Foto: A.AGNIC .LJUBLJANA, 9. NOVEMBRA: Danes so se sestali predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije in obravnavali naloge sindikatov po pismu predsednika Tita in' izvršnega biroja jugoslovanskim komunistom po brionski seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in po seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V obširni razpravi so kritično ovrednotili dosedanje delo in prizadevanja sindikatov. Posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov je tudi izzvenel v zahtevo, da je treba pospešeno in poglobljeno nadaljevati s pripravami na VIII. kongres slovenskih sindikatov. AKTIV KOMUNISTOV - ČLANOV REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS Možato, trezno in načrtno! Temeljno vprašanje sedanjega trenutka: kako učinkoviteje uveljavljati stališča 1942- TRIDESET LET - 1972 Delavska Enotnost Mi* NOVEMBRA 1972 - ŠT. 45 - L. XXIX Minulo sredo se je sestal aktiv komunistov — članov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Z enim samim namenom: ovrednotiti dosedanje delo sindikatov in lastna prizadevanja ter opredeliti naloge komunistov v sindikatih po zadnji seji centralnega komiteja ZKS. Večurne razprave na aktivu — uvodne misli je posredoval podpredsednik RS ZSS Jože Globačnik, vanjo pa je posegel tudi predsednik CK ZKS France Popit — ni mogoče utesniti na nekaj časopisnih stolpcev, ne da bi ob tem storili veliko krivico vsem, ki so se oglasili v razpravi. Pa vendar lahko vso to po vsebini izredno bogato razpravo strnemo na tri skupne imenovalce, zapisane že v naslovu. zadevanj. Iz ugotovitve vseh, ki so sodelovali v tokratni razpravi, je zraslo spoznanje, da se sindikatom ni potrebno sramovati svojih dosedanjih stališč, svojih dosedanjih prizadevanj. Naj v nevezani obliki povzamemo nekatera dejstva! Med prvimi so se sindikati zavzeli za uresničevanje ustavnih dopolnil; in ne le v delovnih organizacijah, temveč v celotnem dmžbenem življenju. Kar zadeva položaj dislociranih obratov se je marsikaj premaknilo z mrtve točke tudi po zaslugi sindikatov. Med najbolj glasnimi zagovorniki in tudi dejavniki sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so bili sindikati. Pri odpravljanju neupravičenih socialnih razlik so prizadevanja sindikatov, naj za normalno delo v normalnem delovnem času nihče ne bi zaslužil manj kot 1000 dinarjev, obrodila dobre sadove: če je še marca lani kakih 17% zaposlenih prejemalo osebne dohodke pod omenjeno spodnjo mejo, jih sedaj le še 3 %! ZAKAJ MOŽATO? Brionska seja predsedstva ZKJ, seja sekretariata CK ZKS in pravkar minula seja centralnega komiteja ZKS so izrekle resne pripombe na dosedanje delo slovenskih sindikatov. Prva zadeva medlo reagiranje sindikatov ob tako imenovani akciji petindvajsetih poslancev, slednja nespoštovanje načela koordinacije z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki ob izbiri kandidatov za vodilne funkcije. Ocena aktiva je bila enotna: kritika je bila upravičena. Opravičil ni mogoče iskati, ker so tudi posledice takega ravnanja prehude. Zato je aktiv možato sprejel kritiko. ZAKAJ TREZNO? Če je oktobrska plenarna seja republiškega sveta še lahko izzvenela samo v opredeljevanje bodočih nalog, pa sedanji politični trenutek terja tudi kritično , presojo dosedanjih pri- Toda če si zastavimo vprašanje, ali so sindikati kot politična organizacija delavcev uspeli v svojih prizadevanjih, da bi delavski razred dobil odločujoč vpliv na vseh področjih družbenega življanja in na vseh ravneh odločanja, moramo reči — še zdaleč ne. Dokaz, pravzaprav ponazoritev te ugotovitve: čeprav ustavna dopolnila pomenijo osnovno orožje v prizadevanjih za prevladujoč položaj delavca v naši dmžbi, delavci sami le malokje zahtevajo, da bi ustanovili, denimo, temeljne organizacije združenega dela, da bi ustavna dopolnila uresničevali v vsej njihovi celovitosti. Skratka, gre za naslednje temeljno nasprotje: na eni strani dobra in premišljena stališča, na drugi veliko manjši rezultati. ZAKAJNAČRTNO? Razrešiti to nasprotje pa seveda pomeni najprej poiskati vzroke zanj. Načrtno in temeljito je treba opraviti to delo še v predkongresni razpravi in v pripravah na bližnje občne zbore osnovnih organizacij. Če sam kongres odlagamo na kasnejši čas, to samo pomeni, da tokrat resnično hočemo prodreti do korenin negativnih pojavov in slabosti. S spoznanji pa obogatiti že pripravljene kongresne dokumente — tako tiste, ki zadevajo vsebino naše bodoče aktivnosti, kot tiste, ki opredeljujejo našo organiziranost. Cilj je jasen: zagotoviti, da bodo prišli do veljave avtentični interesi delavskega razreda v celotnem družbenem življenju in na vseh ravneh odločanja. S.B. Banka »po novem« KAKO V LJUBLJANSKI BANKI URESNIČUJEJO USTAVNA DOPOLNILA STRAN 4 • TEČE, TEČE ŽIVLJENJE Tihožitje v kuhinji STRAN 7 vreme ni zanesljivo zanesljiv je mdrp 4$5S5k i&m Vlil. KONGRES ZSS §gppi illltl UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE# UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVI iiijsiij Stališča sekretar! ata UK ZKS Po celodnevni razpravi o uresničevanju nalog, na katere opozarja pismo predsednika Tita in izvršnega biroja jugoslovanskim komunistom, je centralni komite Zveze komunistov Slovenije soglasno odboril stališča razširjene seje sekretariata, komunike s te seje in stališča, ki jih je v imenu sekretariata prebral v uvodnem referatu sekretar Andrej Marinc. Sekretariat v svojih stališčih ugotavlja: 1. Osnovna naravnanost ZKS je v skladu z razredno usme- ritvijo ZKJ in nalogami, ki so opredeljene v pismu tovariša ' " aj konkri Tita in izvršnega biroja ZKJ. Svoj konkretni koncept idejne in politične naravnanosti je ZKS snovala skozi nekajletno delo konference in centralnega komiteja ZKS z njegovimi organi. Pri tem so v demokratični in javni razpravi sodelovali člani, organizacije in vodstva ZKS. 2. Pri uresničevanju svoje politike je zveza komunistov šla skozi manjše in večje konfrontacije in bitke z nesprejemljivi- dejavnost je mi koncepcijami in z njegovimi nosilci. Takšna dejavnost je okrepila idejno in akcijsko enotnost. Vpliv Zveze komunistov Slovenije kot avantgarde delavskega razreda postaja odločilen za naravnanost celotnega družbenega razvoja. 3. CK ZKS naj zahteva, da se presežejo določena razhajanja, ki vplivajo na učinkovitejše uresničevanje politike ZK. ki so bila zlasti očitna na naslednjih vprašanjih: — družbeni pomen in vloga zveze komunistov ter njene nenadomestljive funkcije pri uveljavljanju in delovanju političnega sistema in samoupravne socialistične demokracije 2 vodilno vlogo delavskega razreda; — nekatera izhodišča in aktivnost pri uresničevanju ustavnih sprememb in s tem razvoja samoupravljanja; — nekatere komponente koncepta dmžbenoekonomskega razvoja Slovenije in zlasti uresničevanja njegovih zasnov; — zunanjepolitična in ekonomska usmeritev Slovenije in njen odnos do Jugoslavije; — odnos do spoštovanja socialističnih zakonitosti in samoupravnega reda. 4. Sekretariat čuti in prevzema pred CK ZKS za svoje delovanje polno odgovornost. Predlaga centralnemu komiteju, da v smislu poročila zahteva samokritično in kritično obnašanje vseh odgovornih komunistov, ki delujejo v SZDL, sindikatu, ZB, Zvezi mladine, Skupščini SRS, izvršnem svetu in drugod. O odgovornosti vseh, vključno s člani sekretariata in predsednika CK ZKS, je sekretariat večkrat razpravljal, še posebej pa na svoji 136. seji dne 28. in 29. oktobra 1972. Sekretariat predlaga CK, da odobri stališča, ki jih je sprejel na tej seji in ki so bila objavljena v komunikeju 136. razširjene seje. 5. Centralni komite ZKS naj zadolži vse komuniste in organizacije, da se vsak v svojem okolju ter povezani v celovito aktivnost borijo za uresničevanje politike ZKS in ZKJ ter pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja ZKJ. Centralni komite naj zahteva od vseh svojih članov in vseh svojih organizacij in članov ZKS, da se dosledno spopadejo z nesamo-upravnimi, nesocialističnimi in razredno tujimi pojavi in ustrezno ukrepajo. Organizacije ZK so v taki aktivnosti dolžne podpreti slehernega komunista in mu pri tem pomagati. 6. Vse organizacije ZKS so dolžne, da preko samoupravnih organov in političnih organizacij v vseh okoljih razpravljajo o vprašanjih moralno-politične naravnanosti in usposobljenosti vseh vodilnih delavcev in nosilcev družbenih dolžnosti. 7. Organizacije zveze komunistov naj izkoristijo ugodno razpoloženje med delovnimi ljudmi in naredijo čim več za sprejem novih članov, delavcev in mladih ter tistih starejših borcev, ki bi s svojo aktivnostjo želeli okrepiti družbenopolitično akcijo ZK. IBBBBBBBBBBBB Odgovorni pred delavskim razredon Izvleček iz uvodnega referata sekretariata na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Sloveni o uresničevanju nalog iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva Zveze komunisti ' Jugoslavije Ko je uvodoma tovariš Marinc dejal, da revolucionarni trenutek, v katerem smo, terja maksimalno mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil na raz-: rednih pozicijah in izločitev vsega tistega, kar je krnilo idejno in politično akcij sko enotnost Zveze komunistov Slovenije, je tudi poudaril, da ne sme biti več kompromisa in popuščanja. Dejal je, da centralni komite mora ugotoviti, kje so se kazale najočitnejše slabosti pri uresničevanju sprejete politike Zveze komunistov. Tega ni dolžan storiti le zaradi pisma tovariša Tita in izvršnega biroja, pač pa tudi zavoljo zgodovinske odgovornosti ZKS pred delavskim razredom in delovnimi ljudmi. V nadaljevanju je ugotovil, da se pri tem centralni komite ZKS lahko opira na rezultate že pred leti začete diferenciacije z razrednih pozicij, ki je postala očitna zlasti v znani cestni kampanji leta 1969. Poudaril je, da ti rezultati danes omogočajo centralnemu komiteju kritično ih samokritično oceno razmer, kar mora zagotoviti idejnopolitično in akcijsko enotnost ter onemogočiti različno politično usmer- politično usposobitev ZK v Ljubljani, ob cestni kampanji. jenost v političnem vrhu Slovenije. ča osnovo razpravi o idejnopolitičnih in ekonomskih razmerah v Sloveniji je govornik navedel pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki aktualizira najpomembnejše naloge sedanjega trenutka, potem sklepe predsedstva ZKJ glede boja proti nacionalizmu in naloge s področja mednarodnih odnosov in zunanjepolitične usmeritve, naloge, kijih opredeljujejo že sprejeta ustavna dopolnila in priprave na razprave ter ^prejetje druge faze ustavnih sprememb, naloge v zvezi s stabilizacijo in ekonomsko politiko ter končno naloge v zvezi z nekaterimi idejnimi, kadrovskimi in organizacijskimi vprašanji Zveze komunistov kot tudi drugih objektivnih sil. „Ko moramo zdaj spregovoriti o nosilcih teženj, ki niso bile vedno v skladu s politiko Zveze komunistov, moramo to storiti dostojno, odkrito in argumentirano, brez podtikanj in sumničenj, izhajajoč iz naših razmer in naše idejnopolitične prakse,“ je dejal Marinc in dodal, da ne bi smeli pri tem prezreti doseženih rezultatov, ki so nesporni. Ko je govoril o nenaterih mednarodnih aspektih sedanjega političnega trenutka in usmeritve, v Sloveniji, je tovariš Marinc izhajal iz ugotovitve, da smo si dobili prijatelje in zaveznike s svojo neuvrščeno politiko in dosledno razredno usmeritvijo k izkoriščanim množicam, novoosvobojenim narodom in deželam. Kljub temu pa imamo opraviti še z očitnim nerazumevanjem strateškega, političnega in ekonomskega, eksistenčnega pomena takšne zunanjepolitične usmeritve Jugoslavije. Med drugim je navedel permanentno nazadovanje naših gospodarskih odnosov s tretjim svetom. Dejal je, da temu niso krivi samo predpisi in sistem, ki morda res ni dovolj stimulativen za sodelovanje našega gospo-• darstva s tretjim svetom, krivi so predvsem tisti, ki operativno delujejo v organih oblasti, v zbornici, bankah, v različnih združenjih in delovnih organizacijah. To je ena najbolj spornih točk dolgoročne usmeritve Slovenije in tudi z resolucijo, ki jo je sprejela Skupščina SRS s tem v zvezi, ne moremo biti zadovoljni. V nadaljevanju svoje ocene zunanjepolitične usmeritve Slovenije pa je tovariš Marinc navajal še druge razloge, ki tudi vplivajo na zavest o nekem posebnem položaju Slovenije v Jugoslaviji in Evropi, pri čemer je razčlenil idejne odmike, pomanjkanje občutka za razrednost v nekaterih zunanjepolitičnih praktičnih odnosih bodisi v okviru samo- federacije smo skoraj v celoti poravnali. Še vedno pa nas čaka naloga, da vse oblike porabe uravnovesimo z realnimi možnostmi. Moramo tudi sistematično nadaljevati z izgrajevanjem sistema samoupravnega in družbenega usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. nico, po kateri vodi zaostajali) družbenih odnosov za razvojem prt izvajalnih sil v ostre družbene ko' flikte," je dejal Marinc. In dalj1 »Usposabljanje delavcev za upr? ljal&o delo je v mnogih delovni st V razpravah o konceptu in o nekaterih vprašanjih v zvezi z novo zakonodajo je dejal Marinc, je bil ostro kritiziran proces privatizacije. Navajal je primere: pretakanje družbenega kapitala v privatne roke, razprave o delnicah, nekritično prenašanje zahodnih modelov na področje kmetijstva; prodna družbenih stanovanj privatnikom, pri čemer z zakonom nismo terjali revizije pogodb za več let nazaj, temveč le za leto 1970; premagane še niso liberalistične tendence do prodaje zemljišč in prisvajanja zemljiške rente. V zvezi z razvojem samoupravljanja in ustavnimi spremembami je bilo rečeno, sta izvršni svet in Skupščina SRS razvila obsežno dejavnost v prilagajanju zakonodaje SRS ustavnim "spremembam. Z uresničevanjem ustavnih sprememb prve faze, ki ustvarjajo pogoje za nadaljnje spremembe v družbi, pa ne moremo biti zadovoljni kljub velikemu angažiranju subjektivnih dejavnikov, Zveze sindikatov in drugih. Tovariš Marinc je dejal, da bomo lahko celoviteje ocenili, kakšne so konkretne razmere v delovnih organizacijah, ko bo končana obdelava podatkov ankete, ki sta jo izvedla RS ZSS in CK ZKS. Že zdaj pa lahko trdimo, je dejal, da prepočasi ustvarjamo pogoje za prehod na delegatski sistem in za odločilen vpliv delavcev v organizacijah še vedno p o stran# dejavnost, pogosto prepuščena zg° sindikatom, Zvezi mladine ah Zv* komunistov. Za takšno usposabf nje v mnogih delovnih organizaciji vedno manjka sredstev in zato tej ni odgovornosti pri precejšnjem d« vodilnih kadrov/1 Nato je tovariš Marinc govoril tem, da so nejasnosti in premajV; enotnost o nekaterih družbe!' vprašanjih predstavljale plodna 1 na tehnobirokratsko in etatistii11 zavest ter prakso, pa tudi za razlik malomeščanske in liberalistične # nje ter psevdoliberalizem. Na pl majhno idejno in politično akcij# enotnost že dolgo opozarjajo j terenu, kjer vidijo bistvene razloč1 v pogledih in ocenah posameznik v republiških vodstvih glede neka* rih družbenih vprašanj. Posamezc’ so te razločke izkoriščali, drugi ' opozarjali na nevarnosti, je d* tovariš Marinc in nadaljeval: »Zl# v tovarišu Stanetu Kavčiču so vi#1 nekakšnega nosilca politike in us! ritve, ki v mnogih stvareh ni povsem v skladu s politiko Zv* komunistov. Pri tem ni toliki pomembno, ali je to hotel ali * Dejstvo je, da je takšne špekula* premalo odločno oziroma jih sp' ni zavračal. To je slabilo našo so* listično fronto, njeno enotnost, neenotnosti so videle oporo tiste * in njih težnje, ki so nasproto*5 interesom delavskega razreda." nadaljevanju je tovariš Marinc drobno razčlenil, v zvezi s katei družbenimi vprašanji, razpravami Ko je v razprave na terenu po pismu tovariša Tita, je tovariš Marinc med drugim poudaril, da se široka aktivnost nikakor ne omejuje samo na Zvezo komunistov. Ugotovil je, da so razprave na terenu celovitejše, v ospredju niso samo deformacije in vprašanja materialne neenakosti, k čemur je gotovo prispevala 3. seja konference ZKS o socialnem razlikovanju, ki je opozorila na globlje vzroke in na dolgotrajnost prizadevanja za odpravo vzrokov in posledic. Ugotovil je, da tokrat naloge in zahteve niso naslovljene samo na višja vodstva, pač pa članstvo ZK in delovni ljudje vidijo tudi svoje naloge v svojem okolju. Seveda pa prihajajo številne zahteve, da odstranimo vsa tista žarišča, ki krnijo idejno in politično akcijsko enotnost v republiškem vodstvu. Te razlike v politični usmeritvi, je dejal Marinc, pa niso neznatne, o tem je tekla beseda ob akciji 25 poslancev, ob naporih za organizacijsko utrditev in združenem delu na družbeno repro- utičnjrni dogodki je p0vzroC» dukcijo. v ospredje je treba posta- ravnanje tovariša Kavčiča težke P SKsffSS . sbbsusss ssastaiffi&s.# 'liki in v jn posameznih sektorjih pod stvom tovariša Kavčiča pomen1' | rezultate. . J Matineje nato govoril o konceptu družbeno-ekonomskega razvoja in o nekaterih vprašanjih stabilizacije. Ugotovil je, da smo z resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenije dobili realno zasnovo, katere uresničevanje pa je odvisno od realnih materialnih možnosti kot tudi od tega, koliko smo se dejansko na teh zasnovah že poenotili ali se bo še treba poenotiti. Dejal je, da je polom že doživela koncepcija enostranske usmerjenosti v trgovino in denarništvo, toda banke, izvršni svet ter gospodarstvo morajo odločneje menjati odnos in vplivati na spreminjanje sedanje globalne investicijske usmeritve. Ugotovil je dalje, da je slovenski razkorak med izvozom in uvozom največji v Jugoslaviji. Po- državnim kapitalom v republiki m v občinah in kakšen je proces preraščanja proračunskega sistema financiranja. tem je navajal pomembne rezultate, ki smo jih dosegli v naporih za stabi- lizacijo: imamo sorazmerno manj nelikvidnih podjetij, obveznosti do Ko je v nadaljevanju razčlenjeval nekatera teh vprašanj, z njimi v zvezi dosežene rezultate ali razloge za zamudništvo, je zastavil vprašanje, zakaj na teh področjih dosegamo le polovične rezultate. »Temeljni vzrok je po našem v široko razprostranjeni zavesti in praksi, ki podcenjuje razvoj in pomen socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Iz tega nastaja pasivnost do samoupravnega razreševanja družbenih problemov. Takšna zavest in praksa enostransko poveličujeta poslovnost in neposredno materialno korist ne glede na to, s kakšnimi sredstvi in v kakšnih pogojih je ustvarjena. Pri vsem tem pa podcenjujeta temeljno marksistično res- Odgovomost tovariša KropuŠk/ sekretariat zaostril na vpraša”; odnosa do organizirane akcije jektivmh sil, še posebej do SŽD/ Zveze komunistov. Tudi poteihi! je konferenca ZKS verificirala of, in stališče CK ZKS do akcije 2X slancev, si kot vodilni komuni?; prizadeval, da bi republiški svet”, vnovič proučil svoje stališče oh akcije in menih idejno-politiL razsežnosti. Če to povežemo še Z v katerimi drugimi ravnanji, kot , nimo način kandidiranja za t*, ; l republiško vodstvo sindikatov, j dejal Marinc, je mogoče reči, bile pri tovarišu'Kropušku tud*', katere nejasnosti glede avtono®'} sti in vloge sindikatov v politi*!, sistemu, vloge delavskega razt6" PLIN V GOSPODINJSTVU NI VEC NEVAREN ZMAJ tovarna baterij in baterijskih naprav • ljubijana .00- "" v'"~ . ■ .Jf * ■£! A BUTAN PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA I., ! I 1 Novice o eksploziji ali zastrupitvi s plinom nas opozaijajo, da nesreča nikoli ne počiva. Razdejana stanovanja in človeške žrtve (otroci, gospodinje ali vsa družina) so posledica okvar na plindcih priključkih in podobno. Uporaba plinskih aparatov bi bila znatno večja, če se uporabniki plina vsaj v podzavesti ne bi bali nevarnosti, ki so v zvezi s plinom. Vsak napredek prinaša dobre in slabe strani. Nestrokovni priključki in druge pomanjkljivosti lahko povzročijo uhajanje plina. Če se tega zavedamo, lahko preprečimo morebitno nesrečo. Zakaj bi se moralo v črni rubriki pojaviti vaše ime, ko se lahko zavarujete s plinskim indikatoijem DOG, ali kot ga drugače imenujemo — detektor plina. Gotovo ste že slišali za to ime, vendar glede na pomembno vlogo, ki jo ima, dovolite, da vam ga predstavimo: plinski indikator DOG — detektor plina nam že pri minimalni koncentraciji plina (0,9 %) sproži brenčeči alarm. Za eksplozijo plina pa je nevarna 4 % količina plina v prostoru! DOG signalizira toliko časa, dokler popolnoma ne odstranimo nevarnosti. Ko je nevarnost odstranjena, DOG preneha oddajati signal. V trgovinah je možno kupiti dve izvedbi DOG NAPRAVE: , 1. ) za mestni plin 2. ) za tekoči plin - plin v jeklenkah. Montaža DOG, plinskega detektorja je za obe izvedbi silno preprosta in se ravnamo kar je tudi eden od elementov/ enotnosti političnega vodstva. dar to ne zmanjšuje zaslug in K-membnih rezultatov, ki jih je gel tovariš Kropušek v svoji “L da nji dejavnosti v sindikatih / tudi v prejšnjem političnem de" nju. a Kljub doseženim rezultatofl1 j spodarske zbornice je le-ta bile rišče tehnokratskdi sfl, njen Q sednik Krese pa preveč pod vp11/.; sU, ki uveljavljajo enostransko nomsko usneritev Slovenij*,. Zahod, podcenjujejo odnos do J”, slavije,premalo zavzeto uresni*% ustavna dopolnOa, premalo sp°°je jajo integracijske procese in f.Lj malo zavzemajo za sprernM sistemskega položaja zborni*®. c; samoupravnih osnovah. Ob pa je Marinc dejal, da ocena ZA VAŠO VARNOST DETEKTOR PLINA DOG le po priloženih navodilih. DOG je testiral »Zavod za ispitivanje uredjaja" v Zagrebu. Test je pokazal najboljšo namendeo uporabo. Zavarovalnica Sava, ki je priložila zava- rovalno polico, je zaradi preizkušenosti in zanesljivosti naprave zavarovala življenje in imovino tistih, ki imajo po navodilih priključen DOG. Petletna garancija pa ne pomeni, da DOG deluje samo 5 let, ker je njegova uporabna vrednost praktično časovno neomejena. Pravilo: Pravočasno opozorjen pomeni biti rešen — velja tudi za uporabnike plina! TOVARNA ZMAJ LJUBLJANA vomosti teh tovarišev ne P °r ( diskvalifikacije osebnosti, Pa® p določene politične usneritve, * f čenih stališč in prakse, zato smeli razvrednotiti tega, kar s* L spevali ali še lahko prispevajo revoluciji. J 1 To so izvlečki iz uvodne b*^; j tovariša Marinca, omejeni na n j 1 tera obravnavana vprašanja. NJ®”^ ! uvodna beseda pa je v nadalje''^,. , zajemala še druga vprašanja, o , socialno razlikovanje, deforfl^ up < družbi, zakonitost, družbeni p*‘tef in družbeno vlogo ZK, peK„vci slabosti ZK organizacijske in y ske narave, nekatera ideološka y sanja o delovanju ZK, 0CSn°,f6f1 ' fliktov in tako imenovanih & pr I ug° Sloveniji ter končno sklepne vitve in predloge CK ZKS. . Vlil. KONGRES ZSS [ugotovitve. MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE] Z enotnostjo komunistov utrjujemo enotnost delavskega razreda Iz sklepne besede predsednika CK ZKS Franceta Popita v svoji sklepni besedi na seji centralnega komiteja ZKS je pred-?ednik France Popit najprej ugotovil, da je celodnevna razprava BPričala popolno enotnost pogledov na vlogo zveze komunistov v panjem času in v sedanjih družbenih odnosih. Nato pa je na- »Mislim, da se je zelo jasno pokajo v kritični razpravi, kije bila po ®°iein mnenju ostra po vsebini, y®ndar pa demokratična po obliki. "*°rda to koga, ki je navajen bolj ”fuPnih sej, ne zadovoljuje povsem, "oslini pa, da je prav, če obravnava-probleme tako, da povemo tisto, Kat je potrebno, ostro, komunistič-odprto kritično in samokri-lcno, vendarle tako, da ohranjamo ostojanstvo človeka in predvsem ...na ZK. Naša razprava je bila kri-lc na do lastnega dela CK in seveda ZKS v celoti. Prav gotovo je ta razprava - vsaj jaz sem prepričan — Popeljala k utrditvi enotnosti v republiškem političnem vrhu, s tem Pa bo seveda prispevala tudi k večji ZKJ110bi tudi k enotnosti v Zavedati se moramo, da s to enot-ostjo komunistov pomagamo utrje-,atl enotnost delavskega razreda in °munistov v Jugoslaviji, kar je Pravzaprav naša skupna skrb." rovariš Popit je dejal, da smo Pred štirimi leti začeli brez velikih političnih izkušenj z bojem, da vrnemo ugled zvezi komunistov, da ji vrnemo avtoriteto, da bo sposobna stati na čelu delavskega razreda v boju za socialistične samoupravne odnose. Tedaj je bila volja veliko večja, kot pa je bilo znanje, vendar zdaj ugotavljamo, da smo si z izkušnjami pridobivali tudi znanje. Ko smo'stopali iz bitke v bitko, smo gradili tudi sami sebe, hkrati pa gradili enotnost ob diferenciaciji. Opravili smo veliko delo, čeprav seveda tudi slabosti ni manjkalo. Po oceni predsednika CK ZKS pa je naša prednost v tem, da imamo relativno mlad centralni komite, vendar z veliko zavestjo, ki je na visoki stopnji poznavanja problemov. Enotnost, ki se je gradila, je bila po mnenju tovariša Popita zgrajena z napori vsega centralnega komiteja in tudi preostalega članstva zveze komunistov. Zatem pa je tovariš Popit dejal: „Ko utrjujemo enotnost, utrjujemo tudi zvezo komunistov, s tem prispevamo k ugledu Jugoslavije tudi pri tistih, ki imajo pozitiven odnos do nas. Ta enotnost pa povzroča razočaranje pri tistih, ki so bili vselej skeptični do socialistične samoupravne poti Jugoslavije. Če nas danes od zunaj napadajo zavoljo tega, potem ni treba teh stvari jemati kot zadevo, ki bi bila dobronamerna, kot dokaz za to, da mi slabo delamo. Nasprotno, divji so, ker dobro vedo, da bo enotna ZK kos nalogam, ki stoje pred jugoslovansko družbo, in da je enotnost ZK poroštvo trdnosti Jugoslavije. Ni naključje, da je velik hrup okrog akcije, ki jo vodita predsedstvo ZKJ in tovariš Tito in ima predvsem ta cilj, da utrdi enotnost in zagotovi vlogo ZK. Že v razpravi je bilo rečeno, da ne moremo biti sami, če hočemo odigrati svojo progresivno vlogo. Moramo se nasloniti na SZDL, sindikate, na mladino, skratka na vse ’ tiste ljudi, ki so se v naši družbi pripravljeni boriti ne samo v besedah, Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti temveč v dejanjih, za tak položaj delovnega človeka, kakršnega smo zapisali v ustavi, ki so pripravljeni graditi našo socialistično družbo, izhajajoč iz takega položaja delovnega človeka. Kljub temu nam bo pomagalo tudi razpoloženje ljudi. Najbrž je že zelo dolgo tega, ko smo se tako ujeli z razpoloženjem ljudi, kakor v sedanjem položaju. S tako razredno politiko, s politiko utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov smo si pridobili simpatije pri delovnih ljudeh. Pri njih pa je bila izražena tudi skrb za enotnost ZK. Ljudje dobro čutijo, da je lahko uspešen njihov boj za položaj delavca, kakršnega smo zapisali v ustavi; v tem, da bo ZK enotna, da bo imela jasno koncepcijo in dajo bo uresničevala tudi v konkretni praksi." Ob koncu svoje sklepne razprave pa je predsednik CK ZKS še opozoril, da bi ravnali napak, ko bi razpravo zaprli samo v centralni komite. To razpravo je treba prenesti v občinska vodstva, da bomo tako lahko videli, kdo je za tako politiko, kdo jo v praksi podpira, kdo pa ni zanjo in da tako opravimo diferenciacijo. Take razgovore pa bi bilo treba opraviti tudi v delovnih organizacij ali. Sindikati morajo postati sredstvo organizirane delavske socialne baze Iz razprave Toneta Kropuška >>a družba in kdaj pa kdaj tudi naša politika. Stiske pa so kajpak različne; stiska je drugačna pri tistem, ki kritizira, drugačna seh Je kritiziran in bržčas spet drugačna pri tistem, ki sam e kritizira. Nato pa je Tone Kropušek dejal: fazin rmiam se z osnovami ocene du n r’ k’ ‘e k da posredovana v uvo-spfjr tud' z zaključki. Prav tako kritiko sekretariata, ki tih de*° komunistov v sindika-decC(|-St* tam> kjer je bila ta kritika rana 'ra|n.° izrečena glede na niansi-lOVo tallšča komunistov in sindika-P°slan Pra^niu reakcije na akcijo 25 če takCeV ‘51 Sicde na neumnosti -Zah v °l redem - v nekaterih pote-sindjc-, drovanJu Pre(l kongresom in de(,ov- Jasno pa je, da konflikti danes urmaciJe v družbi in to, kar sedaj-1 ®°tavtiamo, ne datirajo od cesov v-S° Posledice določenih pro-kot ]L 1 srn° se jim v preteklosti subje^.niUn'sti in kot organizatorji Upjtajj ^e sile premalo odločno rali h, z™ Premalo jasno identifici-sledice f>[Crnal° jasno predvideli po-*°v°rimo “S° danes tu in 0 katerih svoje j* Kropušek je v nadaljevanju njih letih’13''6 °Poz°ril, da so v zad-y°dile st, katere razvojne težnje in sociali^1?-°? socialistične družbe interesov Hlc.ndl odnosov, stran od ne ]e od “Savskega razreda, in to *ega razred011*11'*’ interesov delav-z8odovjn.i.:,a’. temveč od njegovih Prepričanjn*ereS0V' Po njeS0’ Jpga zvZp i nju Je zgodovinska na- da o Ornun^stov v sedanjem te*nje. temeni in zatre take nega birojaredsednika Tita in izvrš-ln Politični6 V tem smilsu ideološka ®a delovan; osnova revolucionarne- vseh ‘i,ne !e komunistov, tem-sPfeininjaj,, 1 Pilreje in odločneje °dnosov ;ri ‘okove samoupravnih *‘li tak D li„-S1 Prizadevajo zagotovi tazL, j. delavcev, da bodo esni6evarkga 1 z dohodkom ter 6h družbe SV°J toteres na vseh rav- le*®l opeo^,Pa.W ob tem vendarle Kropušck n}b j® povzel T—• • »Na sekretariatu Tone sem rekel, da komunisti ne polagamo le ustnega izpita, da izpit polagamo nenehno v praksi. Ne pozabljajmo na to. K ustnemu izpitu se namreč danes že rinejo tudi spretni govorniki, tisti, ki prav malo ali nič ne delajo, pa tudi karieristi. Zelo glasni v kritikah in samokritikah so tudi tisti, ki so po svojih zadolžitvah v pretek losti delali prav na tistih področjih, ki so zdaj predmet njihove kritike in samokritike. V kritiki gospodarstva so najbolj revolucionarni gospodarstveniki in organi s tega področja ter komunisti, ki delajo v njih. Da naš? šola ni angažirana in marksistično usmerjena, zdaj najbolj revolucionarno govorijo tudi nekateri komunisti, ki že dolga leta delajo v organih šolskih oblasti Morda delajo nekateri to zato, češ, kdor prizna, temu je pol oproščeno. Ali po načelu: hitro se je treba izreči, da me ne bo kdo prehitel in vprašal, kaj sem delal oziroma česa nisem storil, pa bi moral storiti. V gospodarsko reformo so šli z veliko zagnanostjo, družbena reforma pa je ostala bolj ali manj parola. To ni bilo brez posledic za družbene odnose in za položaj delavca. Krepila se je potrošniška miselnost in koncepcija potrošniške družbe v zavesti, začeli so se trendi diferenciacije, ki bi postopno razslojevali družbo do razrednih konfliktov, krepila se je vloga managerskih struktur in tehnokratskih odnosov zavoljo feti-šiziranja tržno-blagovnih odnosov, neobvladovanih ali pa ne dovolj ob-vladovanih. Krepila se je pozicija tehnokratskih struktur z vsemi moralnimi deformacijami nosilcev teh odnosov. Delavski razred je vse bolj drsel v mezdni položaj in samoupravljanje je marsikje postalo formalnost, bitka za samoupravljanje pa politična bitka, ne pa družbeno razredna bitka." Tone Kropušek vidi mnoge vzroke za družbene deformacije v tem, da smo z družbeno reformo, predvsem pa s praktičnimi ukrepi na tem področju zaostajali za ukrepi gospodarske reforme, ki pa so bili enostranski Razmere so se spremenile šele v zadnjem času, ko je z ustavnimi spremembami prišlo do revolucionarnih sprememb v družbenoekonomskih odnosih in v celotnem političnem sistemu. Seveda pa so številne deformacije v našem družbenem razvoju nastale kot posledica premajhne zavzetosti nas samih. Res je tudi to, da bi ob večji in revolucionarnejŠi zavzetosti komunistov lahko marsikaj uspešneje obvladovali in spreminjali. „Tukaj želim povedati," je dejal Tone Kropušek, „da smo komunisti preko sindikatov bili bitko za samoupravljanje na široki fronti, pogosto tudi s strukturami, ki so bile po hierarhiji obstoječih odnosov tako rekoč nedotakljive — v skupščinskih organih, v izvršnem svetu, v bankah, v združenjih pa seveda tudi z različnimi strukturami znotraj delovnih, organizacij. In še nekaj o našem angažiranju pri nastajanju koncepta dolgoročnega razvoja. V prvi fazi nastajanja tega koncepta so se pod pretvezo znanosti zlasti pa za velike denarje vključile v izdelavo koncepta tudi sile in posamezniki, ki so vizijo bodoče družbe prinesli z Zahoda. Prisotni so bili, da ne rečem, da so tu in tam prevladovali, elementi potrošniške družbe, v kateri bi vladala tako imenovana znanstvena elita, ki bi ji bilo samoupravljanje v najboljšem primeru konzultant. Taki koncepti so se pojavili celo v tisku. Naš angažma gotovo ni bil najuspešnejši, bila pa je reakcija na najslabše ponujanje. To pa je bilo nesamoupravno in daleč od delavskega razreda. Angažma sindikatov na tem področju je nastal v bitki s silami, ki so hotele vsiliti tuje koncepte. Pri tem smo bili seveda z njihove strani primitivci, sindikalisti itd." Tone Kropušek je prepričan, da nihče ne misli da komunisti v sindikatih niso bili bitke za samoupravljanje. Koliko pa je bila ta bitka uspešna, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor ni bila dovolj uspešna. Res pa je, da so bili komunisti v sindikatih zadnje čase usmerjeni tudi v reševanje praktičnih problemov in uveljavljanje interesov delavcev, ki so se zaostrovali zavoljo ekonomske nestabilnosti Gre za usmerjanje delitve dohodka, probleme socialne varnosti, redno izplačevanje osebnih dohodkov, socialno diferenciacijp, socialne korektive in drugo. „Zato smo hoteli povečati svoj vpliv na nekatere izvršilne organe," je nadaljeval Tone Kropušek. „Mislim, da je bilo to nujno, če smo hoteli blažiti razmere, ki so bile včasih na robu konfliktov, nujno, ker samoupravni odnosi še niso razviti. To je ustvarjalo videz, da koketiramo z državo. Naj ponovim, kar sem rekel na sekretariatu: nobenih razlogov ni bilo v preteklosti in tudi danes ne, za posebno ljubezen med sindikati in izvršilnimi organi, zlasti z izvršnim svetom, zbornico in nekai. terimi drugimi. Dejstvo pa je, da smo bili v nekaterih vprašanjih po sili zakona zvezani in da smo morali sodelovati. Zbornica, izvršni svet in sindikati smo po zakonu partnerji družbenega dogovarjanja." V nadaljevanju je Tone Kropušek dejal, da je treba v tem primeru storiti korak naprej in zagotoviti, da sc v prihodnje dogovaijajo med seboj predvsem tisti ki jih družbeni dogovori neposredno zavezujejo, in to preko delegatskega sistema. Pred komunisti v sindikatih in pred zvezo komunistov nasploh je tudi naloga, da se organizirajo in usposobijo za to, da bo zagotovljeno revohicioni-ranje delavskih množic, delavskega razreda, da se bo aktivnost vodstev obogatila in da bo izhajala iz množičnega revolucionarnega gibanja delavcev za njihov samoupravni položaj. Po besedah Toneta Kropuška se morajo sindikati odločneje in hitreje preusmeriti ne v organizacijo za sebe, pač pa v sredstvo organizirane delavske socialne baze. „V tem smislu je nujno potrebna popolna enotnost vseh nas komunistov in odgovornost posameznikov do politike zveze komunistov," je sklenil svojo razpravo Tone Kropušek. Centralni komite je na svoji 29. seji, 4. novembra, na podlagi pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, vsestransko analiziral sedanje idejnopolitične in družbenoekonomske razmere v Sloveniji. Uvodni referat, ki je delo sekretariata in predsednika CK ZKS ter povzetek enotnih stališč sekretariata CK ZKS z njegove poprejšnje seje 28. in 29. oktobra, je prebral inž. Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS. Z uvodno besedo svojega sekretarja je sekretariat CK ZKS opredelil glavne vzroke, ki so pripeljali do neenotnosti v slovenskem političnem vodstvu, hkrati pa razčlenil nekajletno razredno usmerjenost CK ZKS in rezultate dosedanje politične diferenciacije v ZKS, ki je bila podlaga za kritiko tovarišev Staneta Kavčiča, Toneta Kropuška in Leopolda Kreseta ter kritiko pomanjkljivosti pri delu posameznih samoupravnih in družbenih organizacij in organov v republiki, ki so vplivale tudi na razraščanje različnih negativnih pojavov v Sloveniji in Jugoslaviji. V razpravi o teh dejstvih in o sedanjih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji so vsi razpravljavci na seji soglašali z oceno sekretariata CK ZKS, da gre v sedanjem političnem trenutku za nujno zaostrovanje, razrednega boja in uveljavljanje samoupravnega reda. Hkrati s to ugotovitvijo je centralni komite ZKS odločno obsodil metodo političnega dela, ki ne ustreza več stopnji razvoja samoupravne demokracije, ki se izraža v poiitikanstvu, vezanju na posameznike in ne na politične koncepte ter na formalno odgovornost znotraj zaprtih forumov, v katerih se bolj bojimo medsebojne zamere kot pa izgube zaupanja delavskega razreda in delovnih ljudi. Zato bi Da bi postali V* 1 • A • xz • I učinkovitejši! moralo biti naše osnovno vodilo, da s političnim delom, sistematično kadrovsko politiko in s preventivnim delom državnih organov v prihodnje že v kali onemogočimo takšne pojave. V razpravi na seji CK ZKS je prevladovalo prepričanje, da bi bili kljub nespornim rezultatom lahko uspešnejši v našem delu, če bi bila Zveza komunistov sposobnejša, organizacijsko bolj povezana in idejno ter akcijsko bolj enotna od baze do vrha. Kljub temu pa je bila - po oceni CK ZKS - osnovna usmeritev ZKS v skladu z razredno usmeritvijo ZKJ in nalogami, ki so opredeljene v pismu tovariša Tita in izvršnega biroja. Svoj konkretni koncept idejne in politične usmeritve je ZKS snovala skozi nekajletno delo konference in centralnega komiteja ZKS s svojimi organi, kakor tudi z vsemi organizacijami in drugimi vodstvi ZKS. Pri uresničevanju svoje politike je Zveza komunistov šla skozi mnoge manjše in večje bitke z nesprejemljivimi koncepti in z njihovimi nosilci. Takšna dejavnost je okrepila idejno in akcijsko enotnost ZKS. Vendar ne v zadostni meri. Da bi postal vpliv ZKS kot avantgarde delavskega razreda odločilen na naravnanost družbenega razvoja, je CK ZKS zato na svoji 29. seji presegel dosedanja razhajanja v političnem vodstvu Slovenije, ki so vplivala na učinkovitejše uresničevanje politike ZK. Idejno in akcijsko enostnost je CK ZKS dosegel predvsem ob naslednjih vprašanjih: - o družbenem pomenu in vlogi Zveze komunistov ter njeni nenadomestljivi funkciji pri uveljavljanju in delovanju političnega sistema in samoupravne socialistične demokracije z vodilno vlogo delavskega razreda; - o nekaterih izhodiščih in aktivnosti pri uresničevanju ustavnih sprememb in s tem razvoja samoupravljanja; - o nekaterih komponentah koncepta družbenoekonomskega razvoja Slovenije in zlasti uresničevanja njegovih zasnov; - o zunanjepolitični in ekonomski usmeritvi Slovenije in njenem odnosu do Jugoslavije in - o odnosu do spoštovanja socialistične zakonitosti in samoupravnega reda. V razpravi o vseh teh vprašanjih se je pokazala popolna enotnost pogledov. Centralni komite ZKS je odobril tudi stališča razširjene seje sekretariata CK ZKS, komunike s te seje in uvodni referat, kar je vse skupaj s pismom postalo osnova za prihodnjo aktivnost ZKS. Odobril je tudi dosedanje delo predsednika in sekretariata CK ZKS, sekretariatu pa tudi naročil, naj takoj izdela načrt, kaj je treba po tej seji storiti. Centralni komite ZKS je še zlasti zahteval samokritično in kritično ravnanje vseh odgovornih komunistov, ki delujejo v ZSDL, sindikatu, Zvezi borcev, Zvezi mladine, skupščini SRS, izvršnem svetu in drugod. Zadolžil je vse komuniste in organizacije, da se vsak v svojem okolju ter povezani v celovito aktivnost bojujejo za uresničevanje politike ZKS in ZKJ ter pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Centralni komite je zahteval od vseh svojih članov in vseh organizacij in članov ZKS, da se dosledno spopadajo z nesamoupravnimi, nesocialističnimi in razredno tujimi pojavi in ustrezno ukrepajo. Organizacije ZK so v takšni aktivnosti dolžne podpreti slehernega komunista in mu pri tem pomagati. , Vse organizacije ZKS so poslej tudi dolžne, da preko samoupravnih organov in političnih organizacij v vseh okoljih razpravljajo o vprašanjih moralnopolitične naravnanosti in usposobljenosti vseh vodilnih delavcev in nosilcev družbenih dolžnosti. CK ZKS je pozval organizacije Zveze komunistov, naj izkoristijo ugodno razpoloženje med delovnimi ljudmi in naredijo čim več za sprejem novih članov, delavcev in mladih ter tistih starejših borcev, ki bi s svojo aktivnostjo želeli okrepiti družbenopolitično akcijo ZK. Seja CK ZKS pomeni ostro kritiko poiitikanstvu, ki nas je hotelo učiti nekih posebnih pravil igre. Z dejavnostjo, ki /e. spremljala priprave na to sejo, še posebno pa z doslednim uresničevanjem sprejete politične usmerjenosti, bomo morali razen drugega začeti oblikovati tudi nov lik odgovornega političnega delavca, aktivista, delegata in novo metodo javne politične aktivnosti ter odgovornosti za stališča, delo in ravnanje na vseh ravneh samoupravne organiziranosti naše družbe. VINKO BLATNIK UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE r • LUČKA FLORJANČIČ, MTT VPETIH LETIH... V Mariborski tekstilni tovarni je bila za delegata na VIII. kongresu slovenskih sindikatov izvoljena tudi Lučka Florjančič. Kot tekstilni tehnik je v MTT že 21 let in je vodja tekoče kontrole. Je tudi predsednica sindikalne organizacije v podjetju. Razgovor sva izjemoma začela po prijetnih nonovicah. „Saj ste najbrž že slišali, da je MTT najbrž edina tekstilna tovarna, ki je likvidna." ' V___________________ Kdor le malo pozna probleme tekstilnih tovarn, si lahko misli, da je to povedala z neprikritim ponosom. ,JNi še tako dolgo tega, ko smo bili pred dejstvom - splavati ali potoniti. Ni bilo lahko, toda uspeli smo. Poleg tega, da smo popravili ekonomski položaj, nam je ostala tudi enotnost in zaupanje ljudi. Likvidnost pa nam v tem trenutku daje tudi možnost, da se laže pripravljamo na ustanovitev TOZD." Jasno pa je tudi, da likvidnost, ki so jo dosegli, ni odpravila vseh problemov. Mnogo razpravljajo o uvajanju ustavnih dopolnil, o TOZD, o stanovanjih, osebnih dohodkih, letovanjih delavcev in o nočnem delu. „Da, odprava nočnega dela je problem, za katerega se v podjetju ne bori samo sindikat. Ukinitev tretje izmene preko noči pa praktično ni izvedljiva. Dejstvo je, da smo že pred mnogo leti podpisali .konvencijo o odpravi nočnega dela za ženske in mladino, toda odpravili ga nismo še do danes. V MTT smo že sklenili, da v naslednjih petih letih nočno delo popolnoma odpravimo. V obratu Merinka smo ga že. Brez težav pa to seveda ne gre. Z odpravo tretje izmene bi proizvodnja padla za skoraj tretjino. Odpustiti bi morali deavce, akumulativno st bi se bistveno zmanjšala. Žal imamo še vedno precej zastarelih strojev, ki morajo delati neprekinjeno, če hočemo, da smo konkurenčni tistim, ki imajo modernejše. Problem je tudi v tem, ker še posebej v tekstilni industriji stroji hitro zastarijo. Če bi torej hoteli delati le v dveh izmenah in obdržati današnjo raven proizvodnje, bi torej nujno morali nabaviti modernejše stroje. To pa je izdatek, ki ga ne zmoremo naenkrat. Je pa to pogoj za odpravo nočnega dela. Tudi odpuščanje delavcev ne pride v poštev. Ne gre pa samo za formalno uveljavitev konvencije. Predvsem gre za delovnega človeka. Pri nas skoraj nobena delavka normalno ne dočaka upokojitve, kajti delo ponoči je znatno napornejše. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi specifično težke delovne razmere v tekstilni industriji. Pa še nekaj je: delavke same si pravzaprav želijo delati ponoči. Nizki osebni dohodki in neurejeno otroško varstvo jih sili v to. V nočni izmeni namreč zašližijo 40 % več in še malico dobijo zastonj. Tekstilni inštitut pri MTT se že dlje ukvarja s problemom nočnega dela. Doslej so nared ih že dve varianti, vendar nobena od teh ni bila sprejemljiva. V MTT je prav sindikat tisti, ki z vso odločnostjo zahteva ukinitev tretje izmene." Delegati VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (nadaljevanje iz prejšnje številke) 299. Alojz KASTELIC, Splošno mizarstvo Grosuplje 300. Jože ŠTUPNDC, Spl. gradb. podjetje Grosuplje 301. Andrej STRUNA, Motvoz in platno Grosuplje ■ 302. Jure KOSOVIČ, GG Ljubljana, Gozdni obrat Vrhnika 303. Janez ZAPLOTNIK, Institut .Milan Vidmar" Ljubljana 304. Janko KOTNIK, Pivovarna Union, Ljubljana 305.. Vinko ŽONTAR, Trg. podj. TOBAK, Ljubljana 306. Mojca MARTINJAK, VEGA, Ljubljana 307. Jože ŽIBERT, Papirnica Vevče 308. Rajko DACAR, Tovarna pletenin Rašica, Ljubljana 309. Janko VELIKONJA, EMONA, Ljubljana 310. Lojze MEŽNARIČ, Mestni sind. svet, Ljubljana 311. Iva ANTONUEVIČ, Kolinska, Ljubljana 312. Marija VRHOVEC, Kartonažna tovarna, Ljubljana 313. Marija VERČIČ, Angora, Ljubljana 314. Stane PLEMENITAŠ, GP Megrad, Ljubljana 315. Jože BOLTA, Hotel Ilirija, Ljubljana 316. Janez ŠKRABA, EMONA, Ljubljana 317. Julka ŽIBERT, MOS prometa in zvez, Ljubljana 318. Mojca MARTINOVIČ, Šumadijapromet, PE Ljubljana 319. Peter DOLINAR, IMKO, Ljubljana 320. Judita INTIHAR, Modna hiša, Ljubljana 321. Zvonko ŽAGAR, MOS ind. in rud., Ljubljana 322. Stane MERJASEC, Metalka, Ljubljana 323. Jože ŠIRCELJ, ČGP DELO, Ljubljana 324. Jože BENČINA, Ljubljanska banka, Ljubljana 325. Pavla GRUDEN, Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana 326. Vili SUŠNIK, Elektro-Ljubljana, Ljubljana 327. Bogdan KAVČIČ, RSS-Center za raziskovanje samoupr., Lj. .328. Slavko GRČAR, RS ZSS 329. Franc PAVLOVČIČ, Avtomontaža, Ljubljana 330. Angelca OBLAK, Pletenina, Ljubljana 331. Vera LETONJA, Klinična bolnišnica za psihiatrijo, Ljubljana z 332. Jožica VENCELJ, Termika, Ljubljana 333. Ljudmila CAF, Zavod za soc. delo Ljubljana-Moste, Polje 334. Ivan SABOL, Litostroj, Ljubljana 335. Danijela GOŠNIK, Slovenijales; Ljubljana 336. Zvone HRIBAR, Podjetje za PTT promet, Ljubljana 337. Marko ČAMAR, Kem. ind. DONIT, Medvode 338. Anton PREINPFALK, Gospodarska zbornica SRS, Ljubljana 339. Drago PETROVIČ, ŽITO, Ljubljana 340. Alojz PAJNIČ, ŽITO, DE Šumi, Ljubljana 341. Rado TORKAR, Tehnična šola strojne stroke, Ljubljana 342. Milan STRAH, Sekcija za vleko TP Ljubljana 343. Oton ŠVAJGER, „Žale“, Ljubljana 344. Vladimir ŠTREKELJ, SDK podružnica, Ljubljana 345. Jože ZAJEC, Iskra, Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana 346. Franček DROFENIK, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana 347. Mirko LOKAR, Instalacija, Ljubljana 348. Marija GRDADOLNIK, Plutal, Ljubljana 349. Zofka TRIBUŠON, Jugotekstil, Kem. tovarna Moste, Ljubljana 350. Dušan PETROVIČ, Gostinsko podjetje ,Moste", Ljubljana 351. Miro DRAŽUMERIČ, IMP, Ljubljana 352. Ida PRIMOŽIČ, Mercator, PE Grmada, Ljubljana 353. Anton STRITAR, Gostinsko podjetje, Ljubljana 354. Branko BOŽIČ, Pedagoška akademija, Ljubljana 355. Daniela LOVŠIN, Modna konfekcija KRIM, Ljubljana 356. Nikola PRAJZ, GIP Gradis, Ljubljana 357. Bogdan FAJON, RTV Ljubljana 358. Mira ŠILC, Osn. šola Toneta Čufaija, Ljubljana 359. Branko TRKULJA, ZŽTP Transportno podjetje, Ljubljana 360. Franc FORTUNA, ZŽTP Transportno podjetje, Ljubljana 361. Zvone STERLE, Ljubljanske opekarne, Ljubljana 362. Franc PANIČ, Geološki zavod, Ljubljana 363. Mitja STARE, Učne delavnice ZUSGP, Ljubljana 364. Vinko JAKOPIČ, .Energoinvest" Tovarna transformatoijev, Ljubljana 365. Jernej URBANIJA, Projekt nizke zgradbe, Ljubljana 366. Ernest GRAH, Gostinsko podjetje .Bežigrad", Ljubljana 367. dr. Heda ŠKERBIC-FRANZL, Zdravstveni dom Lj.-Bežigrad, Ljubljana 368. Ivan PLANIN, TOPLARNA, Ljubljana 369. Jožica OGEN, VVZ Ane Ziherl, Ljubljana 370. Vlado ŽAUCER, VLATOR, Ljubljana 371. Jože ZUPANČIČ, Mestni vodovod, Ljubljana 372. Ivan KRANJEC, Uprava inšp. služb SML, Ljubljana 373. Edvard RENČELJ, Kom. podjetje RAST, Ljubljana 374. Marjan PIRC, ZŽTP Podjetje za elektrifikacijo prog, Ljubljana 375. Stane NOVAK, Kovinopasarstvo Žmuc Franc, Ljubljana 376. Vida KNEP, Alpe-Adria", Ljubljana 377. Marija RENER, Iskra-aparati SVN, Ljubljana 378. Staniša JE VERIC A, GP „Obnova“, Ljubljana 379. Branko MARKUŠ, Cestno podjetje, Ljubljana 380. Mira JUREČIČ, Tobačna tovarna, Ljubljana 381. Majda KUCLAR, HOJA - predelava lesa, Ljubljana 382. Boris SIMA, ASTRA, Ljubljana 383- Lojze PAJK, SAP, Ljubljana 384. Franc SLADIČ, Savške elektrarne, Ljubljana 185. Boris SLABE, Brivsko frizersko podjetje, Ljubljana 186. Pavla ČARMAN, Bolnišnica ,,Dr. Petra Držaja", Ljubljana (nadaljevanje sledi) KAKO SE V LJUBLJANSKI BANKI PRIPRAVLJAJO NA URESNIČITEV USTAVNIH DOPOLNIL V PRAKSI BANKA PO »NOVEM« Z banko bodo upravljali vsi, ki pri njej nalagajo denar, ne pa samo ustanovitelji # Kreditne odločitve v rokah izvršilnih odborov, sestavljenih iz vrst upravljavcev, ne pa v rokah bančnih uslužbencev • Nobenega »nepokritega« dinarja več! Dohodek temeljnih organizacij združenega dela in njihova materialna sredstva po ustavnih dopolnilih pomenijo njihovo neodtujivo pravico. Tako stališče med drugim pomeni tudi zahtevo po drugačni vlogi bank v našem družbenem sistemu. Če so banke zavoljo vpliva gospodarskega sistema, ki je gospodarstvo pahnil v izredno veliko kreditno odvisnost od bank, prerasle v centre ekonomske moči in v silo nad gospodarstvom, naj bi po ustavnih dopolnilih postale integralni del gospodarstva kot tiste posebne organizacije združenega dela, ki skrbijo za zagotavljanje denarnih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. V naših družbenih razmerah je seveda edino možna in praktično uporabna samo rešitev, da bi banke svojo funkcijo, to je združevanje in V NASPROTJU Z ZAKONOM - V SKLADU Z DOPOLNILI V ustavnih dopolnilih je rečeno, da se banka ustanovi s pogodbo, s katero se, če omenimo najvažnejše, opredeli njen status z ene ter cilji z druge strani. ,Ko smo letos ha pomlad pripravili prvi osnutek ustanovitvene pogodbe, so ga druž-beno-politični dejavniki in tudi gospodarstvo ocenili kot nesprejemljivega, ker je bil formalno sicer ušklajen z decembra lani sprejetim zakonom o bankah, kreditnem in bančnem poslovanju , vendar pa v nasprotju z vsebino XXI. in XXII. us-iv-nega dopolnila,“ je povedal Ivan Simončič, pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke. „Zakon namreč daje pravico upravljanja le ustanoviteljem banke, ne pa tudi vsem drugim, ki v njej nalagajo svoja sredstva. Med temi, ki jim zakon odreka to pravico, so vse samoupravne interesne skupnosti, različni družbeni skladi in varčevalci — zasebniki. Če bi torej dosledno vztrajali pri veljavnem zakonu, sprejetem že po ustavnih dopolnilih, bi na kritiko naletel tudi vsak naslednji osnutek ustanovitvene pogodbe. Zato smo se v pričakovanju, da bo zakon moral biti spremenjen in ne glede na sedanje neskladje med njim in ustavnimi dopolnili odločili za to, da mora ustanovitvena pogodba temeljiti v bistvu na dveh zadevah. Prvič na tem, da imajo pravice upravljavcev vse družbene pravne osebe, ki v banki nalagajo svoj denar, in da naj bodo, vsaj s posvetovalno funkcijo, v upravljanje banke vključeni tudi zasebni varčevalci. Drugo bistveno zadevo pa pomeni ukinitev kreditnih odborov. Namesto njih naj bi imeli izvršilne delitev - plasma sredstev, uresničevale po poti družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja s svojimi „strankami“ - komitenti. Z drugimi besedami: če imajo v „klasič-nih “ in tudi v naših bankah največ besede ustanovitelji teh bank, bi v naših družbenoekonomskih razmerah kot upravljavci morali nastopati vsi, ki v banki združujejo svoja sredstva. Če najpomembnejše, zlasti kreditne odločitve v bankah sprejemajo njihovi kreditni odbori, sestavljeni iz bančnih uslužbencev, morajo „po novem“ to vlogo prevzeti izvoljeni predstavniki iz vrst upravljavcev, skratka vseh tistih, katerih sredstva so naložena in se tudi obračajo v banki. Čeprav so stvari načelno jasne, se v praksi zastavljajo mnoga vprašanja. Poglepno, kako so se te naloge lotili v Ljubljanski banki! odbore, sestavljene iz predstavnikov upravljavcev banke.“ Na takih izhodiščih temelječa ustanovitvena pogodba, čeprav formalno niti ni zakonita, vsekakor pomeni resen poskus, kako uveljavljati ustavna dopolnila tudi v organizaciji denarnega prometa in pri urejanju njenih odnosov z gospodarstvom ter drugimi družbenimi pravnimi osebami, ki pri njej nalagajo svoja sredstva. Kaže, da formalna nezakonitost bodočih upravljavcev te banke sploh ne moti, kajti izmed približno 1100 pogodb, ki jih je Ljubljanska banka poslala v podpis, so jih dob ih vrnjenih že več kot 80 %. Razen tega se v teh dneh že iztekajo tudi zbori ustanoviteljev podružnic Ljubljanske banke, njenih bodočih temeljnih organizacij združenega dela, na katerih sklepajo o njihovem bodočem statusu in ciljih, kijih želijo doseži s skupnim delom. Na njih pa volijo tudi izvršilne odbore in delegate za zbor Ljubljanske banke, ki bo sredi naslednjega meseca. S konstituiranjem podružnic Ljubljanske banke, vseh njenih temeljnih organizacij zdmženega dela bo 16, ter s konstituiranjem banke kot celote naj bi bilo poslovanje Ljubljanske banke s 1. 1. 1973. leta vsebinsko prilagojeno značaju „delavskih“ ustavnih dopolnil. „Ko bodo vsaj v glavnem poravnani dolgovi družbe do gospodarstva, bo novi organizem tudi dejansko lahko zaživel kot samoupravna asociacija. Z drugimi besedami: ne bo več vzroka, da bi kdorkoli govoril o naši banki kot o centru odtujene moči,“ je poudaril Ivan Simončič . NOBENEGA NEPOKRITEGA “ DINARJA VEČ! O podrobnejši vsebini novih jdnosov med Ljubljansko ban- ko in njenimi upravljavci, o tem je vsekakor možno govoriti, bi kaj več zapisali kdaj drugič. Tokrat le še nekaj besed o tistih načelnih stališčih, zapisanih tako v ustanovitveni pogodbi kot v statutu banke, ki potrjujejo ugotovitev, da Ljubljanska banka svojo organizacijo, delo in poslovanje dejansko skuša prilagoditi sedanji stopnji razvitosti samoupravnih donosov v naši družbi. Bistvo vsega je, da noben dinar v prihodnje ne bo ostal „nepokrit“. Drugače povedano: o vseh kreditnih poslih bodo odločali izvršilni odbori, kot kolektivni izvršilni organi. Nobena teh odločitev tudi ne bo mogla biti sprejeta brez utemeljenega predloga strokovnih služb. Ker bodo izvršilne odbore sestavljali izvoljeni upravljavci banke, ne pa bančni uslužbenci, to pomeni, da ne bodo mogle biti sprejete odločitve, ki ne bi bile v interesu poslovnega uspeha banke, za katerega pa so kaj, ak zainteresirani vsi njeni upravljavci. Ta uspeh pa se bo v bodoče delil po dveh kriterijih: govorili bodo o dohodku podružnice — temeljne organizacije banke in o dohodku, doseženem s poslovanjem centrale, skratka banke kot celote. Ta dohodek se je doslej delil na delovno skupnost banke, kreditni sklad in na ustanovitelje banke. Po novem se bo delil na stroške poslovanja banke in na upravljavce banke. Merila delitve, ki obenem pomenijo tudi merila soudeležbe pri pokrivanju rizikov, temeljijo na enakih načelih kot veljajo za ustanovitev banke: izračunavala se bo vrednost glasu upravljavcev in po številu glasov se bo določila udeležba na dohodku oziroma soudeležba pri pokrivanju rizikov iz poslovanja banke. M. G. DELEGATI GOVORE • ANTON B0R5TNAK, MOZIRJE Večji vpliv ! sindikata na odločitve; Anton Borštnak je eden : od dveh delegatov, ki so ju j za kongres izvolili v mozirski i občini. Zaposlen je kot od- i delkovodja v „GLIN“ v Na- 1 zarju, kjer je tudi aktiven ] sindikalni delavec. 1 ..Tovariš Borštnak, ah ste j zadovoljni z vlogo sindikate | v podjetju? “ I ' „Prav gotovo, da o preti- 1 ranem zadovoljstvu ne more i biti govora. Gre namreč za < to, daje sindikat kot organi- < zirano silo premalo čutiti ta- 2 krat, ko se v podjetju spreje; -majo važne odločitve. Pri < tem imam v mislih predvsem tiste vrste odločitve, ki ne-posredno in živo zanimajo slehernega zaposlenega. Ne | vem, kako bi pojasnil,. J Morda takole: pri opredeljen vanju ob posameznih predlo-j gih v delavskem svetu bi 86 moral vsak član tega svet* zavedati, da je obenem tud1 član sindikata. Misliti in gl*' sovati bi moral kot član sit1' dikata.“ Naj vam je z vaše volilo6 konference v Mozirju ostal6 posebej v spominu? “ „Saj ne gre za kakšno liko temo’, pa vendar ■ ■ Veliko je bilo govora o pol°' žaju zaposlenih žena. 0. tem je stekla živa in zanim1' va razprava o alkoholiziU11’ ki v prenekaterem prim6/; postane sovražnik številk* ena v družini. Za zaposlen” ženo že tako ali tako pm': mo, da je zaposlena dvakr* ’ v podjetju in še doma. Če ? ima še moža pijanca, se v$) iefl* bremena zvrnejo na nj1 ramena. Izoblikovalo ' se L mnenje, da bi moral sindik iti v ofenzivo proti alken lizmu, doseči, da bi ga zač6 obravnavati kot upoštevanj, r pl vredno družbeno zlo in da spravili na noge tako orga^ zacijo bodisi v podjetjih ** pa v občini, ki bo gonu6 sila pri preprečevanju alk holizma, zdravljenju in r6*1 bilitaciji alkoholikov, polTl či ogroženim družinam • Moram reči, da razprava muiam iv v-1. x |( šla v prazno, temveč se \ naposled izoblikoval ^j, konkreten predlog za dop nitev kongresnih dokum^ F°T0 KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOT Predsedstvo republiškega odbo-f3 sindikata delavcev industrije 111 redarstva Slovenije je na svoji žadnji seji razpravljalo o nalo-F* sindikata po sejah CK ZKS ™ Predsedstva ZKJ in sprejelo i2 točk akcijskega programa, “epubliški odbor bo posebej P°zorno obravnaval samouprav-j* sporazmne, se bolj angažiral uveljavljanju ustavnih doji?™! in skupaj z gospodarsko gornico analiziral podjetja, ki ~ leta in leta poslujejo z iz-Predsedstvo RO je ob-^uavalo še osnutek zakona o ^»cu iz dohodka temeljnih oJF^kucij združenega dela v in razpravljalo o predlogih spremembe samoupravnih 8P°razumov. Kritična ocena V torek je bila v Ljubljani IV. seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji. V poročilu in razpravi so člani kritično ocenili delo republiškega odbora. Ugotovili so, da je bilo delo odbora zadovoljivo in v skladu z II. konferenco ZKS, da pa v osnovnih organizacijah ne gre vse tako, kot bi ■ moralo, oziroma kot je bilo zamišljeno. Bili so tudi soglasni, da se posebno zadnje čase v kmetijstvu vse premalo razvijajo socialistični družbeni odnosi, in to predvsem v kooperaciji in usmerjenih kmetijah. Bili so celo mnenja, da se ti odnosi preveč nagibajo v obrestno-kreditne oziroma komercialne odnose. Izčrpno so razpravljali tudi o uveljavljanju ustavnih amandmajev v kmetijskih organizacijah in o ustanavljanju TOZD. V poročilu o posvetih, ki so jih pripravili v desetih krajih Slovenije, so zbrani številni problemi, dejstva in vprašanja, ki se pojavljajo v kmetijskih kombinatih in zadrugah pri uveljavljanju novih odnosov in ustanavljanju TOZD. NAPOTILO ZA AKCIJO Na volilni konferenci občinskega sveta zveze sindikatov Ajdovščina so delegati na osnovi svojega akcijskega programa in dokumentov za 8. kongres slovenskih sindikatov sprejeli več pomembnih sklepov, ki naj bi služili kot napotek pri nadaljnjem delu osnovnih sindikalnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta. „Zavoljo porasta življenjskih stroškov in ugotovitev, da imamo v občini še dokajšnje število zaposlenih, ki prejemajo osebni dohodek pod 1000 dinarji, je prav gotovo ena prvenstvenih nalog sindikata, da se zavzema za takšne osebne dohodke, ki bodo omogočili normalne življenjske razmere ljudi z nižjimi osebnimi dohodki," je med drugim zapisano v sklepu konference. K tej akciji sili ajdovske sindikate spoznanje, da gospodarski napredek ni možen ob nizkem vrednotenju dela. Zato se morajo v akcijo za povečanje najnižjih osebnih dohodkov vključiti tudi vse druge družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah, samoupravni organi ter vodstva podjetij. Vodstva osnovnih organizacij sindikata pa naj temeljito proučijo položaj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki ter predlagajo samoupravnim organom ustrezne rešitve za izboljšanje materialnega položaja teh kategorij zaposlenih. Posebno pozornost so delegati na konferenci ajdovskih sindikatov posvetili samoupravnim sporazumom in njihovemu uresničevanju, socialni diferenciaciji, socialni varnosti delavcev in stanovanjski problematiki. Beseda pa je na konferenci tekla še o uresničevanju ustavnih amandmajev, o samoupravljanju in nalogah sindikatov, o izobraževanju delavcev in drugem. Glede samoupravnih sporazumov so si bili delegati na konferenci edini, da le-ti še niso dovolj izoblikovani, da z njimi ni seznanjen širši krog ljudi v delovnih organizacijah, da so samoupravne sporazume pogosto pripravljali v ožjih skupinah in brez vpliva osnovnih sindikalnih organizacij. Zato so vodstva sindikatov v delovnih organizacijah dolžna, da se s samoupravnimi sporazumi temeljito seznanijo in da jih razlagajo zaposlenim. Usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ne sme biti samo stvar komisij, marveč predvsem zadeva samoupravnih odločitev kolektivov. (mz) Se enkrat: Brezbrižnost na zatožni klopi •PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH 0 URESNIČEVANJU PISMA PREDSEDNIKA TITA "jSKLEPOV CK ZKJ, CK ZKS IN ZADNJEGA PLENUMA RS ZSS_____ SINDIKAT JE MOČAN, CE JE AKTIVNO ČLANSTVO Brez odlašanja začeti »vsak pri sebi« ih vztrajati pri izvajanju sprejetih dogovorov S Sindikat ne bo w nikomur »rezal kruha«, bo pa verificiral mnenje svojega članstva, kajti v tem je njegova moč ———~ .......................... ■— — ^. Predsedstvo RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slove-DiZ?6 m*nu^ torek spregovorilo o stališčih in zahtevah, izraženih v n!r?u predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita ter o sklepu zadnje seje je odtdstVa C.K..ZKJ.’ ^ CK ?.KS “ Plenuma RS ZSS; v razpravi svoj *0*0, kritično in samokritično precenilo dosedanjo aktivnost J organizacije ter spregovorilo o njenih prihodnjih nalogah. ja ugotovitev v razpravi je aa se je Sindikat delavcev ‘k"?1 Prom Sc Je omaucai delavcev t slej t ’n zvezah Slovenije že do-nieii|tavzemal za čimprejšnjo in te-terih ° ^ditev večine zadev, o ka-t°v 33 0 snovi navedenih dokumentna -a te^e široka javna razprava, kdaj "*e X teh svojih stališčih marsi-ni ,0stajal nedorečen; da, skratka, kako °V°*i konkretno nakazoval, kar č*- k' tedi uredili vse tisto, za zavzel 13 sindikat načelno sicer Vem dpi ^aivečja slabost v njego-Prernal U Pa ba*a v tem, da se je bi o ni ° Strajno zavzemal za to, da Primej Vih sta'iščih - sprejetih na Zapjsa ?a zadnjem kongresu ali pa kretno V P10^3™11 čela - kon-Članstv 111 temeljito spregovorilo ^tečikam or6anizaciie- Stik s člani Prekim? pa 86 seveda ne bi smel racij, l V113 ravni osnovnih organi-dogajaio 86 ie skoraj praviloma tla st; ra d°Slej> marveč bi morala liti h, zPrava po kolektivih prece-stališča verificirati sicer dobra Več; (o Lj°dstev tega sindikata. Še Uresnideva •* ^da pot konkretnega hstih hotJa hotery delovnih ljudi, °snovnih ki so jih vodstva tete ,JiavzJnr“iZacij sicer signalizira niso f • pn čemer pa se teesničevai ,V°J Potrudila, da bi jih tecijah. tudi v osnovnih organi- k°vitejš’i da, b* sindikat postal učin-terjeva] 'stu,3 b*v okrepil in stalno tedstvo s članstvom, je pred- Ptonietu jn Sindikata delavcev v ^tevati nHVezah Slovenije sklenilo J-alnih 0 “ vodstev osnovnih sindi-naJ ne čakajo na pteeo priinJ16 zboie 311 na kako ?]V‘*£ n0St’ -k0 bi »P° tradi-da bj ^ale sestanke vsega članstva, , rateniih .njUn Pogovorile o teh tekoj. s"’tcmveč morajo to storiti se ne teč: njihova dolžnost je, te»jo , gtede na vse težave zavze-^ Za člm boljše informiranje članstva o vseh stališčih višjih sindikalnih organov in odločitvah, ki jih sprejemajo samoupravni organi v delovnih organizacijah. V kolektivih tudi ne bi smela biti sprejeta nobena odločitev, ki kakorkoli posega v pravice delovnih ljudi, ne da bi le-ti v sindikalni organizaciji, na zboru delovne skupnosti ali kako. drugače imeli možnost povedati svoje mnenje. To pomeni, da bi morali prenehati s prakso, ko v kolektivih sprejmejo prenekateri sklep, ker se z njim strinjaja tudi sindikat, ki pa ga navadno predstavlja izvršni odbor organizacije ali celo samo njegov predsednik, ki pa se poprej o zadevi ni pogovoril s članstvom. Mnogo bolj kot doslej bo treba skrbeti ne le za izobraževanje celotnega članstva, temveč tudi za usposabljanje vodstev sindikalnih organizacij in za učinkovitejšo kadrovsko politiko. Po mnenju predsedstva pa je sedanji družbeni trenutek tak, ko bo tudi dejansko možno presekati s prakso, daje za izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije „dober“ vsakdo, ki je pripravljen prevzeti funkcijo, ne glede na to, kako jo bo potem tudi opravljal. Med drugim gre torej tudi za večje aktiviranje komunistov, ki delajo v sindikatih in za večjo odgovornost vseh sindikalnih delavcev. ZAČETI pri sebi, NE „ZUNAJ“! Neizpodbitna resnica je, da se kolektivi prometa in zvez zaradi tega, ker v naši družbi še nismo izoblikovali celovite prometne politike, pogosto srečujejo z velikimi težavami. Po oceni predsedstva RO Sindikata delavcev prometu in zvezah je zdaj prišel čas, ko bo možno pospešiti delo tudi na tem področju. Pospešili pa ga bomo najbolj učinkovito s tem, če bo vsakdo začel pri sebi, če torej najvažnejših vzrokov težav ne bo iskal le „zunaj“ sebe. Z drugimi besedami: ocena lastnega dela, analize poslovanja, stabilizacijski in drugi programi ter še vse drugo, o čemer naj bi zdaj „za nazaj in za bodoče" spregovorili temeljito in odkrito tako v osnovnih organizacijah kot tudi na drugih ravneh v sindikatih in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, pomeni tisto osnovo, ki naj pripomore k hitrejšemu oblikovanju prometne politike, ustvarjanju celovitejših razvojnih programov, odpravljanju socialnih razlik, ki ne temelje na rezultatih dela'. Zaradi vsega tega naj bi po sklepu in zahtevi predsedstva RO sindikata delavcev v prometu in zvezah teijale osnovne sindikalne organizacije od vodstev podjetij in samoupravnih organov, naj vse zaposlene seznanijo z višino in vrsto osebnih prejemkov vseh zaposlenih, z ukrepi, kijih snujejo ali sojih že sprejeli, da bi kolektivi pripravljeni dočakali poslovno leto 1973, v katerem bo začel veljati doslej najostrejši, vendar nujno potrebni „paket ukrepov proti nelikvidnosti" in drugih ukrepov za stabilizacijo gospodarjenja. Prav tako je dolžnost osnovnih sin-diklanih organizacij, da zahtevajo pojasnilo o poteku priprav na uveljavljanje ustavnih dopolnil in da vplivajo na hitrejši potek teh priprav. Po drugi strani pa bo tudi sindikat delavcev v prometu in zvezah ne le konkretiziral in po potrebi dopolnil svoja že sprejeta stališča o urejevanju posameznih zadev, ki so bile in ostajajo v središču njegove pozornosti, temveč bo preveril in izboljšal tudi lastne metode delovanja. Kot ena prvih in najnujnejših nalog na tem področju se kaže potreba po opredelitvi vloge in položaja sindikalnih konferenc v ZŽTP Ljubljana in v Združenem podjetju za PTT promet ter obeh pododborov za cestno gospodarstvo oziroma za dejavnost cestnega transporta. - raG V 42. štev. našega tednika z dne 21. oktobra letos smo objavili članek ..Brezbrižnost na zatožni klopi" in v njem povzeli razgovor s predsednikom sindikalne organizacije Tomos Koper Lucijanom Veverjem na temo: sindikat v konfliktnih situacijah. Naš sobesednik je takrat med drugim izjavil (citiramo): „Pred dvema mesecema smo imeli prekinitev dela v enem izmed obratov na dan, ko je pri nas izplačilo osebnih dohodkov. Ljudem ni nihče povedal, kakšne osebne dohodke bodo dobili. Prav ta dan naj bi člani delavskega svet a skupaj z vodilnimi delavci podjetja z direktorjem na čelu odšli tudi na izlet. Opozoril sem, naj izlet preložijo ali pa naj vsaj kdo izmed vodilnih ljudi ostane doma. To se ni zgodilo. Ko so delavci že prenehali z delom, sva bila izmed predstavnikov podjetja dosegljiva le vodja obrata, kjer je prišlo do prekinitve, in jaz. Sestanek z delavci sva organizirala v menzi, ker v proizvodnih prostorih to ni bilo 1 mogoče. Pogovorili smo se in zadeva je bila nekako urejena." In potem: »Tisti vodilni ljudje in funkcionarji, ki so v ponedeljek bili v podjetju, so si med delavce upali šele potem, ko so mene našli na nekem sestanku." Na vsebino prvega citata je reagiral vodja tehničnega sektorja tovarne Tomos dipl. inž. Franc Pavlič, na oba citata pa vodja sektorja vzdrževanja dipl. inž. Božo Petrič. Dipl. inž. Franc Pavlič med drugim trdi: - da je kritičnega dne na jutranjem sestanku vsem obratovodjem, tudi tov. Zemljiču kot vodji obrata obdelovalnica, kjer so potem imeli prekinitev dela, naročil, da ostanejo v podjetju tudi po 14. uri za primer, če bodo delavci zahtevah dodatno informacijo o manjših osebnih dohodkih; - da je bil kot vodja proizvodnje seznanjen, da je dopoldanska izmena prenehala z delom ob 13. uri po izplačilu osebnih dohodkov; da popoldanska izmena tudi ne dela in da informacije posreduje tov. Zemljič; - da je bil ves čas dosegljiv in se je tudi vrnil v podjetje, ne da bi ga kdo klical. Ko je ob 15. uri in 15 minut prišel v podjetje, je tudi ugotovil, da se delavci pogovarjajo po skupinah v proizvodni hali in da jih predsednik sindikata, ki je v podjetje prišel nekaj pred njim, prepričuje, naj začno delati; - da je ob prihodu v podjetje dal pobudo, naj delavci odidejo v menzo, kjer bo sestanek-zbor delovne skupnosti. Na tem sestanku, ki ga je sam vodil, je delavcem 'posredoval podrobne informacije, skupaj so izoblikovali sklepe in o njih glasovali. Nato so delavci pričeli normalno delati. Dipl. inž. Božo Petrič pa v svoji zahtevi po popravku trdi, da je bil kritičnega dne ves čas v tovarni. Zato vprašuje, koga od vodilnih je predsednik sindikata opozoril, naj se izleta ne udeleži, kajti njega ni opozoril. Nadalje: če je že predsednik sindikata menil, da bo situacija kritična, zakaj se ni prepričal, kdo od vodilnih bo ostal v podjetju? Ko pa naj bi delavci že prenehali z delom — po njegovem mnenju namreč niso stavkah, temveč so samo zahtevah dodatne informacije - zakaj se ni obrnil nanj? „Če bi tov. Vever res potreboval pomoč pri razlaganju delavcem in če je res imel namen pomiriti ljudi, potem bi se gotovo obrnil za pomoč tudi name," nadaljuje inž. Petrič. „Osebno me dobro pozna, ve, da sem v podjetju že deset let, da sem na tem delovnem mestu zadnjih pet let in da sem bil pred njim tudi sam dve leti predsednik sindikalne organizacije ter sem si na tem področju tudi sam pridobil dragocene iz- kušnje. Vprašujem vas, ali ne kažejo odgovori tovariša Veverja na to, da vse preveč žeh sam reševati neprijetne situacije? Ah tovariš Vever res ne ve ali noče vedeti, da sem večkrat kot on sam sodeloval pri reševanju res perečih vprašanj ter da se nisem nikoli ustrašil delavcem-pojasniti tisto, česar niso razumeli. Mislim tisti del izjave, v katerem tovariš Vever pravi, da so si vodilni upah med delavce šele tedaj, ko je on prvi prišel mednje." KJE JE RESNICA IN KAKŠNA JE? Ko smo v našem uredništvu prejeli obe pismi, sem po telefonu najprej povprašal predsednika sindikalne organizacije TOMOS tovariša Veverja, ah članek »Brezbrižnost na zatožni klopi" korektno povzema razgovor z njim. Odgovoril je, da vsebina ustreza resnici, razen v tistem delu, kjer je govora o prekinitvi dela na dan, ko so bili člani delavskega sveta in vodilni delavci na izletu. Prava resnica je taka, kakor jo v svojem pismu pojasnjuje inž. Pavhč. Ko sem preverjal beležke iz razgovora s tovarišem Veverjem, sem tudi sam spoznal, da v objavljenem intervjuju nisem zapisal tistega dela ni/rsT POHIŠTVO njegove izjave, ko je dejal, da je na sestanek v menzi prišel tudi vodja proizvodnega sektorja podjetja. Zaradi tega se bralcem, posebej pa inž. Pavhču opravičujem. K pismu inž. Petriča samo tole: je treba vodilne delavce izrecno vabiti na sestanke, na katerih rešujejo take nenadne kritične zadeve, kakršne so prekinitve dela, ah pa je njihova dolžnost, da pridejo med ljudi sami, tako rekoč po lastni volji? Če je namreč ves kolektiv vedel, da so vodilni ljudje na izletu, če je tudi ves Koper vedel, kaj se dogaja v tovarni Tomos, je zelo težko verjetno, da inž. Petrič, ki je bil od vodilnih razen inž. Pavhča edini v podjetju, ne bi vedel, kaj se dogaja. K drugim izjavam inž. Petriča, ki ga tudi sam poznam kot predanega in uspešnega sindikalnega delavca, ni kaj pripomniti, ker se bodisi nanašajo na zadeve, v katerih v članku sploh ni z» leP~°rst° in b° posta1'0 melbrosia® __________ P Id Lj m bi i * n bilo govora, bodisi polemiko potiskajo na stranski tir. Za zaključek samo še tole: vsekakor je prav, če sta prizadeta vodilna delavca reagirala, ker se počutita po krivem obtožena. Čeprav odgovor inž. Petriča ne prepriča, je zdaj povsem jasno, na katere vodilne delavce je meril predsednik sindikata v Tomosu Lucijan Vever, ko je odkrito povedal, kaj in kako misli. Zakaj ti vodilni ljudje še vedno molčijo. Čakajo, da bo na vse skupaj legel prah pozabe ali pa . ..? Je res treba dati času čas, da bi dobih odgovor tudi na to vprašanje, ki pa ni edino, ki ga je v svojem intervjuju za naš hst načel predsednik sindikata v koprski tovarni Tomos. Vemo namreč, da je ta intervju med zaposlenimi dobro odjeknil in da so tisto številko našega hsta dobesedno razgrabili. MILAN GOVEKAR Pravna posvetovalni**«-! UK VPRAŠANJE: Doslej sem izrabil le nekaj dni dopusta za letošnje leto. Zato sem pred kratkim, točno v mesecu septembra, dvakrat sporočil delovodji, da me na delo ne bo, ker bom izrabil svoj letni dopust. Delovodja ni ničesar rekel, tako sem sodil, da je to vzel na znanje in da bo štel mojo odsotnost z dela kot dopust. Pri izplačilu osebnega dohodka za mesec september pa sem ugotovil, da sta oba dneva šteta kot neupravičen izostanek z dela. Smatram, da to ni pravilno in da mi gre za ta dva dneva plačilo nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta ter da me podjetje ne sme prikrajšati za pravico, da izkoristim svoj letni dopust. Kako naj ukrepam proti tej krivici! K. L. — Ljubljana ODGOVOR: Mnogi delavci zmotno mislijo, da lahko izrabijo svoj dopust v celoti ali delno takrat, ko jim to ustreza. Vendar temu ni tako; zakon namreč določa, da čas, v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, določi delovna skupnost v skladu z naravo in organizacijo dela, pri čemer upošteva delavčevo željo. Izjemoma ima delavec pravico izrabiti en dan svojega dopusta tistega dne, ki ga sam določi. Zakon določa nadalje, da mora delovna organizacija najmanj 30 dni vnaprej sporočiti delavcu, katerega dne se začne njegov letni dopust, prav tako pa tudi nalaga delavcu, da mora tut sam najmanj 30 dni vnaprej sporočiti delovni skupnosti dan, ki g želi izrabiti za svoje potrebe. Kot vidite iz citiranega določila, n zadostuje, da delavec samo sporoči nadrejenemu, da ga v prihoc njih dneh ne bo na delo, ker bo izrabil dan, dva ali več svojeg dopusta, temveč mora biti datum nastopa dopusta vnaprej točn določen oziroma dan. Lahko, sicer pride tudi do spremembe a drugačnega časa koriščenja dopusta, vendar mora delavec dobiti z to potrebno soglasje delovne organizacije. Nihče pa ne more n svojo pest, brez privolitve ali izrecne odobritve delovne organizacij določiti, kdaj bo izrabil svoj dopust v celoti ali le nekaj dni. Če t vam delovodja izrecno in tudi pismeno odobril koriščenje sporni dveh dni, bi lahko zahtevali tudi plačilo nadomestila za dopust. Tako pa je izostanek z dela res neopravičen, saj vam očitno t dopust ni bil odobren za zahtevane dni. M.LIPUŽK & Sl . ■ v ' . * iiffiiliiiiiiiiiiiii............*■.............. i ... ' mm^jjiUUiUUmuullllll^m„..................|, , s#i 1—11 ...:.......................................... .............................................................................’ ■......................... iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali Iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan Iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama In Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi. ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poletom imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJA, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 ilE I" letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu I v jugoslovanskih sindikati)! VEČ STANOVANJ SVET ZSJ i I I Minulo sredo se je sestalo predsedstvo Sveta ZSJ in obravnavalo aktualnopolitično problematiko v državi ter politiko razvoja v prihodnjem letu. Ena od osrednjih tem v tej razpravi je bila stanovanjska problematika. Sekretar sveta ZSJ Marijan Rožič je v svoji uvodni besedi poudaril, da danes'kakih 800.000 jugoslovanskih delavcev nima stanovanj. In medtem ko gradimo luksu sna in draga stanovanja, delavci s podpovprečnimi zaslužki, teh pa je kakih 60%, sploh nimajo upanja, da bi za življenja rešili svoj stanovanjski problem. Zato naj bo leto 1973 prelomnica v stanovanjski politiki. Z ustrezno kreditno politiko, z doslednejšim uveljavljanjem načela solidarnosti in z usmeritvijo gradbeništva v gradnjo cenejših stanovanj naj bi zagotovili intenzivnejše reševanje tega najbolj občutljivega vprašanja s področja življenjskega standarda delavca. Bogatim še družba j dodaja - revnim pa...! j TE DNI SO REKLI i I I Kako odpraviti škodljive pojave v stanovanjskem gospodarstvu l Rešitev: kredit! Jugoslovanske železnice imajo samo še dve poti: ali poslovati po starem - z izgubami -ali pa se lotiti modernizacije. Druga pot vodi k ekonomsko močni železnici, ki bo sposobna zadostiti vsem zahtevam gospodarstva in potnikov. Trenutek odločitve se vedno bolj približuje, ker danes zavoljo problemov na železnici ne trpi samo 120.000 železničarjev, temveč tudi jugoslovansko gospodar- stvo v celoti, ki mu Jugoslovanske železnice dolgujejo 1,7 milijarde dinaijev. Rešitev za JŽ naj bi bil program razvoja železnic od 1973. do 1977 leta, ki ga bo podprla mednarodna banka za obnovo in razvoj. Ta banka, kije odobrila 70 milijonov dolarjev za elektrifikacijo jugoslovanskih prog, je pripravljena še naprej , podpirati modernizacijo jugoslovanskih železnic. Vse kaže, da gre sedanja politika kreditiranja individualne stanovanjske gradnje na roko tistim, ki razpolagajo z več lastnih sredstev ali pa uživajo privilegije v gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer so zaposleni. Če na primer nekdo vezano vloži 200 ali 500 tisoč din in več, dobi po 20 mesecih od banke še enkrat toliko denarja v obliki dolgoročnega kredita s 15 do 30-letnim rokom odplačila in z 2 % do 4 % obrestmi. Ob tem je treba vedeti še to, da posamezniki namesto lastnih vlagajo družbena sredstva, ki jih v obliki dolgorčnih kreditov dobivajo od gospodarskih organizacij in ustanov, kar pomeni, da jim družba v celoti daje na kredit stanovanje velike vrednosti — s precejšnjim presežkom stanovanjskega prostora glede na njihove dejanske potrebe. Banke ne omejujejo kreditov: le-ti so odvisni od predračunske vrednosti zgradbe in od vloženih sredstev, ki najpogosteje niso del prihrankov, temveč krediti stanovanjskega sklada in skladov skupne porabe. Podobno se dogaja tudi pri Odobravanju kreditov za nakup stanovanj, ki jih gradijo gradbena podjetja s pomočjo bančnih kreditov, da bi jih neposredno prodajala posameznikom. Vse to pomeni, da gradimo velik del stanovanj na kredit, v breme družbe, brez ustrezne udeležbe bodočih koristnikov — lastnikov individualnih stanovanjskih zgradb ih etažnih stanovanj. Razumljivo, da se ljudem, ki imajo možnost, nakup stanovanj na kredit v času nenehne inflacije še kako splača, saj jim ostaja v žepu gotovina za druge potrebe, tudi za potovanja in nakup luksu snih pred- Akcija za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za udeležbo v financiranju gradnje elektroenergetskih objektov na Hrvaškem do 1975. leta je propadla. Rok za podpis dogovora je bil 1. november 1972. leta. Od kakih 3200 gospodarskih organizacij je odgovorilo na poziv samo kakih 50 organizacij, med njimi pa je bilo samo 23 pripravljenih podpisati samoupravni sporazum, s katerim naj bi zagotovili 1,4 milijarde dinarjev. Od skupno 8,7 milijarde dinarjev, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti do 1975. leta, je bilo elektrogospodarstvo pripravljeno zagotovi več kot 3,4 milijarde dinarjev. Od novih potrošnikov naj bi zbrali 1,4 milijarde, s tujimi krediti bi pokrili milijardo dinarjev, preostanek pa s krediti Kum# metov. Posebej je treba poudariti, da takšnih možnosti nima veliko ljudi: gre v glavnem za ljudi, ki imajo vpliv na delitev kolektivnih ali družbenih sredstev in ki tudi niso stanovanjsko ogroženi, temveč že imejo udobna in prostorna družbena stanovanja. Kako odpraviti takšne in podobne škodljive pojave v stanovanjskem gospodarstvu? Možnosti je več. Ponekod predlagajo, naj bi zaostrili pogoje za najemanje kreditov za stanovanjsko gradnjo. Graditelji stanovanj naj bi si zagotovili namesto sedanjih 50 % vsaj 70 % sredstev, banke pa naj bi razen tega skrajšale roke vračanja ter povečale obrestne stopnje. Zagovorniki tega predloga sodijo, da bi tako bolj zaščitili gradnjo stanovanj v družbeni lasti. Morda bi kazalo določiti tudi maksimalne zneske tovrstnih kreditov, kar bi posameznikom onemogočilo gradnjo zgradb z nepotrebnim presežkom stanovanjskega prostora. Te kredite naj bi združevali in skupno gradili stanovanjske hiše, ki ustrezajo urbanističnim zahtevam. Predvsem pa bi morali zavarovati revne delavce, ki so stanovanjsko ogroženi in ne stanujejo v družbenih stanovanjih, da bi delno s svojimi prihranki, delno s krediti lahko zgradili skromne stanovanjske zgradbe, katerih predračunska vrednost ne bi smela biti visoka. A kar je glavno: čimprej je treba spremeniti sedanje zakonske predpise o kreditiranju stanovanjske gradnje in tistim, ki se „znajdejo“, onemogočiti, da bi si v breme družbe še naprej neupravičeno pridobivali družbena sredstva in jih varno nalagali kot svoje premo-ženje. V.B. Za elektrarne po starem! Predsednik Tito ■ verm V pismu je med drugim g°v g ra tudi o bogatenju. Kaže, d* ■ to razlagajo na različne na#. ’ Kar zadeva bogatenje, bi rad/ | bi bili nekega dne vsi ljudf' g Jugoslaviji bogati. Saj je soC H zem ravno v tem, daje vsemi j* dem dobro, da imajo visok z, | ljenjski standard, da imajo ' i- možnost šolanja, da ne bo tolf* revščine, kot je je še danes, f jjjj čeprav je tistih, ki jim gre sla1* | vedno manj. ® Ne moremo pa trpeti bog* nja na račun tujega dela. T»’ se pri nas dogaja, p oseb# trgovini in bančništvu, p0’, pri različnih prekupčevalci# špekulantih pa tudi v dl* okoljih, kjer hočejo bogatet1' tuj račun. Po tem moramo I prej udariti. Če v eni družil# lata dva ali trije njeni člani, | tem bodo seveda živeli tj! kakor če dela en sam. J ] imajo tudi več možnosti, % postavijo lepšo hišo. To je # v redu. Tega ni mogoče ime# bogatenje. To so zaslužili s o jimi rokami; to je njihov0:,, socializmu se namreč nag#j po delu, ne pa še po potre# Socialne razlike v naši d# so nastale tudi zato, ker ni', bili čuječi in ker nismo stC na prste tistim, ki so vlekli z# žek na tuj račun. Tako je socL na diferenciacija prišla m°j do izraza, to pa je treba p ret čiti. Proti temu moramo v ne tako, da bi se šli lov na c# niče. Poleg tega bomo sp reje-a lične ukrepe za ureditev sP.j 3 rej eh J nih vprašanj, da bi pomag#) otim 1-: r,A ______“ zUrP,. domačih bank in iz drugih virov. Ker sporazuma ni, bo verjetno na hrvaškem še vedno veljala določba zakona o elektrogospodarstvu, ki predvideva za potrebe elektrogospodarstva 4-od-stotno izločanje sredstev od investicij. 1 S 1 stim, ki zdaj najteže živčv imajo veliko otrok, a je v dr# zaposlen en sam, itd. Družb#: mora nrisknniti na nnrnnč. ^ mora priskočiti na pomoč, v skrb stvu za otroke. . JI t*v ti' Treba je torej ravnati v f* ji pisma in ne dovoliti početi3# bi nam škodovalo. Zares b> ti, sila kvarno, če bi očitali # (i ki pošteno zaslužijo. S tel" jj namreč udarili po pobudi ih G zadevanju tistih, ki so s znanjem in sposobnostmi/3-c tudi v prihodnje nosilci naše P izvodnje, našega razvoja. BOSNA IN HERCEGOVINA Odpis dolgov? Delavski svet srednjebosanskih rudnikov se je odločil, ^ bo zahteval od republiškega izvršnega sveta odpis dolgov- ^ izhajajo iz državnega kapitala. Če bodo pristojni orgaid predlog sprejeli, bi rudnikom odpisali približno 170 nov din obveznosti, kar je edini možni način, da bi vsaj t11^ olajšali težaven ekonomski položaj teh delovnih organiz® ________________________________#i d PODOBE NAŠEGA Časa Ondan se je na našem terenskem sestanku spet odločno reklo, da je treba obračunati z vsemi demagogi, malomeščani, anarholiberali, avtokrati, birokrati, tehnokrati, samovoljneži in ne nazadnje tudi z vsemi tistimi, ki so si kaj prigoljufali in zdaj lepo žive na račun tujega dela. Nič pa se ni reklo, kdo vse konkretno so tisti, ki jim je treba stopiti na prste, zato se je na sestanku le živahno kimalo in ploskalo, potem pa sestanek zaključilo. No, zdaj smo prišli že malo naprej: tako beremo v časopisu tako zgodbo. V levem kotu velik naslov: DOLGO CAKAN PREMIK SE USPEŠNO REALIZIRA. Odkrito in naravost pomislim, tako je prav! Z dejanji se je vse preveč odlašalo, s tem pa se igralo z ustvarjalnim razpoloženjem progresivnih nosilcev. - Francka! — Prosim, tovariš direktor? — Kaj vse imam na rokovniku? Ob osmih Jože Porenta, ob devetih komisijo v zvezi s korekcijo cen, ob desetih pride mehanik zaradi kardanskega zgloba, ob dvanajstih vas prosijo za predavanje o gospodarski situaciji, ob dveh klicati ženo v zvezi z Bledom, ob pol treh ... - Ja, vem, Tine pride, hvala! Danes ni kaj črtati: naj gre vse po tem voznem redu. Tovariša Porento spustiti naprej, druge zadržite. Če me ob devetih ne bo, me na komisiji za korekcijo opravičite. Recite, da bom malo zamudil. Ob desetih, ko bo prišel mehanik, me pokličite s komisije. Recite, da kliče Beograd. Če se bo stvar zavlekla, me pridite iskat deset pred dvanajsto, češ, da moram na občino. Uredite, da bodo prišli pome z avtom, če hočejo predavanje. V poldrugi uri bom stvar odbrenčal, tako da lahko žena ostane ob dveh na liniji. Drugo naprej je pa tako samo moja interna stvar. - Kaj pa, če spet pokliče tovariš Peter? — Recite, da se še nisem vrnil kdo drug! Predlagajte Simona! - A če simon ne bo pristal? — Mora pristati! Simonu recite, da gre za strokovno paritetno udeležbo na zvezni ravni, ki veliko obeta. Možne, da so tudi določene kadrovske kombinacije za ustrezne profile. Če nima nič boljšega na rokovniku, bo prav gotovo šel. Ah je kaj posebnega med pošto? - S sekretariata nam odstopajo peticijo naših delavcev s terena zaradi komunalnega prispevka na določenem področju šolca Porento spustite noter, potem pa naj naju nihče ne moti. Obema prinesite viski, za kavo pa ga vprašajte posebej! - Oprostite, še nekaj je! Prej nisem hotela . .. - Prosim! — V zvezi z nekakšnim glasovanjem v skupščini. Vabijo vas na razgovor. Občinski politični aktiv. - Nemogoče! Kdaj? — Danes ob devetih. Pa sem tako vedela, da ne boste šli. Saj nikoli ne greste. — Čakajte, čakajte! Prinesite PORTRETI IN SREČANJA KARAKTERISTIKA AKTUALNE TARČE s službenega potovanja. Tudi Janezu recite isto, le s to razliko, da bom jutri tu. Razumete! — Ja, razumem! Za tovariša Janeza ste jutri tu, za Petra pa vas tudi jutri ni, ne? - Tako je! A če bo res kaj izrednega, veste, kje sem. Bled, simpozij o produktivnosti. Vse nujno imam že v torbi, drugo pripravlja žena. Še nekaj, da ne pozabim: kaj je z avionsko za ponedeljek? - Urejeno! Tu v kuverti je tudi že akontacija. — Stornirajte! Nujno moram v Opatijo. Kličite Beograd in si kaj izmislite? - Kaj? - Da sem moral na primer s kakšno gospodarsko delegacijo v Francijo. Ne, bolje, v Nemčijo. To jih bo zmedlo in ne bodo več insistirali... - A če bodo? - Vprašajte, če lahko pride blizu zelenega pasu, kjer so šli nekateri odgovorni faktorji v individualno gradnjo. Delavci izražajo določeno nerazumevanje v zvezi s komunalnim prispevkom, ki znaša v blokovni gradnji od dva milijona navzgor, v tem predelu, ki še ni niti komunalno urejen, pa . .. - Poznam primer! Na prelivanje v skladih namigujejo, saj vem! Odstopite to stvar referentu za finančna vprašanja. Naj pripravi ustrezen odgovor s poudarkom na perečo situacijo glede stanovanjskega primanjkljaja in nujnosti spodbujanja privatne iniciative na tem področju. Miloš mi je ondan res nekaj pravil o tem. Naj Tone pogleda, če je mogoče povečati kredite iz sklada za naše delavce. Tako bo šla stvar lahko brez hrupa mimo. Še kaj? — Ne, to je vse! - Prav. Kot rečeno torej: so- mi no sem tisti papir. A še kaj drugega piše! — Menda v zvezi z nekakšnim pismom, če se ne motim. Mislim, da ni nič posebnega. - S pismom, pravite? Prosim vas, tovarišica Francka, takoj stornirajte ves dopoldanski rokovnik. Pa moram res na občino. No, bomo še videli, koliko je ura in koliko je kdo dal za stvar in naš kraj, jaz ali oni. Če mislijo, da bodo kar tako pometali z menoj, se bridko motijo. Na kolenih so me prosili: enkrat za športno dvorano, drugič za cesto, pa spet za upokojenec, dotacijo za krajevne skupnosti, zdaj pa tako! Brez skrbi, ni še vseh dni konec, še bo vroče. Tudi jaz mislim, da bo še vroče, zato sem tole napisal. Drugi časi, druge navade. Nekoč s krepelci, zdaj pa s tiskarskim črnilom, kaj hočemo! VINKO BLATNIK S predsednikom tovarniške konference Zveze mladine v jeseniški železarni, petindvajsetletnim . LJUBOM JASNICEM smo se pogovarjali v eni mnogih praznih sob, ki smo jih našli tistega jasnega jutra, ko smo obiskali Jesenice. Ljubo se nam je kar sam predstavil: ,,Rojen sem bil pred petindvajsetimi leti v Gorici. Od leta 1954 pa sem na Jesenicah,-v tovarni sem od leta 1968, z mladinsko organizacijo pa se ukvaijam že enajst let. Sicer sem pa metalurški tehnik in delam na IBM.“ — Koliko mladih je v Železarni? TEČE, TEČE ŽIVLJENJE /s. : ■■M §1 m ■e HE T' Težko se je odločiti, ali so Žiri bolj znane zaradi tovarne čevljev „Alpina“ ali zaradi svojih slikarjev - samorastnikov. Odločitev je pač odvisna od naših osebnih nagnjenj. Sedej, oba Peternelja, GlUho-dedov. In morda še kateri, ki si še ne upa prikazati očem javnosti, kajti Žiri imajo pod čevljarsko zunanjostjo slikarsko dušo. Torej sploh ni naključje, da so vsi štirje samorastniki, ki smo jih omenili, delali v „Alpini“. IVAN GLUHO-DEDOV še sedaj. . »Kako je pravzaprav s tem : Žiri *n slikarstvo? Nekateri pravijo, da )e Pri vas svetloba nekaj posebnega, barvna lestvica v pokrajini bolj gazita, nasprotja med letnimi Casi bolj izzivajo oko. Svetloba Plane v dušo, tam nekaj zatrepeče, ^®sljaj se prenese v roko, kizagra- Tako nekako smo hoteli »sprovocirati" Ivana Gluhodedova k pogovoru o njem in njegovem delu. Prva je malce zadrege (ko pa je ko težko z nekaj besedami za-e.i v bistvo stvari in pojasniti si-.r enostavno in kljub vsemu za-P etene odnose med delom, vztrajnostjo in tistim veseljem tam zno-. D’ nato je soba polna širokega m segavega nasmeha in toplo do-"lace, prehitevajoče se žirovske govorice. „Že v šoli sem rad risal. Spominjam se, da sem zato imel pri šolskem upravitelju Edu Hriberniku - še zdaj se videvava in poklepetava - poseben »privilegij": „Ti pa lahko rišeš, kar sam hočeš!" mi je dejal na začetku ure. Risal sem tudi pri vojakih . .. No, ko enkrat začneš, pač ne nehaš več! Me je veselilo in me še. Po pravici pove-‘ dano, zdaj me bolj kot v mladih letih, ker sem se le dokopal do znanja, ki ga prej ni bilo. Pot samorastnika je trda. Šolal sem se ob slikah starih mojstrov. Kopiral sem jih. Izbiral sem si težke naloge in skušal zadeti prave barvne tone. Kdo bi si mislil, daje v mešanju barv toliko skrivnosti, kaj? “ Žena od časa do časa pokuka v sobo in je prijetno vznemirjena: „Po pravici povem, da imam raje slikarja v hiši kot kaj drugega. Je vsaj doma. Včasih gaje veselil lov. Saj veste, kako je z lovci - vsako nedeljo in praznik odnesejo pete v gozd. Brez žena, kajpada." »Delam najraje v kuhinji. Zadnji dve leti, ko sem pripravljal razstavo v Škofji Loki, sem praktično vse proste dneve in dopust presedel tam. Ali me moti, če mi kdo gleda čez ramo? Saj veste, kako je. Soseda prinese radovednost, potem pustim vse skupaj in klepetava." Gluhodedov ne daje vtisa »razdvojenega" človeka, čeprav se daje dvema gospodaijema: delu v tovarni in slikarstvu. »Med vojno sem bil vajenec (rojstno leto 1925), od oseminštiridesetega pa sem v »Alpini." Bil sem dober delavec, tako da sem prišel do mojstra, delal sem vzorce, potem na posameznih strojih, zdaj modeliram spodnje dele čevljev. Nama s Konradom (Peterneljem) so rekli: »Pojdita v mode-lirnico, ker znata malatL" Potem nas je zanimalo, zakaj dela največ tihožitja. Tudi na razstavi v Škofji Loki so v veliki veči-ni. »Kar se razstave tiče, je »kriv" Andrej (Pavlovec). Ko sem mu prinesel slike, je rekel: »Ta je v redu, ta ni...“ Strog je od hudiča! Sicer je pa kar prav, da je nekdo strog do tvojega dela. Glavno je, da ima vedno enak kriterij. Rekel, mi je, da mi tihožitje še najbolj »leži" in uspeva. Sicer to tudi sam dobro čutim. Veste, samega sebe ne moreš goljufati Po pravici moram povedati, da me je na otvoritvi razstave močno »stiskalo." Najbolj me je skrbelo, kaj bo rekel Andrej. Sicer je res, da je že to lep dosežek, da sploh uspeš priti do samostojne razstave na škofjeloškem gradu, vendar ... Po prvih stavkih Andrejeve uvodne besede sem si počasi oddahnil. Enomesečna razstava se zdaj izteka. Počasi bo treba videti, kakšni so kaj odmevi. Da, to je moja prva samostojna razstava. Prej so bile le skupinske: v Žireh, Logatcu, Vrhniki, Trbovljah, Celju . .. Ivanov oče je prišel v Žiri s širnih ruskih step po prvi svetovni vojni. Oženil se je s Slovenko in imel pet sinov in pet hčera. Ivan Gluhodedov ima zdaj tri sinove. Slišimo mnenje, da se z ženo pri »planiranju" nista ravno izkazala: najstarejši ima že vojaščino za sabo, trinajstletni Janez (da, ta je zelo priden, tako da ga je treba naganjati od knjige) hodi v sedmi razred, dveletni Matija pa »led razbija" po vseh kotih in predalih, kjer se kaj zanimivega blešči. »Kaj bi rad ustvaril? Seveda imam skrite želje. Veste, rad bi se dokopal do takih barv, da bi se že od daleč lahko vedelo: To je pa Gluhodedov napravil! Bomo videli... Ne smem pozabiti na atelje. Dobro, tako se pač r6če. Garaže se bo držal nekakšen delovni prostor, kjer bo po stenah tudi nekaj prostora za slike. Ko bi le ne bilo treba ravno toliko dovoljenj in kaj vem kaj še vse, kot- bi zidal hišo." Tekst: IGO TRATNIK Foto: ANDREJ AGNIC ■ > * N S $ 5 i I S V N 5 5 ' i F* N k k S s »Okrog tisoč petsto, od tega jih je precej z juga. Stanujejo v samskih domovih. Naši socialo-in psihologi so šli sami k gi njim, niso čakali, da bi se delavci žganih kar sami od sebe. To je obrodilo sadove, saj ugotavljamo, da se prav ti delavci z juga velikokrat veliko bolj zanimajo za politiko in dogajanja kot pa domačini." — Kakšne oblike udejstvovanja nudite svojim mladincem? »Poleg športa sta tu še dve komisiji, in sicer komisija za ideologijo in komisija za kulturo. Moram povedati, da športna in kulturna komisija delujeta zelo dobro, medtem ko ideološke ne morem tako pohvaliti." — Kako pa je sicer s pomočjo s strani tovarne? »Moram reči, da nam gredo precej na roko. Tudi kar zadeva denar. Dobimo tudi dodatna sredstva, če zaprosimo zanja. Imamo tudi lastne prostore poleg sindikata in ZK, zato lahko tudi dokaj dobro delujemo." — S čim se mladina v tovarni trenutno ukvaija? »Trenutno so najbolj popularne TOZD. Delamo tud: na tem, kako bi mladino bolj zainteresiran za politične akcije. Moram reči, da nasploh, kakor tudi v sami tovarni, ugotavljamo, daje mladina premalo politično močna!" — Se boš še dolgo ukvarjal z mladino, sem povprašal Ljuba Jasniča ob koncu najinega razgovora, odgovor pa je bil kratek in zanj značilen: »Verjetno še dmgo leto!" Poslavljal sem se od prijaznega predsednika in od mrzlega gorskega zraka, ki je tistega ponedeljkovega jutra »rezal" obraz, za seboj pa sem slišal besede Ljuba Jasniča: »Ne pozabi napisati, da je občinska organi-zaega mladine slaba, tako kot v Tržiču tudi pri nas tovarniška organizacija prednjači pred občinsko." - SLAVKO DRLJE ----77 \miest PDHISTVD STRAN 7 V SOLIDARNOSTNI AKCIJI V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Steklarna „Boris Kidrič“ Rog. SL, obrat Sl. Bistrica Osnovna šola Pernica Osnovna šola Maks Durjava, Maribor Skupšč. obč. Velenje IV. osnovna šola Celje Občinsko sodišče Piran Osnovna šola Bodonci Komite obč. konf. ZKS Slovenj Gradec Okrožno javno tožilstvo Koper Porodnišnica Kranj Osnovna šola Tomo Brejc, Kamnik Tovarna usnja Kamnik Stanovanjsko podj. Kamnik LB, podružnica Kamnik Osnovna šola Borovnica Marles Maribor Ljubljanska turistična zveza, Ljubljana Projekt, biro Tamar, Ljubljana Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana Inšt. za javno upravo pri pravni fakulteti, Ljubljana Skupščina občine Ljubljana-Center Inšt. za javno upravo pri pravni fakulteti, Ljublj. Vzgojiteljska šola v Ljubljani ..Agrokombinat" KZ Lenart Color, Medvode Osnovna šola „Nada Cilenšek" Griže-Žalec Osnovna šola Beltinci Šolski zdravstveni center, Ljubljana Zavod SRS za planiranje, Ljubljana III. osnovna šola Velenje Tigar, ind. gum. proizv. Pirot, Ljubljana Naravno zdravilišče Triglav, Mojstrana Motvoz in platno, Grosuplje 29. SEPTEMBRA Marija Jager, Trubatjeva 17, Ljubljana Centralna osnovna šola „Padlih borcev" Žiri Osnovna šola Trbovlje Lekarna Lendava Posebna osnovna šola Idrija SDK, podružnica Kočevje Gimnazija „Fr. Miklošiča" Ljutomer SDK Nova Gorica, exsp. Tolmin Zveza kulturnih organizacij Kranj Osnovna šola Prežihov Voranc, Maribor Glasbena šola Ljutomer Skupščina občine Ljutomer Skupščina občine Ljutomer Stanov, komunalno in gradb. podj. Laško Uprava javne varnosti Maribor Osnovna šola Brusnice Veterinarska postaja Črnomelj Uprava javne varnosti Maribor Občinski sodnik za prekrške, Ormož Osnovna šola Središče ob Dravi Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Osnovna šola Bojana Ilich, Maribor Uprava javne varnosti Maribor SDK, podružnica Novo mesto Zavarovalnica Sava PE Novo mesto W ustanova „Jožice Flander" Maribor-Tabor Osnovna šola Borisa Kidriča, Ajdovščina SDK, Nova Gorica, expozitura Ajdovščina Višja šola za organizacijo dela, Kranj Občinski sindikalni svet Kranj Stanovanjsko podjetje Radovljica Center za socialno delo, Kranj Osnovna šola Stročja vas, Ljutomer Notranjski muzej v Postojni Občinska gasilska zveza Postojna ..Planika" Slovenska Bistrica Osnovna šola ..Bogdan Tušek" Maribor TAM, poslovna enota za stanov., Maribor Občinski sindikalni svet Brežice Gozdno gosp. Brežice, prodaj, gradbenega materiala GG Brežice, obrat Kostanjevica Občinsko sodišče v Brežicah Mirko Martinovič, Brežice Občinsko javno tožilstvo Brežice Poklicna lesna šola Maribor Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice Veterinarska postaja Celje ŠKIMC Štore Kmetijski izobraževalni center Celje Glasbena šola Zagorje Posebna osnovna šola Zagorje ob Savi Temeljna kulturna skupnost Hrastnik Osnovna šola Franc Lešnik-Vuk, Slivnica pri Mariboru Višja tehniška šola v Mariboru Občinsko sodišče v Celju Gostinska šola Celje Zavod Ivanke Urankove, Celje Stanovanjsko podjetje Radovljica Prirodno lečilište „Sonja Marinkovič" Mojstrana Občinska konferenca ZMS Krško Glasbena šola Krško Gledališče „Tone Čufar" Jesenice Osnovna šola Leskovec pri Krškem Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana „Monter“ Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana Projekt biro Megrad, Ljubljana Generalno zastopstvo Standard Union, Ljubljana Skupnost pokoj, in invalid, zavarov. SRS, Ljubljana Skupnost pokoj, in invalid, zavarov. SRS, Ljubljana ..Slovenija sadje", hladilnica Zalog, Ljubljana Trgovsko podjetje „Volan" Ljubljana Zavod za socialno delo Moste-Polje, Ljubljana „ADIT - DZS", Ljubljana „ADIT - DZS", Ljubljana (za Sežano) Podjetje .Ambient", Ljubljana Restavracija doma Maksa Perca, Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Jugoslovanska loterija, Ljubljana 5.330,30 24,75 620,00 4.042.00 2.080.00 643.10 1.000,00 200,00 188,60 500,00 2.250.00 7.093.00 500.00 773,50 1.300.00 43.824,85 158,30 686,85 46,80 14,00 10.000,00 177.10 2.000,00 4.442,70 20.000,00 749,40 1.503,60 2.162.00 1.529,35 1.811,00 429.00 720.00 7.799,80 34.00 1.750.30 1.192.30 291.05 446.00 276.00 556.20 508.00 242.00 1.967.60 413.40 85,40 2.575.75 423.25 317.50 454.50 330.20 33.548,05 93,95 750.00 1.562.00 1.735.00 138.80 362.55 2.184,90' 1.708.15 338.00 576.00 2.043,55 338.00 64,10 543.00 376,30 180.00 111,00 121.20 526.05 922.80 106.40 505.60 2.037,95 670.55 100,00 209.80 298.45 1.370.60 657.00 953.55 1.418.00 294.80 407.45 66.00 844.60 4.695.75 1.924,25 804.00 3.933.00 269.25 275.10 50,00 248.25 85,40 1.531,40 550.10 1.758,85 4.706,20 2:174,10 281,20 308,70 106.00 7.389.35 1.934.15 6.322,80 552.60 145,00 219.20 594.20 1.421,50 6.014.35 41,90 V četrtek in petek je bilo v Ljubljani jugoslovansko posvetovanje o obveščanju v delovnih organizacijah, ki sta ga organizirala svet Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveza novinarjev Jugoslavije. Uvodni referat o položaju, funkciji in organizaciji institucije za informiranje v organizacijah združenega dela v skladu z ustavnimi dopolnili je imel Drago slav Mušič, sekretar sveta ZSJ. V dveh dneh seje približno 200 novinarjev, organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah seznanilo s pomenom tega, za neposredne proizvajalce izredno pomembnega -dela in z mnogimi konkretnimi praktičnimi izkušnjami. V treh tematskih komisijah ter ob petnajstih koreferatih, ki so jih pripravile delovne in družbenopolitične organizacije, zbornice in združenja, so sprejeli tudi nekaj ključnih ugotovitev, ki jih bodo organizatorji posredovali vsem zainteresiranim in tudi odgovornim dejavnikom. • PARTIZANSKA KNJIGA OBVEŠČA POTUJOČA KNJIGARNA bo obiskala podjetja v naslednjih krajih: # ponedeljek, 13. novembra 1972 ŠEMPETER-ŽALEC # torek, 14. novembra 1972 VELENJE (Rudnik lignita) # sreda, 15. novembra 1972 NAZARJE (Gorenje) # četrtek, 16. novembra 1972 Šoštanj # petek, 17. novembra 1972 VELENJE (Gorenje) Noše geslo: - VSAKEMU DELAVCU DOBRO KNJIGO! V OBČINAH DRAVOGRAD, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN VELENJE SO PRIPRAVE NA REFERENDUM V POLNEM TEKU_ Dokaz solidarnosti! V Dravski, Mežiški, Mislinjski in šaleški dolini so prepričani, da bo referendum za izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za ustanovitev enotne rizične skupnosti zdravstvenega varstva delavcev in kmetov Ravne na Koroškem uspel Te dni je bila že četrta seja osrednje komisije Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Ravne na Koroškem za izvedbo referenduma, na katerem bi se odločili izenačiti pravice zdravstvenega varstva kmetov z delavci. Na seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki občinskih štabov za izvedbo referenduma, so bili ugotovili, da so v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Korošcem, Slovenj Gradec in Velenje priprave na to akcijo enotnosti in solidarnosti delavcev in kmetov v zaključni fazi. V delovnih organizacijah končujejo z zbori delavcev, v Velenju je bilo na primer na njih okrog 80 % zaposlenih, zbori kmetijskih proizvajalcev so v polnem teku, sestajajo pa se tudi upokojenci, zasebni obrtniki in drugi zavarovanci. Med dosedanjo javno razpravo so v Dravski, Mežiški, Mislinjski in Šaleški dolini podprli akcijo za izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za ustanovitev enotne rizične skupnosti zdravstve- nega zavarovanja delavcev m kmetov, o čemer bo blizu 51.500 zavarovancev s področja ravenske skupnosti odločalo na referendumu 19. in 20. novembra. Gospodarstvo bo moralo za izenačitev pravic zbrati letno dodatno le nekaj nad 3 milijone dinaijev. V dosedanji razpravi so jasno poudarili odločenost, da delovne organizacije zberejo ta denar, in sicer s povišano prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje za 0,25 %. Na seji so pregledali tudi dosedanje delo propagandne komisije,kije izdala več letakov in poseben referendumski lepak. V nakladi 52.000 izvodov pa je te dni izšlo tudi posebno glasilo zavarovancev občin Dravograd, Radlje, Ravne, Slovenj Gradec in Velenje „NAŠ ZA". Vsi volivci pa bodo neposredno pred referendumom prejeli še posebno obvestilo, s katerim jih bodo občinski štabi obvestili, kdaj in kje bodo glasovali o izenačitvi pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci. M. L. „Iščem knjigo o elektroniki. Zanima me in rad bi kaj več vedel o tem," je povedal Milan, ki sicer dela v sekalnici Alpine. ,JDa, rad berem, posebno o športu in tiste knjige, ki opisujejo naravo. Res so knjige drage, mislim pa, daje važno, daje knjiga dobra." Pozornost prešivalke Darje so vzbudile predvsem knjige za otroke. Najbolj všeč ji je bila očitno enciklopedija o živalih. »Imam sina, ki je sedaj star tri leta in zelo rad gleda slike živali. Ko bo malo odrasel, bodo te knjige kot nalašč zanj. Morda pa še za kakšnega bratca ali sestrico." Brez dobre reklame se tudi knjiga ne prodaja Pred mesecem dni je založba Partizanska knjiga iz Ljubljane pričela z novo akcijo, s katero skuša knjigo približati bralcem. Avtobus-knjigarna se tokrat ustavlja v delovnih organizacijah. Avtobus-knjigarno sem srečal pred tovarno Alpina v Žireh. Že nekaj dni je od tega. Delavke in delavci so hodili mimo. Eni na delo, drugi z dela domov. Bilo je okrog dveh popoldne. Nekaj se jih za avtobus, kije stal pred vrati, sploh ni zmenilo. Večina se je sicer radovedno ozrla, toda šli so mimo. Najbrž jih je lakota hitro gnala domov. Zelo redki pa so bili taki, ki so se ustavili ali celo stopili v avtobus in si knjige tudi ogledovali. Poslovodja potujoče knjigarne MITJA ČEPE je živčno hodil sem in tja in sem pa tja katerega še posebej tudi povabil v avtobus. .Alpina je naša dvajseta postaja na poti po kolektivih," je začel Mitja, ko sem ga zaprosil, naj mi nekaj pove o akcjji in o svojih prvih vtisih. »Začetek je slab. Kup težav imamo. V večini podjetij nas sploh ne pustijo notri. Zaradi množice različnih akviziteijev, ki oblegajo delavce po podjetjih, so delavski sveti skoraj povsod sprejeli sklep; da takim ali drugačnim prodajalcem ne dovolijo vstopa. To velja tudi za nas in zato stojimo pred vrati. Na drugi strani pa imam občutek, da si ljudje niti ne upajo stopiti v avtobus, ker pač niso vajeni tega načina prodaje." »Najbrž je veliko odvisno tudi od propagande, saj nekdo, ki zagleda avtobus, res ne bo vstopil, če ni že prej slišal ali bral, da prodajate knjige. Predvsem pa pod tako ugodnimi pogoji. Saj jih prodajate tudi na kredit z odplačilom po 50 dinarjev mesečno." ,,Res je, veliko je odvisno od reklame. Sicer smo poleg objave v časopisih in na televiziji razposlali ah pa sami nalepili plakate, toda ... Ni povsod enako. Dodej smo imeli največji uspeh v ljubljanskem Saturnusu. Prodali smo za nad 5000 dinarjev. Dobro je bilo tudi v podjetju Swaty v Mariboru. Naj slabše pa prav gotovo v LTH v Škofji Loki, kjer nismo prodali niti za dinar. Skoraj prav tako je bilo v TAM Maribor. 4000 delavcev imajo, prodali pa smo za 300 dinaijev. Kaže, da bomo tukaj v Alpini rekord presegli. Prav neverjetno gre dobro." Začetek poti, oziroma prve postaje potujoče knjigarne res niso obetavne. Treba bo pač najti način, da bodo delavci res seznanjeni o obisku knjigarne in tudi o vseh ugodnostih, ki jih daje pri nakupu. Za začetek pa bi bilo že nekaj, če bi bolje poskrbeli za plakate in če bi popravili magnetofon in ozvočenje, ki ga v avtobusu sicer imajo. Tako bi mimoidoči lahko že na daleč slišali, zakaj nenavaden avtobus stoji pred njihovo tovarno. Tekst in foto: A. AGNIČ | Za boj s \ proti raku \ 5 * Že nekaj let vrsta delovnih organizacij in posameznikov v Sloveniji prispeva del sredstev, ki bi jih sicer porabili za novoletne čestitke, Društvu SRS za boj proti raku. Tudi letos je to društvo pravočasno poslalo poziv vsem s prošnjo, da se odzovejo tej človekoljubni akciji, ki bo mnogim posredno vrnila zdravje. »Včasih sem bral neprimerno več. Danes je televizija tista, ki mi »nadomešča" kpjigo. Najbrž celo nisem edini. Vseeno pa še vedno rad vzamem v roke kako knjigo. V Žireh nimamo knjigarne in kupim le, kadar grem v Ljubljano. Ravno prav mi je danes prišlo, ker sem že nekaj časa nameraval kupiti knjigo »Sedem tisoč dni v Sibiriji". Toliko sem že slišal o njej, dajo moram na vsak način prebrati. Tale potujoča knjigarna bi bila res lahko nekaj dobrega. Upam, da bo večkrat prišla k nam. Nekam 'neodločno se je 17-letn® Tanja ustavila pred avtobu som-knji' gamo. Pogledala je na oknih razstavljene knjige, potem pa vseeno 9? naprej. »Res me je mikalo, da 61 vstopila, pa me čaka mama. Velik0 berem. Najraje ..Malo je pri tem ošinila s pogledom mamo. ,.Najraje imam ljubezenske zgodbe." Premajhna aktivnost upravnih in strokovnih služb_______________________________________ Zaradi idejne in akcijske neenotnosti smo pri razreševanju problemov družbenih dejavnosti pogosto neučinkoviti Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na svoji seji 3. novembra obravnavalo zadnje politične dogodke in sklepe razširjene seje sekretariata Centralnega komiteja ZKS. Soglasno so ugotovili, da -je nujno v republiki zagotoviti idejno in akcijsko enotnost komunistov, še posebej zato, ker so brez take enotnosti v mnogih Prjmerih neučinkoviti. Kako se je pokazala ta neučinkovitost v konkretnih akcijah? Prizadevanje za organiziranost temeljnih organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti je slonelo več ali manj le na aktivistih Zveze komunistov in sindikata, aktivnost pristojnih upravnih in strokovnih služb pa je bila ob tem izredno majhna. Začela se je celo pojavljati teorija, da realizacija ustavnih amandmajev ni strokovna zadeva, da je le stvar Političnih organizacij, kar je v Praksi onemogočalo hitrejši napredek pri ustanavljanju TOZD na področju družbenih dejavnosti. Podobno je tudi z uresničevanjem načela dohodka v družbenih dejavnosth, kjer izredno Počasi prihaja do strokovnih Predlogov za to. Prav tako bo treba pospešiti tako strokovna kot politična prizadevanja na Področju družbenega dogovar- Zgodba pod kongresno črto Neka restavracija nekega dne ob 18,28. uri. Tudi točna oznaka časa je navsezadnje brez pomena, le hoteli smo nakazati, da se je zgodba v nekem trenutku začela. hiaročil sem konjak. Omenjam pijačo samo zato, her že slišim kritične glasove, kako novinar vedno „zve kaj sumljivega," če le zna nastaviti uho. Nisem nastavljal ušesa, temveč sem naročil konjak. Piva natakarica: „Si še vedno besna? “ Druga natakarica: „Ti še veš ne vsega. Rekla sem, da ne bom nadomestovala. Nje ze ne. Kaj pa misli, da je, če uči za nekakšen izpit. Oproščena nočnega dela. Nekateri si res znajo urediti Ne rečem, da ne bi mogla nado-meščati, toda iz principa nisem hotela." Prva: „Jaz je tudi ne bi." Druga: »Dela naj, kakor vse, frajarijo naj se gre pa na fvuje stroške. Pomisli, zadnjič sem jo dobila, ko je med službo buljila v tisto fv°Jo knjigo. Saj res, da sostov ni bilo, toda pred nano naj se nikar ne dela, da Je nekaj več." bflalfhji86111 konjak' Ura ie yri?7.ez pol minute sem se Uent ker sem 3® Prayi čas Zah t k da sem na pultu po-g P mapo z »gradivom" za ,• kongres slovenskih sindi-s *ov- V dobro voljo me je bi ,avi a. »zlobna" misel, kaj rifi Primerilo, če bi nataka-.°dprli mapo in začeli S ®?*fati »teze." Predvsem oJLi 9 izobraževanju in o d^etki, do katere se naj bi Kopal vsak delavec pri nas. tucer je pa tudi res, da Seia primera" ne bi nao s •0 ve’ česa vsega pri « s se nismo uspeli zapisati, ki ,naJmanj o težavah tistih, vvbl radi študjrali. če to piše ^Kongresnih dokumentih ali _ TIG janja, ki naj zamenja sedanji proračunski sistem financiranja. V raz.pravi so bila tudi izhodišča za financiranje družbenih dejavnosti v naslednjem le.tu. Ugotovili so, da tako kot letos tudi v prihodnjem letu ostanejo kot osnova za financiranje družbenih dejavnosti sklenjeni samoupravni sporazumi. Financiranje pa je potrebno neposredno povezati s programi dela in njihovo realizacijo. Ob tem so tudi poudarili, da je potrebno stroške kalkulirati tako, kot se dejansko gibljejo v praksi. Vse to pa zajeti v dmžbene dogovore, toda ne le na republiški ravni. Družbene dogovore moramo razviti tudi na vseh drugih ravneh (organizacije združenega dela, interesne skupnosti itd.). V bistvu gre torej za uresničevanje ustavnih amandmajev, ki določajo svobodno izmenjavo dela med koristniki in izvajalci delovnih programov na področju družbenih dejavnosti. Predsedstvo sodi, da bi razvoj v tej smeri spodbudil racionalnejšo organizacijo in gospodarnejše poslovanje v družbenih dejavnostih, kajti družbeni dogovori morajo predvideti tudi ustrezno kontrolo izvajanja sprejetih obveznosti in sankcije z materialnimi in drugimi posledicami. Glede družbene organizira-losti šole in marksistične usmerjenosti učiteljev in izobraževanja smo šele na začetku, so ugotoviti na predsedstvu. Predsedstvo meni, da je potrebno »Prosvetnega delavca" spremeniti v močan instrument marksistične in samoupravne naravnosti šole. Zato bo uredništvo potrebno kadrovsko način dela, kar pomeni, da bi s konferencami in sploh široko udeležbo članstva pričeti graditi sindikalno organizacijo od spodaj navzgor. V zvezi z občnimi zbori, ki bodo v kratkem, so na predsedstvu ugotovili, da bi morali doseči predvsem kadrovsko okrepitev vodstev osnovnih Delajo, čeprav so brez lastne strehe Znano je, da Mestno gledališče ljubljansko prenavlja matično hišo v gledališki pasaži. Gradbeniki in opremljevalci opravljajo zelo zahtevna zaključna dela v novi dvorani, ki bo predvidoma nared meseca decembra. Kljub temu, da je umetniški delovni kolektiv začasno brezdomec, njegovo delo poteka po programu. Do slavnostne otvoritve nove dvorane bo ansambel pripravil tri premiere, od tega dve krstni uprizoritvi slovenskih odrskih del. Ker pa gledaliških premier ni mogoče pripravljenih »dajati na zalogo" in jih tudi zaradi ansambelskih razlogov ni mogoče naštudirati hkrati, se pravi tik pred otvoritvijo nove dvorane, so se odločili za to, da bodo prve premiere imeli v gledaliških hišah izven Ljubljane, predpremiere pav svoji novi »podružnici," v Ljubljani v »Domu Svobode" na Viču. Tako so prejšnji petek gostovali v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju s prvo izvenljubljansko premiero, predstavo Ayckboumove komedije »Ljubezen druge polovice." Delo je uvrščeno v redni repertoar SLG Celje in bo tam na sporedu ves mesec november. V domu Svobode na Viču pa so prav tako že prejšnji teden imeli dve ljubljanski predpremieri Jovanoviča commedio delTarte »Življenje podeželskih plejbojev po II. svetovni vojni" ali »Tuje hočemo - svojega ne damo." L. F. okrepiti in v sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi zagotoviti ustrezne materialne pogoje. Glede sindikalne organiziranosti je bilo ugotovljeno, da je treba v celoti preseči forumski organizacij, v katerih praviloma ne bi smeti biti vodilni in vodstveni delavci. Istočasno pa bi morali v statutih delovnih organizacij zagotoviti pogoje in sredstva za delo sindikalnih organizacij. 0000000000000000000000000000T00000000000000000000000000000000000g. SAMORASTNIKI O LEPOTAH SLOVENSKIH GORIC Kaj menijo udeleženci kolonije slikarjev-amaterjev, ki je bila že drugič v Slovenskih goricah, o tovrstnem kulturnem ustvarjanju V Zavrhu v Slovenskih goricah so imeli nedavno tega slovesnost ob zaključku letošnje druge kolonije slikarjev - amateriev v lenarški občini Letos je sodelovalo osem samorastnikov. Tovrstnemu ustvarjanju dajejo zadnje čase v Slovenskih goricah izreden pomen, saj menijo, da so lepote Slovenskih goric še premalo poznane naši javnosti in jih je potrebno odkriti Sicer pa .prepustimo besedo udeležencem kolonije: Sodelujoči na letošnji slikarski koloniji v Zavrhu v Slovenskih goricah. Od leve proti desni so: Jože Hudales, Koloman Beznec, Štefanija Papič, Marija Zrim, Ljubica Ščuka-Savemik, Jože Kramberger in Emil Stumberger. KOLOMAN BEZNEC, uslužbenec iz Murske Sobote: »Letos sem sodeloval v koloniji že drugič. Zamisel je dobra. S tem se da samorastnikom možnost, da se ljudje spoznajo z njihovim ustvarjanjem. Slike, ki sem jih ustvaril na lanski koloniji, sem razstavljal v različnih krajih. Prav za moje slovcnje-goriške motive je precejšnje zanimanje." JOŽE KRAMBERGER, zidar iz Dravograda: »Slovenske gorice, predvsem Zavrh, je opeval general Maister, osvoboditelj Maribora. Lepo je, da z njegovim delom nadaljujemo še mi." emil Stumberger, učitelj iz Desternika pri Ptuju: »Slovenske gorice so podobne Toskani in jih premalo spoštujemo in cenimo," je dejal dr. Anton Slodnjak... LJUBICA SCUKA - SAVER-NIK, risarka iz Celja: „V Slovenskih goricah sem se prijetno počutila. Slikala sem pri Lenartu in na Zavrhu." MARIJA ZRIM, upokojenka iz Murske Sobote: »Motivi so v Slovenskih goricah čudoviti. Z organizacijo kolonije sem zelo zadovoljna." Štefanija papiC, gospodinja iz Celja: »Letos sem se že drugič z veseljem odzvala povabilu, da sodelujem v koloniji. Napravila sem osem skic. Žal, je tokrat nagajalo vreme." JOŽE HUDALES, učitelj iz Ju-rovskega dola: »Letošnja Kolonija na Zavrhu je potrdila prvotno zamisel o pomembnosti likovnega ustvarjanja v Slovenskih goricah. Z njo je izrazita naklonjenost do .iskrenega (sicer različno definiranega) likovnega doživljanja dobila nove razsežnosti, ki se bodo slej ali prej pojavile kot odsev naše kult ure." JOŽE SVETINA, učitelj iz Zavo-denj pri Šoštanju: »Tukaj sem ustvarjal zelo sproščeno. Pokrajina je neizčrpna. Zanimivo je, da smo tukajšnjim ljudem prirasli k srcu. Sleherna kmečka ženica je vedela, kdo sem . . .“ FRANČEK Stefanec V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Osnovna šola Hinka Smrekarja, Ljubljana-Šiška ZZTP, dom železniških šol, Ljubljana Klinične bolnice, reševalna postaja, Ljubljana Ljubljanska banka, Ljubljana Skupnost pokoj, in invalid, zavarov. SRS, Ljubljana — Novo mesto Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS Ljubljana - Kranj Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana - Ravne Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana - Maribor Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana - Celje Skup. pokoj, in inval zavarov. SRS, Celje Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Nova Gorica Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana - Murska Sobota Skup. pokoj, in inval. zavarov. SRS, Ljubljana - Koper Trgovsko podjetje »Drogerija", Ljubljana Poslovno združ. za izkorišč. univerza!, surovin, Ljubljana Gasilska oprema, Ljubljana »Astra", veletrgovina, Ljubljana Poslovno združenje tekstilne industrije, Ljubljana ZŽTP Prometni inštitut, Ljubljana Posredovalnica za zakonske zveze, Ljubljana »Inštalacija", Ljubljana »Izbira", trg. podjetje, Ljubljana Vajenski dom, Ljubljana Vil. gimnazija Vič, Ljubljana Trgovsko podjetje »Volna", Ljubljana »Avtomatika", Ljubljana Komunalno podjetje »Rast", Ljubljana Trgovsko podjetje »Moda", Ljubljana Naša komuna, glasilo SZDL Vič-Rudnik SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Foto Slovenija, Ljubljana Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana Člani SNG Ljubljana Člani SNG Ljubljana Člani SNG Ljubljana Člani SNG Ljubljana Šolski center za blagovni promet Ljubljana Gostinski šolski center, Ljubljana Klinične bolnice, reševalna postaja, Ljubljana Zapori Ljubljana Zapori Ljubljana Zapori Ljubljana »Tehno - Union" Ljubljana Ljubljanski urbanistični zavod Ključavničarska delavnica, Ljubljana Veletrgovina Mercator, SO PO ,,Emba“ Ljubljana JŽ ZŽTP, Ljubljana JŽ ZŽTP, Ljubljana JŽ ZŽTP, Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana PTT podjetje Ljubljana, projektivni biro ZŽTP Ljubljana, nabavni servis, Ljubljana Metalurški inštitut, Ljubljana »Sanalobor", Ljubljana Avtomatika, Ljubljana Carinarnica, Ljubljana Carinarnica, Ljubljana Stanovanjsko podjetje „Dom“ Ljubljana ZŽTP Ljubljana, zavod za strokovno izobraževanje Splošni projektivni biro v Ljubljani Splošni projektivni biro v Ljubljani Gostišče »Pri Grogu", Kamnik Osnovna šola »Ivana Čankarja" Vrhnika GO »Tovil", tovarna vijakov, Ljubljana Krajevna skupnost Stadion, Ljubljana Pohištveno mizarstvo, Črnuče »Saturnus", Ljubljana Klinične bolnice Ljubljana Poslovno združenje tekstilne industrije Ljubljana Klinične bolnice, Ljubljana Slaščica - šport, Ljubljana Grand hotel »Union", Ljubljana Aurodent, Ljubljana Kovino servis, Jesenice Šola Rada Iršiča, Mislinja Občinska gasilska zveza Postojna II. osnovna šola Celje Občinsko sodišče Lendava Višja agronomska šola Maribor SDK, podružnica Kranj Kmetijska zadruga Črnomelj Temeljna kulturna skupnost Hrastnik Občinski sindikalni svet Idrija Skupščina občine Brežice Gradbeno podjetje »Zidgrad" Idrija Društvo upokojencev Kamnica Veletrgovina „Dom“, Maribor Osnovna šola »Martina Kanšaka" Maribor-Tezno Skupščina občine Škofja Loka Osnovna šola Rudolf Maister, Šentilj Občinski center klubov OZN Celje ■ LB, podružnica Kočevje Gozdno gospodarstvo Postojna BPT Tržič Mariborske livarne Maribor Stilles, Sevnica »Contal", Ljubljana Hidrometeorološki zavod, Ljubljana Ljubljanska banka Ljubljana Ekonomska fakulteta, Ljubljana Glasbena šola Kamnik »Stol" Kamnik Ljudska knjižnica Kamnik Komunalno podjetje Kamnik Gimnazija »Josipa Jurčiča" Stična 2. OKTOBRA Posebna osn. šola Šmihel, Novo mesto Novotehna, Novo mesto Novotehna, Novo mesto Zdravstvena šola Novo mesto Mercator Ljubljana, posl. enota »Standard", Novo mesto Posebna osnov, šola Gornja Radgona Osnovna šola Kapela, p. Radenci Osnovna šola Radenci Posebna osnov, šola Gornja Radgona Občinsko sodišče v Gornji Radgoni Lekarna, G. Radgona Osnovna šola v Gornji Radgoni Osnovna šola Negova Veterinarska postaja Gornja Radgona Pomorski muzej »Sergej Mašera" Pirati Skupščina občine Koper Dij iški dom Koper 2.026.50 688,05 47,40 71.878,35 859.15 895.30 592.00 1.103.70 315.45 2.205,15 ‘ 927.70 2.703,15- 494.45 901.45 4.521.90 274.70 30.455.25 30.455.25 7.175.20 3.155,25 315.10 14.006.95 1.727.35 576.30 1.863.00 2.187.00 91.00 8.740.20 1.002,10 76.00 126.00 581.50 1.789.50 117.10 322.80 265.40 14.703,40 5.420.30 4.559,40 3.056.00 2.330.70 280.40 69.00 5.398.90 1.877.30 627.80 3.144.35 5.768.00 551.15 225.50 825,75 1.192,55 1.701.20 3.661.90 2.164,95 801.30 3.221,60 63,10 706.40 700.60 1.218.00 25.00 52.00 1.783.80 10.000,00 212.60 400.00 100.000,00 110.113,10 6.000,00 21.226.25 1.338.00 5.000. 00 1.000. 00 2.061.70 1.500.00 20,80 1.150.00 644.55 1.186.35 8.181.20 4.037.30 28.00 1.000,00 3.500.00 7.500.00 29,00 3.000. 00 2.404.00 4.000. 00 1.353,20 3.000. 00 1.073.70 35.000. 00 600.00 60.000. 00 10.021.80 15.000. 00 7.315.90 1.832.50 4.700.00 204,80 43.000. 00 114.55 2.000. 00 291,90 191.15 35,60 3.989,40 558,70 4.760,50 970,75 1.057,65 726,80 70,75 437.15 292.15 1.757,05 567.15 253.15 229.00 204.00 1.279,00 Komunalni zavod za soc. za varov. Koper 2.483,85 Zavod za zdravstveno varstvo Koper 763,70 Mladinsko zdravilišče Debeli rtič pri Kopru 1.743,30 Poklicna šola kovinarske stroke Koper 2.655,00 SDK, podruž. Koper 167,65 Zavarovalnica Sava, PE Jesenice 1.140,00 Gimnazija Jesenice 1.286,55 Naša knjiga, Celje 417,05 SZDL Celje 268,00 Okrožno sodišče v Celju 1.998,70 Uprava javne varnosti v Celju 16.530,85 Okrožno sodišče v Celju 175,00 Veterinarska postaja Celje 48,00 Srednja zdravstvena šola Celje 423,80 Okrožno javno tožilstvo Celje 476,35 LB, podruž. Celje 1.098,60 Mera, trg. podj., Celje 3.013,80 Geodetski zavod Celje 1.985,10 Občinsko sodišče Ajdovščina 153,85 Osnovna šola Otlica, Ajdovščina 576,80 Obč. zveza prijateljev mladine, Brežice 30,00 Gozdno gospodarstvo Brežice 1.001,85 Zavod za revmatične in srčne reko n. Šentvid pri Stični 451,70 Regionalni klub poslancev, Maribor 1.000,00 Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru 942,90 Kemična čistilnica Maribor 2.701,95 Optima, ONPZ Maribor 772,20 Osnovna šola Globoko 422,90 Skupščina občine Kočevje 30,85 Skupščina občine Kočevje 44,55 SDK, podruž. Kočevje 1.221,55 Skupščina občine Kočevje 2.362,05 Skupščina občine Kočevje 90,00 Osnovna šola Cerklje 868,30 Okrožno javno tožilstvo v Kranju 403,05 Občinski sodnik za prekrške, Kranj 266,05 DU »Tomo Brejc" Kranj 1.084,30 Steklarne Hrastnik 6.756,55 SDK, podruž. Idrija 570,55 KZ za socialno zavarovanje M. Sobota 2.085,65 Osnovna šola I. Murska Sobota N. 1.494,00 Osnovna šola Tišnica, Murska Sobota 1.332,70 Zdravstvena šola Murska Sobota ' 882,85 Komunalni zavod za zaposlovanje, Murska Sobota 1,085,70 O: nor šola Stogovci, p. Apače 533,45 Ov ec, Murska Sobota 857,00 Gs.v.L > na š;Ia dr. France Prešeren, Ribnica 2.309,85 Osnovna šola dr. Anton Debeljak, Loški potok 664,25 »Potrošnik-izbira" trg. podj. Lenart v Slov. Gor. 3.626,10 ■ Osnovna šola Staneta Žagarja, Lipnica 936,05 »Lesograd" Kozina 865,00 Gozdno gosp. Brežice, obrat Mokronog 1.877,45 SDK, podruž. Nova Gorica 3.146,70 Osnovna šola Luče 49,15 Zdravko Brunet, zidarstvo, Prikova, Nazarje 200,00 Osnovna šola Šmartno ob Paki 1.097,75 Osnovna šola Mozirje 1.956,55 Skupščina občine Ormož 81,70 Skupščina občine Ormož 2.440,65 Predšolska ustanova Lendava 1.187,30 Gradb. podj. »Gradbenik" Lendava 345,80 Osnovna šola Petrovci 622,80 Občinsko sodišče v Kranju 1.145,15 VVZ Čma na Koroškem 231,25 Osnovna šola »France Bevk" Tolmin 2.050,05 Osnovna šola Nova vas, Bloke 519,80 Maček Ivan, Selšček 3, Begunje pri Cerknici 20,00 Osnovna šola Gustava Šiliha, Velenje 2.386,55 Občinski sindikalni svet Velenje 126,00 Glasbena šola Frana Koruna, Koželjskega, Velenje 1.165,00 Bolnica za ženske bolezni in porod. Postojna 2.180,60 Osnovna šola »Bratov Vodopivec" Pivka 1.468,50 Vzgojni zavod Planina pri Rakeku 1.530,70 ZŽTP Ljubljana, turist, poslov. Postojna 129,40 Croatia, zavarovalnica, PE Nova Gorica 247,55 Tovarna pohištva Trbovlje 381,85 Otroški vrtec Zagorje ob Savi 681,10 Gozdno gosp. Brežice, obrat Radeče 1.017,85 Zavarovalnica Sava Ljubljana - PE Koper 1.149,65 OŠ Žalec 1.913,70 Obč. mat. knj. Žalec 51,60 OŠ Braslovče 702,15 OŠ Vransko 1.270,95 OŠ Prebold 36,70 OŠ Prebold 1.423,40 OŠ Šempeter 637,35 TIS Žalec 242,75 Posebna OŠ Žalec 772,05 VVZ Žalec 1.454,75 OŠ Polzela 996,90 Osnovna šola Koroška Bela 1.745,30 Strokovno izobražev. center Zagorje ob Savi 2.129,50 Delavska univerza Ribnica 132,75 Inšt. za gozdno in lesno gosp. Ljubljana , 1.720,15 Galvanotehnika Škofljica 593,80 Energoinvest, predstavništvo Ljubljana 656,00 Rep. sekr. za finance SRS, Ljubljana 3.060,00 Osnovna šola Riharda Jakopiča, Lj.-Šiška 2.730,90 Zavod SRS za rezerve Ljubljana, obrat Zalog 435,00 Kemija-impex, Ljubljana 4.837,00 Komite univerzitetne konf. ZKS, Ljubljana 222,00 "(NADALJEVANJE SLEDI) r ■■ N POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA K|iiiiiUPP A TRGOVSKO PODJETJE |N(nama LJUu*-JAN A X J Danes dobrodošel v hiši! :wv , - i. ■ II Če so se naše prababice in babice bale plina v hiši, potem naše matere že dobro poznajo vse prednosti, ki jim jih ta, nekdaj „bavbav“, nudi: od hitrega ogrevanja stanovanj, vedno tople vode do hitro skuhanega kosila na plinskih štedilnikih. Danes smo se kar hitro pripravljeni jeziti Plinarno, če plina za hipec Z nekaterimi tehnološkimi izboljšavami so uspeli pred leti dvigniti kalorično vrednost plina še za šeststo kilokalorij. Ob tem pa je nedvomno pomembno, da so istočasno zgradili tudi razstrupljevalne naprave, ki izredno zmanjšujejo koncentracijo ogljikovega monoksida v mestnem plinu s prejšnjih dvaj- plin, ki bo lahko brez tehnoloških sprememb nadomestil mešanega, poleg tega bodo stroški manjši, kalorična vrednost plina pa večja. Da v Plinarni izredno skrbijo za racionalnost pri investicijah, so pokazali tudi pri gradnji Plinarne v Kosezah, kjer so prvič v Ljubljani položili nove plastične cevi, sicer Plinarna v Kosezah, kjer so prvič v Ljubljani položili plastične cevi, ki jih bodo zavoljo mnogih tehnoloških prednosti odslej uporabljali tudi na terenih, ki ne bodo močvirnati, kot je v Kosezah. resda zavoljo močvirnatega terena, vendarle so se odločili, da bodo plastične cevi uporabljali v bodoče tudi pri gradnjah, kijih ne bo narekovala težavnost terena. Poleg plina, ki ga dobimo po cevovodih, pa tudi vsi prav dobro poznamo plin v jeklenkah, ki ga potrošniki uporabljajo v glavnem za kuho, deloma za bojlerje in le redko za gretje, pa še na potrošnike plina v avtomobilih ne snem o pozabiti. Plin v jeklenkah uporablja tudi del industrije, poleg tega pa z njim oskrbujejo tudi jugozahodni del Slovenije in koprsko področje iz polnilnice v Izoli. Celotna poraba tega plina je devet tisoč ton letno. Trenutno je 42 tisoč potrošnikov tega plina, zahteve tržišča pa iz dneva v dan naraščajo, tako da jim v Plinarni le s težavo sledijo! Veliko bi še lahko povedali o naporih Plinarne, da bi kar se da najbolj zadovoljili potrošnike, veliko je stvari, ki jih na tako skopo odmerjenem prostoru, nismo omenili. Upamo pa, da smo vas vsaj v grobem seznanili s prizadevanji Plinarne, da bi nam pomagala iti v korak s hitrim tempom življenja. zmanjka ali če je »bolj slab", kakor imamo navado reči. Le redkokdaj pa se vprašamo, kolibo naporov je potrebnih, da plin do našega stanovanja pride, koliko vse to stane itd. Prav zato smo se oglasili v Plinarni v Ljubljani, ki letos praznuje visok jubilej — stoenajstletnico. Leta 1861, ko so plinarno ustanovili, so plin pridobivali s suho destilacijo najprej lesa, kasneje pa tudi premoga v retortnih in nato še v komornih pečeh. Leta in leta je vse potekalo po takšnem principu, modernizacija in napredek znanosti pa sta naredila svoje in danes je že precej drugače. Pred nekako desetimi leti je pričela obratovati cepilna naprava, kjer uparjajo tekoči propan butan, ga mešajo s paro in zrakom pri zelo visoki temperaturi in tako dobijo plin kalorične vrednosti 4.200 kcal. V OBJEKTIV set na manj kot pet odstotkov. Sedaj so tudi gospodinje brez skrbi, saj plin ni skorajda nič več strupen! Za dan republike bodo dogradili še novo proizvodno enoto, ki bo imela tudi novo -razstrupljevalno napravo, ki bo koncentracijo plina zmanjšala na minimalna 0,2 odstotka, to pa je že koncentracija, ki ni več strupena, oziroma potrošnikom nevarna! V Plinarni predvidevajo, da bodo tako pridobljene zmogljivosti zadoščale za naslednjih pet do sedem let! Lani smo v Ljubljani sprejeli tako imenovano energetsko karto Ljubljane, ki jo je potrdila mestna skupščina in ki določa, katera področja mesta bodo oskrbovana z energijo za ogrevanje stanovanj iz Toplarne in katera iz Plinarne. Ob tem so tudi ugotavljali, da je za ogrevanje stanovanj najbolj primeren mešani plin, mešanica propana in butana. To je pomembno zato, ker bo v Ljubljani verjetno sčasoma na voljo zemeljski Vsakodnevni prizor iz polnilnice plina v Izoli, ki oskrbuje celotno koprsko področje s plinom iz jeklenk - ,,žejni" avto oskrbujejo s »ceneno“ hrano Na vrhu svetovne tehnologije l ! Z S <* * * * * \ TIK - tovarna igel Kobarid je danes znana po vsej Jugoslaviji in tudi zunaj nje. Je edina tovarna pri nas, ki izdeluje strojne in ročne igle za šivanje, poleg seveda še injekcijskih igel, in več drugih izdelkov. Začeli so pred 21 leti z 22 delavci v prostorih nekdanje italijanske vojašnice. Takrat je bila to prva kovinska industrija na Tolminskem. S starimi stroji so začeli izdelovati igle za ročno šivanje. Ni šlo brez težav. Prvih deset let so z zelo veliko mero zanesenosti premagovali in premagali začetne težave, ki so jih povzročali zasilni prostori, iztrošeni stroji in nevajeni delavci. Leto 1962 je zanje pomemben mejnik. Takrat so namreč začeli graditi nove tovarniške prostore. Dve leti kasneje so že delali v njih z izpopolnjenim strojnim parkom. Tempo razvoja je po tem letu postal vse hitrejši. Prvotnemu številu 22 delavcev so se pridružili novi, tako da jih je bilo leta 1964 že 295, in so takrat ustvarili nekaj nad 7 milijonov dinarjev prometa. Danes zaposlujejo 440 delavcev in ustvarijo, vsaj tako računajo za letošnje leto, že več kot 40 milijonov dinagev. Prav v teh dneh bodo odprli novo halo s 1.500 kvadratnih metrov površine. To gradnjo jim je vsilila močno povečana proizvodnja zadnjih let. Tovarna, ki so jo zgradili pred osmimi leti, je bila narejena za letno proizvodnjo 300 ton izdelkov. Letošnja proizvodnja pa bo v starih prostorih dosegla že 2.000 ton. Z novo halo se bodo znatno izboljšali delovni pogoji, predvsem pa bodo dane možnosti za uvedbo modernejše tehnologije. V TIK se je namreč dobro zavedajo, da pomeni zaostajanje v tehnologiji za svetovno ravnijo skoraj prav toliko kot propasti. V novo halo, nove stroje, v obratna sredstva so oziroma nameravajo v prihodnjem letu vložiti 17 milijonov dinarjev. Od tega bodo samo 30 % dobili s krediti. Vse ostalo bodo njihova lastna sredstva. Izdelava šivalnih igel je še v precejšnji meri ročno delo. Zato je pot do kvalitetne strojne igle še vedno, dolga. Čeprav je TIK edini proizvajalec igel v Jugoslaviji, je domači trg pl®" majhen. Letos bodo izvozili 25 % celotne proizvodnje, to je za 600.000 dolarjev ŠPORT'IN REKREACIJA PRED 80 LETI JE BILO PRI NAS KOMAJ 225 PLANINCEV Visok jiibflej prijateljev gora Dne 13. novembra 1892. leta so bila sestavljena pravila slovenske planinske organizacije, ki danes šteje že več kot 60.000 članov Naša krovna planinska organizacija Planinska zveza Slovenije se že sedaj načrtno pripravlja skupaj s 125 matičnimi planinskimi društvi, stotimi pionirskimi sekcijami in mladinskimi planinskimi ter 25 alpinističnimi odseki ter 15 postajami gorske reševalne službe na visok življenjski in velik delovni jubilej, osemdesetletnico oiganizira-nega planinstva pri nas. Prek milijon vsakoletnih obiskovalcev naših gora se sedaj s Prešernim zadovoljstvom in ponosom ozira na prehojeno pot naše najstarejše telesno-vzgojne organizacije. Ljubitelji in obiskovalci našega edinstveno lepega, mogočnega in fantastično izoblikovanega planinskega sveta so lahko upravičeno ponosni na veliko in pomembno delo, opravljeno v korist in zdravo rast množičnega, rekreativnega planinstva in vzpon plezalnega športa in vrhunskega alpinizma. Pred osemdesetimi leti je bilo v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije reci in piši komaj 225 navdušenih, narodno zavednih ljubiteljev gora. Danes šteje ta organizacija že protagonisti psihične in fizične obnove človeštva. Slavni Jean Jacques Rousseau (1712-1778) je že leta 1761 pozval propadajočo in zasužnjeno človeško družbo: „Nazaj k naravi!" Prosvetljenci, revolucionarji in reformatorji so v francoski meščanski revoluciji povzeli besede Rousseauja. V „pomladi narodov" leta 1848 je ta klic;močneje odmeval po ulicah Dunaja in drugih mest ter delavskih središč. Pred 115. leti so bili slavni angleški pesniki, pisatelji, geologi, raziskovalci in naskakovale! ter osva- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT 65-000 organiziranih planincev, ple- zalcev, alpinistov in gorskih reševal-cev. Zgodnji glasniki planinstva so bili pred trgovci slavni vojskovodje z Aleksandrom Makedonskim, Hanibalom in drugimi na čelu. Dante Alighieri (1265-1321), slavni Francesko Petrarka (1304-1374), Leonardo da Vinci (1452-1519), slikar Rembrandt (1606-1669) ter mnogi veliki duhovi in ustvarjalci so bili pomembni prvi jalci in zmagovalci skalnih vrhov tisti, ki so leta 1857 ustanovili prvo planinsko alpinistično - organizacijo Alpen Club Anglije pod geslom: „Kjer je volja, tam je pot!“ Starosta slovenskih planincev France Kadilnik je bil pri nas tisti prvi, ki je po svojem vzponu na Triglav leta 1866 začel z besedo in dejanji propagirati in nakazovati živo potrebo po ustanovitvi samostojne slovenske planinske organizacije, France Kadilnik je začel uresničevati svoj življenjski cilj 88 let po uspehu in zmagi „štirih srčnih mož“ 25. avgusta 1778 na Triglavu. Krištof Kolumb našega klasičnega planinstva France Kadilnik je komaj devet lep po ustanovitvi Alpen Clu-ba Anglije prebujal planinsko zavest med Slovenci Njegovo delo je naletelo na rodovitna tla v klasični deželi našega planinstva, v Bohinju, 20. avgusta pred stotimi leti so v bohinjski Srednji vasi ustanovili sicer skromno, toda prvo slovensko planinsko Organizacijo Triglavske prijatelje, ki so zgradili na Ledinah, kjer stoji danes Planika »Triglavski temelj" in nadelali ter zavarovali z lesenimi klini in komarčami tudi prvo planinsko pot skozi Stopče, Triglavska vrata na Mali Triglav. Iz njihovih vrst je izšla tudi Rozalka Škantar-Šestova, ki se je leta 1870 kot prva ženska povzpela na vrh »očakov kranjskih siv’ga poglavarja," Triglav. Ko so Triglavski prijatelji s slrim^11® t6*?116 med Tovarno nogavic Polzela in Strojno industrij' Foto- TONE®111 ^mpeter’ v *cater* 80 zmggali »nogavičatji" — Polzela zmagala! lec^k^&i sindikalni svet Žarela Sv°j° komisijo za šport in v£S1°,je v Šempetru v Sanje v . 1 Pripravil tekmova-ude, °°jki. Tekmovanja seje Pa ie Zl*° osem ekip, potekalo tizim na/veh igriščih TVD Par- etinaT empeter- Zmagala je le V. . °vame nogavic iz Polze-SDmt ^ Premagala vse svoje na- Cnike m s tem prvjmJ me. šku 1 Pridobila nove točke za je i!?0 uvrstitev. Drugo mesto strii5?ad 0 ekiPi Strojno indu-terJ kega podjetja SIP Šempe- Rezultati: Garant - TN Polzela II. 1:2, Juteks : Feralit 2:0, Sigma : Feralit 0:2, TN Polzela I. : TN Polzela II 2:0, TN Polzela I. : SIP Šempeter II 2:0. Finale: TN Polzela I. — SIP Šempeter I. 2:0. Vrstni red: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. SIP Šempeter, 3. TN Polzela II., 4. Juteks, 5. Feralit itd. Po osmih panogah še naprej vodi Strojno industrijsko podjetje Šempeter. T. TAVČAR »templjem" vred leta 1874 razpadli, so istega leta razumniki in ljubitelji gora ustanovili Hrvatsko planinarsko društvo. Slovensko planinstvo pa je leta 1890 s Piparji, ustanovitelji Slovenskega planinskega društva, doživelo velik, poživljajoč preporod. Štirje Piparji so 23. julija leta 1892, pred osemdesetimi leti zaklicali narodno zavednim ljubiteljem gora z vrha Stola: »Vzdramimo se!“ To je bil klic, ki je bodrilno odjeknil med slovenskim narodom. Pioniiji našega organiziranega planinstva so skupaj s Piparji sestavili pripravljalni odbor, katerega so zadolžili, da pripravi vse potrebno za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Pripravljalni odbor je bil sestavljen 13. novembra leta 1892. Že 15. novembra istega leta je predložil deželni vladi v Ljubljani v potrditev pravila slovenske planinske organizacije. Predložena pravila so bila sprejeta in odobrena od deželne vlade 10. januaija 1893. Navdušeni organizatoiji našega planinstva so delali naglo in vztrajno, kajti naš planinski svet je bil močno ogrožen od vseh mogočih grabežljivih sovražnikov. 27. februarja leta 1893 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega dmštva z markacijskim odsekom. Občni zbor je potekal pod geslom: »Ljubiti in obiskovati moramo naš planinski svet in ga znati varovati, ne samo krepiti fizične in moralne vrednote našega človeka, temveč pospeševati tudi znanost in umetnost." Tedaj je bilo v Sloveniji komaj 225 organiziranih ljubiteljev in obiskovalcev gora. V osemdesetih letih seje naša pla- STRELSKI TROBOJ MARIBOR-PTUJ-VARAZDIN Ptujčani spet prvi Že nekaj let obstajajo trdne in prijateljski vezi med strelci slovenskih in hrvaških občin, med katere vsekakor sodi tudi že tradicionalni troboj med strelci iz Ptuja, Varaždina in Maribora, ki je bil vsakič prava poslastica za ljubitelje tega športa. i Ti tradicionalni troboji so vsako leto v drugem kraju. Tako je v lanskem letu bil gostitelj Ptuj, medtem ko je letos ta čas pripadla strelcem iz prijateljskega mesteca Varaždina, ki so se za ta tradicionalni troboj izredno marljivo pripravili in ga tudi odlično izpeljali do konca, za kar jim seveda gre tudi vse priznapje. Posebna čast za Varaždinčane pa je bila še toliko večja, ker se je ta tradicionalni troboj letos odvijal na novem strelišču za malokalibrsko orožje. Že po izrednem sprejemu je bilo moč sklepati, da bo troboj zares potekal v pravem viteškem vzdušju in trdni odločitvi posameznikov, da se uvrstijo kar najbolje. Tako je tudi zares bilo, kar še predvsem velja za strelce iz Ptuja in Maribora. Omeniti tudi velja, da so na lanskoletnem troboju v Ptuju odnesli lovoriko in prvo mesto domačini pred Mariborom in Varaždinom. Zato so morali letos braniti naslov, kar seveda ni bilo lahko. Ptujski strelci pa so tudi tokrat dokazali, da trenutno nimajo prave konkurence, saj so ponovno osvojili prvo mesto. Zmagali so s 3680 krogi pred Mariborom 3650 in Varaždinom, ki je zbral 3375 krogov. Iz treh rezultatov je torej razvidno, da je glavna borba potekala med Ptujčani in Mariborčani, čeprav se seveda tudi Varaždinčani niso predali do zadnjega strela, kot temu pravimo. Vredno je omeniti tudi to, da so najboljši posamezniki v streljanju z MK pištolo bili Pulko (Ptuj), Maša-novič (Varaždin) in Zupančič (Maribor). F. MEŠKO ninska organizacija razrasla v mogočno drevo z močnimi koreninami. K temu visokemu in velikemu jubileju prispevajmo tudi mi svoj delež s preprečevanjem planinskih nesreč in kulturnim, humanim ponašanjem kjerkoli sredi gora, v planinskih postojankah, na razglednih počivališčih in na vrhovih. Še prav posebej ob planinsko-alpinističnih ne sreč ali pa bodimo iskreni in plemeniti tovariši in nesebični in požrtvovalni reševalci. ŽURO m MODNA HIŠA S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI in vedno oktuolno izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije in galanterije. ZAKLJUČENE X. JUBILEJNE DŠI NOVOMEŠKE OBČINE »Novoteks« in »Krka« V Novem mestu so bfle te dni zaključene letošnje, že desete in zato jubilejne delavsko športne igre. Presegle so vsa pričakovanja, saj je nastopilo več kot 1600 tekmovalcev iz 43 delovnih sindikalnih organizacij. V skupni uvrstitvi je precej nepričakovano pri moških zmagal NOVOTEKS, pri ženskah pa KRKA. Tekmovanje v moški konkurenci je potekalo v 10 športnih panogah, v ženskih pa v 6 panogah, vodil pa ga je zelo uspešno občinski sindikalni svet s pomočjo nekaterih športnih društev in občinske zveze za telesno kulturo iz Novega mesta. Že po tradiciji je bilo največ zanimanja za panogo kegljanja, katerega se je udeležilo kar 19 sindikalnih ekip, in panogo malega nogometa z udeležbo 15 ekip. Poglejmo podrobnejše rezultate! V malem nogometu so odločala medsebojna srečanja med ekipami Pionirja, IMV in Krke. Največ športne sreče so imeli pionirjevci pred IMV in Krko, saj so oba nasprotnika premagali gladko in tako že tretjič zapored osvojilo najvišji naslov. Tudi v tekmovanju v odbojki, katerega se je letos udeležilo nekoliko manj ekip, so tekmovanja posebno v finalnem delu postala izredno zanimiva in tudi kvalitetna. V tem tekmovanju so imeli največ uspeha »tekstilci", saj so bili daleč najboljše moštvo pred Krko in Iskro iz Žužemberka. V tenisu nihče ni bil kos »družbenim službam", ki so tudi letos premočno premagale vse ostale. Naslednja mesta pa sta zasedli ekipi IMV in Novoteksa. Najboljše balinarje imajo v Pionirju, ki so tudi na letošnjem tekmovanju pokazali največ spretnosti in znanja, vendar so imeli letos prvič resnejšo konkurenco pri »železni-Čaijih" in Društvu upokojencev, ki so letos prvič tekmovali in pokazali solidno znanje. V šahu je bil daleč najboljši novomeški Pionir, za ostala mesta pa so se bili ogorčeni boji za vsako točko. Pri tem so imeli največ uspeha in so tudi osvojili drugo mesto šahisti Novoteksa pred »družbenimi službami", ki so letos kljub močni postavi precej razočarale. V plavanju so bile najboljše »družbene službe" pred Novo-teksom in Iskro-Novo mesto. Med posamezniki pa je na 50 m prosto zmagal Ašič (Iskra Novo mesto), na 50 m prsno pa Uhl (»družbene službe"). Že po tradiciji je tekmovanje v atletiki potekalo zelo izenačeno. Največ uspeha so imeli tekmovalci Novoteksa pred Novolesom in IMV. V tekmovanju posameznikov pa je na 100 m zmagal Somrak (Novoteks), na 1000 m Somrak (Iskra-Šentjernej), v skoku v višino Ivančič (Novoteks), medtem ko je v daljino največ skočil Somrak (Novoteks). Ekipa Novoteksa v namiznem tenisu že dlje časa v Novem mestu nima konkurence in je tudi letos najvišji naslov dosegla z precej ležerno igro. Naslednji mesti pa sta osvojili IMV in »Družbene službe". V kegljanju so bili najboljši kegljači Pionirja pred Iskro iz Novega mesta in Novoteksom. Pri posameznikih pa je bil najboljši Mrzlak (»Družbene službe"). Najboljše strelce ima tudi letos Pionir, ki je osvojil prvo mesto pred Krko in Novolesom. Pri posameznikih pa je največ nastreljal Berlan (Krka). Še rezultati v ženski konkurenci! V odbojki so bile letos najboljše tekmovalke Novolesa iz Straže pred Krko in Pionirjem. V plavanju so letos presenetile tekmovalke tovarne zdravil Krka, ki so premočno osvojile prvo mesto pred Pionirjem in Novolesom. Pri posameznicah pa je na 50 m prosto zmagala Ulčnik (Krka), na 50 m prsno pa Vaš (Pionir). Tekmovanje v atletiki je tudi letos v ženski konkurenci prineslo nepričakovan uspeh tekmovalk iz Iskre (Šentjernej) pred Novolesom in Novoteksom. Na 60 m je bila najboljša Bratkovič (Krka), na 400 m je zmagala Kosmač (Iskra Šentjernej), v skoku v višino je bila najboljša Surinova (Novoles), v skoku v daljino pa je letos prvo mesto pripadlo Gačnikovi (Novoteks). V metu krogle pa je bila najboljša tekmovalka Novolesa Pečakova. Najboljše igralke namiznega tenisa imajo v tovarni zdravil Krka v Novem mestu, medtem ko so naslednji mesti zasedli ekipi Pionirja in Novolesa. V kegljanju so bile tudi letos daleč najboljše tekmovalke Pionirja pred Novolesom in Novoteksom. Pri posameznicah pa je bila najboljša Vaš (Pionir). Najboljše strelke ima tudi letos Pionir iz Novega mesta, ki so nastre-ljale največ krogov in tako pustile za seboj ekipi Krke in Novoteksa. Najboljša strelka je bila tudi letos Bračkova (Pionir). Tako bodo letos v moški konkurenci pokal za prvo mesto dobili tekmovalci Novoteksa, ki so letos pokazali največjo pripravljenost in so zasluženo prvi. Drugo mesto je osvojil Pionir iz Novega mesta pred IMV, »Družbenimi službami", Krko, Novolesom itd. Pri ženskah pa je letos prvič osvojila pokal ekipa Krke pred Pionirjem, Novolesom, Novoteksom, Iskro in Žužemberkom itd. M. GREGORČIČ TRIM PRERODIL LJUBLJANSKE GOSTINCE__ Ohrabrujoč start Trim se počasi, toda vztrajno ukoreninja v zavest delovnega človeka. Trim se pojavlja že povsod, tudi tam, kjer smo najmanj pričakovali. Mislili smo, da bo beseda kot taka obsedla ljudi, ker je pač angleška in se tako učeno izgovori. Toda trim, aktivni odmor, športno udejstvovanje ali po starem rekreacija, so ljudje sprejeli zavestno, s polno mero odgovornosti in hvale. Resje, da je rekreacija obstajala že prej, res je, da so se ljudje dobivali že prej na Spornih popoldnevih. Odkar pa se je pojavil trim, so nekateri odgovorni dejavniki začeli zavestno akcijo, da našim ljudem nudijo čim več in čim različnejše možnosti za rekreacijo. Uspelo jim je dobiti posameznika, družine in celotne kolektive iz zaprtih prostorov, tako da so vsa ljubljanska športna igrišča, zelene površine ter trim stezi vsako popoldne popolnoma zasedene. Pri razvoju rekreacije v Ljubljani, za kar imajo največ zaslug DRK Slovan, komisija za rekreacijo pri MS ZSS Ljubljana in Mestna zveza za telesno kulturo, se čuti nov navdih, ki je končno veliko množico ljudi le pripeljal do spoznanja, daje kolikor toliko redna telesna aktivnost za današnji tempo življenja prepotrebna. Med vsemi, ki so trim ^prejeli in spoznali njegov namen, so najaktivnejši ljubljanski gostinci. Čeprav ostajajo anonimni in svoje številne športne aktivnosti ne obešajo na veliki zvon, vemo, da se je športno udejstvovanje pri njih v zadnjem času zelo razmahnilo. Poleg rednih kegljaških tekmovanj so letos organizirali tudi plavalne tečaje za odrasle neplavalce v svojih delovnih organizacijah, planinsko turo z geslom 100 gostincev na Triglavu, smučarska tekmovanja, nazadnje pa še sindikalno ligo v malem nogometu. Verjetno bodo padle pripombe: »Saj je v naši delovni organizaciji tudi tako." Toda že sama organiziranost in zavzetost gostincev je vredna pohvale. Vsak gostinski obrat v Ljubljani ima športnega referenta, ki skozi vse leto aktivno dela po predloženem načrtu, ti referenti pa tvorijo pri Poslovnem združenju gostinskih delavcev Ljubljane komisijo za rekreacijo. Zavzetost in entuziazem nastopata pri njih v tolikšni meri, da so zasluženo postavljeni na prvo mesto med aktivnimi propagatoiji trima v Ljubljani. Zelo razveseljivo in veijetno najpomembnejše pa je, da imajo športni referenti in celotna trim dejav- no st veliko podporo pri nadrejenih. Tako prijetnega, zdravega in uspešnega sodelovanja ni moč zaslediti skoraj v nobeni delovni organizaciji. Za današnje razmere je prav presenetljivo, s kakšno lahkoto in razumevanjem rešujejo probleme, ki nastajajo v zvezi z zapuščanjem delovnih mest in iskanjem nadomestil zanje. Vsi se zavedamo, da delavec v gostinstu veliko teže zamenja ali dobi zamenjavo na svoje delovno mesto. Toda odgovorni ljudje v gostinstvu se zelo dobro zavedajo, da je prav delavcem v gostinstvu rekreacija najbolj potrebna. Cele dneve in pozno v noč so ti ljudje v zaprtih in zakajenih prostorih, na milost in nemilost vzgojenim in nevzgojenim gostom. Poleg tega, da delajo fizično, so veijetno veliko bolj kot ostali ljudje psihično utrujeni. Zato je odločitev odgovornih, da nudijo ljudem, zaposlenim v gostinstvu, čim več rekreacije, spodbudna in ohrabrujoča. Ljubljanski gostinci so ostali anonimni, toda delali so načrtno, v prid zdravja in sprostitve zaposlenih. Prav je, da jih javno pohvalimo in jim zaželimo vse najboljše v nadaljnjih prizadevanjih za razvoj rekreacije v delovnih organizacijah in v Ljubljani. JOŽE DROBNIČ NOGOMETAŠI CELJSKE LIBELE GOSTOVALI NA HRVAŠKEM Bodo uspešni še enkrat Mlada ekipa celjske Libele je letos navezala športne stike s sebi enakimi športniki — sindikalisti »Straže" v Humu ob Sotli na Hrvaškem. Za začetek športnega sodelovanja so izbrali nogomet. Celjska ekipa je igrala v malem nogometu tekmo v Humu in zmagala 4:3 (0:0). Zadetke za Libelo sta dosegla Hribernik (3) in Založnik. Povratno srečanje bo spomladi v Celju. JK K SOBORTVIM S\. C5 v/111 » s a I ^ a i w i f '-* -5 " ?'f\’ 1 ■*Jr~ J&, Kolektiv zagorske Deloze se je uvrstil med naše največje izdelovalce delovnih in zaščitnih oblačil • Vse večja skrb za strokovno izobraževanje delavcev Še pred dvema letoma v tem podjetju pravzaprav niso bili prepričani, da se bodo izmotali iz težav, v katere so zašli zaradi nespretne poslovne politike. Delavke so začele odhajati iz podjetja, ki je bilo znano tudi po tem, da najbolj neredno izplačuje osebne dohddke zaposlenim. S sanacijskim programom, ki ga je resnično uresničeval celoten kolektiv, so splavali. Še več, s svojimi novimi izdelki so se uveljavili na slovenskem in drugih tržiščih in danes jim je perspektiva zagotovljena, čeprav bodo morali še precej storiti za to, da bodo še izboljševali poslovne uspehe. Preusmeritev na proizvodnjo delovnih in zaščitnih oblačil se Rekorden izkop velenjskih rudarjev Po dograditvi novega izvoznega nadkopa Pesje povečujejo v Rudniku lignita Velenje proizvodnjo iz dneva v dan. Medtem ko so do nedavnega proizvedli dnevno med 11.000 in 12.000 ton lignita, ga zdaj že okrog 13.500 ton. V sredo, 11. oktobra, so dosegli celo rekorden izkop, saj so nakopali kar 14.200 ton lignita. Zdaj, ko je odpravljena največja ovira v prizadevanjih velenjskih rudarjev, da povečajo proizvodnjo, bodo lahko poslali na tržišče še večje količine lignita, saj terjajo kupci vse več premoga. (vš) je pokazala za uspešno. Letos so postali največji izdelovalci teh vrst blaga. Predlani so naredili 160.000 jcosov teh oblačil, lani 243.000, letos jih bodo 374.000, že prihodnje leto pa nad pol milijona. S pomočjo rezervnega sklada občinske skupščine so nabavili nekaj novih, sodobnih strojev, zdaj bodo z njimi opremili še nekatere obrate, odprli so nov obrat kro-jilnice, skratka so na poti, ko bodo lahko še bolj povečali sto rilnost, kar je v tej panogi ne dvomno izrednega pomena. V podjetju so se lotili tudi uresničevanja programa stro kovnega izobraževanja delavk Spoznali so, da sodijo k novim sodobnim strojem tudi vse stransko usposobljene delavke Te so zač eh usposabljati na po sebnih šestmesečnih tečajih, Snov je zahtevna, vendar so prve delavke prestale tudi to preizkušnjo in pred kratkim so jim že izročili potrdilo o uspešno končanem tečaju, pridobile pa so si tudi naziv strojne kon-fekcionarke. Razumljivo je, da nameravajo v podjetju nadaljevati z usposabljanjem svojih zaposlenih in skoraj zagotovo je, da bodo sedanji učni program še izpopolnjevali, da bi v celoti ustrezal njihovim potrebam. jP :jr sESBše ' $ wm§ - -z 1 -Z ,,5-i % tg --gj, • -m— Na nedeljskem izletu INDUSTRIJA DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV PREVENT SLOVENJ GRADEC Sanacija — nujnost Proizvodnjo bodo deloma preusmerili - Prihodnje leto naj bi ustvarili okrog 35 milijonov dinarjev realizacije Slovenjgraška Industrija delovnih zaščitnih sredstev Prevent, ki se je specializirala za proizvodnjo delovnih zaščitnih sredstev iz usnja in tekstila, se je znašla letos v izredno težavnem položaju, sicer pa so po- slovali na meji rentabilnosti že dalj časa. V želji, da bi ugodili željam kupcev — delovnih organizacij, so nenehno širili proizvodni program, čeprav so v okvira posameznih obratov specializirali proizvodnjo. Težave Ime in priimek Naslov Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. št. NB 501-1-991. Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek: so bile tudi zaradi pomanjkanja nekaterih reprodukcijskih materialov in, ne nazadnje, tudi zaradi ne najbolje organizirane proizvodnje. Ko so začeli izplačevati še take osebne dohodke, kot jih predvideva samoupravni sporazum, se je skumulativnost poslovanja občutno poslabšala. Sanacijski program, ki ga je te dni potrdila tudi že skupščina občine Slovenj Gradec, predvideva, da bo Industrija delovnih zaščitnih sredstev Prevent Slovenj Gradec omejila proizvodnjo konfekcije za domači trg, v sodelovanju s Poslovnim združenjem tekstilne industrije Slovenije pa povečala dodelavne posle za zahodnoevropske partnerje. V obratu „Zaščita“, kjer so izdelovali doslej v glavnem rokavice, pa naj bi zač eh v letu 1973 v sodelovanju z Industrijo usnja Vrhnika izdelovati uaijeno konfekcijo. Uresničitev sanacijskega programa terja okrog 3 milijone dinarjev dodatnih naložb ter podaljšanje odplačevanja posojil. Predvidevajo tudi, da bi Industrija delovnih zaščitnih sredstev Prevent Slovenj Gradec ustvarila ob spremembi proizvodnega programa leta 1973 okrog 35 milijonov din celotnega dohodka, leta 1975 pa že blizu 50 milijonov din celotnega dohodka. .. . Bolje za Soro! Ob Sori med Škofjo Loko in Medvodami je bilo še pred teti obilo prijetnih naravnih kopališč, ki so vsako teto privabljala k tej topli reki na tisoče kopalcev iz Ljubljane in drugih krajev na tem področju. Že nekaj let pa tu Sora za kopanje ni več primerna, ker je zasičena z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami. Glavni vir njenega onesnaženja je Škofja Loka s svojo naglo se razvijajočo industrijo in obsežno stanovanjsko gradnjo. Prav v tem mestu pa so sredi obsežnih komunalnih del, ki Sori in njenemu okolju obetajo že čez leto ali dve ponovno nekdanjo čistost, lepoto in privlačnost. Na pobudo odbora za praznovanje 1000-letnice prve omembe loškega področja v zgodovinskih virih je škofjeloško gradbeno podjetje Tehnik po zaključku gradnje novega mestnega vodovoda pred dvema letoma zastavilo še s kanalizacijo. Dela na mestnem področju so v glavnem zaključena. Vsi mestni predeli bodo kmalu povezani z glavno kanalizacijo, s tem pa imajo v mestu tudi pogoje za ureditev čistilne naprave. Prav sedaj zaključujejo z zadnjimi pripravami na njeno gradnjo. Stala bo ob izlivu potoka Sušica v Soro. Gradilo jo bo podjetje Tehnik v sodelovanju s Hidroengeneeringom iz Ljubljane in Hidrometalom iz Mengša, opremo, ki je pri nas ni mogoče kupiti, pa bodo uvozili iz Švice. Del svoje vloge bo ta pomembna škofjeloška komunalna naprava začela izpolnjevati že čez teto dni, ob koncu teta 1974 pa bo polno delovala. Njena gradnja je predvidena v dveh delih. S prvo naložbo bodo njene zmogljivosti zadoščale za dvakratni obseg sedanjih potreb, z dodatnimi pomožnimi objekti pa jih bodo lahko še pod voj ih. Načrtujejo, da bo lahko kos potrebam škofjeloške industrije in stanovanjskih sosesk najmanj -30 do 40 tet. Tako bo Škofja Loka eno naših prvih mest, ki bo poravnalo ta pomemben del svojega dolga do varstva okolja. Po sedanjih ocenah bo to veljalo 12 milijonov dinarjev, od tega tretjina sama čistilna naprava, ostalo pa kanalizacija. Denar so prispevali republiški vodni sklad, sklad za uporabo mestnega zemljišča, občinski proračun in podjetje Tehnik, ti upravlja vodovod in kanalizacijo. Prizadevanja za kar najbolj čisto Soro v škofjeloški občini s tem niso zaključena, saj imajo nato v načrtu čistilno napravo še v Železnikih, zatem pa še v Žireh, kjer sta zaradi močnega razvoja gospodarstva prav tako močna vira onesnaženja selške oziroma poljanske Sore. _M g h C j y V* ■...mn ■-.V-'-, 'V' •it&S Foto: MILAN ŠUBIC Točen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZF Delavska enotnost Dalmatinova 4, ŠL NI 501-1-991. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Novi proizvodni prostori LIBELE na Spodnji Hudinji dobivajo^končno največja investicija. V novi hali, ti meri 3.980 kvadratnih metrov, -- . izdelovali polizdelke za lažje tehtnice, v njih pa bosta dobili prostor tu kovinolatirnica in montaža finalnih izdelkov. Celjska tovarna tehtnic in^.j mehanike Libela bo z izgradnjo tega objekta zaključila program na Sp°4^ Hudinji. Celotna investicija bo veljala Libelo okrog 8 milijonov dinar) • riUuinji. Lzciotna investicija do veijaia j-jdciu otuog o miujuiiuv tli' Zato pa bo osem novih montažnih linij omogočilo kolektivu boljšo m trejšo montažo, s tem pa tudi večji poslovni uspeh. ^ j^uZM^ DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovoj**?J iredal 313/VI, telefon uredništva 318-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal oxo/ vx, icicivu uicumatv* ojlo-oi*, ju-jjv, jio-ojj m jiu-ujj. mcu v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski bankišt. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din Rokopisov ne vračamo Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana in letim 2* dln