoznam. Sam se bil rojen kar doma, v Stari vasi na Žirovskem, pa še tega, kako je bilo, se prav nič ne spominjam. Zato se nadejam, da boste do zapisanega prizanesljivi. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 1L aprila 1995 Usoda gorenjskega porodništva Pred dobrim desetletjem se je v Sloveniji rodilo kakih 30 tisoč otrok letno, medtem ko je statistika v letu 1993 zabeležila še 19.900 porodov. O tem, kaj storiti v prid večje rodnosti na Slovenskem, je bito med politiki, demografi in drugimi strokovnjaki prelitega ie ničkoliko črnila, čarobno formulo pa Še vedno iščejo. Hkrati s padanjem rojstev se je pojavila tudi druga težava: kaj bo s 14 slovenskimi porodnišnicami, grajenimi in kadrovsko zasedenimi Za magičnih 30 tisoč porodov? Bomo začeli danes predimenzionirane hiše rojstva drugo za drugo zapirati? Se bo v njih naselila kaka druga bolnišnična dejavnost? Ali če smo skrajno ironični: se bo v njih namesto otroškega joka razlegal starčevski kašelj, saj slišimo, da je porodnišnic in otroških bolnišnic preveč, domov za ostarele in negovalnih bolnišnic zanje pa premalo? V nekaterih manjših slovenskih porodnišnicah se v povprečju dogodi en sam porod na dan, zato ni Čudno, Če racionalno naravnana država tehta, ali je v takem primeru obstoj hiše še smiseln. Docela odpisati pa takih porodnišnic vendarle ne gre, saj se trend rojstev na Slovenskem v prihodnje lahko obrne na bolje, pravzaprav bi si morala država za ta obrat prizadevati na vse kriplje. V gorenjskem porodništvu sicer ni tako tragično, Število porodov pa je v primerjavi z naj rodovitnejšim letom izpred desetletja vendarle domala razpolovljeno. Manj kot 1500 porodov letno v kranjski in tretjina tega v jeseniški porodnišnici skupaj komaj da številko, ki seje Z veseljem spominjajo porodničarji v kranjski porodnišnici Ta preprosta matematika je pred kratkim spet spodbudila misel o morebitni združitvi obeh gorenjskih porodnišnic Zaenkrat ostaja pri zamisli (o njej smo slišali od predstavnikov slovenskega zdravstvenega ministrstva), ki je za zdaj še niso poglobljeno strokovno utemeljevali. Zaradi slednjega je vodstvi obeh omenjenih gorenjskih ustanov tudi nista pripravljeni javno komentirati, zato smo mnenja o usodi gorenjskega porodništva, ki ga bo tudi v prihodnje krojilo število novorojenih Gorenjcev, poiskali pri drugih sogovornikih. D. Z. Žlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože DeŽman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldi na Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik AKTUALNO Dr. Jože Žabkar, ginekolog in porodničar Bolnišnico naredijo doki zdravniki, ne nadstandardne sok Sistem financiranj a bolnišnic po oskrbnih dneh namesto po strokovnih medicinskih storitvah je slednje docela razvrednotil. V porodnišnicah, kjer se vsako leto rodi manj otrok in so porodne postelje zasedene komaj nekaj nad polovico, to občutijo kot katastrofo. Ginekologi in porodničarji imajo ob manj rojstvih vendarle več dela, saj si ob razvoju stroke prizadevajo vsako ženo varneje pripeljati do zdravega poroda, pravi dr. JOŽE ŽABKAR iz kranjske porodnišnice. Dr. Jože Žabkar ni kakšna uradna zdravstvena avtoriteta, pač pa eden od zdravnikov, ki so v minulih desetletjih prispevali k dobremu imenu kranjske porodnišnice. Donedavna se z organizacijskimi in finančnimi vprašanji zdravstvene dejavnosti sploh ni ukvarjal, mar mu je bilo le strokovnih in moralnih vprašanj svojega poklica in dela. Koje leta 1992. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju dala nekaj prostorov v najem zasebniku, čemur je dr. Žabkar z manjšino kolegov javno oporekal, pa se je poglobil tudi v ta vprašanja. Dobil je nekaj presenetljivih odgovorov in na njih utemeljil tudi svoje predloge ministru za zdravstvo, kakšno rešitev si predstavlja za "preveliko in neizkoriščeno" porodnišnico. Večja skrb za manj nosečnic "Kranjska porodnišnica je po številu porodov četrta v Sloveniji. Leta 1992 smo imeli 1602 poroda, leta 1993 še 1400 porodov, torej 13 odstotkov manj, medtem ko je bilo pred dobrim desetletjem že blizu 3000 porodov. Takrat smo zaradi pretesnosti hiše že razmišljali o dozidavi, narejeni so bili celo načrti," je svoja razmišljanja o usodi porodnišnice začel dr. Žabkar. "Število porodov se je v dobrem desetletju prepolovilo. Toda hkrati z usihanjem porodov smo porodničarji posvečali nosečnicam vedno Kakšne rezultate lahko pokale Slovenija v porodništvu v primerjavi z ostalimi evropskimi regijami? Dr. Žabkar je naredil primerjavo pri perinatalni umrljivosti, ki v Sloveniji znaša 7,85 promil, v Zahodni Evropi 8,23, v Centralni Evropi 13 promil in v državah Vzhodne Evrope 19,8 promil. Ta podatek, ki je ugodnejši celo v primerjavi z Zahodno Evropo, dokazuje, da Imamo res odlično porodništvo. Podobna primerjava obstaja tudi za slovenske porodnišnice: kranjska ima pri zgodnji umrljivosti dojenčkov celo nižji faktor, kot je slovensko povprečje. Podobne primerjave je dr. Žabkar napravil tudi za druge uveljavljene kazalce razvitosti nacionalnega porodništva, denimo za umrljivost med porodom, za carske reze in vakuumske porode, transfuzije krvi med porodi in podobno. večjo skrb. Vzrok za to je uvedba sodobne ultrazvočne diagnostike in razširitev indikacij za ultrazvočne preiskave, razširitev indikacij za amnioskopijo in s tem določanje ugodnega časa za dokončanje nosečnosti, ultrazvočna kontrola vstave ploda v zadnjem trimestru nosečnosti, izvajanje zunanjega obrata pri medenični vstavi (kot mi je znano, smo edini v svetu znižali število medeničnih vstav na odstotek). Kljub zmanjšanju števila porodov smo porodničarji spontano našli veliko dela, manjšemu številu nosečnic smo povečali večjo skrb. Ko sem denimo sredi 60-ih let prišel v to hišo, porodničarji nismo imeli na razpolago toliko aparatur kot danes. Pri ženah, kjer je vsaj malo kazalo na težavno nosečnost, je veljalo, da so pač ležale v bolnišnici in bile pod nenehnim nadzorom. Danes pa imamo tako razvito diagnostiko, da v hipu lahko doženemo, kaj je z ženo narobe in večini ni več potrebno dolgotrajno ležanje v bolnišnici, da bi jih opazovali. Medicina je veliko bolj učinkovita kot pred desetletji, pri tem pa je ključna vloga zdravnikov." Število porodov se je drastično zniževalo in po prepričanju dr. Žabkarja bi moralo vodstvo ustanove na te razmere odgovoriti z ustreznimi strokovnimi in organizacijskimi ukrepi. Kot vemo, je bil proti koncu leta 1992 edini ukrep oddaja ambulante in operacijske sobe v najem zasebniku. Dr. Jože Žabkar je pozneje pripravil svoj predlog ukrepov, ki jih je oktobra 1993 tudi posredoval ministru za zdravstvo dr. Božidarju Voljču. Žal na pobude in opozorila do danes ni bilo nobenih odgovorov, pravi kranjski porodničar. Bolnišnico rešijo vrhunske medicinske preiskave in storitve "Potrebno je analizirati organizacijo dela in poiskati notranje rezerve ter enakomer-neje porazdeliti delo v bolnišnici," je zapisal dr. Žabkar in dodal, da vodstvo na tem področju ni storilo ničesar, zaradi načina vodenja prof. dr. Lavriča pa porodničarji nimajo prav nobene možnosti vplivati na ta dogajanja. "Da porodnišnica kljub temu dobro deluje in imamo na vseh ravneh z Evropo primerljive rezultate, se imamo zahvaliti zdravnikom, ki smo po naravi individualci in nas nič ne odvrne od dobrega strokovnega dela. Zavedamo se, da bolnišnico napravijo dobro dobri zdravniki, ne pa nekakšne nadstandardne sobe. Bolnišnice tudi ne morejo rešiti oskrbni dnevi. Kvalite- to medicine pomenijo pravilno indicirane vrhunske medicinske preiskave in storitve. Naši nadpovprečni perinatološki rezultati nedvomno dokazujejo, da znamo dobro delati, čeprav zadnje čase v nemogočih razmerah. Predlagamo razširitev dejavnosti bolnišnice v smereh, ki jih bomo sami vodili in izvajali: zgodnje odkrivanje raka na dojki, zgodnje odkrivanje raka na jajčnikih, ambulanta za mladoletnice, ambulanta za žene v menopavzi... Ob vzpostavitvi primerne klime v hiši bi na vseh naštetih področjih lahko opravili pomembno strokovno delo, ki bi prineslo tudi finančno korist." Če bi bila hiša kljub tem ukrepom še vedno neizkoriščena, bi odprla vrata tržno zanimivim dificitarnim dejavnostim v zdravstvu, naprej predlaga dr. Žabkar, toda pod pogojem, da bi se ne oddaljila od osnovne dejavnosti ustanove, in da bi bila tudi nova dejavnost v interesu sožitja v hiši v okrilju javnega zdravstva. To predlaga zaradi slabih izkušenj v hiši, češ da se morajo zdravniki v lastni hiši umikati privilegiranemu zasebniku, ki s svojo minimalno najemnino še zdaleč ne more pomagati bolnišnici na zeleno vejo. Zadnja od možnosti, ki jih navaja dr. Žabkar, je ukinitev porodnišnice, navrgel pa je tudi možnost, da bi združili "kranjske" in "jeseniške" porode, ki jih je skupaj ravno prav za eno samo ne preveliko ne premajhno porodnišnico. Na koncu pravi, da je direktor prof. dr. Lavrič izbral najslabšo od možnosti, kako rešiti hišo neekonomičnega poslovanja, ko je za majhen denar samovoljno oddal v najem del njenih prostorov. Porod je normalno dogajanje, ne bolezen "Porod ni bolezen, zaradi katerega bi morala žena dolgo ležati v porodnišnici. Večina porodov je normalnih," pravi dr. Žabkar. "Le kakih 15 odstotkov jih je rizičnih in s sodobnimi diagnostičnimi možnostmi jih ni težko zajeti. Sodobni svet gre po poti, ko se četrtina porodov izvede ambulantno in se žene po porodu vrnejo v domače okolje. Večina jih še vedno nekaj dni leži v porodnišnici, a ne ves teden. Že v Ljubljani denimo uvajajo prakso, ko gredo žene po treh, štirih dneh po porodu že lahko domov. Sedemdnevno ležanje pritiče tistim materam, ki so rodile s carskim rezom ali se jim je porod kako drugače zapletel. Če bi tudi v naši hiši začeli uvajati za sodobni koncept, bi za naše porodnice ne potrebovali 50 bolniških sob, pač pa polovico manj. Zraven pa bi potrebovali dobro ambulantno službo. Če bi se namreč po porodu kaj zapletlo, bi morala imeti žena takojšnjo možnost priti do zdravnika, ne denimo šele po treh mesecih. Bolnišnica naj bi ostala res za bolne in za hitro diagnostiko, za ostale pa naj bi veljalo, da se čimprej vrnejo v domačo oskrbo." Bolnišnica ni le oskrba, je Ivsem medicinska storitev pred) Merilo za financiranje bolnišnic je oskrbni dan, ki v strukturi prihodka kranjske porodnišnice, kakor je izračunal dr. Žabkar, predstavlja 86 odstotkov prihodka, 18 odstotkov ji prinašajo ambulantne storitve in manj od odstotka hospitalne storitve. "Kot že rečeno, bi marsikatero storitev lahko opravili ambulantno in odpustili ženo v domačo oskrbo, kjer ni potrebe za ležanje v bolnišnici. Na leto imamo okoli 1800 malih operacij (denimo abortusov), ko žena po posegu le en dan leži v bolnišnici. Od tega oskrbnega dne dobimo 170 nemških mark. Potrebe po ležanju ni, abortus bi lahko opravili ambulantno, toda zgolj za poseg Porodnišnici najemna pogodba z zasebnikom, ki mesečno plača za najem ambulante in operacijske dvorane kakih tisoč nemških mark. ne prinese veliko denarja. Toda dr. Žabkar je na zasebnikovem primeru {za katerega vodstvo trdi, da predstavlja ekonomsko rešitev porodnišnice) naredil tudi izračun, koliko hiši prinese delovanje domačih zdravnikov. V letu 1993 so imeli v porodnišnici 483 velikih in 1832 malih operacij. Upoštevaje najdaljše možne čase operacij, so domaČi zdravniki zasedali obe operacijski dvorani skupno 1274 ur. Če to pomnožijo z urno ekonomsko najemnino zasebnika, dobijo okroglo vsoto 20 tisoč mark. Toliko naj bi torej letno stalo vzdrževanje obeh operacijskih sob z amortizacijo vred S pavšalnim oskrbnim dnem (lani je znašal 140 mark) pa bolnišnica dobi letno 3,4 milijone mark. Vzdrževanje operacijske dvorane (po prejšnjem izračunu) v primerjavi z oskrbnim dnem predstavlja zanemarljiv del tega zneska, kar se zdi dr. Žabkarju absurd. nam zdravstvena zavarovalnica prizna boril1 875 tolarjev. Če bi torej po sedanjem sistem^ delali po načelu enodnevne bolnišnice, I" obubožali. Naš sistem pa podpira zadrže vanje zdravega človeka v bolnišnici, ker im3 bolnišnica od tega najboljši finančni učinek' Na žalost tak način vodstvu bolnišm* odgovarja, ostali pa na te stvari niman^ vpliva. Dokler tega nisem vedel, sem bil nevednež, odkar pa vem, moram javU^j povedati, sicer bi bil (kot pravi BrechU lopov. Dobra medicina so hitre in učinkovit6 storitve, kar tujina že prakticira, pa tudi itffl zasebniki (tudi "podnajemnik" v porodni'' niči) se že znajo tako obnašati. Zdravstvei11 sistem bi morali preoblikovati v tem smis^' da bi bile bolnišnice spodbujene za kva'1' tetne, hitre in učinkovite storitve, namest0 za ležanje zdravih ljudi. Prepričan sem, da & da izračunati denimo cena "normalnega poroda, cena težavnejšega poroda in kopice storitev, ki jih opravljamo porod'1'' carji in ginekologi, vendar ne tako absurd^ kot v primeru abortusa, kjer je cena K' tolarjev, le material in sterilizacij« instrU(( mentov pa nas staneta več kot 3(K) tolarjev- Prof. dr. Marjan Pajntar Danica Zavrl Žlebir % m. V Sloveniji bo zagotovo spet več rojstev Stanje rodnosti se bo na Slovenskem zagotovo popravilo, je prepričan prof. dr. Marjan Pajntar, svoje čase ginekolog in porodničar v kranjski, zdaj pa v ljubljanski porodnišnici. Zato bi se bilo Škoda odpovedati porodniškim posteljam, saj jih bomo v prihodnje še potrebovali. Prim. dr. Janez Zajec V Sloveniji je vse manj porodov, Zaradi česar so v krizi tudi slovenske porodnišnice. Kako kot strokovnjak, ki se veliko ukvarja z dogajanji v njih, komentirate to misel? "Od leta 1920, ko se je na Slovenskem rodilo okoli 40 tisoč otrok letno, rojstva neprestano nihajo. Prvič so drastično padla rojstva med drugo svetovno vojno, ko so dosegla najnižjo mejo 20 tisoč porodov letno, kar dokazuje, da rojstva padajo ravno spričo takih dogodkov. Toda po tem obdobju so spet doživela razcvet, v nekaj 'etih jih je bilo spet 36 tisoč. Trend padanja rojstev se nadaljuje, po slovenski vojni in osamosvojitvi pa je na najnižji ravni doslej, ko so rojstva lani padla pod 20 tisoč. Toda kot kažejo demografska gibanja, se bo stanje nujno popravilo. Zato je nesmiselno razmišljati, da bi postelje v porodnišnicah oddali komu drugemu. Ce se bo namreč v Prihodnje slika rodnosti na Slovenskem Popravila, in to se bo zagotovo zgodilo, bomo tedaj spet gradili nove porodnišnice? V prihodnje torej spet lahko pričakujemo veČ rojstev: stanje se bo sicer kot vselej sponatno obrnilo na bolje, morda v naslednjih letih lahko pričakujemo letno štiri do pet tisoč rojstev več, toda če v državi želimo več otrok, bi moralr to tudi spodbujati. Več rojstev ne bo denimo s prepovedjo splavov, Pač pa bi morali staviti na mlade med 19. in 25. letom, ki si želijo imeti drugega otroka. Ta generacija drži pokonci slovensko populacijo, vendar jim je treba zagotoviti stanovanja. " Obe gorenjski porodnišnici imata Sgd/i/a leta porodov za eno samo, zajo tudi zamisel, da bi ju združili. Kako vi gledate na take procese? "V svetu se je izkazalo, da so vse majhne Porodnišnice več ali manj slabe. Kanada je denimo ukinila vse porodnišnice z manj kot tisoč porodi. Pri nas to ne drži, pač pa so vse majhne porodnišnice trenutno najboljše. Ni torej strokovnega razloga, da bi katerokoli manjšo porodnišnico ukinili. Zagotovo pa se °o v nekaj letih stanje obrnilo, saj se zdravniki pri tako majhnem številu porodov ne morejo ob svojih primerih učiti in 12popolnjevati. Utegne se zgoditi, da majhne Porodnišnice ne bodo več tako dobre. Najboljše porodnišnice v svetu so tiste °koli 2500 do 3500 porodov. Ko sem bil Pred leti še v kranjski porodnišnici, smo opravili skoraj tri tisoč porodov letno: v hiši s tolikšnim obsegom je za zdravnike zadosti strokovnih izzivov in so lahko ves čas na tekočem." Pravite, da zdaj ni strokovnih razlo-&gv za zaprtje katere od manjših porodnišnic. Kaj pa finančni razlogi? "S strokovnega vidika ni manjšim porodnišnicam kaj očitati, res pa se v njih dogaja nekaj, kar s tujko imenujemo "over care" (prevelika skrb). Če greste v manjšo porodnišnico, imate veliko večjo možnost, da vas operirajo. To sicer z vidika pacientov ni nič slabega, tudi strokovno ne dela prevelike škode, pač pa lahko vodi v finančno katastrofo. Ker ni porodov, ni dovolj dela, bolnišnica izvaja številne posege, tudi nepotrebne. Finančni pokazatelji pa zaenkrat še niso izračunani, za kar bi država morala poskrbeti. Če razmišljajo o zlitju kranjske in jeseniške porodnišnice, bi morali vedeti, ali morajo to storiti iz finančnih razlogov in kaj bo to prineslo. O strokovnih razlogih pa bomo nemara razpravljali čez nekaj let, ko bodo majhne porodnišnice v tem pogledu nazadovale. " V svetu gre porodništvo v smeri krajših ležalnih dob v porodnišnici in k opravljanju večjega števila posegov ambulantno. Se to dogaja tudi pri nas? "Na tujem je predrago, da bi žena ležala deset dni v porodnišnici, zato si prizadevajo za manj ležalnih dni. Če kot psihosomatik povem svoje mnenje, se večina žena najbolje počuti doma in tam za večino tudi najbolje poskrbijo. Tudi pri nas se bo v porodnišnicah sčasoma uveljavilo, da bo manj ležanja (porod in obdobje po njem sta vendarle naravno stanje in ne bolezen), in da se bo več storitev opravilo ambulantno. Včasih smo denimo pri izvenmaternični nosečnosti operirali klasično, tedaj je morala žena zaradi kirurškega posega okrevati v bolniški postelji. Zdaj imamo laperoskopije, po katerih se lahko žena že po dveh dneh vrne domov. Porodnice v ljubljanski porodnišnici ležijo po normalnem porodu največ štiri dni." Sami ste delali v kranjski porodnišnici v njenih najboljših letih. Kako gledate na to obdobje? "Med vsemi slovenskimi porodnišnicami smo bili tedaj v Kranju prvi v razvoju in novostih. Prvi smo uvajali možnost navzočnosti očeta pri porodu, ženam smo lajšali težavne porode s hipnozo in drugimi metodami. Humanizirali smo bivanje v porodnišnici. Med vsemi smo imeli najnižjo umrljivost novorojenčkov. Žene so prihajale z zavestjo, da se bomo potrudili za varen porod, in prihajale so tudi od drugod. Tedaj je bilo med ženami, ki so rodile v Kranju, celo petina Ljubljančank, ki jih je tja privabil dober glas. Tudi sam sem si prizadeval, da smo imeli v Kranju vedno nekaj novega in za žene boljšega." _ Danica Zavrl Žlebir Slabi časi za porodnišnice UV slovenskih porodnišnicah imamo prostora za priblilno 30 tisoč porodov letno, toda zgodilo se je, da se je lani v teh ustanovah rodilo k še okoli 19 tisoč otrok, zaradi Česar mo začeli razmišl* jati, kaj storiti s tistimi porodnišnicami, ki so bistveno zmanjšale število porodov, pravi prim. dr. Janez Zajec, državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo, Na rešetu sta se znašli tudi obe gorenjski porodnišnici. Od kod zamisel o morebitni združitvi ? "Porodnišnica v Kranju je imela denimo v "dobrih" časih 1800 porodov, lani le še 1200 porodov, porodnišnica na Jesenicah pa komaj nekaj nad 500 porodov. Ti dve številki dasta nekaj manj, kot je znašalo število porodov zgolj v kranjski porodnišnici v boljših časih. Zamisel o morebitni združitvi obeh porodnišnic pa je nastala manj zaradi porodov kot zaradi jeseniškega pediatričnega oddelka. Prostorske razmere so tam zelo neprimerne, dvigalo, ki vodi do njega, tako ozko, da voziček z ležečim otrokom vanj ne gre, pač pa je treba v takih primerih nositi otroke na nosilih po stopnicah. Treba je nekaj napraviti. Ker ni možnosti, da bi se vsaj do leta 1998, ko teče zakon o investicijah v zdravstvu,' nekaj storilo za otroški oddelek, se je rodila zamisel, da bi porodništvo z ginekologijo združili na eni lokalciji." Predlagate, da bi bilo to v Kranju in ne na Jesenicah. Zakaj? "Za nas bi bilo po eni strani ugodneje, ko bi se gorenjsko porodništvo združilo na Jesenicah. Toda realno to ni, ker prostora na Jesenicah za dograditev ni več. Treba je razmisliti, da bi se BGP Kranj in oddelek za ginekologijo in porodništvo na Jesenicah združila in oba postala del bolnišnice Jesenice z dislocirano enoto za porodništvo in ginekologijo. Ginekološka ambulanta na Jesenicah bi kajpada ostala, hospitalizir-ani pa bi bili ljudje v Kranju. To bo še bolj aktualno, ko bo do konca zgrajena avtocesta in tedaj ne bo nobenega problema več, da bi na teh 25 kilometrih ne obstajala ena sama poroniššnica. Kapacitete, ki bi se tako sprostile na Jesenicah, bi se lahko namenilo adaptaciji otroškega oddelka in za nujno adaptacijo intenzivne terapije, ki je tudi v neustreznih in prenatrpanih prostorih ter ne ustreza modernim pogledom medicine na intenzivno terapijo. Ugodneje bi bilo za porodnišnico, da bi bila na Jesenicah, ker so tam vse ostale bolnišnične specialnosti. Toda porodnišnica v Kranju, ki že leta posluje samostojno in avtonomno, je ena najboljših v Sloveniji, z eno najnižjih umrljivosti dojenčkov in ne bi bila storjena nobena strokovna napaka, če bi se tu združila gorenjska ginekologija in porodništvo. Po drugi strani pa bi bilo nerealno, da bi se v Kranj na silo selila kaka druga dejavnost, denimo pediatrija, ki potrebuje vso ostalo bolniško bazo, ali kirurgijo, ki je vezana na diagnostiko in vse ostale postopke, ki jih ima bolnišnica. Nam se zdi veliko bolj smiselno tako, kot smo predlagali. Moram pa poudariti, da o tem še ni bilo nobenih konkretnih dogovorov, in sicer zato, ker smo najprej želeli bolnišnico na Jesenicah razbremeniti pritiska izgube v letu 1993. Ko bo to urejeno, se želimo z vodstvi obeh institucij začeti dogovarjati o ideji. Če bi se po kaki "sreči" medtem rodnost vrnila (o tem je treba misliti še z drugih vidikov, ne le s porodniškega dopusta, misliti je treba tudi o stanovanjih za mlade, morda davčne olajšave za mlade družine, še kake ukrepe), potem bi morali še imeti možnost, da se porodniške kapacitete povečajo. Celotno porodništvo naj bi se opravljalo na enem koncu, ambulantna ginekologija pa naj bi bila približana prebivalstvu." Kakšna pa bi bila usoda drugih porodnišnic v Sloveniji, ki imajo pod tisočporodov, kolikor naj bi bila še smotrna meja za njihov obstoj? "V Sloveniji je 14 porodnišnic, približno pod tisoč porodov jih ima sedem, vendar gre tu za dislokacije in dostopnost v teh krajih je manj ugodna kot na Gorenjskem. Omenim naj primer Primorske s porodnišnicama v Postojni in Kopru, kjer je razdalja 50 kilometrov in je obstoj obeh argumentiran. Majhna porodnišnica je tudi v Slovenj Gradcu, vendar je daleč do Celja in tja vodi še slaba cesta, zato bi ne bilo smiselno cele Koroške odrezati. Sicer pa bo o vseh porodnišnicah najprej odločala stroka, razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo, ki bo podal svoje videnje hospitalnega zdravljenja v teh ustanovah." Je morebitno združevanje gorenjskih porodnišnic razumeti tudi v luči racionalizacije bolnišnic, ki smo jim zadnja leta priča? "Moram reči, da postelj za porodništvo nismo zmanjševali, čeprav so porodnišnice in ginekološki oddelki poleg pediatričnih najmanj zasedeni. Zasedenih ginekoloških postelj je v Sloveniji komaj nekaj čez 60 odstotkov, normalna zasedenost pa je 75-odstotna. To pomeni, da je bistveno dražje, z zahtevo po bistveno več kadra in to je tudi razlog, zaradi katerega smo na ministrstvu zbudili nekaj negodovanja v bolnišnicah. Mi na zdravstvo gledamo globalno, ne spuščamo se na raven lokalnih skupnosti.." Sicer pa bi morali pri varčevanju v bolnišnicah iti še v drugo smer, namreč da bi namesto hospitalizacij imeli več dnevnih klinik. V bolnišnici naj leži le tisti, ki je najbolj nujno potreben, ko pa akutna faza mine, ga lahko odpustimo v domačo nego. Pri nas so ležalne dobe v bolnišnicah še vedno predloge, veliko daljše kot v Evropi, naj bi se krajšale, trako kot pri njih. To je ceneje. Najdražja oblika je dolgo ležanje. GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Gorenjci in porodništvo Z anketnimi vprašanji o gorenjskem Porodništvu smo se tokrat obrnili na 180 bralcev (116 se jih je anketi odzvalo, 32 jih je odgovor odklonilo) z ožje Gorenjske, od koder žene odhajajo rojevat bodisi v kranjsko bodisi v jeseniško porodnišnico. Več kot polovica vprašanih je prepričanih, da sta Potrebni obe ustanovi, res pa je med njimi yeč prebivalcev gornjega konca Gorenjske. Kako bi moralo gorenjsko porodništvo reagirati na zmanjšano število porodov? Z zapiranjem porodnišnic in preselitvijo porodov v Ljubljano prav gotovo ne, saj se za to možnost ni odločil niti eden od anketirancev. Večina (58 odstotkov) meni, da z združitvijo obeh gorenjskih porodnišnic na eni lokaciji, nekaj pa jih meni tudi, da z uvajanjem drugih dejavnosti v porodnišnice. 16 odstotkov vprašanih pa meni, da je tako kot zdaj, čisto v redu. Navrgli smo še vprašanje, kako bi morali varčevati v zdravstvu, zlasti v bolnišnicah. Večina vprašanih (59 odstotkov) sodi, da s skrajševanjem ležane dobe, nekateri pravijo, da z zmanjševanjem posteljnih zmogljivosti (16 odstotkov), en sam odstotek se jih ogreva za zapiranje bolnišničnih oddelkov, medtem ko jih več kot petina ne ve, kako bi se lahko lotili racionalizacije in takšna vprašanja očitno prepuščajo strokovnjakom. Podrobnejše rezultate tokratne ankete si lahko ogledate na preglednicah. Vsem v anketi sodelujočim Gorenjcem tudi tokrat hvala za pomoč. 04 42 £$,4% ne 22 HS,iB)% ne vem S 7% da Mi je po vašem mnenju ie smotrno, da »ta na Gorenjskem dve porodnišnici t Kako naj bi po Vašem zdravstvo in slasti porodništvo reagiralo na zmanjševanje rojstev na Gorenjskem t O» 24 J 2233% ne vem Kako bi po Vašem mnenju morali varčevati 8% • skrajševanjem leialne dobe v bolnišnicah ! "t™9*1"1' predvsem v bolnišnicah t T7* Tš~i JK ZA GORENJKE, O GORENJCIH Mli*J%jr£% MED GORENJCI PO GORENJSKI O imenu Gorenjca meseca marca 1995 je vse jasno JAKA bo Gorenjec meseca Danes je že tretji in hkrati predzadnji aprilski petek. Zato se v Glasovi redni rubriki, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz- poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz-Gorenjce meseca, začenja predzadnji glasovalni krog v izboru GORENJCA MESECA MARCA 1995. V četrtem letošnjem mesecu bomo torej do vključno naslednjega (zadnjega aprilskega petka, 28. t.m.), skupaj izbirali GORENJCA MESECA MARCA 1995. Vnovič predstavljamo predloga za tokratni mesečni izbor -s stoodstotno verjetnostjo pa lahko napovemo, da bo GORENJCU MESECA MARCA 1995 ime JAKA. JAKA PEKOVEC, iz Srednje vasi v Bohinju, upokojenec, ki je več kot tri desetletja vodil uspešnemo gorenjsko podjetje (Gradbeno podjetje Bohinj, direktor od ustanovitve GP Bohinj 1954. leta do upokojitve 1988. leta); JAKA PE- KOVEC je prejšnji mesec s svojo tiho navzočnostjo na sejah novoizvoljenega občinskega sveta nove občine Bohinj pripomogel k temu, da v demokraciji končno spoznavamo, kaj komu v politiki pomenita besedi "javnost dela" in kako Nagrajenci v II. glasovalnem krogu: Angelca SEŽUN, Bohinjska Bistrica (Zal je naslov na dopisnici slabo čitljiv in pomanjkljiv}); Vera OŠTREK, Valjavčeva 14, Kranj; Renata LAVTIŽAR, Ledarska 2, Jesenice; Andreja NOVL-JAN, Gosteče 6, Škofja Loka in Miha DVLC, Deteljica 13, Tržič - vseh Sprejme nagradno v vrednosti 1.000 SIT. Glasove majice pa bo pismonoša prinesel na naslove Zdravke GOLOB, Ukozarjeva 25, Kranj; Simona BUČ ANA, Britof 240, Kranj; Andrejane CERKOVNIK, Titova 96, Jesenice; Nine ROZMAN, Loka 3, TrfiČ in Ančke PRISTAVEC, Polje 49, Bohinjska Bistrica. fotoEJGA ... Ko so kranjski poklicni gasilci iz Gasilsko reševalne službe pred nedavnim preverjali, kako s svojim intervencijskim gasilskim vozilom TAM sredi dneva priti skozi mestno gnečo, so doživeli marsikaj. Fotografija Lee Jeras dokazuje, zakaj se je šofer z vožnje vrnil prepoten skoz in skoz. K sreči je bila le vaja - če bi zares kje gorelo, bi lahko gasilci "špricali" le dopisno, intervencijsko vozilo pa bi bilo nekje na poti zagozdeno med napačno parkirano pločevino. In isto bi se zgodilo kjerkoli po Gorenjskem, ne le v prestolnici, in ne le v strogem mestnem centru. Tudi v urbanih soseskah gorenjskih krajev imajo gasilci vselej težave z dostopom do kraja požara. K vsemu, kar kaže fotografija: kaj bi šele bilo, če bi v mestno gnečo gasilci skušali spraviti največja vozila iz svojega voznega parka! Potem bi šele firbci uživali - zato FotoEJGA predlaga, da za rešitev problema pobarajo najmlajše. Oni namreč vedo, kdo je Gasilec Samo. Podjetje Hribar & Otroci Kranj, pikado in ... Z Gorenjskim glasom nikoli mimo! Nagradna igra v "PIKADO STAVNICA" se nadaljuje. Za nekaj daljši premor imamo dobro opravičilo: tokrat smo se poskusili v elektronskem pikadu, ki ga na slovenski trg ekskluzivno dobavlja gorenjsko podjetje Hribar & Otroci. K sodelovanju smo povabili ranka Remica, generalnega direktorja podjetja Živila Kranj, d.d. O četrtem krogu igre "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo": prejeli smo veliko Valih napovedi o rezultatu Jane Belovič. Napovedi so bile zelo zelo optimistične - zamolčali smo Vam podatek, da je Jana tokrat prvič v življenju metala pikado, in da sicer odlično obvlada računalnik za male oglase, puščice pikada pa rahlo slabše. Njen rezultat je bil 13 točk, v velikem kupu prispelih dopisnic je bila le ena natančna: MILENA BURGAR, Spodnji Brnik 91, 64207 Cerklje je tokratna nagrajenka. Tudi točno napoved v petem krogu bomo nagradili - če jih bo več, pa izžrebanega. —S-6-8-e-S-«- V petem krogu tekmovanja "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo" je puščice elektronskega pikada vrgel Branko Remic, generalni direktor Živil Kranj. Napovedujem njegov rezultat, ki je bil_točk. Moj naslov:____ Kupon na dopisnici pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj najkasneje do 3. maja 1995. Po prvih tekmah super finala plavoffa državnega prvenstva v hokeju na ledu Je treba povodati, da HK Acroniks Jesenice (po soglasnem prepričanju vseh Gorenjcev bo na Jesenicah ostal naslov državnih prvakov) precej organizacijskih naporov namenja sodelovanju s klubi navijačev ("Red Steellersl") Hrom po Gorenjskem. Med zagrizenimi navijači Jesenic Je tudi tajnik nove občine Naklo Drago Goričan, vsestransko aktiven lovec + kinolog + športnik - predvsem v hokeju z metlami. AVTO ŠOLA ing. HUM AR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 24.aprila1995, ob 18. uri. NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA «311 -035 E S T A V R A C I J \ 324 -116 JAKA PEKOVEC "javno" se je namenil parla-mentirati demokratično izvoljen organ, kakršen je npr. bohinjski občinski svet JAKA GROSAR, po letih še mladinec, a obenem državni članski prvak v smučarskih skokih za leto 1995, saj je to lovoriko osvojil kot šestnajstle-tnik in na Bloudkovi velikanki v Planici "preskočil" vse starejše - JAKA GROSAR je po domicilu Tržičan (natančneje: Pristavčan), član Smučarskega kluba Tržič - skakalna sekcija; v začetku tega meseca je upih-nil šele 17. svečko na rojstnod-nevni torti in glede športnih lovorik zanesljivo še ni rekel zadnje besede. Po drugem glasovalnem krogu je v rahli prednosti mlajši (po letih), za katerega smo doslej dobili že 175 glasov. Jaku Pekovcu je svoj glas dalo 99 poslušalk oz. poslušalcev in bralk oz. bralcev manj kot njegovemu tržiškemu soimenja-ku. Za GORENJCA MESECA MARCA 1995 lahko glasujete danes (v petek) v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia JAKA GROSAR Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri; ali na dopisnicah na naš naslov UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, 64000 Kranj. Vsak glasovalni teden izmed Vaših glasov izžrebamo peterico za nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev in peterico sodelujočih za Glasovo majico. Jutri, v soboto, 22. aprila, se v ARBORETUMU VOLČJI POTOK uradno začne velika vrtnarsko cvetlična razstava, ki bo trajala vse do prazničnega torka, 2.maja. O lepoti letošnjega pomladnega utripa Arboretuma v Volčjem Potoku največ pove fotografija, črnobela sicer, a prepričani smo, da si boste sami ogledali pravljične barve cvetočega parka - za bralke in bralce pa Arboretum in Gorenjski glas zastavljata nagradno vprašanje: KAKŠEN JE NASLOV LETOŠNJE VELIKE SPOMLADANSKE VRTNARSKO CVETLIČNE RAZSTAVE V ARBORETUMU? Odgovor /nekaj v povezavi s slovensko statistiko in tulipani/ napišite na dopisnico in nam jo najkasneje do prihodnje srede, 26. aprila, pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Rok za Vaše odgovore za kratek zato, da bomo že v sredo lahko razdelili 15 nagrad ■ 15 vstopnic za obisk Arboretuma, ter jih takoj razposlali, da si bodo nagrajenci v prazničnih dneh ie lahko ogledali lepote Arboretuma. alan A KRANJ• ŠPORT TRGOVINA ALAN NOVO V KRANJU! SERVIS, POPRAVILO IN PRODAJA KOLES Ob otvoritvi servisa koles športna trgovina ALAN vabi na SEJEM RABLJENIH KOLES, kjer vam nudimo: * manjša popravila * nakup in prodajo starih koles * in nakup novih koles Sejem bo jutri, v soboto, 22. 4. 1995, od 9. do 14. ure. Tel: 064/212-952 ■2 KOMPAS HOTEL BOHINJ Podjetje KOMPAS HOTEL BOHINJ, p.o. Ribčev Laz 45 64265 BOHINJSKO JEZERO objavlja prosta delovna mesta 1. KUHARJA oz. KUHARICE 2. NATAKARJA oz. NATAKARICE Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe smer strežba oz. kuhinja - znanje dveh tujih jezikov (natakar) - znanje enega tujega jezika (kuhar) - zaželene delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Kompas hotel Bohinj, p.o., Ribčev Laz 45, 64265 Bohinjsko jezero. Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili po dogovoru. £ Malo angleščine, prosim * Otroški program: Uporniki v kralja, danska nadaljevanka |*5 Znanje za znanje, učite se z ®b Pasje popoldne, ameriški JO Poročila iS športni pregled, ponovitev .50 Umetniški večer, ponovitev PO Obzorja duha Dober dan, Koroška ,-°0 TV dnevnik •'0 Otroški program: Radoved-,'aček: Vreča •30 Očividec, angleška doku-?J]tarna serija Regionalni studio Maribor ■«5 ABC - ITD, TV igrica •30 TV dnevnik •"5 Prima sezona, češka nadal-fanka »05 Pravičnost na preizkušnji ;"°0 TV dnevnik "16 Šport :-20 Žarišče •*5 Sova: Murphy Brown, Wška nanizanka •'0 Barka, avstralsko-angleška Pdaljevanka C f00 Euronews 14.45 Utrip 15.00 Lcalo tedna 15.15 Presodite l<0 Poglej me! 17.05 Sova, onovitev 18.45 Izziv, poslovna Pdaja 19.15 Sedma steza 20.05 L°sPodarska oddaja: 10.000 oratov 20.55 Zvok in tišina, Pfiji del kanadsko-novoze-J^sko-irske nadaljevanke 21.50 £udio City 23.00 Brane Rončel Ka odra Poročila 8.00 Dobro jutro °0 Poročila 10.05 Šolski pro-PJP 11.30 Sandokan, risana f'ia 12.00 Poročila 12.05 Em-P^triz, nadaljevanka 13.00 Gospar zakona, angleški barvni film '•30 TV razstava 14.45 šolski [param 15.45 Kljukica, risanka »•05 Modul 8 16.30 Hrvaška »ftes 17.00 Učimo se o Hrvaški H« Santa Barbara 18.15 Kolo 18.50 Federacija in konfekcija 19.30 Dnevnik 20.15 anetarij: Molitev 21.20 Hrvaška svet 22.05 Bihač - groza in , ae*. dokumentarec 22.40 'ievnlk 23.oo Slika na sliko •30 Video dance 0.30 Sanje B* fTieja HTV2 f'45 TV koledar 16.00 Tenis: . en0s WTA turnirja iz Zagreba Risanka 19.30 TV dnevnik rjv Arena 21.15 Murphv Brown, (Turistična nanizanka 21.45 Lt'.dvom. nadaljevanka 22.40 Kt,va iz Miamija, nanizanka kanal a J:?° Spot tedna 10.15 Luč (iS?*6 11,05 °balna straža 2 in * tu^entska 1/4, ponovitev U*I9 žametne vrtnice, ponovitev K»ijL-lata nota' ponovitev 17.10 shop 13.05 Spot tedna !«.oo videoglava, ponovitev Alica v glasbeni deželi A shop 19.00 Poročila 05 Risanka 19.10 Luč sve-ameriška nad Dežurna lekarna lok« to.Oo rvamer'^ka nadaljevanka te* 'ael/S'^3 20-30 rorocna ^v.os EJ ^Parač, 1. del angleškega Ma * -10 študentska 1/4, od- llaeK Ud6nt0V FDV 2225 AliCa V Km . ' deželj. ponovitev 23.10 -Mr a 23-15 A sh°p 2325 španska Poročila 20.35 AVSTRIJA 1 •il ? ki Pr°9ram 11-20 Kok-SoPonovitev ameriškega filma lW°Iroški program 15.30 Naš Wumi om 15-55 SP v hokeju: ,ri| ir|Ja - ZDA 18.30 Strašno ■oki • družlna 18.55 Kuharski 9an U19,00 Pri Huxtablovih ^•15 M V Sliki 1954 SPort ;oL. .J!*6 zdaj, dragi!, ameriška inaH8 21.50 Operacija strela, Kad v°hunski film 23.45 " ras v° yžina, ameriški vestem El 1.45 a^iLSliki 150 Strašno prijazna ponovitev 4.15 Tarzan, a«~^VJai džur 3 Raji živali fe°dar. džungle, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Počitnice na Immenho-fu, ponovitev nemškega filma 12.10 Državljanska vojna v Alžiriji 13.50 Orientacija 14.20 Moč strasti 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dans Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.25 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.10 Tema, magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Vstop prost 23.35 Križarka Potemkin, sovjetski film 1.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OBJEKTIV GORENJSKE 8 (informativna oddaja) 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 VI SPRAŠUJETE, ZDRAVNIK ODGOVARJA (v živo) 21.00 MOBI-TELOV TEK ULTRA MARATONCA DUŠANA MRAVLJETA - KRANJ, 19. 4. 1995 21.25 EPP blok - 3 21.30 SKRITI GOST - ŠPORT (v živo) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Bili smo v Kranju na sejmu 20.00»Tonika Ramovš o zgodovini Železnikov, 3. del LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 21.00 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 FILM, izbor iz sat. programa MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 POTOVANJE K UMETNOSTI, dokumentarni film, 4. del/10, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.50 KARAOKE IZ ELDORADA, posnetek 22.10 ES-CAPE FROM NEW YORK, ameriški akcijski film 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 24.00 Videostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Miha Dovžan in domača pesem - narodnozabav-na glasba; v živo 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za torek R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Problem ogrevanja v Kranju 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Šenčur 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsak po svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz in najin otrok - Ko življenje postane brezizhodno KINO R TRŽIČ Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Velikonočna voščila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Mladinska literatura 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved progra- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit MMTV 22.10 POBEG IZ NEW YORKA (Escape from Now York) ameriški akcijski film Igrajo: Kurt Russell; Lee Van Cleef, Isaac llaye$, Donatd Pleasence; Režija: John Car-penter Atevv York leta 1997. Po nuklearnem razdejanju postane Manhattan velika, strogo zavarovana kaznilnica, ki je z zidom ločena od ostalega sveta In od tam ni mogoče pobegniti. V tem jetniškem getu, kjer živi tri tisoč največjih ameriških zločincev, nekega dne strmoglavi letalo amertš-kega predsednika. Podivjana bukova tolpa vzame predsednika za talca. Zahteva takojšnjo izpustitev vseh tri tisoč kaznjencev. Šef policije Hauk se odloči najeti pomoč kaznjenca Snake Plisskena, mojstrskega zločinca, kije ravno na poti na Manhattan in je v zameno za svobodo pripravljen poiskati in rešiti predsednika. Film je poln izvrstnih akcij in dobro tempir-anega humorja. radio trjglav 96 MHz CENTER amer. drama NELL ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ anol drama APRIL PRIHAJA ob 21. uri, prva sinhroniz. ris. v slov. ASTERIX OSVAJA AMERIKO ob 17. in 19. uri ŽELEZAR amer. znan fant. film ZVEZDNE STEZE VII. GENERACIJE ob 18. in 20. uri TRŽIČ ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 20. uri TVS 1 10.15 Otroški program: Igrajmo se gledališče 10.50 Top Gun, ameriški film, ponovitev 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Oscar Junior: Očka sem peljala... 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Tango za tri: Očetje in sinovi, danska humoristična serija 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Naravnost fantastično, angleška nanizanka 23.30 Barka, avstralsko-angleška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Malo angleščine, prosim 15.25 National geographic, ameriška dokumentarna serija 16.20 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.55 EPP -Slovenski avtomobilski salon 20.05 R & R 20.30 Zelena ura 20.55 EPP - Slovenski avtomobilski salon 21.00 Roka ročka 21.50 Prva slika to jesen, norveška drama 23.00 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.15 Em-paratriz, nadaljevanka 13.00 Skupni cilj, angleški film 14.45 Šolski program 15.45 Otroški program 16.05 Majhen veliki svet 16.30 Hrvaška danes 17.00 Cena denarja 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Iz sveta znanosti 19.30 Dnevnik 20.10 Lepa naša, dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Vojne po svetu, dokumentarna oddaja 0.15 Sanje brez meja HTV 2 15.00 TV koledar 15.10 Kruti dvom, ponovitev nadaljevanke 16.00 Tenis, prenos WTA turnirja iz Zagreba 17.30 Risanka 17.50 Arena 18.50 Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo 96: Mlade ekipe: Hrvaška - Slovenija, reportaža 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, humoristična nanizanka 20.40 Kruti dvom, nadaljevanka 21.30 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.00 Sestre, zadnji del serije 22.45 HRT TOP 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Dežurna lekarna, španska nanizanka 11.35 Videoigralnica 12.15 Spot tedna 12.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 A shop 16.25 Jack Razpar-ač, ponovitev angleškega filma 18.00 Rodeo 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 To trapasto življenje, angleška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Karma, oddaja o duhovitosti 21.55 Računalniška kronika 22.20 Rodeo, ponovitev 23.10 Spot tedna 23.15 A shop 23.25 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Ponovitve 11.25 Nosorog, italijanska komedija 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.30 Naš hrupni dom 18.05 VVolffov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Skrivno življenje rastlin 21.15 Bolnišnica Chicago Hope, serija 22.00 Pravica do ubijanja?, ameriški TV triler 23.30 Čas v sliki 23.35 Nerazdružna dvojica, fran coski film 1.00 Strašno prijazna družina 1.35 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Kuharja njegovega veličanstva, ameriška komedija 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Trije novčiči v vodnjaku, ponovitev ameriške komedije 11.40 Modern Times, ponovitev 12.10 Vreme 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 šport 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Kaliopa, angleški kratki film 23.15 Bunkerlovv, nemška satira 23.35 Nikoli v življenju, avstrijski film 1.05 Tisoč mojstrovin/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OD-ŠTEK NA TERENU 19.30 IZBOR ODDAJ VI-TEL DORNBERG 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 HOROSKOP 8: KAJ PRAVIJO ZVEZDE 20.45 POT POVEZOVANJA - 6-dnevna pot skozi zdrava mesta Slovenije za leto strpnosti in ljubezni vseh Slovencev od 26. 4. do 2. 5. 1995 20.55 EPP blok - 3 21.00 TEMA: TURISTIČNA AGENCIJA SINDI-COM ODPRLA NOVE POSLOVNE PROSTORE -DODATNE UGODNOSTI PRI DO-PUSTOVANJU 21.30 ŽIVALI V SLUŽBI DRŽAVE: KONJENIŠKA POLICIJA 21.55 INOVACIJE ZA INVALIDE NAGRAJENE 22.25 ZLATA NOTA 94 - 3. oddaja: Predstavitev glasbenih nominiran-cev v Diskoteki ATLANTIS NOVO MESTO, 14. 4. 1995 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 20.00 Nedolžni lahkoži-vec - odrska predstava igral, skupine "SCENA" iz Železnikov (3.) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 Nedeljska reportaža - pravljični razred 20.35 EPP blok 20.40 Škofjeloški kulturni utirp (Izrael sveta dežela, Razstavlja Marijan Jesenovec,...) 21.10 EPP blok 21.15 športni pregled, ponovitev 22.05 Zlata nota 94, 4. del ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani, panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstvnei nasveti 20.35 RAZISKOVANJE PRETEKLOSTI, dokumentarna serija, 1. del 21.05 MURDER BY DECREE, ameriški film 23.35 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 19.00 Videostrani 19.00 -19.05 Reklamni blok 19.05 - 19.25 MINI PET, slovenska lestvica otroških videospotov z voditeljico -pevko Hajdi 19.25 -19.30 Reklamni blok 19.30 - 20.15 Videostrani 20.15 - 20.20 Reklamni blok 20.20 -1.00 PRENOS 5. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MEDVODE -Naši svetniki bodo na seji obravnavali Statut občine Medvode. Če ga bodo sprejeli pa je seveda vprašanje, ki vas bo pred TV sprejemniki držalo tja v pozne nočne ure. 1.00 - 1.05 Re klamni blok 1.05 - Videostrani KINO TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Zlata nota 21.00 3, 2,1 gremo - oddaja zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 22.00 Telemarket 22.10 Napoved sporeda za sredo R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pomen igre in igrače za otroka 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje - o sluhu, poškodbah, vnetjih, prirojenih napakah in o zdravljenju 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Popoln zvok - Oddaja o HI-FI R TRŽIČ 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnih področij iz tržiške preteklosti, spored bomo sklenili z odda jo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 2. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countn/ glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.10 Loški mernik 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.30 OdpoveO programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska na poved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel rhvthm 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit CELOVEC IHcmdll Bahnhotstr20 lTel.0043-463 511566 PISARNIŠKA T C M MIK A HlfKOMUNIKACIJI VAŠA STROKOVNA TRCOVIN* t OM BNIM SVI IO VAM JI M IN S I • V I S O M CENTER amer. drama NELL ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ angl. drama APRIL PRIHAJA ob 21. uri, prva sinhroniz. ris. v slov. ASTERIX OSVAJA AMERIKO ob 17. in 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama MALI BUDA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri GORENJSKE KORENINE Inž. Rudolf Arh, najstarejši vaščan Kočne Vse slabo moraš vzeti za dobro Kočna nad Jesenicami, 20. aprila - 90-letni inženir Rudolf Arh s Kočne nad Jesenicami je ob odhodu v pokoj začel slikati: 1500 svojih del je poklonil Gorenjskemu muzeju. "Ko se upokojiš, se moraš zaposliti, tudi duhovno..." Inženir Rudolf Arh s Kočne nad Jesenicami je sredi aprila praznoval častitljiv življenjski jubilej - 90-letnico. Na priljubljenega in spoštovanega sovaščana, ki ga na Kočni vsi kličejo kar "stric" in na njegov visok življenjski jubilej so nas opozorili njegovi sosedje: Rudolf Arh je še zdaj ustvarjalen, za znance in prijatelje prevaja iz nemščine in slika, predvsem pa je na moč inteligenten mož in imeniten sogovornik. Rudolf Arh se je rodil na Rečici pri Bledu, pri Pangr-cu, a je že z dvanajstimi leti odšel od doma. Štiri letnike gimnazije je dokončal v Kranju, se vpisal na trgovsko šolo v Celju, od leta 1926 do 1928 pa je študiral v Nemčiji. Kar 37 službenih let je kot elektroinženir in projektant vodil proizvodnjo po raznih tovarnah, obenem pa je predaval na šolah. Delati je začel v tovarni elektrod na Blejski Dobravi, nato je bil nekaj let v Ravnah, v Šibeniku deset let, v Dubrovniku, v Kranju, Jamboriu, Litostroju - od leta 1969 pa je v pokoju, a vse do leta 1975 je poučeval na poklicni šoli v Domžalah. Ko se je upokojil, je začel tudi s slikarstvom in je soustanovitelj ljubljanskega društva likovnih samorastni-kov ter član jeseniškega Dolika. "Vsi me sprašujejo po receptu za dolgo življenje," pravi inženir Rudolf Arh, "in vsem odgovarjam, da recepta ni, priporočam pa zmerno življenje in aktivnost, tudi duhovno. Ko se upokojiš, se moraš zaposliti. Sam sem začel slikati, ure in ure sem preživel v naravi. Realist sem in motivno me ?rivlači vse, kar izginja -500 svojih slik pa sem podaril Gorenjskemu muzeju, v mestni hisi v Kranju pa so pripravili mojo razstavo ob prikazu kmečkega stavbarstva. Osem let sem imel tudi razstavo v blejski koči, s pokljuškimi motivi in planincem so bile slike zelo všeč. Že dvajset let živim sam, pomagajo pa mi nečakinje, ki me kličejo "stric", zato me kar vsi na Kočni tudi kličejo stric. Celo za moje koroške prijatelje sem stric. Zdrav sem, lani sem bil na srcu operiran, vendar se počutim popolnoma zdravega. Če hočeš dobro živeti, moraš tudi slabo vedno vzeti za dobro in se ne jeziti. Sam sem bil vedno z vsemi ljudmi dober. Ker nisem imel svojih otrok, sem pomagal tujim. Trem otrokom, ki so si želeli zaposlitve in ki jih je življenje na tak ali drugačen način prizadelo, sem pomagal do kruha in to mi je še danes v veliko zadovoljstvo. O kakšni posebni sreči v svojem življenju ne morem govoriti, saj moje življenje ni bilo lahko. Mlad sem odšel od doma, po vojni pa smo delali od 12 do 14 ur dnevno. A vedno sem delal tako, da sem ljudem pomagal, nisem imel sovražnikov in imel sem in imam čisto vest - kar je najpomembnejše. Boli pa me, ko vidim, kaj se dogaja v Bosni - to ni človeško, to je divjaštvo. In ko kolikor toliko spremljam tudi slovensko politiko, v nobenem primeru ne odobravam pokvarjenosti in hi-navščine, ki pri nekaterih politikih spet sili na površje in upam, da jim ne bo uspelo. Kot otrok sem grenko izkusil vso pokvarjenost in licemerstvo take politike..." Rudolf Arh pri 90 letih, čil in zdrav, vozi avto in komaj čaka, da bo topleje, da bo spet lahko odšel v naravo, za slikarskimi motivi, ki izginjajo. In jih s svojim čopičem otel pozabi in ohranil za zajladnico naše kulturne dediščine.D. Sedej - Alpski večer Bled ' 95 Domačini se pripravljajo Gorenjski glas, da boste o vsem pravočasno obveščeni, Hotel Ribnd Bled pa za dobro počutje nastopajočih na Alpskem večeru. Bled, 20. aprila - Sicer pa se nik narodnozabavne glasbe, 20. ure naprej tja prof tudi domačini na Bledu že ki bo 6. maja na Bledu. Za zgodnjim jutranjim uram D< skrbno pripravljajo na praz- to, da v Športni dvorani od bo nihče lačen in žejen, bo« Eoskrbeli turistični oziroDU otelski delavci (Krima, JeW vice, Lovca...) Bleda. Tud sceno na odru v Športn' dvorani imajo tokrat °j skrbi domačini. Torej, Alpsjjj večer, za katerega je leto' blejski župan Vinko Gole v pred časom rekel, da priredij tev mora biti, bo tokr8' Erireditev za domače in obi' o v alce iz tujine. Danes vam predstavljan1' ansambel Jevšek, ki je J? deloval že na vseh večj'1 narodnozabavnih priredi1 vab. Sicer pa nastopa P Sloveniji, Švici, Avstriji 1 Nemčiji. In zdaj tretji napovedal talon. Izrežite ga. Prihodnj1 bomo objavili še enega, vS štiri pa nam boste posla Eotem v uredništvo. Podel' orno lepe nagrade. zane bodo z Alpskim veče< om in Alpskim kvintetom. Rešitev nagradne križanke PPC Gprenjski sejem Dobili smo 1792 rešitev, pravilna rešitev gesla pa je bila: KRANJ SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA. Nagrado, stalno vstopnico za vse sejemske prireditve v letu 1995, prejmejo: Miro Drobnič, Na Kresu 15, Železniki', Vinko Debelak, Langusova 48 a, Radovljica; Franci Pogačar, Bohinjska Bela 47, Bohinjska Bela; Miran Pavšer, Hotemaže 65, Preddvor, Franc Ferkuli, C. Staneta Žagarja 47, Kranj; Milka Lebar, Spodnje Bitnje 15, Žabnica; Matjaž Kriinar, ReteČe 127, Škofja Loka; Brigita Oblak, Stara O selica 56, Gorenja vas; Regina Cafuk, Mlakarjeva ulica 51, Šenčur; Joie Žitnik, Krvavška 17, Vodice. Čestitamo! Nagrade bomo dobitnikom poslali po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINA PRI JURETU Pokrovitelj današnje nagradne križanke je trgovina PRI JURETU, Golniška cesta 30, Kranj. Če se peljete proti Golniku skozi Nedeljsko vas, skoraj ne morete zgrešiti velikega parkirnega prostora na desni strani. V trgovini, ki jo vodi znani slikopleskarski mojster Jurij Rihtaršič, vam prijazni prodajalki pomagata z nasveti pri nakupu vseh vrst barv, lakov, lepil in čistil, pa tudi kozmetike, galanterijskih izdelkov in igrač. Ob nakupu barv se lahko dogovorite tudi za slikopleskarska dela. Večje količine blaga vam tudi dostavijo do doma. Trgovina je odprta med tednom od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure, tel. št. pa je 213-558. Srečnim reševalcem današnje križanke bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nakup v vrednosti 5.000 SIT in nakup v vrednosti 3.000 SIT, vse v trgovini PRI JURETU Tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 4. maja 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE JURMES d.d. Celje in TRGOVINE HLEBČEK Izmed 1984 prispelih rešitev smo včeraj, 20. aprila, v trgovini izžrebali naslednje nagrade: 1., 2. in 3. nagrado KOŠARICO - založeno z velikonočnimi dobrotami - prejmejo Tatjana Keše, C. Kokrškega odreda 21 b, Kranj; Sara Pahor, C. 1. avgusta 9, Kranj in Gregor Žun, Fužine 5, Gorenja vas; 4. nagrado DVA ZABOJA PIVA prejme Mitja Kos, Podlubnik 162, Škofja Loka Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo Ivanka Novak, Ravne 16, Tržič; Nina Hafner, Srednje Bitnje 75, Žabnica in Nataša Sajovic, Gorice 26, Golnik Vsem nagrajencem čestitamo - nagrade oz. obvestilo o nagradah pa boste prejeli po pošti. HAVAJIH MAUNA ĆERMEU LADO PASJA PASMA NASLOV ČAPKOVE KNJIGE AMER. PLESALKA DUNCAN TRDA UMETNA SMOLA CP NAČRTI ZADNJICA VALENTIN VODNIK SLIKAR Z ŽIVALSKIMI MOTIVI ZADETEK PRI ŠPORTNI IGRI V VZHODNI SLOV IZRAZ ZA PUSTNO ŠEMO ŠAMPION 15 45 34 ŽENSKO IME MESTO V BOSNI 28 22 RAZPRAVA 31 43 KVAR IVAN ŠEŠERKO 46 ar HRIB PRI ŽIREH AM. IGR. JAMES 36~ štefan" AJLEC OLIVER MLAKAR NADALJEVANJE GESLA 14" 32" 20 L 2 IN 3. VOKAL KEM. ELEMENT 48 3T VELIKE DVORANE 17 NORV. PISATELJ JONAS KRAJNA KOPRSKEM KNJIŽNI SEZNAM TISKOVNIH NAPAK HRV SLIKAF VJEKOSLAV PESNIK GRUDEN 11 SLEDI, KI JIH PUŠČA ZA SEBOJ LADJA ZA POLT0N ZVIŠANI A 16 27 ELEKTR. MORSKA RIBA RIMSKI ZALOŽNIK 12 RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI 19 JEZIK PLEMENA BANTU 23" OBDOBJE 39" KRAJ PRI OPATUI 25 NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL F. KALAN NASLOV OPERE (PUCCINI) POGANJEK ZELENICA 37 ULLA ARENSEN kraIJEVo pokrivalo IMNOŽ.) RUDI ZORN 42" 12 22 i42 TRŽAŠKI PESNIK UMBfcRTO 10 KRAJEVNA SKUPNOST KOVICA 08ER BANJA 2T 13 25" 33 43 14 24 34 44 ZVEZNA DRŽAVA V ZDA 13 40 ČEBELE V LETU PTIČ NE-LETALEC SKAN0 MOŠKO IME POKLON 47 35 VISOKA KARTA POVORKA RUSKA |VLADARSKA RODBINA 30 18 44 26 VILKO UKMAR 15 16 25 5 45 35- ?6 27 36 37 46 !47 17 VODA 29 49 NEM. AR? LUDWIG rohf. 24 41 NADAL/ VANJE GESL* 38 18 28 19 20 38 48 39 49 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami Udarec na 25. marec V vsakdanjem iivljenju običajni potrošniki (oziroma kupci, komitenti, klienti, konsumenti -kakorkoli nam ie rečejo) najtežje sprejmemo take "novosti", ki nas udarijo po iepu. Še Posebej, če gre za nekaj, kar si P nekje nekdo izmislil kot dodatek nečemu utečenemu. Tak primer je, na primer, način plačevanja vsakomesečnega računa za telefon. Gorenjke in Gorenjci, ki so prejšnji teden disciplinirano v roku za plačilo "a poštah poravnavali telefonske račune, so se prvič srečali s Telekom presenečenjem, ki sicer \*lja ie od 25. marca letos in ,fna povsem zakonito razlago: ker je slovenska vlada prejšnje wTT podjetje Slovenije z letošnjim 1. januarjem razdelila na dve gospodarski druibi (Telekom Slovenije, p.o., Ljubljana in PoŠto Slovenije, d.o.o., Maribor), se postopoma pri izvajanih dejavnosti obeh druib Uveljavljajo trini poslovni odno-m Račun za telefon smo dolini Plačevati Telekomu, zanj pri Plačilu kjerkoli (odslej tudi na okencih pošt) plačamo provizijo- Uvod v razdelitev bivšega PTT podjetja Slovenije na dve samostojni podjetji je bila ie 17. decembra lani stoodstotna po-draiitev telefonskega impulza in kar znatna podraiitev poštnih storitev, ki ji je sledila še ena Podraiitev 17. februarja. Prejšnji četrtek je Vlada dovolila novo Podraiitev telefonskega impulza (brez davka sedaj stane 2,99 SlT) in s 1. majem tudi mesečne telefonske naročnine. Provizija za plačilo računa za telefon resda znaša (le) en odstotek od fakturiranega zneska, vendar pa najmanj 25.-lolarjev in največ 500.- tolarjev, °dvistl0 0(i višine zneska na r°čunu. Lahko bi se reklo, da 8re za malenkosten znesek - a tudi plačevanje provizije (ki je do 24. marca 1995 za plačevanje telefonskih računov na poštah ni bilo) kar precej nanese. In ker je to izdatek, ki je prišel kot "udarec na 25. marec", je razburjenost preudarnih Gorenjk in varčnih Gorenjcev ob tem še kako razumljiva. Kar dolg uvod namenjam drobnariji, ki pa je le kamenček v mozaiku posledic razdelitve bivšega PTT podjetja Slovenije na dve podjetji in v okviru urejanja odnosov med tema podjetjema vsaj za Gorenjski glas ni tako malenkostna. Storitve obeh podjetij kar krepko vplivata na stroške izhajanja tega časopisa - Gorenjski glas namreč ie tretje leto omogoča plačevanje naročnine, malih oglasov itd. tako, da pri plačevanju na več kot 50 gorenjskih poštah ni treba doplačati provizije, ki torej bremeni ČP Gorenjski glas. Če bo Pošta Slovenije uresničila napovedani zahtevek glede stroškov inkasa, ki ga opravlja za naročnike Gorenjskega glasa (in za javno podjetje Komunala Kranj, ki edino na Gorenjskem še omogoča tovrstno ugodnost za uporabnike), se bo verjetno tudi z Glasovimi računi dogajalo podobno kot od pred kratkim s Telekomovimi. Vendar, spoštovane naročnice in cenjeni naročniki, tako iznenada in nepričakovano kot je to storil Telekom s svojimi računi, se za Gorenjski glas ne bo zgodilo. Torej: tudi vnaprej velja, da račune za naročnino, knjiine izdaje, male oglase in druge storitve Časopisnega podjetja Gorenjski glas na vseh gorenjskih poštah (= na območju Pošte Slovenije Poslovna enota Kranj) poravnate z našim računom brez plačila provizije. • Marko Valjavec, direktor ČP Gorenjski glas Kranj BORZNI KOMENTAR Visoki skoki tečajev in prenapihnjenost delniškega trga v lanskem letu in nato streznitev in padec za dobrih 23 odstotnih točk do najvišje doseienega nivoja v mesecu maju 1994, je očitno vplivalo na miselnost dotedanjih vlagateljev na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev, ki so se precej mnoiično glede na realizirane izgube in dokaj črnoglede napovedi začeli seliti na varnejša tla predvsem kratkoročnih driavnih papirjev in v klasične tolarske naloibe. Prav odliv mnoiice malih vlagateljev in pa neprivlačnost tovrstnih naloib na kratek rok za večje institucionalne investitorje ter upočasnjeno privatizacijsko dogajanje je trg prignalo do faze, v kateri se nahaja danes; do spečega velikana, ki čaka, da ga bodo prihodnja dogajanja postavila na mesto, ki mu gre, in bo odsev dogajanj na finančnem trgu. Torej smo v obdobju doseganja nizkih prometov, še posebej ob dnevih, ko se v iivo trguje na borznem parketu, nadaljuje se padanje tečajev delnic, obveznice so na pribliino istih nivojih kot pred mesecem dni, in še celo najbolj spekulativni investitorji čakajo na nakupe, kajti potrjuje se dejstvo, da so nakupi danes cenejši kot nakupi včeraj. Tako se je slovenski borzni indeks v tem tednu spustil kar za 52 indeksnih točk oziroma za 5,4 odstotne točke in v četrtek ob zaključku trgovanja pristal na nivoju 1.092,60 indeksnih točk in torej prebil najniijo raven v lanskem letu v višini 1.131 indeksnih točk. SBI je od začetka leta izguba na vrednosti za 22 indeksnih točk. Tako lahko gledamo na gibanje slovenskega borznega indeksa skozi perspektivo ameriške valute in krize, ki jo doiivlja, saj je ponovno prebila najniijo mejo glede na jen in proti nemški marki po drugi svetovni vojni. Tako je od začetka leta dolar proti jenu izgubil ie dobrih 20 odstotkov in pristal pod 80 jenov za en dolar, proti nemški marki pa dosegel razmerje 1,3465, kar lahko napoveduje riziko spusta tečaja USD/DEM na 1.30. Podobna siva slika trga dolgoročnih vrednostnih papirjev je v tem tednu zajela tudi trg kratkoročnih vrednostnih papirjev. Trgovanje z nakupnimi boni se je v začetku tedna zmanjšalo, svojo pot navzdol so začeli tudi tečaji nakupnih bonov. Iz tečajev okoli 23.400 tolarjev so se spustili na raven 20.000 tolarjev, in nato včeraj, v četrtek, 20. aprila, ponovno porasli pribliino za 5 odstotnih točk in dosegli enotni tečaj v višini 21.789 tolarjev. Promet pa se je iz prejšnjih nivojev okoli 170 mio dnevnih transakcij spet dvignil na 250 mio SIT. Popust za vpis deviznih blagajniških zapisov, ki se računa do 20. v mesecu za pretekli mesec, znaša 580 DEM, saj je srednji tečaj DEM danes zabeleiil nivo 81,475 tolarja za eno nemško marko in se tako v zadnjem mesecu spustil za 0,33 odstotne točke. Premikov na podjetniškem trgu pa tudi še ni na obzorju, saj povišanju podjetniškega tečaja v največji slovenski banki ni sledilo povečanje v ostalih poslovnih bankah. Kljub nekaterim ukrepom, ki bi za posledico lahko imeli dvig tečajev delniškega trga in povečano povpraševanje po doliniških papirjih, pa se je večina investitorjev vseeno odloČila za nerizične naloibe in čaka na dogajanja na tem trgu iz varnega zaledja. Objava Ljubljanske borze, da glede na dogajanje v zadnjih dneh s tečajem delnic Rogaške, sprosti do nadaljnjega trgovanje s to delnico, je rezultirala v padcu tečaja omenjene delnice kar za 50 odstotkov in v veliki meri pripomogla k negativnemu predznaku četrtkovega trgovanja. Borzna posrednica: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUPNI/reODAJNl I NAKUPNl/HtODAtNI I NAKUPNCTOOAINI 1 DEM 1 ATS 100 ITI A BANKA (Kran|,Trtli,) 80.30 81,50 11,24 AVAL Bled 80.35 80,80 11,37 AVAL Kranjska gora 80.30 80,80 11,35 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 80,30 81,40 11.30 COPtA Kranj 80,60 80,95 11,42 EROS(Stari Mayr), Kranj 80,60 80,90 11,40 GEOSS Medvode 80,50 80.80 11,42 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,45 81,79 11,07 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,60 81,00 11.40 HlOAtržnica Ljubljana 80,60 80,80 11,38 ILIRIKA Jesenice 80,40 81,40 11,26 INVEST Škofja Loka 80,50 81,05 11,38 LEMA Kranj 80,50 80,90 11,40 MIKELStražJice 80.40 81,00 11.40 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,00 80,90 10,72 ROBSON Mengeš 80,50 80,70 11,35 SKP-Slov. hren. In pos. Kranj 80,50 80.80 11,40 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,20 81,35 10,60 SLOGA Kranj NE POSLUJE VEČ SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,45 SLOVE NI JATURIST Jesenice 80,40 ŠUM Kranj 80,50 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,50 TALON Zg. Bitnje 80,50 TENTOURS Domžale 80,20 TROPICAL Domžale 80,70 UKB d.d. Šk. Lok« 80,50 VVILFAN Kranj 80,60 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,50 POVPREČNI TEČAJ 80.34 61.40 80.80 80,80 80,80 81.10 80,95 81,40 80,80 80.80 81,03 11,07 11,26 11,42 11,42 11,42 11.40 11,40 11.32 11,41 11.39 11,30 11,50 11,50 11,50 11,60 11,50 11.48 11.47 11.62 11,60 11,44 11,48 11.50 11,48 11,50 11,40 11,45 11.45 11,65 11,48 11.47 11,48 11,48 11.60 11,48 11.57 11,46 11.46 11,47 6,45 6,35 6.30 6,30 6,50 6,50 6.55 6,18 6,40 6,50 6.50 6.51 6,50 6,50 5.97 6,50 6,50 6,30 6,18 6,50 6,55 6.60 6,60 6.50 6,53 6,54 6.60 6,55 6,45 6.85 6,70 6.65 6,90 6.70 6,75 6.75 7,10 7.20 6,60 6.90 6,75 6.80 6,90 6,70 6,70 6,75 6.70 6.90 6,75 6,70 6,70 6.90 6,65 6.85 6,75 6,75 6,80 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Nova poslovalnica v Tržiču, v kleti Veletekstila, od 20. 4.1995 dalje. Tel.: 064/53-816 FITNES STUDIO SAVNA • ŠOLAR IJ 10*22-11-33 ODPRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PRIČETEK OTROŠKE AEROBIKE FITIMES •AEROBIKA . DAN MERKURJA v Radovljici, Lescah in na Jesenicah ŽELEZNINA Radovljica, tel:. 715 670, ELEKTRO Radovljica, tel.: 714 997, 715 137, KOVINA Lesce, tel.. 718 321, UNION Jesenice, tel.: 81 945, UNIVERSAL Jesenice, tel.: 867 221. VSI IZDELKI IZ PRODAJNEGA PROGRAMA: izdelki črne in barvne metalurgije elektromaterial in svetila vijaki, pohištveno in stavbno okovje strojno, rezilno in merilno orodje ročno orodje brusni materiali Flex in žične ščetke električno ročno orodje Black & Decker in Iskra ERO keramične ploščice sanitarne armature Unitas in Armal izbor izdelkov vodoinštalacijskega materiala kroglični ventili Kovina radiatorji De Longhi radiatorski ventili MLM Maribor vodni program Claber in Gardena pletiva in mreže vrtno, cvetlično in poljedelsko orodje mali gospodinjski aparati Philips gospodinjski izdelki iz kristala, porcelana, keramike, stekla in plastike, talne obloge hidravlika in fluidna tehnika TIO Lesce premog Trbovlje, oreh, kocke ali kosi kolesa Rog ■«■■ 0) C 0) o O Naključni in načrtovani nakupi Vam bodo v zadovoljstvo v torek 25. in v sredo 26. aprila. C d) *Č7 E o o c >o o POSEBNA PONUDBA: sesalec Black & Decker, HC 431, kotna brusilka, Iskra ERO, KB 148A deska za WC, bela, lesena, plastificirana videorekorder Samsung, VX 306 pralni stroj Gorenje PS 906 armaturna mreža Kovinar R 335, 8/5 stiropor Izolirka, deb. 2 cm strešna lepenka Izolirka SAMO 6.990,00 14.990,00 2.990,00 43.990,00 56.700,00 3.471,60 162,80 /m2 997,50 /rola ^MERKUR Za ponudbo Merkurjevih 36 vročih cen veljajo posebni pogoji. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Razstava Dobrote slovenskih kmetij Gorenjske kmetije z 28 dobrotami Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc bo danes dopoldne v minoritskem samostanu na Pluju odprl tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi bodo prvič sodelovali z dobrotami zamejci z Madžarske in iz Avstrije, že po tradiciji pa tudi Gorenjci. Dvaindvajset gorenjskih kmetov in kmetic je za razstavo in ocenjevanje pripravilo 28 izdelkov, od tega največ krušnih in mlečnih izdelkov. Po odprtju razstave bo posvet z naslovom Sirarstvo na Slovenskem oz. o značilnih slovenskih sirih in mlečnih jedeh. V soboto bo podelitev vinskih odličij in srečanje zadružnikov, v nedeljo ob desetih dopoldne slavnostna maša, uro kasneje pa razglasitev rezultatov ocenjevanja mlečnih, mesnih in krušnih izdelkov ter podelitev priznanj. V ponedeljek, zadnji dan razstave, bo dan Srednje vrtnarske, kmetijske in gospodinjske šole Celje. • C. Z. Turistične kmetije na Gorenjskem S turizmom se ukvarja 73 kmetij Kranj - Po podatkih gorenjske kmetijske svetovalne službe je na Gorenjskem 73 kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom. V občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Žiri in Železniki jih je šestnajst, v tržiški občini dve, v občinah Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje in Preddvor štirinajst, v blejski, bohinjski, radovljiški, jeseniški in kranjskogorski občini pa skupno 41. Večina kmetij se ukvarja z oddajanjem sob in apartmajev, nekatere z izletniškim turizmom, nekaj pa je tudi kmetij odprtih vrat. Samo turistične kmetije z območja nekdanje kranjske in tržiške občine razpolagajo s 181 ležišči. Zanimivo je, da se v ponudbi kmetij pojavljajo tudi šotorišča. Sedem gorenjskih kmetij, ki ležijo ob planinskih in izletniških poteh, je že pridobilo naziv "kmetija odprtih vrat". To so kmetije na Javorniku nad Kranjem, v Gorenji Žetini, na Prtovču, v Davči, v Poljčah pri Begunjah in na Koprivniku. • C. Z. V Ljubljani velika razstava psov Rekordno število psov Ljubljana - Kinološka zveza Slovenije bo v soboto in v nedeljo pripravila v športnem parku Slovan na Kodeljevem v Ljubljani 33. mednarodno razstavo psov vseh pasem - CACIB Ljubljana '95. Lastniki iz štirinajstih evropskih držav bodo na razstavo pripeljali 1.423 psov 180 različnih pasem oz. desetih pasemskih skupin FCI. Udeležba bo rekordna, doslej največja v Ljubljani. Pse bo ocenjevalo 21 najuglednejših mednarodnih sodnikov, hkrati bo potekalo še več specialnih razstav za posamezne pasme (pudlje, tenerje, avtohtone istrske in posavske goniče, retneverje, tibetanske pasme, briarde...) in več spremljajočih prireditev. Za odrasle bo vstopnina 600 tolarjev, za otroke in organizirane skupine 300 tolarjev. • C. Z. Zaostrovanje mlečnega pravilnika je dalo rezultate "Črnega" mleka je še zelo malo 87 odstotkov lani odkupljenega mleka je ustrezalo evropskim standardom za predelavo, saj je vsebovalo manj kot 400.000 mikroorganizmov v milili t ru. Kranj - Rejci, ki so še pred leti z mlekom redno "oddajali" v mlekarno tudi na desetine (stotine) milijonov mikroorganizmov v mililitru, so z zaostrovanjem mlečnih pravil (najprej na Gorenjskem, potem pa tudi na državni ravni) odnehali ali pa so prisluhnili nasvetom kmetijske svetovalne službe in se popravili. Prvega julija letos bosta minili dve leti, odkar je začel veljati pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, kije tudi na državni ravni "uzakonil" plačevanje mleka glede na delež beljakovin tolšče ter števila mikroorganizmov v mililitru. Ker so se kmetje zelo hitro prilagodili novim zahtevam, so jim mlečni pravilnik še dvakrat zaostrili -prvič 1. januarja lani in drugič 1. novembra, ko je tudi pri nas podobno kot v zahodnoevropskih državah kot osnova za plačevanje začel veljati prvi kakovostni razred, v katerega spada mleko z manj kot 100.000 mikroorganizmi v mililitru. Slovenija se je s temi spremembami približala evropskim standardom, ki za kravje mleko za konzum dovoljujejo 50.000 mikroorganizmov v mililitru, za proizvodnjo mlečnih izdelkov brez toplotne obdelave in za toplotno obdelano konzumno mleko, smetano in Zasluga rejcev in tudi svetovalne službe Ko je mag. Janez Žakelj z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na enem od sejemskih posvetov govoril o kakovosti mleka v Sloveniji, je poudarit, da so za izboljšanje najzaslužnejši rejci, poleg njih pa tudi kmetijski svetovalci. Slovenska svetovalna služba je namreč v sezoni 1993/94 pripravila 267 predavanj in 36 tečajev o izboljšanju kakovosti mleka, ustanovila in vodila 76 kroikov, posredovala rejcem več kot 10.000 nasvetov, razposlala okoli 12.000 letakov s strokovnimi navodili, objavila 216 člankov v časopisih in strokovnih glasilih... Zaostanek pri maščobah in beljakovinah Slovenske mlekarne so lani odkupile 373 milijonov litrov mleka, ker je skoraj osem odstotkov več kot predlani. Mleko Je vsebovalo povprečno 3,85 odstotka maščobe in 3,21 odstotka beljakovin, s čimer je nekoliko zaostalo za predlanskim povprečjem driav hvropske zveze (4,02 odstotka maščobe in 3,23 odstotka belaj kovin). fermentirane izdelke 100.000 mikroorganizmov ter za proizvodnjo drugih mlečnih izdelkov iz termično obdelanega mleka do 400.000 mikroorganizmov. Včeraj dodatek, danes odbitek Kako je potekalo zaostrovanje meril za oddajanje mleka oz. približevanje evropskim standardom, dovolj pokaže že spreminjanje mlečnega pravilnika. Od 1. julija 1993 do 1. julija 1994 je bil za mleko prvega razreda (od 50.001 do 100.000 mikroorganizmov v mililitru mleka) 10-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, od lanskega 1. januarja do 1. novembra samo še 5-odstotni dodatek, od lanskega 1. novembra dalje pa za takšno mleko ni ne dodatka in ne odbitka. Podobno zaostrovanje bilo v tem času tudi v ostalih mlečnih razredih: pri ekstra (E) razredu so dodatek znižali s 15 na 10 odstotkov, pri drugem razredu so 5-odstotni dodatek "spremenili" v 5-odstotni odbitek... Zaostrovanje je "stisnilo" bakterije Posledice zaostrovanja meril se kažejo predvsem v mikrobiološki kakovosti mleka. 1992. leta je le dobra polovica slovenskega mleka vsebovala manj kot pol milijona mikroorganizmov v mililitru. Leto kasneje je bilo 61 odstotkov mleka v razredih do 300.000 mikroorganizmov, predlani 60 odstotkov v razredih do 100.000 mikroorganizmov in v letošnjih prvih dveh mesecih domala 83 odstotkov. Če upoštevamo, da je po evropskih merilih za predelavo primerno mleko z manj kot 400.000 mikroorganizmu v mililitru, potem je lani že 87 odstotkov slovenskega mleka ustrezalo evropskim standardom, v letošnjih prvih dveh mesecih pa je bilo takšnega mleka več kot 95 oastotkov. • C. Zaplotnik -i Slovenski gozdovi so dokaj dobro ohranjeni MAMICE! OTROŠKA HRANA V 6 RAZLIČNIH OKUSIH MLEKO ZA DOJENČKE BREZ GLUTENA V VSEH TRGOVINAH ŽIVILA KRANJ ,> 1 ff- /j r / t \: "C- \i 0 * Gozdovi pokrivajo že več kot polovico Slovenije Program razvoja gozdov predvideva, da bi do leta 2020 lesne zaloge povečali s 194 na 262 kubičnih metrov drevja na hektar, prirastek s 5,3 na 6,7 milijona kubičnih metrov in največji možni posek s 3 milijonov na 3,8 milijona kubičnih metrov. odstotkih gozdov pa klimats- desetih letih zaradi ekoloških Kranj - Ker je v Sloveniji veliko goratega in težko prehodnega sveta, s tem pa tudi velik delež težko dostopnih gozdov, lastniki v preteklosti niso tako usodno vplivali na gozd kot v večini srednjeevropskih držav. Naši gozdovi so dokaj dobro ohranjeni, še posebej glede pestrosti naravnih drevesnih vrst in različnosti sestojev, močneje je spremenjenih (zasmrecenih) le okoli 15 odstotkov gozdov. Slovenija postaja vse bolj gozdnata država. Gozdovi so pred 120 leti pokrivali 737 tisoč hektarjev ozemlja sedanje Slovenije oz. 36 odstotkov celotne površine, 1947. leta je bilo gozdov že 879 tisoč hektarjev ali 43 odstotkov površine, po zadnjih podatkih pa se razprostirajo že na 1.077.000 hektarjih, kar predstavlja 53 odstotkov ozemlja Slovenije. Kot je razvidno iz programa razvoja gozdov, ki je že nekaj časa v parlamentarni obravnavi, se ta delež v prihodnje ne bi smel bistveno povečati. V skoraj vseh gozdovih (izjema je sedem odstotkov gozdov, ki predstavljajo izjemne varovalne gozdove) je pomembno pridobivanje lesa. Na petini površine gozdov je nadpovprečno poudarjena varovalna vloga gozda, na 16 odstotkih hidrološka, na 14 odstotkih površinu dediščinsko varstvena, na 8 odstotkih turistično rekreacijska, na 20 ka, zaščitna, estetska, poučna, raziskovalna, biotopska... Lesna zaloga slovenskih gozdov je 1990. leta znašala 194 kubičnih metrov na hektar in je bila za 87 odstotkov večja kot 1947. leta, po oceni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa naj bi jo do leta 2020 dvignili na povprečje 262 kubičnih metrov na hektar. Podobno velja tudi za Prirastek: če ie bil 1947. leta ,7 milijona kubičnih metrov in 1990. leta 5,3 milijona, naj bi f)o napovedih strokovnjakov eta 2020 dosegel 6,7 milijona kubičnih metrov. Največji možni posek, ki se je v osem- problemov in pojava t.i. umiranja gozdov zmanjšal skoraj za petino, naj bi v četrt stoletja presegel dosedanji največji možni posek in narasel na povprečje 3,6 kubičnih metrov letnega poseka drevja na hektar. Starost in debelina gozdnih dreves v Sloveniji še nista najboljši. Preveč je odraščajočih sestojev, premalo pa odraslih, predvsem starejših M prebiralnih sestojev. V gozdovih primanjkuje debelega drevja, ki zagotavlja kakovost, visok vrednostni prirastek ter biološko in mehansko stabilnost gozdov. • CZ. Kmečke žene Na izlet v Benetke in v dolino Soče Naklo, Kranj - Nakelski odbor kranjskega društva kmečkih žena organizira v petek, 5. maja, izlet v Benetke. Izletnice se bodo z avtobusom odpeljale do Portoroža, se vkrcale na katamaran Prince of Venice in odplule v Benetke, kjer si bodo ogledale zanimivosti mesta. Cena izleta je 6.000 tolarjev in vključuje prevoz z avtobusom in katamaranom, okoli 20 mark pa bo treba doplačati še za vožnjo ladje po kanalih. Izlet bo le v primeru, če se bo prijavilo vsaj 40 izletnic. Če bo prijav premalo, se bodo kmečke žene lahko prijavile za izlet na Primorsko in v dolino Soče. Izlet bo V ponedeljek, 8. maja. Udeleženke si bodo v Ajdovščini ogledale gojenje gob ostrigarjev in shiitake, v Vipavi mestne zanimivosti in razstavo starega pohištva, v Kobji glavi pršutarno in v Bovcu muzej prve svetovne vojne. Cena izleta je 3.100 tolarjev in vključuje tudi vstopnino in kosilo. F.nak izlet organizira v sredo, 10. maja, tudi odbor Sloga. Za vse izlete sprejema prijave kmetijska svelovalna služba (tel. 242-736) do torka, 25. aprila. • C. Z. UREJA; Vilma Stanovnik Uški padalci so včeraj odpotovali na svetovno prvenstvo v parajskiju v Ameriko AVBLIEVA BO BRANILA NASLOV PRVAKINJE Naši tekmovalci so na svetovnih prvenstvih v paraskiju dosegli že vrsto Mali po kolajne - Tekmovanje na tri tisoč metrih višine je za večino uspehov, zato so se tudi v Ameriko evropskih ekip še neznanka , 21. aprila - "Po lanski uspešni, vendar dolgi in naporni *toni, so tekmovalci dobili tri mesece počitka, od januarja **prej pa se na treningih in tekmah pripravljamo za nastop na plovnem prvenstvu v paraskiju, ki se konec tedna začne v ^ovvbirdu v državi Utah v Ameriki. Tekmovanje bo potekalo *? višini, ki je dosedaj tako mi kot naši najhujši konkurenti vino vajeni, vendar računamo, da bi z dobrimi skoki lahko plovno dosegli nekaj vidnih uvrstitev, se pravi uvrstitev med r^terico," je na torkovi tiskovni konferenci v restavraciji na tališču v Lescah dejal trener leskih padalcev Drago Bunčič. ' v enajst članski ekipi, ki je ?*to včeraj z brniškega letališča odpotovala proti Ameriki, so £rekaljeni tekmovalci na čelu z p°ttianom Pogučarjem, Branjem Mirtom ter Ireno Avbelj, pa tudi mladi rod leskih padal-pey Roman Karun, Matjaž stavec in Tadej Pristavec, ki |?a ima že tudi vrsto lepih ^ednarodnih uspehov. I Ker je tekmovanje v paraski-^ kombinacija dveh športnih jj'sciplin, tekmovanja v skokih Ia cilj in tekmovanja v velesla-0lAu, so imeli leski padalci ' adnji mesece treninge tako ^koč ves dan. Dopoldne so s00" vodstvom trenerja naše B ?enske smučarske reprezen- tance Jerneja Plajbesa trenir-P|j na smučišču (brezplačni na jiening so jim omogočili ivanjski Gori, na Voglu in um v*r'§ki planini), popoldne pa so čakali. "Zaradi spremenjenih Pravil v paraskiju bolj pomem-PjJ kot včasih (ko so se lotevala mesta uvrstitve, sedaj |«*a so pomembni zaostanki) E°staja veleslalomski nastop, i^ato so naši tekmovalci letos iVeliko trenirali prav smučanje, SaJ so vsi odlični padalci," je P°vedal vodja ekipe Srečo ledven. Velik problem pred odhodom na svetovno prvenstvo je bil tudi denar, saj je pomočnik trenerja Darko Svetina poudaril, da je to eno dražjih tekmovanj, ki se ga udeležujejo leski padalci, saj vsak potrebuje tako celotno opremo za smučarski kot padalski nastop. Dolga je tudi pot in brez pomoči številnih sponzorjev (Elan, Alpina, Mont, Almira, Boris Strel,...) in Ministrstva za šolstvo in šport ne bi šlo. Vendar pa je tekmovanje v paraskiju eno tistih, kjer so naši tekmovalci že dosegli lene uspehe, saj so osvojili vrsto koljan ID drugih odličnih uvrstitev. Samo na zadnjem, 4. svetovnem prvenstvu, ki je bilo pred dvema letoma v Flachau je Irena Avbelj osvojila naslov svetovne prvakinje v kombinaciji in drugo mesto v skokih na cilj, Matjaž Pristavec je osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v kombinaciji, Roman Karun pa je bil prav tako v mladinski konkurenci drugi. Ekipa v postavi: Pogačar, Mirt, Karun in Pristavec pa je osvojila prvo mesto v skokih na cilj in tretje mesto v kombinaciji. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras Tudi letos fantje pred odhodom pa in Irena pričakujejo dobre rezultate, so mlajši člani ekipe povedali: Irena Avbelj: "Priprave so bile I sicer kratke, a zelo kvalitetne. Moja I slabša disciplina je še vedno smučanje, zato bom morala dobro skakati in čakati na napake drugih. Še nikoli nismo tekmovali na višini 3000 metrov in zato bo to za nas nekaj novega. Teiko bo ubraniti naslov svetovne prvakinje, vendar pa računam na uvrstitev do desetega mesta." Tadej Pristavec: "Na pot sicer odhajam kot najmlajši in najmanj izkušen tekmovalec, vendar pa mislim, da sem letos zelo napredoval tako v skakanju kot v smučanju. Če bom nastopil, se bom potrudil, da bom čimmanj zaostal na veleslalomu, potem pa poskušal čimbolje skočiti. Nastopam lahko še v mladinski konkurenci." Matjaž Pristavec: "Naslova svetovnega mladinskega prvaka v paraskiju iz Flachaua ne bom mogel braniti, saj sem le prestar in bom nastopil le v članski konkurenci. Veliko sem treniral smučanje, tako da računam na uvrstitev med petnajsterico, nato pa bom v skokih lovil konkurente in morda mi bo z nekaj sreče uspelo poseči tudi po najboljših mestih. Vem pa, da imajo srečo le dobri in naša reprezentanca to je." Roman Karun: "Glede na moje smučarsko znanje lahko realno pričakujem, da se bom na tekmovanju uvrstil nekje med petnajstim in dvajsetim mestom. Za skakanje sem zelo dobro pripravljen, zamenjal pa sem tudi padalo in tako mislim, da bo šlo vse po načrtih, ludi jaz zaradi let ne bom več mogel nastopiti v mladinski konkurenci." vabila, prireditve rka ««Miimrcairiirrj Telovadni nastop Športnega društva Kranj - Danes, z začetkom DIDAKTA ZA A LIGO P 18. uri, bo v športni dvorani na Planini telovadni nastop, na *aterem se bodo s svojimi programi predstavili člani Športnega ^uštva Kranj. Nastopili bodo predšolski otroci, deklice v športni 'trnićni gimnastiki, deklice v parterju in na orodju ter drugi le|ovadci. • V.S. p teniški turnir v Preddvoru - Na teniških igriščih hotela Bor v reddvoru bo jutri, 22. aprila, II. tradicionalni otvoritveni teniški Urnir za prehodni pokal Živil. Turnir je odprtega tipa, nastopale P* bodo dvojice. Za turnir se je moč prijaviti še danes, 21. aprila, lteI 45 080, fax 45 370), ko bo ob 20. uri žrebanje. • V.S. j Šahovski turnir drugokategomikov - Šahovska sekcija Toma fupana bo organizirala drugokategorniški turnir za osvajanje I. *alegorijc. Turnir se bo začel v torek, 25. aprila, ob 18. uri v Pr°storih Šahovske sekcije, prijave in informacije pa do 24. aprila 55rejema Aleš Drinovec po telefonih 47-375 doma in 221-321 (int. ™3 v službi. • A.D. l i?X°memi spored - Ker bo v sredo, 26. aprila, zvečer v Zagrebu ^litikacijska tekma za EP Hrvaška - Slovenije, bo večina tekem N»irir°8a v l* SNL odigranih že danes in jutri. Tako bo ekipa Živil y*Wa že jutri gostila ekipo Izole. Tekma se bo začela ob 16.30 uri. e, *■ SNL Napredek iz Domžal v nedeljo ob 16.30 gosti Dravo, SN?a "* Mengša Pa odhaja na gostovanje v Turnišče. V 3. Je ekipa Triglava • Creine v nedeljo gosti Telmont, Jesenice pa jp ^tri gostujejo v Radomljah. V gorenjski nogometni ligi kadeti grajo tekme jutri ob 10. uri, mlajši dečki pa ob 14.30 uri (razen Pšenice - Lesce Bled Stiks ob 10. uri in Triglav Creina B - Živila alelo ob 13. uri). Člani igrajo redno kolo jutri ob 16.30 uri, edino ■ lsoko in Bitnje začneta tekmo ob 17. uri. Starejši dečki bodo ^.rah v nedeljo ob 10. uri ali v četrtek, 27. aprila, (edino Trboje in J?*0 igrata to kolo šele v nedeljo, 4. junija), mladinci pa bodo lQat*o kolo igrali to nedeljo, 23. aprila. Vse tekme se začenio ob sta IS* Prav tako v neoeljo, pa bosta tekmi 4. kola selekcij , arejših dečkov med reprezentancama Gorenjske in Kopra (ob u-,n 11 -30 uri) na igrišču NK Visoko na Visok« cem. V.S. o-Jo^omem/ spored - V I. državni ligi za ženske ekipa Kranja Ro« a na gostovanje v Žalec. V II. državni ligi za ženske Sava Pa*Jtpri Poliu' Pl»nin» Kranj gosti Zagorje, v soboto ob 18. uri P se bosta v Škofji Loki pomerili ekipi Lokastara in Kranja B. (neHi111- državni ligi za moške so: Radovljica Š. Bled - Mokrec B Dn ia 00 10- uri)' Kodeljevo B - Preddvor Gorjanc, Sava Kranj -in v Zabnica (sobota ob 18. uri), Šešir B - Jezersko. Danes, jutri "v nedeljo bodo igrali tudi kadeti in starejše deklice. Najbolj Pori pa DO Julrl zvečer * začetkom ob 20. uri v dvorani na kon?U- V *kofJ' Loki' kJer ekiP" Seširja v prvi tekmi polfinala nenice gosti Delmar iz Izole. Obe ekipi imata ambicije postati J Prvoligaš. • V.S. ^kja 'sPored■ Balinarii v super ligi bodo igrali drugi krog. BnT T*a'e Mmi Casinoja Sara ponovno igra doma, tokrat z krn 0tn' Tekma bo jutri popoldne, začela pa se bo ob 15. uri. Drugi Si, 8 '6rajo tudi v I. ligi. Radovljiški Feroles gostuje v Ljubljani pri Pr£5r?fu Slogi, kamniški Virtus pa pri Jadran Pati v Izoli. Ekipa Prt 7 e8« doma gosti Sovič, Huje pa odhajajo na gostovanje v Bki anck Na Jesenicah igrata ekipi Jesenic in Planinca iz Ilirske ^ -iricc. Vse tekme se začnejo jutri ob 9. uri. S I. krogom pa Lii,K?Jajo ,ckmovanja tudi balinarji v drugi ligi. Bistrica gostuje v Ora11 pri Svobodi, Tele TV Rogovila gostuje v Polhovem Tr? a ' cdino drugoligaško srečanje na Gorenjskem pa bo v ICu- kjer domača ekipa Tržiča gosti Bičevje. • V. S. l^dbojkanki turnir veteranov - V dvorani na Planini v Kranju odJu|", 22. aprila, z začetkom ob 9. uri, tradicionalni tretji n°jkarski turnir veteranov. Ljubitelji odbojke vabljeni! • V.S. Radovljica, 21. aprila - Košarkarji Didakte iz Radovljice so se po zmagi v Celju konec prejšnjega tedna uvrstili v kvalifikacije za vstop v A- 2 ligo. Kvalifikacijsko tekmo bodo igrali z ekipo KK Jezice, prva tekma pa bo danes ob 19. 30 uri v Ljubljani. Že v sredo, 26. aprila, ob 19.30 uri bo v dvorani OŠ Antona Tomaža Linharta v Radovljici povratno srečanje. Igra se na dve zmagi. Če Didakti uspe v kvalifikacijah zmagati, bo to največji uspeh radovljiške košarke v njeni skoraj 40-letni zgodovini. • V.S. (UTiETiKfi mtmmmmaunnn PETA ZMAGA ŽTVKA Tržič, 18. aprila - Tržiški organizatorji so uspešno "spravili pod streho" že deseti, jubilejni Bergantov memorial, ki se gaje udeležilo blizu 250 tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Tekmovanje je pritegnilo tudi veliko pozornost Tržičanov, ki so s Športnim navijanjem po vsej dolžini 10-kilometrske proge posebej navdušeno spodbujali najboljše v moškem teku, kjer je svojo peto zmago zabeležil naš znani atlet Romeo Živko, ki pa je imel tokrat močne konkurente, posebej v mladem novomeškem atletu Matjažu Fabjanu, ki je zaostal za časom Romea Živka 31:10,96 le za sekundo in 22 stotink. Igor Šalamun (Tam Maribor) je bil tretji. Med ženskami na 5 km progi je zmagala Silva Vivod (Tam Maribor) Ered Matejo Udovč (AK Novo mesto) in Veroniko Bohinc iz jubljane. Obenem s tem je potekalo tudi VI. odprto prvenstvo Slovenske vojske Gorenjske ter II. odprto prvenstvo OŠ Slovenije v štafetnem teku. Več o dogajanju v Tržiču in podrobnejše rezultate pa bomo objavili v torkovi Stotinki. • J. Kikel w$tirpolo mmmmmmnnn POKALNA SREČANJA Kranj, 21. aprila - Vaterpolisti so v sredo igrali prve četrtfinalne tekme za pokal. Kranj 90 ie gostoval pri Okolju v Portorožu in ga premagali z 20:6. Vaterpolisti Triglava pa so gostovali v Mariboru in v zimskem bazenu Pristan premagali Probanko Leasing Maribor z rezultatom 16:8. Povratna srečanja bodo v soboto, 22. aprila, ko ob 20. uri v pokritem olimpijskem bazenu v športnem centru Kranju Triglav gosti Probanka Leasing Maribor, ob 21.15 uri pa Kranj 90 Okolje. • J. M. PLEZALCI V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 20. aprila - Konec tega tedna se bo s prvo člansko tekmo začela tudi letošnja tekmovalna sezona v športnem plezanju za državno prvenstvo. V celoletnem koledarju je 19 tekmovanj (po 6 tekem za mlajše in srednje kategorije), od cga je 7 tekem za starejše (članske) kategorije. Prva tekma bo v nedeljo, 23. aprila, na umetni steni v športni dvorani Poden v škofji Loki. Nastopili bodo prav vsi najboljši slovenski športni plezalci. Za državno reprezentanco bo to zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom, ki bo v začetku maja v Ženevi, ludi zaradi tega bo tekma v Škofji Toki zelo zanimiva, saj bo izbirna za še eno mesto v moškem in prav tako za šc eno mesto v ženskem delu reprezentance, Nedeljska tekma v dvorani Poden se bo začela s kvalifikacijami ob 11. uri, finale najboljših pa bo ob 19. uri. • Tomo Česen Olimpija Hertz znižala vodstvo Acroniksa Jesenic na 2:1 JESENIČANI CELIJO RANE Jesenice, 21. aprila - V 3. tekmi končnice državnega hokejskega prvenstva sta Olimpija Hertz in Acroniks Jesenice igrala v Tivoliju. Zmagali so Ljubljančani, ki so gol železariev napolnili v zadnji tretjini, ko so poškodovanim Jeseničanom pošle moči. Tekma v Tivoliju se je začela podobno kot zadnja na Jesenicah, ko je bil pritisk z obeh strani močan, vendar so obrambi in vratarja odlično opravili svoje delo. Edini pobeg je v začetku srečanja uspel Sašu Pretnarju, ki je podal do Dejana Varla, ta pa je zatresel mrežo vratarja Reddicka. Vil. minuti je bil za Olimpijo Hertz uspešen Daniels, tako daje bil rezultat po prvi tretji izenačen 1:1. V drugi tretjini so Jeseničani dobro začeli, nato pa je Olimpija vse bolj pritiskala, Jeseničanom pa so pohajale moči. Rezultat tega je bil tudi "nesrečni" gol Tišlerja, ki je Bratašu padel za hrbet, ko pa ga je branilec Pajič skušal ustaviti, pa je zdrsnil v mrežo To je bil tudi edini gol v drugem delu srečanja. Vodstvo pa je kot kaže zelenim dalo poleta, Jeseničani pa so zadnjo tretjino odigrali slabo, čemur je bila vzrok tudi poškodba Rahmatulina, in na koncu izgubili s kar 5:1 (1:1, 1:0, 3:0). "Po prihodu na Jesenice smo se skoraj do polnoči zadržali v bolnišnici, saj sta se poleg Rahmatulina poškodovala še Kozar in Mlinarec, naš zdravnik pa je v Kanadi. Tako so naša najhujša težava pred četrto tekmo poškodbe, vendar pa volje in moči nismo izgubili," je povedal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. Vstopnice za današnje srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri, bodo pri blagajni v prodaji od 15. ure dalje. Direktnega prenosa tekme ne bo, bo pa posnetek v večernih urah. V nedeljo bo peta tekma v Ljubljani. • V. Stanovnik Mravlje teče po Sloveniji - Ultramaratonec Dušan Mravlje je seriji svojih tekov v vseh mogočih smereh prek Slovenije ta teden dodal še tako imenovani Mobitelov tek. V ponedeljek je na 472 kilometrov dolgo pot start al v Murski Soboti, zaključil pa jo bo v nedeljo v Portorožu. Delček poti ga je v sredo popoldne in v četrtek dopoldne vodil tudi po Gorenjski, ko je prek Kamnika pritekel v Kranj. Na Slovenskem trgu v Kranju so ga pričakali številni domačini, del poti pa so z njim tekli tudi znani Slovenci. Dušan je po več kot dvesto kilometrih teka v Kranju povedal, da se ne počuti še nič utrujenega, in da mu je tek prek Slovenije le priprava za 5 tisoč kilometrov dolg tek, ko bo letos poleti še z nekaterimi ultramaratonci iz vsega sveta tekel čez ameriško celino. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik MARKIČ IN KOGOJEVA TRETJA Tržič, 18. aprila - Minulo soboto je bil v Hočah pri Mariboru mednarodni kvalifikacijski turnir v akrobatskem in plesnem ročk and rollu. Na njem so nastopili tudi mladi tržiški tekmovalci in plesnega studia M. V hudi konkurenci 30 plesnih parov sta pri mlajših mladincih nastopila Jure Markič in Melanija Kogoj in zasedla odlično tretje mesto. Žiga Dolhar in Karmen Markič pa sta bila v kategoriji starejših pionirjev četrta. • V. S. IGRANJE TENISA NA PEŠČENIH IGRIŠČIH - V lepem, mirnem okolju, na gozdni jasi. v vročini v senci, zvečer pod lučmi, kadarkoli brez nepotrebnih gledalcev, možen je tudi sprehod po gozdu ob jezeru. Se priporočamo TENIS IGRIŠČA Jenkole, Prebačevo, telefon: 326-426. ALPETOUR potovalna agencija POTOVALNA AGENCIJA P.O. KRANJ 64000 KRANJ Mirka Vadnova 8 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALIST Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VI. oz. V. stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri -1 oz. 3 leta delovnih izkušenj na sorodnih nalogah - vozniški izpit B kategorije - aktivno znanje slovenskega jezika Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema Splošni sektor Alpetour Potovalna agencija Kranj, Mirka Vadnova 8, osem dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. KOMENTAR Lov na izgubljene duše Jože Novak, zunanji sodelavec "Meni avto, tebi avto" I Vine Bešter, zunanji sodelavec Pomlad je prinesla tudi v politiko neka-tere spremembe. Sedaj so v modi kazenske ovadbe. Tako je Zmago Jelinčič pred kratkim vložil kazensko ovadbo zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Že prej je kriminalistična služba vložila še druog ovadbo proti podpre-dedniku LDS dr. Petru Tancigu. Kriminalisti so Tancia ovadili, ker je kot minister namenil denar iz proračuna za nezakonito financiranje Zelenih. Matjaž Gerlanc je vložil kazenske ovadbe še proti Jožefu Školču, predsedniku parlamenta, ministru Šteru in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Na velikonočni petek je kriminalistična služba ovadila nekdanja ministra Igorja Bavčarja in Janeza Janšo, ter njuna sodelavca Ludvika Zvonarja in Franca Kosija. Poleg njih pa še Nicholasa Aleksandra Omana in Grka Constantina Defermosa. Kazenske ovadbe so kriminalisti vložili v Kopru. Ovadili so jih zaradi nedovoljene trgovine z orožjem. Kot je povedal koprski okrožni državni tožilec Primož Trebežnik ima ovadba oznako uradna tajnost - strogo zaupno. Velikonočna ovadba v Kopru odpira vrsto vprašanj, predvsem zato, ker so se v javnosti že pojavili nekateri dokumenti, na osnovi katerih je mogoče rekonstruirati celotno zgodbo o orožju na brniškem letališču. Orožje je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, ki je sedaj tudi vložilo ovadbe, kar je gotovo največji absurd v celotni zgodbi. Posrednik in koordinator operacije Brnik je bil Nikolas Aleksander Oman. Januarja 1992 je v luko Koper prispela pošiljka 47 zabojnikov, v katerih je bilo 13 tisoč pušk Kalašnikov in približno 7 tisoč pištol Makarov. Ministrstvo za notranje zadeve je orožje kupilo za Muslimane. Transport orožja in Kopra na Brnik je spremljala specialna enota policije pod vodstvom šefa specialne enote Vinka Bezni-ka. Večji del orožja je policijsko ministrstvo poslalo na Hrvaško in v Bosno. Nekaj kontejnerjev orožja je po dogovoru z Beznikom na vojaškem delu brniškega letališča shrani takratni poveljnik TO za Gorenjsko Bojan Šuli-goj. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov je Šuligoj o tem takoj obvestil takratnega načelnika RŠ TO Janeza Slaparja, ne pa ministrstvo za obrambo. Šele v začetku aprila 1992 je Šuligoj obvestil ministrstvo za obrambo in sicer državnega sekrearja Mirana Bogataja. Ministrstvo za obrambo je potem nekaj policijskega orožja prodalo, ker je bilo to pogoj, da je od istega dobavitelja lahko dobilo že plačane protiletalske rakete. Zato je mogoče sklepati, da so bile velikonočne ovadbe vložene zaradi političnih razlogov, ker bi drugače kriminalisti najprej vložili ovadbe proti Bezniku in Šuligoju. Republika je v nedeljo celo na svoje plakate napisala debelo laž, da je tovore z orožjem spremljal Janez Janša, kar je dokaz več, da imajo ovadbe politično ozadje. Verjetno Republika objavlja debele laži zato, ker je predsednik društva novinarjev Slovenije tudi član uredništva Republike. Poleg tega pa je očitno, da se v LDS hočejo znebiti tako Igorja Bavčarja, kot tudi zaustaviti naraščajočo popularnost Janševih socialdemokratov. Po informacijah iz LDS so Bavčarju zelo zamerili, ker je nasprotoval vrnitvi vojnega zločinca Aksentijeviča v Slovenijo. Poleg tega pa je v LDS nastala prava panika, ko so zvedeli, da imajo socialdemokrati že več kot 13 tisoč članov. Zato se je Gregor Golobic lotil lova na izgubljene duše. Pred kratkim so mnogi dobili njegovo pismo s priloženo položnico, čeprav niso člani LDS. Tako je začela razpadati tudi partija. "Ko bom bil velik, bom bil Župan," bo počasi tudi v vrtce zanesena sintagma sicer spočeta na osnovi izkušenj prvih štirih mesecev vladanja. Pa čeprav vam zna pre-nekateri novoustoločeni vladar potožiti, da ima z županovanjem kup problemov in ga počasi že začenjajo zajedati tipični simptomi managerskih bolezni, jih ta hip v Sloveniji ni prav veliko, ki bi dvignili roke rekoč "ne grem se več". Prav neokusno že postaja tarnanje nekaterih županov, češ država ni pripravila tega, ne uredila onega. Direktorji 147 novih slovenskih podjetij so pač, če stojijo na realnih tleh, morali že pred volitvami vsaj približno vedeti, da gredo v pravni kaos. S tem sicer ne gre prav v ničemer opravičevati države, ki je (oh, kolikokrat ie po-tarnano) v lokalno samoupravo stopila (skorajda) popolnoma nepripravljena. Takšna je praktično še danes, samo spomnimo se nedavnega vseslovenskega posveta na Brdu, kjer naj bi prislonim šefom upravnih enot in županom ob aktualnih problemih predvsem svetovali v konkretnih stituacijah pa so prisotni komunalni in državni oblastniki poslušali večinoma "ustavna razmišljanja". Je pač veliko lažje biti splošen kot konkreten, zato prav nič ne preseneča, če bo udeležba na takšnih prireditvah vedno manjša. So pa, vsaj nekateri, gorenjski župani vzeli svoje vladanje hudo zares. Celo tako močno, da se učijo povsem podjetniških potez. "Ja, saj nismo prav nič drugega kot direktorji podjetij," je pred dnevi zavzdihnil eden izmed peterice novih kranjskih županov, ki je sicer v zadnjih dneh postal aktualen zaradi svojstvenega načina reševanja polnjenja občinske blagajne. "Potrebujemo denar, zato sem iz voznega parka nekdanje skupne kranjske občine vzel avto (lado karavan), ki bo sicer naš del v kasnejši delitveni bilanci," pravi prvi mož Cerkelj Franc Čebulj. Pa si župan ni pridržal avtomobila za svoje protokolarni potrebe, pač pa ga je (proti plačilu seveda) oddal šefu kranjske upravne enote Me-todu Ferbarju za potrebe inšpekcij. "Denar ie denar,' pravi Čebulj in dodaja, da bo potrebno ubrati vse mogoče poti, če bodo hoteli kol občina finančno preživeti-Vsaj prvi Čebuljevi potezi sto že sledila tudi Miran Zadhi-kar (škoda forman) in Janel Štular (Volksvvagnova jetta), ki sta si ravno tako na račun delitvene bilance izposlovala avtomobila, kranjskemu Županu bo ostal modri Passat, le šenčurjanski Franc Kern je zaenkrat v zvezi z občinskimi avtomobili še tiho. Pa so avtomobili zgoi) ilustracija, kajti celotna občinska razporoka šele prihaja in z njo tudi posamezn} (preveliki?) apetiti. Počakaj-mo, bo kmalu jasno. PREJELI SMO Odprto pismo županu Radovljice in direktorici Komunale Radovljica Sme tanka kriza O smetarski krizi v občinah Bled, Bohinj in Radovljica lahko govorimo od takrat, ko je bil ustanovljen krizni štab. Vzroki za krizo Do kriznega stanja je prišlo zato, ker odgovorni (predstavniki občine in komunale) niso sprejeli pravočasno pravilnih odločitev. Zavajanje javnosti Direktorica Komunale Radovljica je lani preko javnih medijev (radio in tisk) seznanila občine in širšo slovensko javnost, da imajo neprekosljiv sistem za ugotavljanje, katere predvidene lokacije za deponijo smeti v radovljiški občini niso primerne. Sistem je bil tako dovršen, da ob koncu leta nobena lokacija ni izpolnjevala pogojev. Morda bi bilo smiselno postaviti drugače oblikovano vprašanje: Katera lokacija izpolnjuje pogoje za gradnjo deponije za odlaganje smeti. Sizifovo delo Da občani Radovljice ne bi bili prepričani, da administrativni del komunale Radovljica nič ne dela, so le ti vneto pisali predloge za občinske odloke o zajetju voda, o prodaji prsti in najbleščečejšega o obveznem kompostiranju. Vse lepo in prav, če bi te odloke kdo upošteval, pa jih ne, niti občani še manj pa delavci komunale. Izsiljevanje Krizna situacija ima za akterje kar nekaj prednosti, lahko izsiljujejo občane z zviševanjem cen, opravičujejo svoje slabo delo, izsiljujejo občinske proračune in ne nazadnje izsiljujejo državo, da naj pomaga pri rešitvi nastale situacije. Torje je v interesu akterjev, da kriza čim dalj traja posebno še za to, ker v kriznem obdobju ni potrebno upoštevati načel demokracije. Odločitve se sprejemajo v ozkem krogu, javnost je izključena. Tako je vsaka določitev zelo dobra, saj ni izpostavljena kritiki javnosti. Rešitev Ker občino Radovljica v kriznem štabu predstavljajo ljudje, ki so krizo povzročili, je malo upanja, da jo bodo odpravili, če je niso znali preprečiti. Smetarska afera Smetarska kriza pa se lahko prelevi v smetarsko afero, če se začno postavljati akterjem malo manj prijetna vprašanja: - kolikšna sredstva so bila porabljena za raziskave? - kakšni so rezultati raziskave? - ali smo res tako bogati, da bomo smeti izvažali v Evropo? - kolikšna je odgovornost predstavnikov občine in komunale? Na koncu pa bi zastavil članom kriznega štaba iz Radovljice in nosilcem odo-vornih nalog na področju odvoza smeti vprašanje, če imajo kaj osebne vesti in profesionalne časti. Nova vas, 18. aprila 1995 Jože Kristan Bohinjske težave s simboli (2) Odgovarjam na članek, ki ga je g. Črtomir Frelih objavil 14. aprila 1995 v Gorenjskem glasu pod istim naslovom. G. Frelih "akademsko" odgovarja na moje besede, ki naj bi jih izrekel na 4. seji občinskega sveta. G. Frelih mora vendar ločiti, kaj je avtorski zapis in kaj je novinarski povzetek nekega dogajanja. Ko bi bil g. Črt prisoten na omenjeni seji, bi verjetno drugače sodil besede "krošnjarjenje po časopisih". Te besede so omenjene v članku Naš grb, ki je bil objavljen v časopisu Slovenec dne 8. novembra 1994. V tem članku Valt Jurečič opisuje, kako izbiramo državne simbole. Če se g. Frelih s tem ne strinja, naj se obrne na omenjenega avtorja. PODLISTEK - 3 Iztok Pripravil Ivan Franko Sklepni boji 9. korpusa Slovenske NOV za osvoboditev in priključitev Trsta in Slovenskega Primorja V spomin na dneve, koje 31. divizija dosegla etnične meje, Sočo, zavzela Gorico, Tržič in se na Soči srečala z zahodnimi zavezniki. ^-^^ Ta članek sem prebral m seji sveta in sem opozarjal, da se moramo odločiti za ustrezen atribut občinskega grbo, katerega naj nato oblikujejo za to usposobljeni ljudje, g predlogom nisem uspel, vendar za to ne mislim žaliti svet ali celo Bohinjce, kot si to privošči akademski grafik' specialist g. Črtomir Frelih. Ker je g. Frelih po roaml Bohinjec, lahko kar doma v\ svojem rodnem Nomenju razloži svoje poglede. 0 G. Frelih nam v svojernh zapisu ponuja še svoj pre-" dlog grba in zastave občitltH Bohinj v "obliki simbolnek praznine, ki Bohinjcu vzpostavi odnos do sira in drugih t dobrin, svetniku pa do ob-b čine in občanov". r Zakaj avtor ne označi sirn'^ bolno tudi župana? Mogočep pa bi bil zanj simbol polnostin ali koncentrirane gostote jft obliki "črne luknje", ki /J? vzpostavljala odnos do mod' rosti, izkušenosti in tolerant"* nosti. F Popolnoma razumem avtorjevo ogorčenje nad tem>n da je bila baje strokovni komisija, katere član je bi'p tudi on, le komisija za odpif'v Nadaljevanje na 25. stranic f t k r h l ( / Drugi del ofenzive - operacija "Winterende" (konec zime) se je začel istega dne kot prvi, trajal pa je tja do 6. aprila. V začetku se ga je s sovražnikove strani udeleževalo kakih 23000 mož, kasneje pa so tem poslali v Cerkljanskega še nekaj tisoč vojakov v okrepitev. Tudi v tem primeru je šlo za obkoli-tev in sicer glavnine 9. korpusa na območju Trnovskega gozda, Vojskega, Čepovanske doline in Banjške planote. Kljub veliki sovražnikovi premoči - v obroču se je znašlo 4000 do 5000 borcev, izmed katerih pa jih je bilo le kakih 3000 iz operativnih enot, so se brigade za vsako ped zemlje odločno upirale. Najhujši boji so divjali na območju Sinjega vrha med Colom in Otlico. Ta vrh, ki so ga branile enote Bazoviške in Gradnikove brigade je v teh dneh šestkrat spremenil svojega gospodarja. Prešernova brigada je imela hude boje na Trnovem nad Gorico z mnogo močnejšimi kozaškimi enotami, ki so jim poleg topništva pomagali tudi tanki. Navzlic temu se je postopoma umikala čez Lokve v globino Trnovskega gozda šele potem, ko ji je zagrozila obkolitev, in ko je sovražniku prizadejala hude izgube. Od Vojkove brigade je na Banjški planoti ostal le en bataljon, ker so druga dva poslali pred Trnovo in Sinji vrh. Pritisk 24. brigade gorskih lovcev SS pa je bil prehud, da bi bataljon po preboju 2. brigade V D V, ki je dotlej tudi bila na Banjški planoti, vzdržal sovražnikove napade in se je moral umakniti. Ko pa se je z Vojskega umaknila Gregorčičeva brigada, je sovražniku do 30. marca uspelo stisniti glavnino 9. korpusa na zelo majhen prostor na območju Pre-dmeje, Otlice in Mrzle rupe. Najhuje pa je bilo to, da je obkoljenim borcem primanjkovalo streliva in hrane. Paziti je bilo treba že na vsak naboj. V nekaterih enotah je na posamezno puško prišlo le po pet in še manj nabojev. Čeprav so tudi hrano varčevali in so borcem že vrsto dni delili čedalje bolj mršave obroke, jo je kmalu povsem zmanjkalo. Zavezniških letal zlepa ni bilo blizu, če pa so le kdaj priletela in kaj spustila s padali, je bila to za tolikšno število ljudi le kaplja v morju. Borci so si tešili lakoto z vsem, kar jim je prišlo pod roke - celo s črvivimi kožami že nekaj tednov poprej pobitih živali in z brstjem. Sovražnikovo poveljstvo, ki je obroč okrepila še z nekaterimi novimi enotamije bilo prepričano, da obkoljenemu korpusu ni več rešitve. Pripravljalo se je na zadnji naskok, ki naj bi mesec dni pred koncem vojne zbrisal 9. korpus s spiska enot NOV in POJ. To pa so bili računi brez krčmarja. Naši borci, navajeni na hude čase in tudi sovražnikove obroče, so imeli dovolj moralne moči, da se kljun pomanjkanju streliva in splošni izčrpanosti izognejo koncu, ki jim ga je tako načrtno pripravljal sovražnik. Enaintridesetega marca ponoči so se prebili v treh kolonah. Prva kolona (italijanski brigadi Bruno Buozi in Guido Piccelli) se je spretno izogibala sovražnikovim položajem in brez strela prispela čez Trnovski gozd na Banjško planoto. Druga kolona (31. divizija brez Gradnikove brigade) je odšla v preboj po silno tvegani poti med Idrijo in Črnim vrhom, toda tam je sovražnik ni pričakoval in kolona je skoraj brez bojev prispela na cilj. Tretje kolone (30. divizij*, štabom 9. korpusa in Gradj1 kovo brigado) pa ni spremM la tolikšna sreča in je 1. aPrlj v zgodnjih jutranjih urah območju Vojskega zašla fH& sovražnikove zasede. K'm občutnim izgubam so fm enote z jurišem potisnile sm ražnika z bližnjih gričev, pa zavračale njegove napa1', do noči, ko se se zbral? .,' prek Idrijce odšle na Šerit*'1 ko gorsko planoto. j Senadeljtf ODMEVI Z RADIA KRANJ Čas sprememb jPeter dcjflrrcir, direktor Htzdia JFCranj Vzrok za vse večje nezadovoljstvo Upokojencev razlaga Peter Čolnar v Odmevih dogodkov na Radiu Kranj v tystvu, da gre za čas sprememb. I Dejstvo je, da so se pokojnine v kratkem le dvakrat znižale. Vsekakor je osnovni vzrok v stanju, da Srno država z najmlajšimi in i^jbolj Številnimi upokojenci .Kar nekaj Časa je tako °ivši Peterletovi kot obema Drnovškovima vladama uspevalo razreševati nakopičene zaposlitvene in Proizvodne probleme z Množičnim upokojevanjem. Očitno prihajajo sedaj na ^iZo vse pogosteje računi Za takšno početje. Nekateri Upokojenci so še vedno na svojih sposobnosti. Namesto da bi prispevali v Pokojninski žakelj, iz njega ^mljejo. Pogleimo samo nekatere Posebnosti, s katerimi se drugim državam ni treba soočati. Pri nas preplačujemo posameznikom namišljene izredne zasluge, ki so Prinašale splošnemu razvo- ju katastrofalne posledice. Druga posebnost je, da priznavamo nekaterim posebne ugodnosti za bojevanje v tujih driavah. Tretja nenavadna posebnost je v dobrodušnem upokojevanju in plačevanju izrednih pokojnin mladim ljudem, ki so komaj dopolnili 40 let življenja. Življenja, ne dela! Razumljivo je, da so upokojenci vsega tega najmanj krivi Na drugi strani pa je tudi razumljivo, da mora vlada prav v sedanjem času povleči čimveč nepopularnih potez- Lalje je sedaj poseči po pokojninah, kot bo to čez leto dni, ko bodo priprave na volitve ie v polnem teku. S 450.000 glasovi upokojecev se ne gre igrati.' Če je ie nujno drezati v "osje gnezdo", je kot kaže bolje takoj, da se bo osišče do volitev umirilo. Se bo umirilo? Bodo pričakovani popularni ukrepi vlade v smislu volilne propagande pokopali sedanjo zamero? Bodo upokojenci pozabili? To so vprašanja, ki bodo dala odgovore šele na volitvah. Kakorkoli že bo, priznati je treba, da ni lahko ravnati tako, da bi bil volk sit in koza cela. (,Nadaljevanje s 24.. strani! UnJe ponudb. To neodgovor-izjavo je dal LDS svetnik etiuŠan Jovič in še nekateri ^eV*govi kolegi, kar pa ni »^kva!i/|c|'rfl/JO mnenje sveta. *Lf izpričan sem, da je g.F ■ £ly} sposobne oblikovati L°Wi predlog za grb in bola. blfoh. Bistrica, 14. aprila 1995 n 17;u- Vpraševal je ugledni nori i' Miha Na8"č- 0dgo' fy, je uveljavljeni arhitekt d V*0 Kopač, ustvarjalni so- "Vavec prof. Jožeta Plečnika, lrantnec, alpinist, nedolžna Wki staHnističnega procesa, vsem tem, spada še v l ako skupino "dobrih ljudi", I^ot p„je prance pre$eren. Za cAnJerviu zaslužita pohvalo V.VRENJSKI GLAS in Miha N«glič. ifr/t r sem v tem intervjuju lur j - Prisoten, prosim, da S&PodStvo Gorenjskega glasa I \>u e ZQnesljivost v intervju-mob' naniz°nih podatkov in 1 lovi naslednje tri popravke. lim •rv'(*' ^ zvezi s prvo izdajo romana UMIRANJE t ven ?RROKE (ob treh slo-eni ' eni srbohrvaški in 1*\annmŠki' skuPa) več kot Idn svodov) je podatek, I QjoJe založil "Zagreb 1984" UDnti piše v intervjuvu -Vlač-0 obrevi a om • Objavo romana je Poo8°čii za nste čase zelo lQl0U^}ni urednik Cankarjeve Prv Pesnik Tone Pavček. l ..a izdaja je bila že v byiRoveZnici. Prišel je usluž-^nec UDBE in ukazal, da Zal0 Cankarjeva založba rahio pok, tiskafl <(, enkmt v'-Pn tem izpustiti ANKETO, Kateri je 13 uglednih Slo- vencev pogumno potrdilo, da so bili aachavski procesi STALINISTIČNI. Ta anketa je lahko izšla šele v tretji izdaji. Zaradi intervencije UDBE, se je izid romana, stiskanega ie leta 1983 zavlekel v sredino leta 1984. To prvo izdajo pa ni izdal sam "Zagreb 1984", ampak SKUPAJ Cankarjeva založba, Pomurska založba in zagrebški GLOBUS. Drugič. Miha Naglic v svojih vprašanjih navaja, da sem Državnemu zboru Slovenije predlagal, da tiste, ki so odgovorni za povojne poboje in procese razglasi za zločince, ne da bi jih nato sodno preganjali. Ta moj predlog je naveden nenatančno In pre-dvem polovično! Moj predlog Državnemu zboru, ki sem ga objavil tudi v Delu, se glasi: Ne množično partijci, oznovci in cekajevci - ampak samo vsi tisti, ki so bili v prvem desetletju po vojni voditelji OZNE in UDBE, voditelji policije in Knoja, voditelji slovenski politbiro-jevci in vsi v letih 1945 -1955 politbiro jevci okrog TITA v Beogradu SO - tudi za tisto česar mogoče niso vedeli, kaj se v njihovih resorjih zločinskega dogaja -OBJEKTIVNO ODGOVORNI in s tem tudi krivi! Vse te naj bi Državni zbor javno navedel z imeni in funkcijami. To naj bi bila torej predvsem le JAVNA MORALNA OBSODBA, brez kakršnegakoli sodnega odmerjanja zločinskosti! Miha Naglic je pozabil navesti še drugo polovico mojega predloga! Državnemu zboru sem namreč predlagal, da ENAKO KOT OBJEKTIVNO ODGOVORNO LEVICO javno moralno obsodi tudi imena militantnega dela Katoliške cerkve, ter militantne ideologe in komandante DOMOBRANCEV, ki so mnoge nedolžne pognali med kolaborante z okupatorjem rodne zemlje. Tretjič V zvezi z objavo dveh mojih sonetov ob petdesetletnici osvoboditve iz taborišč, dva popravka: V sonetu ZLATA MRZLICA je natisnjen verz: "in sam me je, ker v pozivinjene ljudi" -pravilno - "in sram me je, ker v poživinjene ljudi". V sonetu DACHAUSKl VEČER je natisnjen verz: "O, lepših podob si srce začeli!" - pravilno - "O, lepših podob si srce zaieli!" - Že v prozi so tiskovne napake neprijetne. V poeziji pa so preprosto nedopustne! Povejte to vašim korektorjem in jim - v mojem imenu - navijte ušesa - a ne preveč! • Igor Torkar GLASOV KAŽIPOT Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič danes, v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v dvorani kina Tržič organizir "Gorenjski plesni namig '95". V trinajstih plesnih točkah od baleta, jazz baleta, shovvdancea, sodobnega plesa in flamenca, bo nastopilo deset plesnih skupin. Film Ljubljana - Na ploščadi za kinom Union v Ljubljani bo danes, v petek, 21. aprila, med 17. in 18. uro, premiera risanega filma Asterix osvaja Ameriko. Otroci bodo steno kina okrasili s svojimi risbicami, plesna skupina Bolero pa bo predstavila tudi koreografijo "Asterixov ples, kot ga je treba zaplesati na pesmico Vsi smo en narod". Gre za prvo sinhronizirano celovečerno risanko v slovenskih kinematografih. Predavanja M Bolivija škofja Loka - Foto kino klub Anton Aže in Klub škofjeloških študentov prirejata prijeten večer z diapozitivi o Boliviji. Predaval bo g. Vinko Skale, ki je zna po svojih fotografijah in razstavah. Predavanje bo danes, v petek, ob 20. uri v Hotelu Transturist v škofji Loki. Vstopnine ni. Gledališče Gugalnik Bohinjska Bela - Delavsko prosvetno društvo Svoboda Bohinjska Bela bo danes, v petek, ob 20. uri v kulturnem domu na Dovjem v režiji Antona Kelbija uprizorilo komedijo Novaka Novaka Gugalnik. Jutri, v soboto, pa bo predstava ob 20. uri v kulturnem domu v Kranjski Gori. Dobrota ni sirota Češnjica - V nedeljo, 23. aprila, bodo ob 20. v Cesnjici nastopili člani igralske skupine Dovški oder pri KUD Jaka Rabič in siacer z izvirno kmečko povestjo domače- ga avtorja Marcela Gombaca Do-rota ni sirota. Izleti V Vlntgar Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod od Žirovnice preko Brega in Zasipa na Katarino in skozi Vintgar. Pohod bo v torek, 25. aprila, odhod bo ob 7.45 uri izpred Elektra v Žirovnici in ob 8.30 url z Brega. Lahke hoje bo za približno 4 ure. Prijave niso potrebne, pridite na zbirna mesta. Razstave Tržič - V galeriji Kurnikove hiše v Tržiču bo danes v petek, 21. aprila, ob 18. uri, otvoritev razstave "Rože -vir lepote in zdravja". O pomenu in vlogi razstave bo spregovorila Meta Papež, vodja razvojnega programa zelenih zdravil Krka Novo mesto. Tega dne bo tudi pokušina dobrih starih preizkušenih čajev. škofja Loka - V galeriji Fara v škofji Loki bo danes, v petek, 21. aprila, otvoritev razstave slik Marijana Jesenovca. Otvoritev bosta s poezijo povezovala akademska igralka Nadja Strajnar - Zadnik in Franc Jesenovec, za glasbo pa bo poskrbel Žiga Jesenovec. Kamnik - V Arboretumu Volčji Potok bosta danes, v petek, 21. aprila, ob 18. uri, kar dve otvoritvi. Svoje slike bosta razstavljala akademska slikarja Vera Terstenjak - Jovičič in Dušan Lipovec. V primeru slabega vremena bo otvoritev v Centru za biotehnologijo v Arboretumu. Gledališče škofja Loka • Na Loškem odru se bosta jutri, v soboto, 22. aprila, zvrstili dve predstavi. Ob 10. uri dopoldne s predstavo bratov Grimm "Sneguljčica" gostujejo vzgojiteljice WE Najdihojca, zvečer, ob 20. uri pa bo nastopila gledališka skupina Scena iz Železnikov. Zaigrali bodo v komediji Frana Lipaha "Glavni dobitek". Predoslje - V kulturnem domu v Predosljah bo jutri, v soboto, 22. aprila, gostovala Mladinska gledališka skupina Zgornji Tuhinj. Ogledali si jih boste lahko v Molierovi komediji "George Dundin ali kaznovani so- P Bohinjska češnjica - Danes z začetkom ob 17. uri bo v kulturnem domu na Bohinjski Češnjici v okviru prireditve "S Tespisovim vozom po Gorenjskem '95, tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali vodje, režiserji in člani dramskih skupin, ki so se prijavile za sodelovenje na letošnjem Tespisovem vozu. Najprej bo v monodrami Pavla Lužana "Živelo življenje Luka De" nastopil domači igralec Jože Sodja, kasneje pa bo dramska igralka Nadja Strajnar razgrnila svoje poglede na letošnjo ljubiteljsko gledališko produkcijo na Gorenjskem. Kranj - Danes, v petek, 21. aprila, bo ob 21. uri Gruppa ultra pod arkadami cerkve na Pungertu v Kranju predstavila lutkovni perfor-mance "Regeneracija št. 2". Gre za večmedijski projekt, v katerem bosta kot animatorja nastopila Boštjan Sever in Uroš Korenčan. Kranj • Od danes pa do srede, 26. aprila, razen nedelje, bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Ogledali si boste lahko predstavo Vinka Moederndorferja Transvetitska svatba". Predstave bodo ob 19. oziroma 19.30 uri. Prireditve M Bohinjska Bistrica - Pod pokroviteljstvom ZKO Radovljica bo jutri, v soboto, 22. aprila, z začetkom ob 16. uri, v Domu J. Ažmana v Bohinjski Bistrici "Srečanje Otroških folklornih skupin Gorenjske "95". V desetih plesnih točkah bo nastopilo osem folklornih skupin. Stražišče pri Kranju • Danes, v petek, 21. aprila, bo v kulturnem domu v Stražišču pri Kranju ob 45. jubileju Folklorne skupine Sava "Klepet z obujanjem spominov". Mag. Viktor Žakelj bo vodil pogovor s Kirom Deskovskim, Andrejem Ko-sičem in Zvonetom Gantarjem, nekdanjimi in današnjimi vodji folklorne skupine. Jesenice - V kulturnem domu na Javorniku bo danes, v petek, 21. aprila, z začetkom ob 19. uri Srečanje odraslih pevskih zborov občine Jesenice in občine Kranjska Gora. Nastopilo bo šest zborov, ter po en kvartet in en oktet. Gorenjska^ Banka Banka j poAubom EKSPOZITURA BLED, Cesta svobode 15 (PARK HOTEL) PONOVNO ODPRTA Spoštovani varčevalci in poslovni partnerji, z zadovoljstvom vam sporočamo, da smo ekspozituro BLED Cesta svobode 15, obnovili. Z rednim poslovanjem pričnemo v ponedeljek 24.4.1995. Za ekspozituro pa bo veljal naslednji poslovni čas: • ob delavnikih od 9,00 do 11,30 in od 14,00 do 17,00 • ob sobotah od 9,00 do 12,00 Gorenjska^ Banka Banka d posluhom PR O/Z VODNO, TRGOVSKO /N GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loko p.o. Kidričeva c. S4 &£• n t kol AKO UGO&iVO M KERAMIČNE PLOŠČICE GIRARDI m pri nakupu z gotovino že za 1.347 $IT/m2 m v toka Prodajnem centru Alples v Železnikih in v Loka Žeteznini v Medvodah m samo do konca aprila UGODBN MAKU P JE PRI L O Ki NAKUP m HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Trgovina Avto deli PLESTENJAK J. Platiše 13, Kranj MIKROSTAR, d o. o. Ljubljana, A. Bitenca 68 Tel: 1590699, fax: 1597288 BBS 159-73-29 PREMOG POLOS TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 NUDIMO vam avtoprevleke Univerzal 2.837 - 3.586 SIT, avtotepihe 1.650 - 2.284 SIT, okrasne pokrove 13" 2.200 SIT. Del. čas: 8. -12. in 14. - T9., sobota 8. -12. ure. Tel.: 326-238 Os. rač. 486DX2/66; 4MB; HDD 420MB;FDD 3.5"; barvni monitor 14", za 117.890 SIT. Os. rač. 486DX2/80;4MB;HDD 420MB; FDD 3.5"; barvni monitor 14", že za 125.890 SIT. Možnost nakupa na več obrokov. Dograditve izvajamo brezplačno. Vse vrste premoga, lesnih in premogovih briketov, bukovih drv vam dostavimo na dom. Plačilo na več čekov. Telefon: 061/823-585, 061/824-096 GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila It Očistimo Sorsko polje Jutri, 22. aprila, bo na območju Sorskega polja velika očiščevalna akcija pod naslovom Očistimo Sorsko polje. Poleg učencev osnovnih šol Orehka, Žabnice, Mavčič, Reteč, Škofje Loke in še nekaterih ter lovcev lovskih družin s tega območja bodo v akciji sodelovali tudi krajani. Da bi sodelovalo čimveč ljudi, je tudi namen akcije, ki se bo začela ob 8. uri in bo potekala v šestih skupinah. »»»»»»»»»»»»» Letna konferenca Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v ponedeljek, 24. aprila, ob 17. uri v Domu kulture v Naklem. Po konferenci bo družabno srečanje s plesom. »»»»»»»»»»»»» Praznik Zemlje Kranj - Turistično društvo Kranj bo jutri, v soboto, 22. aprila, za Graznik Zemlje podarjalo lončnice, abljeni meci 10. in 12. uro pred stavbo Turističnega društva na Koroški 29. »»»»»»»»»»»»» Občni zbor upokojencev Dovje - V nedeljo, 23. aprila, bo ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma na Dovjem občni zbor Društva upokojencev Dovje - Mojstrana. Člani bodo pregledali delo in se pogovorili o prihodnjih načrtih. - ir »»»»»»»»»»»»» Predstavitev videokaset Kranj - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v ponedeljek, 24. aprila, ob 18. uri v prostorih DU Kranj predstavitev videokaset iz Srečanja upokojencev Gorenjske na Jezerskem. Kaste bo predstavil g. Anton černilec iz Nakla. Vstopnine ni! Prireditve Folklorna prireditev na Dovjem Dovje - V dvorani kulturnega doma bo v soboto, 22. aprila, ob 20. uri prireditev z naslovom "Polka je ukazana, tla so namazana". V programu bo sodelovala folklorna skupina Julijana ter otroška dramska in folklorna sku- gina s Hrušice, ter citrarka Dancia utinar. J. Rabič »»»»»»»»»»»»It Vaja gorskih reševalcev treh dežel Rateče, 21. aprila - V nedeljo, 23. aprila 1995, bo Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije izvedla nad Tamarjem skupno vajo, v kateri bo sodelovalo okrog 100 gorskih reševalcev iz reševalnih služb italijanske Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije. Udeleženci vaje bodo zaradi domneve, da se je v goratem svetu v bližini tromeje zrušilo letalo, pohiteli na pomoč potnikom in posadki letala. Reševanje bo zaradi obsežnosti domnevne nesreče dokaj zahtevno, preizkusili pa bodo tudi pripravljenost za skupno delo reševalcev treh različnih narodnosti v taki situaciji. Goste, ki si bodo ogledali vajo, bodo ob 8. uri čakali s terenskimi vozili ob koncu prevozne ceste v Planici v bližini skakalnice. Po vožnji do doma v Tamarju se bodo peš podali na približno pol ure oddaljeno prizorišče vaje. »»»»»»»»»»»»» Zbor kranjskih planincev Kranj, 21. aprila - Planinsl društvo Kranj pripravlja dan« 21. aprila 1995, ob 18. uril prostorih mestne občine Kr« redni občni zbor članstva. Ude* ženci bodo prisluhnili poročilo] predsednika društva, načelnik? odsekov in nadzornega od bora; društveni dejavnosti, seznanili f se bodo tudi s finančnim posle vanjem. Po sprejemu programsW usmeritev za delo v letošnjem 1 bo sledil slovesnejši del srečanj* saj bodo ob 95-letnici ustanovi^ kranjske podružnice Slovenske^ planinskega društva podelili vfl priznanj članom za zasluge [jj razvoju planinstva. Srečanje M obogatil kranjski alpinist in himal* jec Andrej Stremfelj, ki pripravil predavanje z diapozitivi. »»»»»»»»»»»»f! Pod Besniško voščenko Besnica - V Gasilskem domu J Spodnji Besnici bo jutri, 22. aprili ob 20. uri že četrtič srečanj harmonikarjev od Besnice SAMSUNG PRODAJA I - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE \ REVOK TRADE AVT ELECTRONIC j SERVIS VIDEO, TV, AVDIO EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: 42.309 in 11 x po 8.972 SIT BTV 72 cm, TTX POLOG: 36.235 in 11 x po 7.685 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9.276 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 31.469 in 11 x po 6.675 SIT SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 ariel, do.o. Tel.: 064/331-779 od 8. do 17. ure Na C. Staneta Žagarja 34/a v Kranju, Vam nudi kvalitetno računalniško opremo (PC konfiguracije po želje, tiskalniki, multimedija) in vrhunski servis na terenu ali pri nas. Vsak delovni dan. Trgovina cvetka c. Staneta Žagarja 16 Kranj, tel: 064/225-162 Nudimo Vam pester izbor najcenejših trenirk iz lastne proizvodnje. Cene od 1.500 SIT dalje. PREPRIČAJTE SEI Del. čas: 9. -12.. 15. -19. ure; sobota 9. -12. ure avto šola "vic" MLADI voznik Šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 <~<..... reklamni napisi Ptnoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 žične mreže ŽIČNE mreže IZDELUJEMO pletene in tkane žične mreže za ograditev vrtov, pesjakov, sejanje peska... Po dogovoru Vam nudimo tudi montažo mreže. Friic, Zevnikova 5/a, Kranj - Orehek, tel.: 064/332-100 globinski sesalci in parni čistilci Zelo kvalitetni po najnižji ceni in na obroke, nepogrešljiv v vsakem domu in vrtcu. Prodaja s prezentacijo! Tel.: 064/685-600 drinovec Tel: 064/731-050 GARDALAND - 23.4., 2.5., 13.5.; cena 55 DEM ali 4.500 SIT. NAKUPI: TRST 9. in 23.5.; MADŽARSKA-LENT111.5.95 Pizzerija dare Kranj, tel: 221-051 V aprilu popust jo % na hrano Nudimo vam prostor za večje skupine. NOVO: SALON ZA NEKADILCE! Delovni čas: od 9. do 04. ure ponoči. Rezervacije po tel.: 064/221-051 Pizzerija dare Kranj, tel: 221-051 del čas od 9. do 02. ure Samo PI-BIP vam vozi PIZZE, pečene v krušni peči, na dom. Se priporočamo! Vsak dan, razen nedelje, od 12. do 02. ure ponoči. gardaland 27. aprila in 1. maja Za samo 5.000 SIT lahko odpotujete z nami v največje zabavišče v ITALIJI - GARDALAND. Inf. na tel.: TD Jesenice: 064/81-974 in DESIGN, d.n.o.: 064/83-145 Avtobus bo ustavljal na vseh postajah od Jesenic do Ljubljane. V ceno je že všteta vstopnina. kredit za avto tudi v Domialah tel: 061/712-659 Avtohiša Ljubljana tel: 061/343-595 tel: 061/1681-444 VSE VRSTE AVTOMOBILOV. PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE. 12 obrokov po 80.087 + R in varščina 150.000 24 obrokov po 44.597 + R in varščina 150.000 36 obrokov po 32.946 + R in varščina 150.000 48 obrokov po 27.252 + R in varščina 150.000 PRIMERJAJTE IZRAČUNE ZA 1.000,000 S PONUDBO DRUGIH Pomlad v krona modi 4 Platiše 17, Kranj Planina iii. Jeans Casucci, trenirke Champion, Fruit ob the loom, vetrovke, jakne, anoraki. POSEBNA PONUDBA: VETROVKE IZ BRUŠENE SVILE V PETIH BARVAH PO 9.900 SIT. drsališče na bledu he obratuje Ponovno bo drsališče odprto 10. julija. REKREACIJSKO DRSANJE v juliju in avgustu bo ob sobotah in nedeljah ob 20. uri. VABLJENI! V,a-. 15 % GOTOVINSKI POPUST «T! •n******* DOBAVITELJA TEHNOUNION Ll fiffiLii :AC«EsKH°rPM L0NCE KEU>MAT 064/241470 OSMRTNICA Zajedla reka rane si skeleče, zdaj si odnesla nam še delček sreče. Žalostni sporočamo, da nas je zapustila naša draga babi Fani FRANČIŠKA MARGUČ rojena Pompe Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 22. aprila 1995, ob 17. uri na pokopališču v Lipnici. VSI NJENI Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Pediatrične bolnišnice. PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8*° - 2200 »NEDELJA OD ll 00 - 2200_ MALI OGLASI m 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. 0632-595 6376 Ugodno prodam STROJ 2A VEZENJE - 8 glav s programi. »241- 694 7880 Prodamo nov RAČUNALNIK 486 z garancijo In opravljamo popravila računalnikov. 045-863 9194 POMIVALNI STROJ Miele, prodam. 0 66-463 9374 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OO 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam računalnik AMIGO 500 (razširitev na 1 MB), dve igralni palici, literaturo, miška s podlogo, monitor s filtrom, 250 disket z igrami in programi. Vse še zelo dobro ohranjeno, staro eno leto. 0328-498, po 15. uri 9&O8 VILIČAR INDOS letnik 1987, nosilnost 1200 kg, elek. s polnilcem, ugodno prodam. 0422-347 9514 Prodam KULTIVATOR z dvema branama. 0731-654, zvečer 9638 VALJ za valjanje njiv, transportni trak in avtomatsko tehtnico, prodam. 0328-238 9547 Prodam dobro ohranjen PUHALNIK za seno Eplle. 057-969 9552 Prodam TRAKTOR HOLDER AM 2 s plugom, dobro ohranjen. 0682-590, PO 18. Uli 9562 Ugodno prodam še nerabljen 170 I HLADILNIK. Potočnik Jožica, Groharjevo n. 8, Škofja Loka 9553 W-SAVNA-SOL ARU-i 064/22-11-33 h.-»'i.'~B.i.iM;im Kabino za Ferguson 38-42 prodam ali zamenjam za Ursusovo 35. 043- 247 »797 Kupim stroj za izkop krompirja. 0 062/764-284_9630 OVERLOCK PFAFF in SINGER nov, ugodno prodam, tudi na obroke. 0215-650 96S3 Malo rabljeno entlarico, prodam. 049-436 9673 Prodam TISKALNIK EPSON FX 1000. 0715-368 9716 Prodam molzni STROJ. 0695-056 9732 MINI POMIVALNI STROJ, nov, prodam. 084-535 9737 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, krtan 24. skoraj nov. 0730-011 9758 Zamrzovalno skrinjo, novo, zapakirano, prodam 10 % ceneje. 0621- 807_9589 Prodam predsetvenik RAL), rezo Batuje in zgrabljalnik SIP. Podbrezje 67 9689 Prodam generator 32 KW, Elan prikolico za prevoz čolnov 450 kg. 0723-355 9590 M. 084/620-92» 064/620-097 fax 064/620-928 »KOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIČNE OPREME ' RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUŠEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI * TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI ' PAPIR, KARTUŠE, T0NERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH 1 VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram nemščino in matematiko. 0311-353 887* Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik -pokličite! 045-863 9195 Instruiram angleščino za osnovno ŠOlO. 0212-083 9636 Ze tri leta uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0 323-275 9831 Instruiram matematiko in fiziko, cena šolske ure 650 SIT. 0730-072 9647 KEKEC SP organizirana POLETNA ŠOLA v naravi od 1.7. - 26.8. 95, 7-13 let, tedenski termini. Prijave in informacije na 0 in fax: 710-099 sese KEKEC SP instrukcije vseh predmetov za OŠ in SŠ na vašem domu. 0 in fax: 710-099 9857 KEKEC SP - priprave na eksterno preverjanje znanja in na maturo, na vašem domu. 0 in fax: 710-0999658 IZGUBLJENO Najditelj registrske tablice KR P 4 735 naj pokliče 49-436 9874 Ugodno prodam novo HI-FI KOMPONENTO AIWA. 0328-286 9770 STAYER 18, Moty rotax kosilnico 120 cm, pajka s štirimi vreteni, prodam. 043-247 9794 Stabilni diesel motor HATZT 10 KM, primeren za motokultivator itd., prodam. 043-247 9795 Tračni obračalnik 220 SIP, kultivator z ježem, prodam. 043-247 9796 Prodam potopno ČRPALKO in hidrofor črpalko, ugodno. 0723-168 Prodam skoraj novo BOČNO KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič. ■ 692-932 GR. MATERIAL PARKET, furnirane obloge, opaž, ladijski pod, okna, vrata, strešna okna, podstrešne stopnice, keramične in granitogrez ploščice, vam nudi LEKERO, 0 43-345 ali 224-620 Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 cm. 0422-193 srag Prodam lepa nova VHODNA VRATA za 35000 SIT. 0310-020 9385 Prodam 4 m3 suhih smrekovih PLOHOV. 0634-353_9525 Prodam 150 m2 velenjskih tlakovcev "S". O421-265_9542 PONTE za šolanje, prodam. 0688-073_9594 Prodam strešno LEPENKO in kon-zolno PLOŠČO za shidlov dimnik. 050-927 9806 NOVO VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI (22 DEM od iztoka), kot tudi razna popravila in predelave, naredimo strokovno z garancijo. g 00972/5656-1631 186 SrtATMJ KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! 0621-779, po 15. Uh_6484 Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske storitve. 053-401 8295 Kupim MERCEDES 190. 0719-525 40 I vrč (kanglo) za mleko, kupim. 0421-568_9534 Večjo kmetijo, samotno, lahko opuščeno, za postavitev skladišča, v širši okolici Ljubljane, KUPIM. 0061/15-95-103 »585 Kupujemo suh smrekov žagan les I. klase, debeline 80,70,50, 25 mm. Inforamcije Obrtno podjetje Kranj, 0242-061_9814 Kupim rabljen KOZOLEC z betonskimi stebri. 0061/14-29-616 m* Kupim rabljen barvni TV in rabljeno strešno OPEKO. 0310-261, popoldan_96,8 Kupim 200 kg KROMPIRJA za sajenje, z možnostjo dostave na dom. 0733-092 8620 Iščem prostor za ročno avtopralnico v okolici Kranja ali šk. Loke. 0 215- 307_ 9640 Odkupujemo smrekovo, bukovo in hrastovo hlodovino. 064-103 9668 Kupim ČOLN z motorjem ali brez. 0733-106 9696 Kupim počitniško kamp prikolico. 0733-106 9697 Odkupujem starinsko pohištvo in restavriram. 045-655, zvečer 9701 KUPIM 30-400 m2 parcele za delavnico Kranj z okolico 045-863 Stareji avto kupim na obroke, v račun dam nov računalnik. 00609/ 627-194_ 9703 Kupim JUGO KORAL 55, lepo ohranjen, letnik 1988/90. 0215-516 trti Kupim suhe javorjeve deske, debeline "cola". 0682-627 9714 Kupimj stroj za iskop krompirja 2. vrsti Polak. Šifra: POLAK 9725 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. 0331-266 dopol., 329-924 popoldan 9735 LOKALI Oddam poslovni prostor 170 m2 s Zelo ugodno oddam cementno SS&22lW Ift^^ŠfSTll V strešno opeko tole. 0 328-858 9623 bliŽnjl okolic' Kran'a- »312-124 9377 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. 0715-720, po 16. uri 9649 Prodam klasičen RADIATOR 31 reber, višine 60 cm. 045-369 9652 Prodam BANKINE 2 m (200 SIT). 0222-055 9695 Prodam 500 kosov novih SALONITK 40x60. 048-759 _ 9769 Prodam MIVKO. 0 061/621-1269775 §™O01809-474-2662 GORENJSKI GLAS «28. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 21. aprila 1995 TRGOVSKI LOKAL 53 m2 in 47 m2 kletnega skladišča z vpeljano živilsko trgovino lahko prevzamete ali odku- Cite s hišo vred na Jesenicah. Šifra: OKAL 9276 Oddam poslovni prostor v Škofji Loki. 0312-045. zvečer 9592 Oddam prostor za mirno obrt v okolici Tržiča. 057-841 9675 Opremo za tekstilno trgovino, ugodno prodam. 046-103 9682 Oddam lokal 12 m2 v centru Radovljice. 0715-728 9711 TRENČA TRGOVINA GOSTINJSTVO SAVSKA C. 34, 64000 KRANJ TELEFON: 064/22 40 30 064/21 1029 TEL/FAX.: 064/22 55 35 PISARNE OGREVANE 100 m2 POC£N!0EM1O./m2 ODDAMO AU PRODAMO. V Simonovem zalivu v Izoli gradimo in prodajamo počitniške apartmaje, velikosti 27 do 63 m2 ter poslovne lokale. Poleg ugodne lokacije v bližini obale, vam nudimo ugodne cene. Možnost obročnega plačila in popust za celotna vplačila. Informacije in prodaja: "GRADIŠ" PODJETJE ZA INŽENIRING LJUBLJANA, p.o., Letališka 33, tel. (061) 14-04-070. BLED - strogi center. Vpeljan in opremljen trgovski lokal (29 m2), oddam v najem. 0215-616 9738 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: trgovske lokale, pisarne, delavnice, skladišča... v Kranju in okolici. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 9602 GOSTINSKI LOKAL NAJAMEMO: v Kranju ali okolici najamemo gostinski lokal s kuhinjo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211- 106 9803 DAJEMO V NAJEM: v Kranju 20 m2, 25 m2 ali 30 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 9904 PRODAMO: na Bledu trgovski objekt (brunarica) z opremo. K 3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 221- 353 9905 DAJEMO V NAJEM: v škofji Loki 55 m2 samostojen objekt s parkirišči, primerno za trgovino ali podobno. K 3 KERN Kranj, d.o.o ., Komenskega 7, 221-353 9906 SATELITSKI sistemi " Amstrad" 199 KANALOV CiRAFIKA NA KKRANU (11 IK/.IKOV) 2S TV IN 40 R ADI ISK1H POSTAJ DF.KODHRJI, KARTICE ZA flLMNET SISTUMI 7.A VKČ STRANK VARTI JIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK SK.I/)KA, GODF.SIČ 125 TTilJ.". Oft4/6n-42S KONJENIŠKI KLUB KRANJ najame hlev z zemljiščem v okolici Kranja. Ponudbe: Konjeniški klub Kranj, Bertoncljeva 63, tel.: 212-886 V centru Kranja oddamo urejeno proizvodno halo cca 400 m2, na Jesenicah vpeljano trgovino 50 m2 in PRODAMO dejavnost mirne obrti. APRON 331-292 9893 NAJEMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE V MESTU IN OKOLICI ŠT. LOKE, KRANJA, RADOVLJICE, TRŽIČA. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331-292 9894 DAJEMO V NAJEM: na Maistrovem trgu v Kranju prostore z centralnim ogrevanjem in telefonom, za razne dejavnosti v 3. nad. in mansardi. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 elefonskega imenika slovenij aj pesti onudb sakrsn toritev 'snih RUMENE STRANI TCUSKDM SLOVENIJE «4 i. s s s PRODAMO: na prometni lokaciji ob cesti prodamo večjo hišo in 1000 m2 sveta, primerno za gostilno ali trgovino. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 9907 PRODAMO: v Kranju, ob cesti, starejšo hišo z delavnico 100 m2, pisarno ter WC v pritličju in stanovanjem v nadstropju na parceli 750 m2. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 9908 KOLESA Prodam fantovsko in žensko KOLO. 046-260 9449 Prodam otroško KOLO BMX za starost 4 do 7 let. 0225-612 9544 Prodam novo fantovsko gorsko KOLO. 041-569_9548 Žensko KOLO MAXI PONY, na notranje 3 prestave, skoraj novo, poceni prodam. 0218-126 9566 Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK, lepo ohranjen. Sp. Brnik 37, Cerklje 9see Prodam TOMOS AVTOMATIK dobro ohranjen, letnik 1987 sive barve, cena 150 DEM. 0215-317 9571 Prodam lepo ohranjen MOPED TOMOS APN. 0214-910 9581 GILLERA 125 KK, registrirana, prodam. 0312-273 9eos Deško športno KOLO na prestave in fantovski BMX prodam. 0312-298 9611 Prodam nova GORSKA KOLESA, lahko na čeke. 0 632-110, popoldne 9638 Prodam deško GORSKO KOLO in otroško 3-5 let. 0311-872 9717 MOTOR BT 50 S vožen 3 leta, prodam za 1000 DEM. 0331-249 9729 NAJDENO Srebrno žensko KOLO že 14 dni stoji pri hiši na visokem. Lastnik naj ga pride iskat! 9764 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, kombi. 049-442 esis NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek in sobota. 049-442 8318 Oddajamo AVTODOM - BIVALNIK za drugačen dopust. 0 0609/629- 099 9644 PALMANOVA-PORTOGRUARO-GORICA, odhod 27.4. LENA Žiri, 0691-624, popoldan ali zvečer 9780 Ker so pred vrati prvomaj ski prazniki, sporočamo vsem našim bralcem. In oglaševalcem, da bo Gorenjski glas Izšel prvič v maju po praznikih 5. maja. Kupon za brezplačni oglas bo prav v tem časopisu št. 35. Seveda pa lahko mali oglas oddate tudi na oba avtomatska odzivnika številka: 223-444, 223 111: 24 ur na dani Se priporočamo! OBLAČILA Prodam dekliško dolgo obhajilno OBLEKO. 0213-913 8422 Prodam OBHAJILNO OBLEKO belo in fantovsko. 0241-660 9529 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO Vezenine Bled. 0310-268 9599 VERITAS izposoja najnovejših poročnih modelov vodilnih znamk. Jenkova 1, Kranj, 0224-158 9778 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji od 10-15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, 0224-158 9780 OTR. OPREMA Prodam ZIBKO in otroško POSTELJICO z jogi jem. 076-383 9670 OSTALO Imate probleme z lasiščem! če se vam lasje cepijo, če vas srbi lasišče, ali vam lasje izpadajo. Rešitev vaših problemov je LASNA KOLEKCIJA ASAI. Naročila na 0 064/211-373 6933 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje, 061/611-078 7271 Prodam rabljen PISALNI STROJ. 0 41-804 9404 Zelo ugodno prodam VEČJO KOLIČINO PLIŠA. 0218-119 9550 Prodam novo kombinirano PEČ Buderus, za centralno, 30 KW, 15 % cenele. 0 633-545 9628 TV-VIDEO-AVDld-HI-Fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD PIOMCEjR KARAO KE MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS GORENJE 51 TTX SONY VHS E -180 SONY UX-S60 48.990 SIT 630 SIT 290 SIT flXAl'. jama KEF marniiiz: SONT DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 Prodam dve novi VZMETNICI <; 190x80 za 9000 SIT. 0 331-659 9632 , -- — K Za simbolično ceno prodam kozarce (; za vlaganje. 049-436 9672 Prodam novo komplet ključavnico za dvižna vrata 3900 SIT. 0802-661 9087 Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami ali menjam za bukova drva. 0422-369 9791 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 soee TRIO-duo ali sam s frajtonarico igra na ohcetih, obletnicah v lokalih. 0731-015 9344 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.: 064/213-650 DANES, V PETEK, 21. aprila: MISTRAL & FANATIC FASHION SHOW, promocija piva Corona JUTRI, SOBOTA, 22. aprila: COCKTAIL PARTY Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. PRIDELKI Ugodno prodam veliko količino SENA. 0725-285 popoldan 933? Prodam kvalitetno SENO. Lahovfi« 61, Cerklje_»32 Prodam SENO baliranje in prevoz zagotovljen 0421-424_Ijjj Prodam večje količine SENA, ugodno. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 95*5____ Prodam rumene kaljene KANE' 043-083_95*2 Prodam sadike BRŠUINK po 10° SIT. Konc, Mošnje 37, Radovljica, 0738-943, po 15. uri 95»« Prodam drobni krompir za krmO' Žabnica 57, 0310-268__9eoo Prodam dober domač BRINJEVEC-049-544 9612 Panasonic telefaksi za prave posJovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DQJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON moOVINA - SFRVI9 Upravt tal 064 222 866 tu.: 064 222 M' UUBUANA.t«l/faiL:061 169 0 232 KRANJ. t«l/fo>c 064 772 16° MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS ■Fl JA AS LEKTRO trgovina in RTV servis "a/a: televizorjev, videorekorderjev, HI-FI aparatov, anten ^tnskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih MOv.avdio in video kaset, elektro instalacijskega materiala in... ililPS SAMSUNG SIEMENS GORENJE davilo RTV aparatov, malih gospodinjskih aparatov in hlata TV anteni ... . Matija, d.o.o. Mengeš, Slovenska 28 (parkirišče Trdinov hram) tel. 961/737-896 Odprto od 8. do 19. uro, sobota od 8. do 12. ure ?hdam KROMPIR tudi krmilni. I Žabnica 45, «311-813 9ei3 "km semenski KROMPIR sorte 1730-682_9617 ^*rn krompir desere kenebek za "le P 35 do 45. Voglje na Vasi 14 ?am kvalitetno SENO in OTAVO. h673 9708 dam SENO in OTAVO. «217- 9741 pam SENO z otavo. «622-479 kaj 3 Usesti NADOMESTNE GRADNJE PRODAMO: Poliče pri Begunjah, stan.stav. 93 m2, dvorišče 60 m2, Zg. Besnica, stan.stav.cca 100 m2 na parceli 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 9799 PRODAMO: pri Preddvoru adaptirano hišo 2x80 m2, telefon, nima CK, sončna lega, parcela cca 1000 m2. MIKE & Co., 216-544_smo KUPIMO: Kranj in Škofja Loka z okolico enodružinsko hišo, lahko starejšo, potrebno adaptacije z nekaj vrta. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 HIŠE PR(5dAMO:v Kranju hišo v gradnji (možna menjava za stanovanje), starejšo hišo v mestu, novo hišo v Zg. Besnici, nedokončano hišo in 1100 m2 sveta, v Lescah večjo poslovno hišo, v Šenčurju 2 stanovanjsko hišo in 780 m2 sveta. K3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 9902 PARCELO PRODAMO: v Kokri prodamo približno 1000 m2 zazidljive parcele, primerne za stanovanjsko hišo ali vikend, cena 40 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, «221-353 9910 POSLOVNI STIKI Želite postati samostojni? Pričnite z vzrejo južnoameriških činčil. Prodam legla na obroke, garantiramo odkup živali. «062/778-123 aoe3 Prodam CERTIFIKAT. 9728 r422-585 I^NDAT - NEPREMIČNINE, vaš C? za oddajanje, najemanje in F.'io stanovanj, hiš in poslovnih porov^O 224-477 8701 [?erno nepremičnine za tujega 1^2^ 045-863 9193 r^m v najem GARAŽO v šorlije-P^gs. Kranj. «311-672 9510 Rtom 25000 m OBDELOVALNE kli^E-njiva. «242-426 9587 rjamo v najem v Gradu in okolici ""UO. O 224-296 9834 KUPIMO: Širša okolica Kranja (Naklo, Cerklje...), kupimo manjšo hišo ali nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2 ali več. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9862 PRODAMO: Visoko lepo urejeno novejšo hišo, 12,5 x 10,5 m, podkle-teno, CK, telefon, z delavnico cca 100 m2, na sočni parceli 712 m2. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9873 PRODAMO: Tržič - novejši dvojček, 140 m 2, CK, telefon, parcela 1000 m2. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9875 KUPIMO STAREJŠE HIŠE, novogradnje zazidljiva zemljišča in nove hiše na Gorenjskem. Najnižja provizija. APRON 331-292. 331-366 9895 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211-256 POZNANSTVA 60-letni samski s hišo, pokojnino, bi rad spoznal samsko ali vdovo do 56 let za skupno življenje, pomoč v gospodinjstvu , za strežbo, za družbo. Sem lažji invalid. Šifra: CVETOČI MAJ 9593 Upokojeni zdomec želi spoznati šarmantno, srčno abrahamovko za lepo prijateljstvo. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 9843 jdi 344 oltarna commeice C. 1. maja 5, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Velikonočna praznična ponudba do konca aprila 1995 nakup na Gorenje pralni •troj mod. 906 x Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 jj'^^ Y pomivalni model c 7600 model c 7400 nakup na 6 čekov brez obresti (1+5) SIT m 87.391.00 80.741.00 SIT 55.990.00 OOftENJE sušilni »troj parila SIT nakup na 5 čekov: 39.990.00(1+4) GORENJE barvni televizor z TTX 51 cm SIT 48.990.00(1+4) V času birme tudi popusti za glasbene stolpe in kasetnike I DOSTAVA BREZPLAČNA - odprto NON STOP - telefon 064/331-552 Kranj in okolica --,_o hišo z vrtom do DEM. DOM NEPREMIČ-roška c. 16, Kranj, 211-106 ftS, l"*' Koi HIŠE PRODAMO: v Kranju v bližini mesta prodamo dvostanovanjsko hišo in 700 m2. K 3 KERN, Komenskega 7, 221-353 »901 Nem oddam košnjo sena in njiva. I fcmfJS™8706™ oddamo adaptirano t *t 3o?0 hišo za dališi čas tt224~ ■ ^4-07 6 9786 h ODMILO oprema, nt*ia, meritve, servis i to *T& 43 408 4V1 331 482 NEPREMIČNINE 064/216-544 PARCELE PRODAMO: v Šutni (Bitnje) prodamo 1403 m2 zazidljive parcele in 676 m2 nezazidljivega zemljišča. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 9909 RAZNO PRODAM Prodam kotno sedežno garnituro in kovinska garažna vrata. «401-182 r-- Prodam DRVA. «632-714 9691 Prodam rabljena okna, vrata in ro-lete. » 66-285_ Prodam ohranjeno SPALNICO, šivalni STROJ BAGAT, 50 suhih BUTAR in PEČ termoakumulacijsko. Lavtar, Praprotno 3, Selca_9731 Prodam centralno etažno PEČ 23000 CCAL, 2 radiatorja Emoterm, širine 80 cm, pograd z dvema jogijema in žensko gorsko KOLO. Informacije na « 45-685, od 16. ure dalje. Možen tudi ogled 9bo4 U*5 PRODAMO: Sp. Gorje pri *il A w,od> Ribno, Podbrezje, tŠtA^SZ' Kr*nj Stražišče. Rupa, (Nm i^r^ LJubljana, DOM NE-wSi 1 ,NEl Koroska c. 16, Kranj, ^Igg _™ !0x??AM0: Podbrezje novejšo hišo, No« m' Podkleteno. CK na olje, *°*na 80ncna parcela, 500 m2, fe1^ MlKE&C8 Za stanovanje v >o.,d.o.o., 216-544 NiŽu i Tržič m«Scansko hišo, v iifamin » 8 dva Poslovna prostora, POrvlo S..8*8 ie stanovanjska, cca 644 c*. telefon. MIKE&Co., 216- 9857 "»tJ^AMO: Stražišče - enonad-WmZ ,šo v Podaljšani III. ar. fazi, ^*tal» 8 Vodovodna in električna k 2 Cl)a- k|at je zaprta, pacela 524 V^gO..d.O.O,, 216-544 9858 hi4o°?AMO: B«snica staro kmečko Hrbtu* nadomestno gradnjo, na ?1ei|Lcca 800 m2. MIKE & CO., Pokliči Ćvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite naso številko in že ste v družbi S NAJSTNIKI 090 90 90 OSTALI 090 91 92 I MIN. 23,4 SIT PO SLOVENIJI STAN. OPREMA Zaradi selitve zelo ugodno prodam STANOVANJSKO OPREMO kompletno. «310-820 9427 Prodam na novo preoblečeni KAVČ za 10.000 SIT in 7 let star barvni TV Gorenje za 20.000 SIT. »77-8879621 Prodam več strojenih GOVEJIH KOŽ. «421-441 . 9684 Podarim staro POHIŠTVO. 192 K22- 9685 Prodam rabljen rostrai ŠTEDILNIK -vzidljiv in kopalniško garnituro, zelo poceni. «422-192 9688 Prodam 4 tapiclrane stole za jedilnico, prodam po 4000 SIT/kos. «633-752 9830 ŠPORT Prodam skoraj nove ROLERJE ROCES ATH ATHENS 39-40. «242-764 9549 Prodam ohranjen ČOLN MAESTRAL 9 S z motorjem, cena 1000 DEM. «245-145 9664 Večji gumi ČOLN in mladinski ŠOTOR, baldahin za polsko prikolico. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 9827 Otroške KOTALKE za starost 3-8 let, prodam. «84-535 9736 STORITVE Eurotaksi služba.poslovni prevozi, tolmač (nemški, italijanski jezik), poslovne informacije 24 ur na dan. Pokličite, « 327-486, 0609/621-037 4458_ MONTAŽA oken, vrat, vseh vrst lesnih oblog. LEKERO, O 43-345 ali 224-620 8437 Rolete, alu žaluzije, lamelne in plise zavese, montiramo in servisiramo. LEKERO, O 43-345 ali 244-620 6438 Za izdelavo in obnovo elektro inštalacij pokličite na tel.: 064/84-397 STROJNO IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.: 47-813 UNIOUE, d.0.0., sanacij« in zaključna dela v gradbeniitvu, Savska 34, 54000 Kranj, tal.: 064/222-015 IZVAJAMO: - elektroinštalacije - vodovodne inštalacije - slikopleskarstvo - tesarstvo in krovstvo - centralne kurjave - adaptacije hiš, stanovanj in podstreh ELEKTRO - SERVIS - pralnih strojev - bojlerjev - štedilnikov - ročnih elek. strojev - ostale elek. storitve FRANKOVO NAS. 177, škofja Loka, tel.: 064/632-002 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na «213-218 7»1 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 20. uri 7484 ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. «326-969 en4 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnikel Se priporočamo. «331-450 8138 POPRAVLJAMO pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje.« 332-053 8805 Izdelujemo klasično BETONSKO KRITINO s tradicijo, kvaliteto, iz naravnega materiala po ugodni ceni 39 SIT/kos. «691-700 8607 ROBIM preproge in itison. 8672 f 78-060 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 8710 PLANIKA KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. objavlja prosti delovni mesti f. VODJE CENTRALNEGA SKLADIŠČA Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali obutvene smeri - pasivno znanje nemškega jezika - sposobnost organiziranja in vodenja - 2 leti delovnih izkušenj na področju skladiščnega poslovanja 2. POMOČNIKA VODJE CENTRALNEGA SKLADIŠČA Pogoji: - kemijski tehnik -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje pod tč. 1 bo sklenjeno za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom, pod tč. 2 pa za določen čas (nadomeščanje odsotne delavke). Prijave pošljite v 8-ih dneh po objavi na naslov: Planika Kranj, Savska loka 21, 64000 Kranj, za kadrovsko službo. egP embalažno grafično podjetje, d.d., Skorja Loka Ravnatelj družbe, skladno s 37. členom statuta delniške družbe, sklicuje 2. zasedanje Skupščine delniške družbe, ki bo v sredo, 24. maja 1995, ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe, Kidričeva c 82, Škofja Loka. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj 25 % zastopanega osnovnega kapitala. Pooblaščenec se mora izkazati z notarsko overjenim pisnim pooblastilom. Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Potrdi se predlagani dnevni red 2. Sprememba prednostnih delnic družbe v navadne Predlog sklepa: Sprejme se sprememba prednostnih delnic v navadne. 3. Sprememba statuta družbe v zvezi z nagrajevanjem uprave fiz dobička) Predlog sklepa: Sprejme se predlagana sprememba statuta družbe. 4. Obravnava in sprejem Poslovnega poročila za leto 1994 skupaj z delitvijo dobička Predlog sklepa: Sprejme se Poslovno poročilo za leto 1994 in predlagana delitev dobička 5. Dopolnitev oz. sprememba Nadzornega sveta družbe Predlog sklepa: Sprejme se predlagana dopolnitev oz. sprememba Nadzornega sveta 6. Razno Predsednica Nadzornega sveta Mojca Kunšek, dipl. oec, I.r. Ravnatelj družbe mag. Jure Žakelj, dipl. oec, I.r. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lavtar Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 22. aprila 1. Hey Jude (Beatles) 2. The Rivers Of Babvlon (Bonev M) (5) 3. Take A chance On Me (Abba) (5) 4. I Just Called To say I Love You (Stevie VVonder) 5. Are You Lonesome Tonight? (Elvis Presley) 6. It's Now Or Never (Elvis Preslev) 7. VVithout You (Nilsson) 8. The First Time Ever I Saw Your Face (Roberta Flack) 9. I'd Like To teach The VVorld To Sing (New Seekers) 10. I Can See Clearlv Now (Johnny Nash) Naš jutrišnji izlet v zgodovino bo za spremembo spet nekoliko krajši, a zato nič manj zanimiv. Tokrat bomo obujali spomine na leto 1982, pri tem pa nam bosta pomagala gosta Tone Vogrinec in Marijan Smode. Dopisnice s kuponi pošljite do torka, 23. maja, na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1. 64000 KRANJ s pripisom: VEČNO MLADI. Z naše lestvice se tokrat poslavljata 2. in 3. sklada, ki ju poslušamo že vse od lanskega oktobra, to pa seveda pomeni, da zanju ne morete več oddati svojih glasov. Naslednja oddaja bo na programu spet v soboto, 27. maja, do takrat pa lep pozdrav in ostanite mladi! KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 21. aprila 1# ?el __*k__ ORBITA ORBITA, agencija za delo PODJETJA IN ZASEBNIKI Se tudi Vi zavedate, da ima dober kader enako vrednost kot dober izdelek? Naši naročniki - uspešna podjetja to vedo in zato so nas pooblastili, da zanje poiščemo več novih, kvalitetnih in zanesljivih sodelavcev: - KOMERCIALISTA V NOTRANJI TRGOVINI - VARNOSTNIKA - RECEPTORJA -KV KUHARJA oz. KUHARICO - VEČ KV PEKOV OZ. delavcev, ki se želijo za ta dela priučiti. Za vse, ki jih to delo zanima, se organizira poseben tečaj oz. usposabljanje za pridobitev osnovnih strokovnih znanj. Vse informacije lahko dobite po telefonu: 47-575, 47-574. Nudim PREVOZE do 16 oseb. 0686-019 8764 R0LETARSTV0 BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete. Telefon in fax: 061/342-464, 0609/ 630-700, 061/342-703 (stanovanje) 8838 Delamo vsa zidarska in fasaderska dela in škarpe s kamenjem, z ekipo. Delam po konkurenčni ceni. S 241- 591 9066 MONTAŽA in DOBAVA vseh vrst stropnih oblog Armstrong, Dam-pa... «331-519 9107 Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. «45-863 9192 Polaganje vseh vrst parketa, možnost plačila na več obrokov. 0312- 010 9265 Opravljam vsa krovsko kleparska dela in prekrivanje streh. «738-184 92 78 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 9540 Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko - hitro in solidno. 057- 695 9583 SERVIS PLINSKIH ŠTEDILNIKOV za celotno Gorenjsko na vašem domu. «57-695 9584 KEKEC SP - nudimo prevajalske storitve storitve iz angl., nemškega jezika, lektoriranje vseh vrst besedil. O in fax: 710-099 9655 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO... stanovanja, hiše, poslovne prostore, vikende, Barcele. Pogodbo pripravimo mi. OM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 9798 STANOVANJA MANDAT - NEPREMIČNINE, vaš partner za oddajanje najemanje in prodajo stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. « 224-477 8702 PRODAMO: Planina I, 3 sobno 83,60 m2, IX.nad., CK, 2 balkona ali menjam za stanovanje v pritličju, tudi večje. MIKE & Co.d.o.o., 216- 544 9869 PRODAMO: Planina III 2 sobno. 62,30 m2, II. nad., v nizkem bloku. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9870 KUPIMO: Vodovodni stolp ali Zlato polje 2 sobno in 3 sobno stanovanje s CK ali brez. MIKE & Co.d.o.o., 216- 544 9871 KUPIMO: Kranj manjšo garsonjero in v šorlijevi ulici 2 ali 3 sobno stanovanje. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9872 PRODAMO: Planina II 3 sobno 82,50 m2, VI. nad. ter stan.2+2, 96 m2, II. nad. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 »874 PRODAMO: Planina I - garsonjero, 29, 10 m2, CK, 13. nad., zaprt balkon. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9876 ODDAMO 2 sobno stanovanje v Kranju in novejšo hišo v Stražišču: NAJAMEMO stanovanja in hiše v okolici Šk.Loke, Kranja, Radovljice, Bleda in Tržiča. Provizijo plača najemnik. APRON, 331 -292 9892 STANOVANJA PRODAMO. V Radovljici 2 sobno 50 m2, 2,5 sobno 79 m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, «221-353 9896 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 50 m2, 54 m2, 58 m2, 63 m2, 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 2s+2k sobno 89 m2 in 98 m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 9897 SAVN E - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 Rolete, žaluzije In lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Ugodne cene, možno plačilo na ved čekov. Telefon: 061/721-521; Mobitel: 0609/617-107 Popravilo gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Elektromehanika Pivka 20, Naklo, «47-490 9659 JPrevozi blaga s kombijem. «57-827 SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA Rems, Iskra, B&D, Nakita, Bosch, Aeg. «47-490, Pivka 20, Naklo 9662 Podremo, porušimo hišo in naredimo izkop. 045-655, zvečer 9698 Vršimo posek in spravilo lesa. 045-655, zvečer 9699 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0632-827 9707 Tekste vseh vrst (diplomske...) prepisujem na računalnik, tudi vnašanje podatkov. 0631-522 9787 Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje na območju Kranja, šifra: MAJ 9439 Prodam STANOVANJE 2-ss+2 kabineta, Planina II, nizki bloki, 2. nad., 99m2, cena 1150 DEM/m2. 0327- 605 9559 Oddam sobo samskemu dekletu s souporabo kuhinje. 0 50-555 9636 Mlada družina išče enosobno stanovanje v Šk. Loki, možnost predplačila. 0 622-041 9641 Oddam v najem opremljeno 1 -sobno STANOVANJE na Planini III. v Kranju. Informacije po 0801-297 9685 Prodamo 1 -sobno komfortno stanovanje Planina II. MANDAT, 224-477, 324-076 9785 PRODAMO: Tržič Ravne 1-sobno 42 m2, II. nad., CK, zaprt balkon, tudi menjamo za večje v Kranju. MIKE & Co.,d.O.O., 216-544 9863 PRODAMO: Tržič Deteljica 1 - sobno 40 m2, VI. nad., CK, takoj vseljivo. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 9864 PRODAMO: Planina II, 1 sobno, 52,60 m2, I. nad., CK, velik balkon ali menjamo za manjše stanovanje pri Vodovodnem stolpu. MIKE & CO.d.O.O, 216-544 9865 PRODAMO: škofja Loka 2 sobno, 57 m2, II. nad., CK, balkon. MIKE & Co.d,.o.o., 216-544 9866 PRODAMO: Planina I, 2,5 sobno, I. nad., 75,80 m2, CK, balkon in na Planini III 2,5 sobno, 75,30 m2, II. nad., CK, balkon. MIKE & Co.d.o.o., 216-544_9867 PRODAMO: Planina I. stan. 2+2, 88,60 m2, V. nad., CK, 2 balkona, cena ugodna. MIKE & Com.d.o.o.,216-544 9868 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju komfortno stanovanje 61 m2 v 2. nad. na Planini 3. K3 KERN, 221-353 9898 STANOVANJA PRODAMO: v Šk. Loki 2 sobno 58 m2. 59 m2, 61 m2 in 3 sobno 80 rn2, 76 m2 v mestnem jedru. K 3 KERN KRANJ.d.o.o., 221- 353 9899 STANOVANJA PRODAMO: na Hru-šici 2 sobno v 1. nad., na Deteljici 1 sobno. K3 KERN KRANJ, Komenskega 7, 221-353 9900 DAJEMO V NAJEM: komfortno stanovanje 60 m2, ali 70 m2 v Izoli, s parkiriščem in telefonom. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 9911 VARSTVO Potrebujem varstvo za 6-mesečno hčer, dopoldan. 0715-695 9530 VOZILA DELI Ugodno prodam za GOLF 3 hladilnik in žaromet. 0327-150 9541 Po delih 126 P in Z 101. 053-176 9871 Prodam snemljivo vlečno kljuko GOLF II in prtljažnik GOLF III. 0311-872 9719 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. 0421-481 9749 VOZILA CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov Citroen. 0064/692-194 sise NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Por-togruaro - kombi. 049-442 asu (h^Chemo V NOVIH rr- PROSTORIH LJUBLJANA, MAISTROVA 10 m -"-^f V Ps-F v.".W far* staro! Prodam zelo poceni Z 101, staraj letnik. 0332-078 Prodam R 5, letnik 1991, 50.000 CORSA od 17.300 DIM ASIftA od 23.500 DIM OMIGA od 42.900 DIM FRONTERA od 41.000 DIM CAUBRA od 41.900 DIM Vozila so z bogato serijsko opremo in letnik 95 VRBA d.o.o. STRUŽEV04, KRANJ, TEL: 064/211-090 Prodam GOLF, lentik 1979, dobro ohranjen. 0 738-836 9639 Prodam Z 750, letnik 1979. Koritnik Francka, Ul. 4. oktobra 35, Cerklje. 9642 Prodam 190 D MERCEDES, letnik 1984, reg. celo leto. 0064/421-350, PO 15. Uri 9648 Prodam FIAT 128 SPORT. 058-347 9654 Prodam lepo ohranjen FIAT UNO 60 S, letnik 1991. 0421-303 MM Prodam GOLF JGL, letnik 1981. 0861-925 9663 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do oktorbra. 045-578 9664 Prodam avto TAVRIA 5/93, rdeč, 4400 km. 046-661 9669 Ugodno prodamo ŠKODO 120 L, letnik 1988, R 5 CAMR, letnik 1989, R 5 C AMR letnik 1990, R 5 diesel, letnik 1992, R 19 GTS, letnik 1989, R 19 1,4 CAT, letnik 1990, GOLF JXD letnik 1991, AUDI 80 1,8 S, letnik 1988, za vsa vozila možen ugoden kredit. 0422-522 9670 lepo ohranjen. 0733-537 Prodam dobro ohranjeno Z iZj letnik 1989, prvi lastnik, cen« h dogovoru. 0327-247____1 HYUNDAI SALON Javomlk - 00* in prodaja. 083-902___y RENAULT R 5 CAMPUS, I. 92. $ 2/96, možna menjava, kredit, »j 902 i? Prodam R 18, letnik 1983, reg-i 26.3.96. 0215-197___U Prodamo FORD ESCORT ghia, l«J 1991. 0325-981___'J Prodam FIAT UNO 60, letnik 1^ dobro ohranjen. 0323-031 :5 Prodam Z 101 JUGO SKALA, r^ reg^. eno leto, prvi lastnik. 0224- Prodam z 101 GTL 55. letnik 1$ izredno ohranjen, cena 1400 v . registriran. Markovič, Glavni trg^ Kranj___JA GOLF JXD, letnik 87 in prestav), ter GOLF JX Bistro, V prodamo. MINEX,d.o.o., 0212-" •22_Z___ CITROEN C 25 kombi, letnik prvi lastnik, odlično ohranjen, rW'^ 4/96, prodam. 0215-852 Prodam JUGO 45 A, letnik ^ zelo ohranjen. 0328-137 ___/ Prodam Z 101 GTL 55, letnik i»J cena ugodna. 0328-292 Prodam R 5 CAMPUS, letnik Glavna c. 58, Naklo___ KADETT 1,3 LS avtomatik, J° j letnik 1989, limuzina, proda" J zamenjam. 0312-076 ___s[ Prodam W CADI, letnik 1984, di^s v odličnem stanju. 0 324-943, P J uri v netek i Prodam AUUI 80, letnik 1983 do 16.4.96. 0327 635 k Jugo 45 AX, letnik 1987, reg., lepo fffrranjen, prodam. M48 265 9767 prodam Z 101 komfort, letnik 1982, j Jg. do oktobra, lepo ohranjen. Delič. * ^Bitnje 3_9768 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik '986. reg. do 96/3. «731-634 9771 AVTO KRAINER ©CELOVEC, V&kenmaittetstr. 1M_)jm_ TEL 0043-463-38330 Cgff) AUDI COUPE OUATTRO 20 V, letnik 1992, prodam ali menjam. »84-216 CITROEN ZX reflex 1,9 D, letnik 1.992, ugodno prodam. 084-216 — Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 6/87. ^53-621, po 14. uri 9777 Prodam ohranjen 101 SKALA, letnik 1989. 0 725-563 9784 Prodam GOLF, letnik 1981. Kalinš-*ova 19. Kranj popoldan_9788 Prodam JUGO 45, letnik 1990. reg. Jo 12/95 in UGO 45, I. 83, reg. do 8/ 95. O 53-412 9789 Prodam ALFO 75 7/86, z vso °premo. 0633-736 9790 Prodam R 4, letnik 1983, ohranjen, 9araiiran, radio, prevleke, kljuka. ^50-501 9792 BK* W0 -avdio -alarm mobitel '$YS1iM$ Stružnikova 19, 64208 Šenčur lel..Fax: 064/4 1 016 moc distribucija za Slovenijo AVTO ALARM mobitel poobta»£*ni »«Mt it prodno In monltlo Prodam GOLF, letnik 1990, 80.000 km. 0061/611-162_9793 Kupim JUGO 55, letnik 88/89, prvi lastnik. O 422-198_mm Prodam ZX AVANTAGE 1,4, letnik 1991. 049-057 9883 TAVRIJO, letnik 1992 september, 25000 km. prodam. 0403-672 9884 ZAPOSLITVE Dobro plačano redno ali honorarno delo, nudimo. 051-812 7899 Redno zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini v Kranju. ■ 325-753 zvečer Zaposlimo delavca za čiščenje poslovnih prostorov z vozniškim izpitom B-kategorije, zaželene izkušnje. Pismene prošnje pošljite na naslov: HRIBAR - BLESK, d.o.o., KRANJ, Planina 3, Kranj Skupina prevzame gradbena dela. 0224-358_9118 Zaposlimo dekle v bifeju. 0332-518 Zaposlim PRODAJALKO v živilski stroki, praksa zaželjena. Trgovina Fortunovc. Binkelj 1, Šk. Loka, 0621-804_8021 Sprejmem vsa zidarska in fasaders-ka dela z našim materialom. 0332-183 ali 718-037 8113 Smo proizvajalci MEDICINSKIH PROIZVODOV za osebno uporabo. Iščemo prodajalce. Dober zaslužek! 0 802-274, 0609/618-775 8377 Minimalno 2000 DEM mesečno za akvizitersko prodajo dodatnih posebnih učbenikov za tuje jezike in matematiko ni iluzija temveč neizpodbitno dejstvo v kar se lahko prepričate. Kličite samo tisti, ki ste dvolj samozavestni. Ne bo vam žal. 0325-728 ali 0609/627-276 8883 Zaposlimo dve KV trgovki z delovnimi izkušnjami. Pisne ponudbe na naslov; Trgovina Zapravljivček, Delavska c. 19, Kranj. S9oo OFFSET TISKAR z delovnimi izkušnjami na offset stroju dobi zaposlitev za nedoločen čas. Medium Radovljica, tel.: 064/802-146 in 801-065. Zaposlimo resnega predstavnika (nad 30 let), za predstavitve in prodajo medicinskega programa po zahtevah CZ. Področje Gorenjske, Ljubljana. 0 064/213-923 v soboto od 8. do 11. ure. 9085 Za hitro in enostavno šivanje iščemo ŠIVILJO. O 401-343_9375 Iščemo mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. 0401-3439378 Honorarno zaposlimo PRODAJALKO v delikatesi. 0 242-178 9383 V delovno razmerje sprejmemo KV mizarja z vsaj 5 let delovnih izkušenj, OD po dogovoru. 0738-138 9393 Delo dobi NATAKARICA za strežbo v pizzeriji. 0 421-226, po 14. uri. 9398 Nudim možnost honorarnega zaslužka. 081-369, 84-479 9414 Vsi tisti, ki jim delo ni odveč in bi radi dobro zaslužili vabi v svoje vrste italijansko podjetje. 0064/874-220, od 18. do 20. ure 9435 SIMPATIČNA DEKLETA za delo v šanku, zaposlimo, šifra: DOBRO PLAČILO BLIŽINA KRANJA 9488 Za nedoločen čas zaposlimo SPRETNO NATAKARICO. Osebni dohodek 1000 DEM. 0723-401 9516 Če ste brez dela se priključite prijetni skupini ljudi pri prodaji zdravstvenega izdelka. Možnost redne zaposlitve. O 58-491 9521 GOSTILNA "Pri Jaku" Retnje 11, išče mlajšo upokojenko za delo v kuhinji v dopoldanskem času. 057- 661 9546 ZAPOSLIM - mladega KV ali ga priučim za slikopleskarsko stroko. Telefonirajte vsak dan po 16. uri na 241-437_9568 Delo dobi pripravnik elektrotehnik. 0331-266. dopol. 9734 OSMRTNICA V hudi bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga ANICA BERNARD roj. Pa v čar Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 21. aprila 1995, ob 16. uri na pokopališču v Mošnjah. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: vnuk Luka, snaha Eta, brat Jože z družino in drugo sorodstvo Mošnje, Novo mesto, 1995 Zaposlimo KV KUHARJA-ico. 0741-708 9610 Taverna Matevž v Tržiču honorarno zaposli simpatično dekle za delo v šanku, lahko samo petke in sobote. 0 50-555, zvečer 9836 Nudimo honorano ali redno zaposlitev. Možnost priučitve za stojnega mehanika. Pogoj: mlajši moški, slovenski državljani. 085-292, Jesenice 9667 Iščemo prodajalko z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v živilski trgovini. MARKET VESTRA, Ješetova 13 F, Stražišče ■ 312-274_9678 Zaposlim samostojnega KV Ml-ZARJA. 0241-281_9718 Iščemo mlajšo upokojenko iz okolice Kranja za pomoč pri računovodstvu. Zaželjeno pasivno znanje nemščine. 0331-767 9730 DELO dobijo pridni, prodaja zeliščne kozmetike. 0324-207, od 18. do 21. ure 9579 V trgovini v Škofji Loki zaposlimo poslovod-kinjo trgovske, ekonomske ali komercialne smeri. Tel.: 47-620 Honorarno zaposlimo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 9755 Gostilna STARI MAYR, Maj d.o.o. zaposli KUHARJA-ico in natakarja-ico. 0222-197, jekovec 9779 Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE. Stratos.d.o.o., Gradbeni inženiring, tel.: 736-435, po 18. uri 9941 Sodelavce za prodajo na terenu iščemo. O069/61-762, 069/69-415 ŽIVALI ČRNI PRINAŠALO - mladiči naprodaj. 057-714 9513 Prodam KRAVO simentalko 9 mesecev brejo. Roaeli. Ravne 32 9517 PURANI za dopitanje, prodam. Suhadole 12, Komenda. 0 061/ 841-375 9381 V začetku maja bomo prodajali 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiramo naročila: Oman, Zminec 12, šk. Loka. 0 621-475_woi RJAVE JARKICE, stare 13 tednov, ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Sk. Loka. 0 621-475 9402 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo, Crodam. Oman, Zminec 12, Sk. oka. 0 621-475 9403 Prodam JARKICE. Grilc. Partizanska pot 15. 0 214-855, popoldne 9471 Prodam JAGNETA in OVCO z jagnetom. 0730-237 9487 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Janša Franc, Podhom 49, Zg. Gorje 9520 PURANE za dopitanje prodam. Suhadole 12, Komenda, 0061/841- 375 9523 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. 0242-672 9S27 Prodam ODOJKE 18-30 kg. 0242- 672 9628 Prodam MLADIČE NOVOFUN-DLANDCE z rodovnikom. Burja, Prisojna 11, Bled, 077-485 9537 Prodam TELETA črnobelega, starega 10 dni. Žabnica 43 9551 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Jama 27, Mavčiče ssss Prodam dve breji KRAVI. Zg. Brnik 73 9564 PURANE šlrokoprsate pasme, težke 2 kg za rejo, prodam. 0217-1289567 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko. 051-018 9574 Črno belo TELICO, brejo 6 mesecev in TELICO simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Kranjska 9, Šenčur 9595 Prodam TELETA težkega 100 kg. 0421-464 9616 Zdrave KUNCE francoske ovnače, mladiče - samce, prodam 0 45-532, popoldan 9625 Prodam JAGNJETA za zakol ali za rejo. 0 45-331 9626 Prodam BIKCA simentalca 110 kg, za rejo - zajkljo. 0 421-676 9643 Prodam čebelje družine in AŽ panje. 0 692-159 9645 Prodam 100 kg težkega črnobelega BIKCA. 0 061/841-059_9646 Prodam KRAVO simentalko s teletom. 0715-720, po 16. uri 9650 Prodam kravo po tretjem teletu. 0731-028 9651 PURANE težke 2 kg za rejo, prodam. 0241-189 9679 Srebrnoosenčeno PERZIJSKO MUCO, prodam. 0323-435 96so Prodam meso od mladega bika. 0421-062 9683 Prodam TELIČKO frizijko od A kontrole, staro 14 dni. Voglje na vasi 14 9694 Prodam BIKCA frizica, starega en teden. 077-641 9710 Prodam BIKA simentalca, 300 kg. 0 77-966 9712 Kupim teleta simentalca 10-20 dni starega. 0422-585 9727 Kupim TELIČKO za pleme simen-talko do 10 dni. 0217-526 9742 Ugodno pripeljem na dom PUJSKE 20-25 kg ter 100-150 kg. 046-589 9748 RJAVE JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanonik, 0 685-546 «767 Prodam dva TELIČKA za zakol ali rejo, težka cca 120 kg. Smrekar, Mlaka 23b, Komenda 9759 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. 053-560 9761 Prodam JARKICE sorte Preluks. Zasip, Reber 3, Bled 9763 Prodam BIKCA, TELIČKO staro 10 dni. Podreča 4, Mavčiče 9766 ŽREBIČKO mirno in pašno, norik, staro eno leto, prodam. 057-721 9774 TELICO simentalko brejo šest mesecev, prodam. 064-114 9781 Prodam MLADO KOZO, mladiča in kozla, ugodno. 0725-605 9792 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete IVANE RAVNIKAR se iskreno zahvaljujemo zdravnikom zdravstvenega doma v Škofji Loki, ki so ji lajšali bolečine v zadnjih dneh. Hvala vsem sosedom, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Škofja Loka, 19. aprila 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame, tete in tašče IVANKE PRAVST roj. Jenko iz Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, ter jo spremili na zadnji poti. Sinova in brat z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, stare mame, tete in prababice TEREZIJE LAVTAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Štularju in dr. Gašperlin - Kuraltovi ter patronažni sestri Alenki Hočevar za vso skrb in pomoč v času bolezni. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo in pevcem Zupan. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Suha pri Predosljah, 18. aprila 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in pradeda AVGUŠTINA MLINARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu SAVA za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Grdenu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Perčičevi in zdravstvenemu osebju internega oddelka Jesenice dr. Hriberniku. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Navček. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Šutna, Orehek, 8. aprila 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica PETRA ZAPLOTNIKA iz Trstenika 2 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena zahvala sošolcem in razredničarkama 7.a razreda osnovne šole H. Puhar in 4.b razreda osnovne šole S. Jenko Kranj, ter Petrinim sošolcem iz Trstenika, GD Trstenik za spremstvo in izkazano čast., g. Bečanu za poslovilni govor, župnikoma za pogrebni obred, pevcem in pogrebniku g. Jeriču. Hvala tudi tistim, katerih imena niso omenjena, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Tončka, sin Andrej, hčerka Petra, brat in sestre z družinami Trstenik, 10. aprila 1995 Pred odločanjem o izgradnji tržiške obvoznice Trg svobode osvoboditi prometa Tri desetletja staro zamisel o mestni obvoznici je treba končno uresničiti. Če se to ne bo zgodilo, bo Tržič še naprej le umirajoče mesto. Tržič, 20. aprila - Tako so menili domačini, pritrdili pa so jim tudi številni strokovnjaki, ki so se udeležili sredine javne tribune o prometu. Med njo so najprej razpravljali o prometni študiji mesta Tržič, ki ponuja tri inačice reševanja težav. Njeni sestavljala iz Urbanističnega inštituta Slovenije so upoštevali tudi zamisel o izgradnji obvoznice in predlog za le delno izvedbo le-te, vseeno pa so se zavzeli za manj radikalne posege v prostor. V prometni študiji je zajeto razmišljanje o celovitem urejanju prometa v mestnem jedru z drobnimi in postopnimi izboljšavami. Od treh variant so za najbolj ugodno ocenili prav slednjo, skeptični pa so do rešitev z izgradnjo celotne ali delne obvoznice. Objekti bi namreč po njihovi oceni z grobim poseganjem v prostor povzročili nove težave, razen tega pa bi stali vsaj enkrat več od njihovega predloga urejanja prometa. Razen z rešitvami v samem mestu naj bi zmanjšali prometne obremenitve tudi z izgradnjo priključka na magistralno cesto nad Ravnami in preusmeritvijo prometa iz severnega dela mesta nanj, je pojasnil Saša Dalla Valle. Prehod s Koroške ceste na Trg svobode je kritičen prometni zamašek. Za omenjeni predlog iz komunalnih vodov v starem študije, ki ponuja ob manjših delu mesta, je med drugim stroških hitrejše rešitve, se je v naglasil Andrej Cvar kot izde- razpravi zavzel edino prejšnji lovalec lokalcijskega načrta župan in sedanji predsednik obvoznice Tržič, občinskega sveta Peter Smuk. Podvomil je namreč, da bi Tržič brez pomoči od drugod uspel zbrati dovolj denarja za izgradnjo obvoznice. Kot je ocenil prof. dr. Marjan Oc Tržiški strokovnjaki so drug za drugim utemeljevali nujnost izgradnje obvoznice. Kriteriji v študiji so naravnani tako, da bi obvoznico porušili virk, uresničitev projekta še pred začetkom izgradnje, je Sest let po sodiščih najbrž res ne bo poceni, ven- ocenil Ivan Eler. Mitja Stritih cesti že vozili. Ignac Primožič pa je predlagal, naj o usodi svojega mesta končno odločijo le Tržičani. Kot je med razpravljala iz vrst domačinov opozoril predsednik KS Tržič-mesto Ciril Markič, je zadnji čas za rešitev umirajočega mesta, katerega perspektiva je odvisna tudi od obvoznice. Stanovalka s Koroške ceste Vera Zupan pa je med drugimi potožila o nevzdržnosti življenja zaradi prometa v centru. Že letos se lahko stvari obrnejo na bolje, če se bo občinski svet odločil za izgradnjo obvoznice, je napovedal Pavel Rupar. Po županovih zagotovilih imajo rezerviranega večino denarja za izgradnjo mostu na Balosu, ki naj bi stal približno 31 milijonov tolarjev. Poleg mostu naj bi letos uredili priključka med Predilniško cesto in Balosom, če bodo svetniki enakega mnenja kot večina strokovnjakov in domačinov. • Stojan Saje Ob mednarodnem dnevu Zemlje Rešujmo sebe in svoje razvade! Prazniki ponavadi ne minejo brez slovesnosti, kar velja tudi za 22. april, dan Zemlje. Med letošnjimi prireditvami je potrebno omeniti izid zbornika Zemlja 1995 zaloinika Medium iz Radovljice, razstavo okoljevarstvenih projektov 40 avtorjev v organizaciji ministrstva za okolje in prostor od 20. do 22. aprila v ljubljanskem WTC, današnje javno predavanje "Lepote naravnih parkov - dar Zemlje" v ljubljanskem kinu Kompas v izvedbi Slovenskega ekološkega gibanja, mednarodni posvet na temo "Avto in Čisto okolje" 25. aprila na slovenskem avtomobilskem salonu, pa še bi lahko naštevali. Že pred praznikom, ki je obenem priložnost za opozarjanje na probleme, je center za ekološke dejavnosti SEG izdal publikacijo o protestni strukturi likovnega umetnika Ivana Jančarja REŠUJMO ZEMLJO. V njej zasledimo zanimivo vprašanje ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, kako naj rešujemo Zemljo. Njegov odgovor je preprost; rešujmo sebe, svoje razvade in potrebe! Slovenci s svojo ozemeljsko in prebivalsko majhnostjo najbrž res ne moremo vplivati na ekološke probleme planetarnih razsežnosti, lahko pa zelo veliko storimo na svojem vrtu. Ker je ta vrt majhen, zanj še bolj veljajo omejene možnosti obremenitev narave. In kaj lahko storimo na našem, gorenjskem vrtu? Pomislimo predvsem, da njegova lepota ni neuničljiva! Če bi sodili samo po številnih divjih odlagališčih odpadkov, potlej je kot na dlani, da se tega dejstva še premalo zavedamo. Tudi upravljalci komunalnih deponij najbrž ne morejo biti preveč zadovoljni s svojim delom v preteklosti. Neodgovorno je razmišljanje o ločenem zbiranju odpadkov šele takrat, ko je že zmanjkalo prostora za njihovo odlaganje; in povsem nespodobno je prositi soseda za dovoljenje, da bi zvrnili odpadke na njegovo, namesto na svoje dvorišče. Izgleda torej, da bomo morali tudi Gorenjci začeti reševanje Zemlje s spreminjanjem svojih razvad in potreb! * S. Saje tMMBaMMŽČBBJBgiflBM Smrtna nesreča na Posavcu Posavec, 20. aprila - Včeraj zjutraj, ob 5.50 uri zjutraj, se je na regionalni cesti izven naselja Posavec zaradi neprilagojene hitrosti vožnje pripetila prometna nezgoda s smrtnim izidom. Voznik osebnega avtomobila J.P. iz Ljubnega je vozil z osebnim avtomobilom po cesti in pripeljal na mesto, kjer je voznica osebnega avtomobila C. Z. iz Radovljice stala ob svojem avtomobilu. Avtomobil se ji je namreč pokvaril, zato je bila ob pokvarjenem vozilu. Voznik J.P. ni vozil s primerno hitrostjo glede na stanje ceste in se je zaletel v C. Z. Bila je tako hudo poškodovana, da je na kraju nesreče umrla. • D. S. dar se jo izplača lotiti zaradi oživljanja mesta v širino. To je tudi glavni namen projekta, ki bo omogočil zaprtje Trga svobode in prenovo stavb ter Ustrelil svakinjo Kranj, 20. aprila - Na velikonočni ponedeljek zjutraj Je 42-fetni Z. L iz Kranja nasilno vdrl v stanovanje na Planini 1, kamor se je pred mesecem dni zatekla njegova žena Jelica. Iskal jo je in hotel z njo poračunati. Ker je nameraval račune poravnati s pištolo, jo je potegnil iz žepa, vendar je med prerivanjem s svakinjo V. V. njo ustrelil v prsi. Krogla je naredila izstopno rano na predelu trebuha. Žena nasilneža je takoj obvestila operativno - komunikacijski center kranjske Uprave za notranje zadeve. Nasilni Z. L. je, potem ko je svakinjo hudo ranil, odšel na policijsko postajo in se prijavil. Dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec sta si ogledala kraj dogodka in odredila pripor za Z.L., kriminalisti pa so je v obvoznici spoznal rešitev mnogih problemov. Milan Že-pič je izrazi obžalovanje, da sc ni ideja o obvoznici porodila že pred 50 leti, saj bi tako po ga ovadili zaradi kaznivega dejanja poskusa umora. Hudo ranjena VV. se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. • D. S. Spolno nasilje nad otroki Kranj, 20. ajprila - Kriminalisti kranjske UNZ so državnemu tožilcu ovadili storilce kaznivega dejanja zanemarjanja in spolnega nasilja nad otroki. Tri deklice, ki so bile stare od deset do štirinajst let, so vse od leta 1987 trpele spolno nasilje in zanemarjanje. Neodgovornim staršem se je pri teh obsodbe vrednih dejanjih pridružil še njihov starejši znanec. Kriminalisti so skupaj s socialnimi delavci enega izmed gorenjskih centrov za socialno delo prekinili to mučenje in trpinčenje. Vse tri deklice so oddali v rejniške družine. • D. S. Kljub dobljeni tožbi ne more v svoje stanovanje Kranj, 21. aprila - Zidovi sodnih palač skrivajo nešteto zgodb nekdanjih zakoncev, ki so se razšli v sporu in potem še dolgo razčiščevali svoje premoženjske in druge nerešene zadeve. Včasih kakšna od teh najde pot tudi v javnost, če se udeleženca naveličata pravnih poti, konflikti pa se razplamenijo do tolikšne mere, da se znajdejo na straneh časopisnih crnih kronik. Franjo Kutnjak pa se je ta teden kar sam oglasil v našem uredništvu, zgrožen nad tem, da še vedno ne more v svojo hišo, čeprav so se tožbe na sodišču razpletle v njegov prid. Taka zgodba ima sicer običajno crve plati. Franjeva je naslednja: pred šestimi leti sta se z ženo razvezala, vendar sta še naprej ostala v skupni hiši, kjer živijo tudi ženini starši. Pred štirimi leti so začeli zoper njega pravdo, da bi ga izselili iz nekdanjega skupnega zakonskega stanovanja, češ da je življenje z njim v isti hiši nevzdržno. S tožbo niso uspeli, saj je sodišče presodilo, da bi morali Franju zagotoviti drugo primerno stanovanje, če bi ga želeli izseliti. Ugotovili so tudi, da Franjo stanuje v nekdanjem skupnem stanovanju, bivša žena pa se je iz njega izselila, ob razvezi pa se nekdanja partnerja nista sporazumela o pravici do uporabe stanovanja. Resda je stanovanje v hiši ženinih staršev, vendar je sodišče menilo, da je deloma tudi njegova last, saj je sodeloval pri adaptaciji. Naslednjič je tožil Franjo, in sicer zaradi tega, ker so ga bivša žena in njeni starši "motili v njegovi zadnji mirni posesti". Enostavneje rečeno to pomeni, da so mu zamenjali ključavnice pri vhodnih in garažnih vratih, predrli zid »MERKUR GRADITE CENEJE GRADITE Z MERKURJEM TC DOM Naklo tel.: 064 488-303 GRADBINKA K tel. AKCIJSKA PRODAJA hladilne in zamrzovalne omare za gostinstvo, hladilni pulti, zamrzovalne skrinje, vitrine, monobloki, agregati, kompresorji, toplotne črpalke, avtobusne klima naprave, hladilne komponente, reprodukcijski material, rezervni deli... vsak dan: 8. -16., sobota: 8. -12. ure tth loške ŠKOFJA LOKA tovarne MALOPRODAJA - SERVIS hladilnikov tel.: 064/631-301 med njegovim in svojim stanovanjem, zaprli vrata in jih zametali z odpadnim materialom tako, da Franjo ni mogel v svoje stanovanje. Maja no dve leti, kar se je to primerilo in zaradi takega ravnanja možak ni mogel uporabljati svojega stanovanja. Tudi v tem primeru je sodišče razsodilo v njegov prid, seveda pa je ob tem opozorilo, da gre zgolj za obravnavo motenja posesti, ne pa tudi pravice do posesti nekdaj skupnega str* novanja. To mora bivša žena uveljavljati v novem sodnem postopku. Sodišče je vsakokrat doso-dilo v prid Franju (o čemer smo se prepričali iz sodnih odločb), zakaj se torej pritožuje in ponuja svojo zgodbo medijem? Mož pravi, da kljub odločitvam sodišča še vedno ne more v svoje stanovanje in celo do osebnih stvari, toži celo o tem, da so ga nekdanja žena in njeni starši večkrat pretepli, za telesne poškodbe, da jin je celo tožil. Policijo zaman kliče na pomoč, pravi, kako naj torej uveljavi tisto, kar mu je priznalo celo sodišče? Ravno za danes je spet povabljen na sodišče, tokrat do obravnava zadevala skup* no premoženje, o katerem se nekdanja zakonca ob razvez1 nista zedinila. Od razprave veliko pričakuje, prepričan, da mu pripada hiša, ki jo Je gradil in vlagal vanjo. • D. fl Žlebir r a n j 064 331-835 »KM Posebna ponudba od 24. do 29. aprila v GRADBINKI in TC DOMU: Armaturna mreža, Kovinar, R424, 9/6: 4.496,40 SIT/kos, rebrasto železo, <|>10,<|)12mm: 62,40 SIT/kg, teraco ploščice, Epido, 25x25cm: 1.201,80 SIT/m2, talna plastificirana pluta, 30x30cm: 2.459 SIT/m2, "gips plošča", Knauf, 2600x1250x12,5mm: 1331 SIT, ravnalna letev, Alu, 2m: 1991 SIT. Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA ŠE CENEJE! Brezplačna dostava do 15 km. Količine so omejene. MUL r*AVi-K>, pa TAME RAZSTAVA ZtfTO £t«VCKA. -?ADiO 913 Ffl TERENSKI STUDIO RADIA KRANJ PONEDELJEK, 24. APRILA, 0016. 0018. ORE ŠENČUR STEREO