GLAS Kranj, petek, 8. septembra 1995 Dva tisoč upokojencev v Kamniški Bistrici Več kot dva tisoč upokojencev z vse Gorenjske, od +tega kar 14 avtobusov samo iz bivše kranjske občine, se je včeraj zbralo na četrtem srečanju gorenjskih upokojencev v Kamniški Bistrici. Srečanje, katerega gostitelj je bilo Društvo upokojencev Kamnik, ni bilo namenjeno le druženju in razvedrilu, ampak so upokojenci opozorili tudi na aktualne probleme, ki jih pestijo. Največji aplavz je požel predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ko je dejal, da pokojnina ni darilo države in da politika mora računati tudi na glas 450 tisoč slovenskih upokojencev. Več na 6. s t rani. • U.P., foto: G.Šinik Gorenjska^ Banka Banka d poAubom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Svetovni veslaški veterani na Bledu Bled, 8. septembra - Od danes do nedelje bo Blejsko jezero in njegova okolica gostila več kot pet tisoč udeležencev svetovnega veslaškega prvenstva veteranov. "Na tekmovanju bo nastopilo okoli 2600 nekdanjih veslačev iz 31 držav, vendar Ea je poudarek srečanja predvsem druženje, ne rezultati. Zato o z njimi prišlo še okoli tri tisoč spremljevalcev," je povedal Stanko Slivnik, sekretar organizacijskega odbora svetovnega veslaškega prvenstva. Tekmovanja bodo danes in jutri potekala od 8. do 17.ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. • V.S. Medved je na Dovški Rožci ponovno "udaril" "Stric" se je tokrat spravil nad kravo Medved, za katerega je kmetijski minister izdal odločbo za izredni odstrel, je v noči s Ponedeljka na torek ponovno "udaril" in na planini Dovška Rožca pokončal še drugo govedo, *°krat kravo, last kmeta Miha Kosmača z Dovjega. P0vje - Ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-,rano ob koncu avgusta le izdal 0voljenje za izredni odstrel Hedveda, ki se je na planinah nad Srednjim vrhom in Dovjem "specializiral" ua klanje ovc in goved, so lovci iz lovske družine Dovje Mojstrana začeli ob večerih redno dežurati ob razpadajočem truplu telice (last kmeta Slavka Rabiča), ki jo je medved pokončal že okoli dvajsetega avgusta, paziti na živino na planini in iskati medvedje sledi. Ko so že domnevali, da se je "stric s Kočevskega" odselil drugam, se je nepričakovano pojavil in v noči s ponedeljka na torek ponovno "udaril". Po- bil je okoli 550 kilogramov težko kravo, ki je spomladi letos prvič teletila, jo potlej menda vlekel še precej daleč in jo odložil na isto mesto, kjer je pustil tudi Rabičcvo telico. (Nadaljevanje na 4. strani) • CZ. Na mostu, kije bil zgrajen že maja, tehnično prevzet Julija, bodo zamenjali tlak. Cesta Staneta Žagarja s Priključki pa bo prevozna do konca meseca. Zupanu Grosu se pa ne mudi. - Foto: G. Šinik STRAN 3 DANES ©VAMA stran 16 Miha Naghč: LIKOVNI FANTAST IZ VIR MAŠ Državni zbor naj popravi napako Referendume je treba spoštovati Ponovni referendumi na območjih, kjer so jih imeli in so izglasovali svoje občine, so nepotrebni, saj je treba spoštovati že izraženo voljo ljudi. Ljubljana, 8. septembra - briše, ampak mora biti To je bila največkrat pove- referendum obvezujoč za dana zahteva županov, pred- odločanje državnega sodnikov občinskih svetov zbora. Tam, kjer so refe- in njihovih zastopnikov na rendumi že bili in so bili posvetu, ki ga je pred ljudje nedvoumno za obči- začetkom parlamentarne no, pa novih referendumov obravnave predloga zako- ni treba razpisati. To bi bilo na o postopku za ustanovi- ponovno igračkanjc z Ijud- tev občin ter za določitev mi, ki so bili že poljani žejni njihov območij priredila državnozborska komisija za lokalno samoupravo. Predlog zakona bo ta mesec v prvi obravnavi v državnem zboru, njegov cilj pa je določitev novih pravil igre pri ustanavljanju novih občin ter spreminjanju starih. Večina govornikov je bila ostra v zahtevi, da da se zgolj posvetovalna oziroma poizvedovalna vloga referenduma iz zakona čez vodo, saj so občine večinoma dobivali tam, kjer jih niso želeli, tam, kjer pa so bili zanje, pa jih ni, prav tako pa nepotrebno trošenje denarja in dela. Državni zbor naj pred sprejemom novega zakona še v tem mandatu popravi napake, ki jih je Storil, se ljudem opraviči, šele nato pa naj sprejme zakon, ki bo to problematiko urejeval za naprej. • J. Košnjek Lastninski problemi in plače z zamikom Stavka v kranjskem IKOS-u V kranjskem IKOS-u je bilo predlani 76 presežnih delavcev, danes pa je še 105 zaposlenih, ki za julij še niso prejeli plač. ODPRODAJA izstavljenih eksponatov 1 iv"> iiu In Morltvr duo., Kklrifrva L 64OO0 Kranj, u-l 064 ;i;tl>:.'IIMJ S stolP2x40w SstolP2x60w V'deo kamerami monitor 59.999 69.999 KKSKUI/.IVNI I'Kih,raM_ • AMIII) • VIDIM) • III I I i - IV 124.999 DflOVNI c'AS do l?ure.nod ISdo I9uf» KjLofcj ud 9 do I 2 ur* Kranj, 7. septembra - Minuli torek so zaposleni v kranjskem IKOS-u stavkali, predvsem zato, ker plače prejemajo z zamikom: niso prejeli plač za julij, plače pa so že nekaj časa zajamčene. IKOS, nekdaj uspešna strojna tovarna, se je znašla v težavah po izgubi jugoslovanskega trga in je morala iskati nove trge. Že predlani so ugotovili 76 presežnih delavcev, nato pa je podjetju šlo čedalje slabše in je prešlo v republiški sklad. Težave so ostale tudi po zamenjavi vodstvene ekipe - tako notranji problemi kot tudi težavno iskanje novih trgov. Podjetje ima dve leti blokiran žiro račun. Sklad se ni odločil, da bi šla tovarna IKOS v stečaj in tri leta so nekako uspevali pre- mostiti hude težave. Še celo januarja je kazalo, da bodo poslovni rezultati letos boljši, a v kasnejših mesecih ni šlo in se je vsebolj načrtovala tudi skrajna možnost: stečaj. V IKOS-u imajo probleme z odprodajo proizvodnih hal, domala vse zemljišče pa je pod denacionalizacijo. Poslovnim težavam so se tako pridružili še lastninski problemi. Vse je odvisno od odločitve sklada za razvoj in od nadaljnje organiziranosti podjetja: če bodo v skladu privolili, da se poravnajo nekatere denacionalizacijske obveznosti, in IKOS-u zagotovili denar za obratna sredstva in plače, bo podjetje še lahko delalo, v nasprotnem primeru bodo podjetje, v katerem je zaposlenih 105 večinoma kvalificiranih delavcev, preveč bremenili lastninski zahtevki in še pretekle obveznosti. Vodstvo podjetja predlaga več možnih rešitev, vendar se delavci z vsemi variantami ne strinjajo. • D. Sedej mobitel rMlfeis Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 RAČUNALNIŠKI KLUB 486/66 že od 119.151,00 SI I ali 6.506,00 SIT mesečno! Tet./Faz: 064/ 22 10 401 064/ 860-029 UGODNO!Kffi NO OLJE JIH CENAH! NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340. 611-341 _B.S. Radovljica tel.: 064/715 242_ KRANJ, 12.-15.9.'95 "iTp^omotija* 'SLOVENSKI PROIZVOD^ SLOVENSKA KAKOVOST GOBARSKA RAZSTAVA PROST VSTOP KRANJ, 12.-15.9/95 SLOVENIJA IN SVET Slovenci in Italijani spet za pogajalsko mizo Dosedanji sporazumi veljajo Do odnosa z Italijo in načina vključevanja Slovenije v Evropsko unijo so tudi znotraj vladajoče koalicije različni pogledi. Vojaško sodelovanje naj ne bi prehitevalo političnega. Predsedniki strank vladajoče koalicije, dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocjančič, so se v torek prvič sestali po počitnicah in uvrstili na dnevni red tudi aktualno problematiko odnosov z Italijo in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Premier dr. Janez Drnovšek je zavrnil debate, kao je koga klical iz Rima, ampak je pozornost usmeril na stvarne probleme odnosov med sosedama. Sedaj je pričakovati nov krog pogajanj, potem pa naj bi se koalicija o tem vprašanju ponovno sestala in povabila k sodelovanju tudi opozicijske stranke. Problematike zaščite manjšin na obeh straneh meje ne kaže metati v isti koš s problematiko lastnine italijanskih državljanov in optantov v Sloveniji. Manjšinsko vprašanje je urejeno z dosedanjimi sporazumi (V Sloveniji neprimerno boljše kot pa v Italiji), ki so veljavni, drug sklop pa je treba rešiti s posebnimi sporazumi. Krščanski demokrati menijo, da da je Oglej še vedno aktualen in da bodo napredek pri pogajanjih ocenjevali predvsem s stališč Ogleja. V Združeni listi pa so bili s komentarji precej skopi. Kacin v Rimu V Rimu, kjer so se začele prve svetovne vojaške igre, je tudi delegacija slovenskega obrambnega ministrstva, ki jo vodi minister Jelko Kacin. Naš minister se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom, generalom Domenkom Corcionejem. Obisk je del rednih srečanj med predstavniki ministrstev, tokrat pa je bilo govora o izmenjavi vojaških atašejev in sodelovanju v okviru Partnerstva za mir. Italijanski minister je našemu dal vedeti, da vojaški odnosi ne bi smeli prehitevati političnih. Kacin je izrazil zadovoljstvo, ker je Italija umaknila z meje s Slovenijo karabinijerje in pustla samo policijo kot je običaj v Evropi. Po besedah italijanskega ministra so bili karabinijerji na mejah zaradi drugih delov Jugoslavije in ne zaradi Slovenije. V prihodnjih dneh naj bi se na relaciji med Ljubljano in Rimom le nekaj premaknilo. Prihodnji teden bo v Trstu velika poslovna konferenca in na njej se utegneta srečati italijanska zunanja ministrica Susanne Agnelli in slovenski zunanji minister Zoran Thaler, s srečanji pa naj bi nadaljevala tudi pooblaščenca obeh zunanjih ministrov. • J. Košnjek Kongres socialdemokratske mladine Ljubljana, 8. septembra - Jutri, 9. septembra, ob 10. uri se bo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki začel 4. kongres Socialdemokratske mladine. Na kongresu bodo sprejeli nov statut in program Socialdemokratske mladine, ki bosta upoštevala nove razmere v družbi in organizaciji, izvoljeno pa bo tudi novo vodstvo. Popoldne bo na Vrhniki tudi predsednik stranke Janez Janša in predsedniki interesnih združenj in forumov Socialdemokratske stranke Slovenije. • J. K. Seja vodstva ZLSD v Tržiču Tržič, 8. septembra - Člani predsedstva območnega odbora ZLSD Tržič se bodo sestali na 12. seji, ki bo v ponedeljek, 11. septembra 1995, ob 18. uri v veliki sejni sobi občine Tržič. Obravnavali bodo pomembnejša gradiva za prihodnjo sejo občinskega sveta, pogovorili pa se bodo tudi o pripravah na kogres ZLSD. • S. S. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenci se hitro navajamo na notarje <$Zj etiks Prožinska vas 15 63220 Štore tel. & fax: 063/771-077 tel.: 0609/619-569 V1ADRUS U-22: kombinirane litoielezne peči za trda, tekoča in plinska goriva moči od 17 do 58 kW. VlADRUS G-27 in G 100: specialne plinske litoielezne peči z atmosferskim gorilnikom moči od 15 do 120 kW. VlADRUS G-300: litoielezne peči za vgradnjo plinskega ali oljnega gorilnika moči od 100 do 310 kW. KAL0R IN TERMO: litoielezni radiatorji MALOPRODAJA: gotovinski popusti, odlog plačila s čeki, ugodni krediti VELEPRODAJA: pogodbam dobave za morrtaierje in trgovina z ugodnimi rabati. GARANCIJA TRAJNOSTI 15 LET Vsak teden srečna družina več Sreča v Tunjice 19 Se vidi, da je tudi v Kamniku Časopis Gorenjski glas kar bran, saj nas je v torek dopoldne poklicala gospa Ana Nograšek, ki je povedala, da niša, ki ima naslov Tunjice 19 pripada njenemu sinu Janezu. Ker pa hišo in gospodarsko poslopje trenutno obnavljajo, začasno stanujejo pri njej. Njen sin je bil to dopoldne v službi, zato pravi gospa Ana, nas je kar hitro poklicala sama, da jim nagrada ne bi ušla. Med pogovorom, smo izvedeli, da je sin poročen in ima dva ljubka petletna dvojčka Urbana in Anjo, ki sta zelo radoiiva in komaj Čakata, da se preselijo v obnovljeno hišo. Druiina Nograšek bo za nagrado dobila masaini aparat VIBROSER, ki ga bodo.prejeli v našem uredništvu. Mi srečni drulini seveda tudi čestitamo. Vsem bralcem Gorenjskega glasa pa telimo čim več dobrega branja in ne pozabite na nagradno igro, mogoče boste prihodnjič med dobitniki Vibroserja prav vi. • Klavdija Stroj Notarjev pečat povečuje zaupanje Na Gorenjskem imamo pet notarjev: Vojka Pintarja in Dušo Trobec - Bučan v Kranju, Staneta Krainerja v Radovljici, Nado Svetina na Jesenicah in Eriko Braniselj v Škofji Loki. O dvemesečnih izkušnjah govori kranjski notar VOJKO PINTAR. Notarstvo se je po več kot pol stoletja vrnilo v Slovenijo. Kako vas sprejemajo državljani glede na to, da je to le nekaj povsem novega v urejevanju medčloveških odnosov? "Notar Slovencem ni tuj, niti beseda, niti institucija. V Sloveniji je bilo pred drugo svetovno vojno okrog 60 notarjev, sedaj pa nas je 67. Notariati so bili uradno ukinjeni 27. novembra leta 1944 z odlokom Avnoja, do takrat pa so delali na osnovi zakona o javnih beležnikih iz leta 1930, pred njim pa je veljal zakon avstro-ogrske monarhije, sprejet leta 1871. Ljudje so našo vrnitev presenetljivo dobro sprejeli, kar ni le moje mnenje, ampak mnenje mojih kolegic in kolegov. Jaz sem uradno odprl svojo pisarno 1. julija. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da ljudje prihajajo in odhajajo iz pisarne z zaupanjem, da bo delo strokovno in pošteno opravljeno. Začetno zaupanje moramo zadržati." Je notarjev v Sloveniji dovolj? "Mislim, da. Notarji imamo lahko v svojih pisarnah tudi notarske kandidate. Ti so strokovna pomoč. Imajo tudi določene pristojnosti, vendar ne za notarske zapise. Če bodo razpisana nova notarska mesta, se imajo pravico na razpis prijaviti." Kaj je notarska listina oziroma zapis? "Notarska listina je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Notarska listina je tudi izvršilni naslov. To pomeni, da je na osnovi takšne listine mogoče vlagati izvršbo brez sodnega postopka oziroma tožbe. Notarska listina ima večji pomen kot zasebna listina. Takšne listine so na primer izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, darilo za primer smrti in pogodbe med zakonci. Takšni dokumenti morajo biti obvezno v obliki notarskega zapisa." Kaj je notarjeva pristojnost? Za kakšna opravila vas pooblašča zakon? "Pooblaščeni smo za nepravdno poslovanje, ki so ga doslej opravljali deloma upravni organi, deloma pa sodišča. Notarji sestavljamo listine kot na primer pogodbe, oporoke, razne izjave, opravljamo overitve listin, pomembnih za varnost pravnega prometa, zakon pa nas zavezuje tudi za delovanje na področju gospodarskih družb. Tako mora obvezno notar sestaviti zapisnik delniške družbe, sodelovati pri potrjevanju sklepov organov upravljanja družb z omejeno odgovornostjo, pa tudi zapisnik o ustanovitvi take družbe mora obvezno narediti notar. Pooblaščeni smo za izdajanje prepisov listin in za shranjevanje listin, vrednostnih papirjev in denarja z namenom, da se izročijo drugi stranki. Takšnega primera še nismo imeli. V tem primeru ne gre za klasično hrambo. Gre za začasno hrambo, za nekakšno posredniško vlogo med eno in drugo stranko. Ena stranka me na primer lahko pooblasti, da neko stvar izročim drugi stranki." Kaj pa zapuščinske razprave oziroma zadeve? "To ni notarjeva prostojnost, ampak pristojnost sodišča. S predlogom, da bi bilo tudi to Eodročje naša prostojnost, orno počakali, čeprav sodišča zelo počasi rešujejo te primere." Med ljudmi je bilo nekaj pripomb na račun visokih cen notarskih storitev in delovnega časa. Ste notarji res tako dragi? "Najprej glede delovnega časa. V začetku je bilo nekaj problemov, ker naš delovni čas ni bil usklajen z delovnim časom na občini, kar se je pokazalo pri overitvah pogodb o prodaji avtomobilov. Nikdar ni bil problem, da smo stranko sprejeli tudi izven delovnega časa, če smo bili v uradu, sploh pa, če smo se posebej dogovorili. Sedaj so se stranke navadile na naš delovni čas in problemov ni. Delo poteka tekoče. Naše tarife oziroma cene storitev je sprejela notarska zbornica po prehodni potrditvi na ministrstvu za pravosodje. Overitve, ki so bile doslej v pristojnosti upravnih organov, so dražje. Prej so bile namreč izredno nizke. Stroški overitev, ki so jih občani opravljali na sodiščih, pa so približno enaki. Tarife za notarske zapise so nekoliko višje, vendar je delo opravljeno strokovno, notarska listina pa ima tudi večjo veljavo. Glede raznih pogodb pa so naše tarife enake odvetniškim." • J. Košnjek, slika L. Jeras Danes popoldne v Prešernovem gaju Spomin na bazoviške junake Kranj, 8. septembra - Letos mineva 65 let od usmrtitve zavednih Slovencev v Bazovici. V Kranju, v Prešernovem gaju, je bil v njihov spomin postavljen prvi spomenik, ki je tudi eden prvih protifašističnih spomenikov v Evropi. V spomin na bazoviške žrtve bo danes, 8. septembra, ob 16. uri v Prešernovem gaju v Kranju spominska svečanost. Organizira jo mestna občina Kranj, na njej pa bosta govorila kranjski župan inž- Vitomir Gros in Filibert Benedetič, predsednik odbora za počastitev obletnice v Bazovici in direktor slovenskega programa na Radiu Trst. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Kako vlada imenuje tožilce Ljubljana, 5. septembra - Socialdemokratska stranka Slovenije v javnem pismu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku sporoča, da je nasprotovala rešitvam v zakonu o tožilstvu, po katerem vlada imenuje tožilce in ne parlament. Takšna rešitev organe pregona podredi vsakokratni izvršni oblasti in omogoča, da izvršna oblast posredno odloča, kateri kriminal se preganja in kateri ne. Ob sprejemanju zakona je stranka opozarjala, da se bo tako v tožilstvih ohranil vpliv komunistične politike, ki je na osnovi političnih kriterijev postavljala in odstavljala javne tožilce. Imenovanje nekaterih tožilcev, ki poteka tajno, na zaprtih sejah vlade brez prisotnosti javnosti in brez javnega tehtanja primernosti vzbuja utemeljen sum, da vaša vlada nadaljuje politiko nekdanjega nedemokratičnega režima, ko so komunistični funkcionarji krožili s partijskih komitejev v vodstva podjetij, od tam pa na sodniške ali tožilske funkcije, pravi javno vprašanje in omenja informacijo, da je vlada na avgustovski seji na novo v dosmrtni mandat okrožnega državnega tožilca v Kranju imenovala Staneta Boštjanči-ča, "dolgoletnega komunističnega funkcionarja in sedanjega predsednika Združene liste v mestni občini Kranj, ki naj bi svojo funkcijo začel opravljati oktobra letos". Stranka sprašuje predsednika vlade, afi je to res in če to drži, od kdaj so funkcije državnih tožilcev spet politične funkcije. SDSS sprašuje, kako bo g. Boštjančič, če je bil imenovan, nepristransko preganjal morebitne osumljence morebitnih kaznivih dejanj v Planiki Kranj, kjer je še vedno pomočnik generalnega direktorja. V tem podjetju se ravno sedaj delajo spiski odpuščenih delavcev, ker se je tuji partner umaknil, kot njegov zastopnik pa se pojavlja zasebno podjetje sorodnika enega izmed visokih članov nekdanje komunistične nomenklature, je zapisano v vprašanju. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Peterle in Agnellijeva Ljubljana, 8. septembra - Najprej intervju predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta za dunajski Kurier razburil slovensko politično sceno, nato njegovo obvestilo, da ga je domov poklicala italijanska zunanja ministrica Susanne Agnelli, sedaj pa intervju zu- nanjega ministra Zorana Tha-lerja v Ljubljanskem dnevniku. V SKD v sporočilu za javnost pravijo, da minister Thaler pripisuje Peterletu špekulacije in se čudi, zakaj je o pogovoru z Agnellijevo molčal en mesec. SKD pravi, da o sestanku ministrskih pooblaščencev v koaliciji niso govorili in vsaj krščanski demokrati o rezultatih niso bili seznanjeni. Lojzeta Peterleta je italijanska zunanja ministrica 28. julija poklicala domov in ne na stranko, kot pravi Thaler, Peterle pa je lahko samo izrazil upanje, da je do dogovora res prišlo, o njem pa ni obveščen. Zunanjega ministrstva ni poklicala pisarna SKD, ampak Peterle sam. Stranka nima občutka, da je šlo pri tem klicu za pomoto, Peterle pa je takrat odhajal na dopust in je lahko o tem govoril šele po vrnitvi. • J. K. Slovenska nacionalna desnica Hrvati delajo po svoje Ljubljana, 8. septembra • SND zahteva najodločnejše ukrepe slovenske vlade, pristojnih ministrstev in predsednika slovenskega meddržavne komisije dr. Simonitija glede nadzora slovenskega ozemlja v lendavski občini. Čeprav meja še ni določena, jo Hrvati v občini Čakovec določajo po svoje. Kateri skrivni dogovof omogoča, da hrvaški unifof; mirani in oboroženi policisti nadzirajo slovensko stran meje v Hotizi. Hrvatom je treba jasno povedati, da katastrska meja ne more biti državna meja. Meddržavna komisija naj končno začne z resnim delom. Liberalna stranka Podpora stavkajočim Ljubljana, 5. septembra ' Liberalna stranka edina oo parlamentarnih strank ni so' glašala s sedanjo lastninsko zakonodajo, ker so v strank1 vedeli, da si bodo vse vzvod? oblasti prigrabili predstavnic prejšnjega režima. Sedaj si tiv pravnem neredu in na žalostj pomočjo nekaterih pravosod' nih organov in organov preg^ na, nadzora in oblasti ter o" vednosti predsednika drža*/ prisvajajo imetje, ki ga I ustvaril ves slovenski narod Z odklanjanjem ugodnih $° godb domačih in tujih kupe«11 uničujejo podjetja, da bi bfl čim cenejša in lažje prisvoji)1 va. Tako se je zgodilo ' Čevljarstvu v Kidričeve^ Stranka podpira upor odp^ delavcev in prizadevanj' Neodvisnega sindikata. Obf ma želijo uspeh in grajaj' surovo ravnanje z delavci strani policije. • J. K. (MMIl«ra GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon;!064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina, trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Most čez Kokro je praktično končan, cesta pa počasi dobiva svojo podobo Most in cesta do konca septembra? Na mostu, kije bil zgrajen že maja, tehnično prevzet julija, bodo zamenjali tlak. Cesta Staneta Žagarja s priključki pa bo prevozna do konca meseca. Županu Grosu se pa ne mudi. Izgradnjo mostu čez Kokro v Kran- na to, da iz čisto finančnih razlogov ju, skupaj z rekonstrukcijo Ceste celotnega zalogaja - gradnje mostu Staneta Žagarja mnogo Kranjčanov čez Kokro in rekonstrukcije Ceste S. zelo težko pričakuje, neusklajenost Žagarja ter še nekaterih bližnjih ulic del, odlašanje rokov dograditve pa - ne bo mogoče izvajati istočasno, da mnoge pošteno jezi. Izkaze pa se, da ne govorimo o Oldhamski cesti, ki poteka ta gradnja v prav posebnih sploh še ni začeta. Vendar o tako okoliščinah, saj pravzaprav odgo- dolgi zapori ter hromitvi prometa v yora pristojnih o tem, kako poteka >n kdaj bo končana, ni mogoče dobiti. Odgovorni ne dajejo izjav Zelo nenavadno zagotovo je, da Kranju, takrat ni nihče razmišljal. Gros: Tudi če traja še pet let! Ko smo se obrnili na prvega moža Kranja, župana mestne občine Vito-mirja G rosa, smo dobili (med vrati) na vprašanje v imenu že zelo naslednji odgovor: "Kdaj bo konča-nejevoljne javnosti o tem, kdaj bo no, me ne sprašujte, ker tega ne zaključena gradnja ene od najpo- vem, in tudi ne želim komentirati, rnembnejših prometnih žil v mestu, Rečem le lahko, da pri tej gradnji • TiMliiiiMnMi.........m iiMMMi.....liiilMlM odkrivani cel kup nepravilnosti, ki so jih zagrešili tisti, ki so to gradnjo v preteklosti pripravljali, na čelu z izvršnim svetom, ki ga je vodil g. Orehar. Poleg tega pa je tu še vrsta povsem tehničnih podrobnosti in napak, ki niso za v javnost. Zagotovim lahko le, da uporabe ne bom dovolil, dokler ne bo vse urejeno in varno, pa tudi, če to traja še pet let! Nihče na občini, razen mene, ni pristojen dajati kakršnihkoli izjav in pojasnil." Ko ga opozorimo, da so ljudje nejevoljni, in da pričakujejo pojasnila, pa nam župan odgovori: "Meni piše veliko ljudi, pa se še nihče ni pritožil!" Kaj pa parkiranje? Ni potrebno biti posebno pronicljiv, da se ugotovi, da so v ozadju vsega tega žalostnega zavlačevanja lastninska vprašanja, ki se zelo počasi rešujejo. Ni skrivnost, da se izvedba ceste še vedno spreminja, iščejo kompromisi med načrtovano izvedbo te mestne ceste ter interesi posameznikov ob njej. Delajo se novi priključki, novi ter drugačni vhodi, le za en hud problem: parkirišča za številne lokale, ki rastejo po hišah ob cesti kot gobe po dežju, ni rešitev. Kaj bo posledica, ni težko Jte dobite odgovora. Odgovora tis- uganiti. Ko v grobih obrisih opazo-l,h, ki so odgovorni, da se življenje v valeč spoznava bodočo ureditev, mestu čimbolj normalno odvija in nehote ugotovi, da skorajda (po nenazadnje tistih, ki so odgovorni za vseh dimenzijah) cesta, to velja tudi ' .za kaj se porablja na stotine na mostu, sploh pri vsem tem ni milijonov tolarjev davkoplačevals- najpomembnejša. Težko je razumeti, *ega denarja. Že priprave na to čemu bodo široki pločniki in steze gradnjo, ki jih je vodil nekdanji ob cesti, kjer ni bilo nikoli posebno °°činski izvršni svet, so sicer kazale veliko pešcev in kolesarjev, zelo Most je bil zgrajen sredi maja Z izjavami za javnost imajo očitno gradbeniki kar nekaj težav, pa tudi slabih izkušenj, saj ni bilo lahko dobiti pravega sogovornika. Vabilu na razgovor se je prijazno odzval Nikolaj Pižmoht, dipl. grad inž., direktor projekta Objekti pri SCT, sicer doma iz Kranja. Gradnja mostu čez Kokro in vsi zapleti ob tem vzbujajo med Kranjčani kar precej nezadovoljstva. Kako ste se sploh lotili te gradnje in po kakšni ceni? "Gradnjo mostu čez Kokro je SCT dobil na natečaju v času največje gradbene krize v Sloveniji v izredno hudi konkurenci, saj so konkurirala tedaj praktično vsa gradbena podjetja, ki se take gradnje lahko lotijo. Bili so to časi boja za lastno preživetje gradbenikov, posledica pa je bila, da smo gradnjo mostu ponudili po izredno nizki lastni ceni. Sklenjena je bila pogodba "na ključ" v višini nekaj več kot za 75 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi stal most, ki ima 1050 kvadratnih metrov, kar precej manj kot 1000 mark na kvadratni meter, normalna cena takih mostov pa je med 2000 in 2500 markami za kvadratni meter. Slišati je, da je most že razpokan? "O razpokah na mostu je bilo res veliko govora. Razpoke na pohodni površini seveda na nosilnost mostu ne vplivajo in so zgolj vprašanje izgleda, govora pa je bilo tudi o kot las tankih razpokah na betonski konstrukciji. Z vso strokovno odgovornostjo lahko rečem, da betonskih monolitov takih velikosti brez razpok ni, saj vsaka konstrukcija mora zaradi temperaturnih sprememb in različnih obremenitev "dihati". Te razpoke so torej povsem normalne. Lahko povem, da je bil most že preizkušen pod obremenitvijo, in da so meritve Zavoda za raziskavo materialov pokazale, da je zgrajen kvalitetno in povsem v skladu s projektom. Pri obremenitvi 300 ton je bil povesek mostu manj kot 3 milimetre. Kar pa zadeva razpoke v tlaku na mostu, smo se prav danes dogovorili o tem, da se tlak zamenja, in sicer bomo na most položili pohorski granit - sivi tonalit. Proizvajalec bo dal na te materiale 10-letno garancijo." Kdaj bo torej most zgrajen in koliko bo stal? "Mi pričakujemo, da bodo dela s tlakom končana do konca tega meseca. Povem pa lahko, da je bil most sicer končan že pomladi (17. 5.) in v začetku meseca julija (4. 7.) tudi tehnično prevzet. Kakšna bo končna vrednost, bo seveda pokazala kolovdacija. Mi pričakujemo, da bo končna vrednost v okvirih dogovorjenega, to je v višini 214 milijonov tolarjev, pri čemer smo opravili še vrsto zelo zahtevnih napeljav komunalnih vodov. Jasno je, da bi bil lahko že nekaj mesecev v uporabi, če bi le bile pravočasno rekonstruirane ceste, ki vodijo nanj." verjetno pa je, da se bodo uresničile Zastrupljeni odnosi napovedi tistih, ki pravijo, da bo tu ... stala avtomobilska pločevina. "To mečkanje nima opravičila ...!" Po pogovoru z nekaterimi izvajalci smo po mnenju o tej gradnji vprašali tudi nekaj ljudi, ki so bili po naključju na tej (bodoči) cesti. Kar precej jih je v'klikni!o to, kar smo zapisali v naslovu, sicer pa so nam povedali: Ivan Glastovec iz Zgornjega Brnika: "Sploh ne morem razumeti, da se časovno ločeno gradi najprej most, nato pa, ko je ta že končan, šele začno z gradnjo ceste. Tako se vse to sedaj neznosno dolgo vleče, saj je prav ta cesta za dostop v Kranj za naš konec zelo pomembna. Res težko čakamo, da bo vse to urejeno." Stanoje Dirnetrijevic iz Kranja: "Zelo sem bil začuden, ko sem opazil, da kopljejo in polagajo nove cevi za PTT vode, saj vem, da take cevi že obstajajo. Pojasnili so mi, da za stare del pošte zahteva previsoko najemnino, pa raje zato polagajo nove. Tudi pri napeljevanju plina ob moji hiši se je pokazalo, da sploh ne vedo, kje je speljana kanalizacija. Zato mislim, da lahko upravičeno trdim, da obstaja velika neusklajenost med izvajalci pri tej gradnji, to pa je tudi zagotovo pomemben vzrok za zamude pri tej gradnji. Projektanti, investitorji in izvajalci se očitno na gradnjo niso dobro pripravili. Nenazadnje je potrditev tega tudi dogodek, ko so s strojem za izkopavanje prekinili vodovod in nato dolgo niso znali zapreti cevi, iz katere je brizgalo." Danica Eršte s Planine pri Kranju: "Predvsem menim, da se gradnja vse predolgo vleče, saj bi moralo biti vse skupaj končano že letošnjo pomlad. Potrpljenje nas resnično mineva, saj opažamo, da se ni v gradbeništvu nič spremenilo: eden dela, trije pa gledajo!" Lenart Pire, ki stanuje neposredno na Cesti S. Žagarja: "Te gradnje smo že pošteno naveličani in menimo, da se vse predolgo vleče. Upamo samo, da bo vse kar počenjajo, vsaj dobro narejeno. Mi smo morali dati za cesto 11 kvadratnih metrov, o čemer smo se sporazumeli, reči pa tudi moram, da pri izvajanju upoštevajo naše želje in zahteve. Sicer pa ostaja cesta približno enaka, saj so nazadnje spoznali, da tod avtocesta pač ne more biti. Prej ali slej bo potrebno vsaj za tovorni promet zgraditi še severno obvoznico mesta." Ivan Glastove Stanoje Dirnetrijevic Danica Eršte Lenart Pire Zanimiva je bila reakcija praktično vseh, s katerimi smo se pogovarjali: o urejanju lastninskih odnosov s sosedi ob cesti ni želel govoriti nihče, le enemu je pri tem "ušlo", da so odnosi pri celotni tej gradnji vedno boli zastrupljeni. Če se je nekdaj še kaj dalo na dano besedo, tega danes ni več. Lastniki zemljišč, ki so pri gradnji potrebna, po mnenju nekaterih, zahtevajo včasih prav nemogoče in izsiljujejo. Opis sklepanja nekaterih dogovorov pa menda med resno branje ne bi spadal. Le obljube izvajalcev Kljub temu da potrpljenje mnogih, ki že drugo leto ob vsakem dežju gazijo blato, pohaja, dokončnega odgovora na vprašanje, kdaj bosta cesta in most dokončno urejena in predana namenu, še ni. Ostaja le upanje, da bodo izvajalci uresničili, kar so povedali, da so oziroma bodo svoje delo brez zapletov dobro opravili. Kako pa bo ocenil vse to župan, je pa seveda posebno vprašanje. • Š. Žargi GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS v Kranju so 17-krat posredovali z vlečnim vozilom, šestkrat pa so nudili pomoč na cesti. Najdlje so šli po vozilo v Celovec. GASILCI Kranjski gasilci so v torek opravili en prevoz poškodovanega vozila, včeraj pa so posredovali za kinom Center v Kranju, kjer so počistili razlito gorivo iz pokvarjenega avtomobila Zastava 101. Drugega dela k sreči v teh dneh niso imeli. Tudi radovljiški gasilci niso opravili nobene intervencije, pripravljajo pa se na sobotno tekmovanje gasilskih enot. Na Jesenicah gasilci prav tako niso imeli nobenega nujnega .dela. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo pet otrok, in sicer dve deklici in trije dečki. Najtežji novorojenček je bila deklica s 4000 grami, najlažji pa deček s 3250 grami. Na Jesenicah je na svet privekalo sedem otrok, od tega pet fantkov in dve deklici. Najtežja je bila deklica s kar 4790 grami, najlažji pa 3220 gramov težak deček. URGENCE V jeseniški bolnišnici so na kirurgiji imeli 99, na internem oddelku 44 in na Rediatričnem 12 urgenc. Ta porodniško-ginekološ-kem oddelku so opravili 15 urgenc. TURIZEM Na Bledu v teh dneh letuje 1376 gostov, od tega 25 domačih in 1351 tujih, ki so nastanjeni v hotelih in v kampu. Bohinjski hoteli so zasedeni 30-odstotno, kamp in zasebne sobe pa 15-odstot-no. V zasebnih sobah je okrog 150 gostov. Kranjska Gora je zasedena približno polovično, saj so zabeležili osemsto nočitev. Ozimnica za radovljiške upokojence Zveza in društvo upokojencev Radovljica vzajemno organizirata nakup ozimnice za svoje člane po znižanih cenah. Na izbiro so vložene kumarice, paprike, rdeča pesa, mešana solata, ajvar in dr., razen tega kašasti sadni sokovi in krompir. Kupci se lahko odločijo za celotni paket, ali zgolj za nekatere artikle, kar je sicer malenkost dražje, vsekakor pa so vse cene dostopne tudi za upokojenski žep. Cenik s seznamom artiklov je na ogled na oglasni deski na sedežu Društva upokojencev Radovljica, Ljubljanska c. 4, kjer bodo ob sredah sprejemali prijave za naročilo ozimnice. Podrobne informacije so dosegljive po telefonu 715-447, in vsak dan tudi po telefonu na št. 736-761 pri podjetju Swen Kropa. Zadnji rok naročil je 20. september, ozimnico pa bodo kupci lahko prevzeli na parkirišču Doma upokojencev v soboto, 30. septembra, dopoldne, ali na drugem dogovorjenem kraju. • JR W / POHIŠTVO, r / BELE TEHNIKA, l \ ORTOPEDSKE k, \ VZMETNICE KOC BCC TEL: 064/403-871 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM SPODNJA BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN Podpis pogodbe o sodelovanju Kranjska Gora, 7. septembra - Minuli teden sta občina Kranjska Gora in italijanska občina Santa Marinella v Italiji podpisali dogovor o dolgoročnem sodelovanju. O podpisu prijateljskega sodelovanja sta se strinjala tudi občinska sveta obeh občin. Listino sta v Kranjski Gori podpisala župan občine Santa Marinella dr. Marco Maggi in kranjskogorski Župan Jože Kotnik. Namen prijateljskega sodelovanja naj bi bil, da bi se prebivalci z medsebojnimi obiski spoznavali in navezovali stike na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Tako bi se seznanjali s prijateljsko deželo in njeno kulturo. S podpisom listine obe občini želita, da bi prispevali pomemben delež k mirnemu sožitju in sodelovanju med narodi v tem delu Evrope. D. S. Konferenca o organizaciji in Bled, 6. septembra - Fakulteta za organizacijske vede v Kranju je bila prirediteljica tretje mednarodne konference o organizaciji in informacijskih sistemih, ki je ta teden potekala na Bledu. Srečanje je imelo več ciljev: ugotovila naj bi povezanost med organizacijo delovnih procesov in razvojem informacijskih sistemov, ki zadevajo strategije, ljudi in tehnologije; dognala vpliv raz-voja informacijske tehnologije na organizacijske strukture; povezala raziskovalne dosežke s praktičnimi izkušnjami na področju organizacije; prenesla izkušnje pri sprejemanju organizacijskih sistemov ob družbenih spremembah in opozorila na nove organizacijske pristope. Stari motorji in avti na Ljubelju Tržič, 8. septembra - Na stari cesti proti nekdanjemu ljubeljskemu prelazu bo konec tedna spet živahno. Tam prirejata Avto-moto touring klub iz Ljubljane in Avto-moto društvo Tržič 2. tekmovanje oldtimer-jev Ljubelj '95. Že jutri, 9. septembra 1995, bo tehnični pregled starih motorjev in avtomobilov, vozniki pa se bodo po opravljenih prijavah preizkusili na dveh vožnjah za trening. Nedeljsko tekmovanje s Startom prvega motocikla ob 10. uri bo trajalo do 14. ure. Začelo se bo prt vhodu v Subeljski predor, od ko-er je do vrha starega mejnega prehoda na 2,3 kilometra dolgi trasi kar 16 serpentin. Posebno težka preizkušnja za old-timerje bodo tisti vzponi, ki imajo naklon celo več kot 30 promil. Rezultate tekmovanja bodo razglasili v nedeljo ob 15. uri v hotelu Kompas. • S. Saje Medved še pobija po Dovški Rožci So mrcini šteti dnevi? Medved se bo očitno še vrnil na mrhovišče nedotaknjena Kožuhova krava; lovci pa so bodo ob mrhovišču postavili prežo. Dovje - Medved je v noči s ponedeljka na torek na Dovški Rožci pokončal štiri leta staro kravo, last kmeta Miha Kosmača z Dovjega. Kot je povedal Rado Košir, predsednik lovske družine Dovje - Mojstrana, so lovci pri rednem obhodu lovišča odkrili sledi, iz katerih je mogoče sklepati, da se na planini zadržujejo najmanj trije medvedje, ovce in goveda pa očitno kolje tisti, ki se je na Kočevskem navadil na hrano z mrhovišč, in ki je tudi doslej pojedel že precej Rabičeve razpadajoče telice. Lovci iz lovske družine Dovje Mojstrana so doslej ob mrhovišču dežurali ob večerih pa tja do enih ponoči, po zadnjem "pokolu" pa so se odločili, da bodo ob njem postavili prežo in čakali na medveda tudi ponoči. Ker se bo "kočevski stric" na dobro založeno mrhovišče verjetno rad vrnil, tam ga namreč čaka domala nedotaknjena Kožuhova krava, bi lahko sklepali, da so mrcini vendarle štete ure. Za dovoljenje zaprosila tudi jeseniška družina Medtem ko lovski družini Kranjska Gora in Dovje Mojstrana že imata dovoljenje za izredni odstrel medveda, je pred kratkim za takšno dovoljenje zaprosila še jeseniška družina, ki ima lovišče od Hrušanske do Potoške planine. Kot je povedal predsednik družine Niko Bernard, so na tem območju, kjer se sicer pase veliko živine, medveda že nekajkrat opazili. Medved, ki je verjetno šel prek Hrušanske planine v sosednjo Avstrijo, je na planini že splašil živino, pri tem pa se je ena od krav tudi potolkla. V lovski družini upajo, da jim bo minister dovoljenje izdal, , kjer ga čaka domala se že tudi odločili, da pisne odločbe pa do srede še niso dobili. Na medveda le izkušeni lovci V lovski družini Kranjska Gora so potlej, ko so prejeli ministrovo dovoljenje za izredni odstrel medveda, sklicali razširjeno sejo upravnega odbora, na kateri so se skupaj s kmeti iz Srednjega vrha dogovorili, kako bodo nadzorovali lovišče in lovili medveda. Ker je minister v odločbo izrecno zapisal, da je "lovska družina odgovorna za odstrel pravega medveda" (to je Šestdesetletnica varstva medveda V letu, ko se lovci iz zgornjesavske doline prizadevajo, da bi z ministrovim dovoljenjem uplenili medveda, ki pokončuje ovce in goveda, mineva Šestdeset let od varstva medveda v Sloveniji. Uprava Dravske banovine je namreč že 1935. leta izdala Naredbo o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine, ki določa, da v srezih Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana medveda ni dovoljeno loviti, ujeti, ubijati, kupovati in prodajati. Do 1966. leta je bil medved povsem varovan (odstrel je bil dovoljen s posebnim ministrovim dovoljenjem), potlej ga je bilo dovoljeno neomejeno loviti med 1. majem in 30. septembrom, z enotnimi gojitvenimi smernicami so lov omejili na problematične medvede, z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, ki jo je slovenska vlada sprejela lani, pa je lov na medveda spet prepovedan, izjemoma je dovoljen le s soglasjem kmetijskega ministra. medveda, ki na planinski paši pokončuje ovce in govejo Živino) in da naj družina dovoli odstrel samo zanesljivim, dovolj izkušenim in umirjenim lovcem, so na seji med drugim sklenili, da medveda lahko lovijo le tisti, ki so več kot dve leti člani lovske družine in so v tem času že uplenili visoko divjad. Če bo kdo ravnal v nasprotju s tem sklepom, je po poslovniku družine to hujši prekršek, za katerega je zagrožena celo izključitev iz družine. Lovci in kmetje, ki se izmenjujejo pri ogledu lovišča, po izdaju ministrove odločbe niso opazili sledi medveda ali medvedov. Da so razmere v lovišču za zdaj normalne, kaže tudi to, da je živina dokaj mirna. C. Žaplotnik Medved sam skrbi za mrhovišče Kosmačevi z Dovjega redijo šest glav goved, od tega so jih čez poletje štiri (dve kravi in dva teleta) dali na pašo na DovŠko Rožco, kjer sicer za živino vzorno skrbi pastir in lovec Franc Cerkovnik iz Mojstrane. Gospodar Miha jih je v torek zjutraj nameraval odgnati na nižinsko pašo na Belo polje, ko je skupaj s sosedom Slavkom Rabicem ugotovil, da krave, ki je prejšnji dan še bila v čredi, nt več. Po približno petih urah iskanja jo je Slavko našel na istem mestu, kjer je medved pred dvema, tremi tedni pokončal telico iz njegovega hleva. Kravo je očitno le pobil, potlej pa se mu je (le kdo bi vedel zakaj?) mudilo drugam. Ko staji Slavko in Miha od ušesa odrezala številko, je kri še tekla. To kaže, da od poboja do najde ni minilo veliko časa. Predčasno financiranje iz tržiškega proračuna Tožbe za neplačane račune ne bo Pri nedokončani gradnji mrliških vežic v Križah se je nabralo za 4 milijone dolga. Terjatve bodo plačali iz občinskega proračuna, ki še ni sprejet. 700 let župnije Sora Večna lučka sorske fare Slovesna in zahvalna maše vanj a z razstavo in koncertom bodo obeležila praznik župnije. Sora, 7. septembra - France Jenko-Podhomski je zapisal: "To je sorska fara znamenita, slavna, vere naših dedov, zgodovina davna..." Praznovanje 700-letnice so začeli danes z zahvalno sveto mašo v samostanu. Po petkovi maši ob 19. uri bo koncert ob 310-letnici bratovščine matere božje, jutri (sobota) se bodo z jutranjo mašo spomnili pokojnih iz minulih stoletij, med 18. in 19. uro pa bo slovesnost oznanil Finžgarjev možnar. Osrednje slovesnosti pa bodo v nedeljo dopoldne. Začele se bodo s pritrkavnajem in godbo ob 9. uri, slovesnimi nagovori in mašo ob 10. uri ter srečanjem ob cerkvi po maši. Slovesno somaševanje v nedeljo dopoldne bo vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. * A. Žalar Tržič, 6. septembra - V slogu znanega reka -Veliko grmenja, malo dežja - je potekalo odločanje trziških svetnikov o predčasni porabi 11,5 milijona tolarjev iz letošnjega proračuna. Odlog treh točk dnevnega reda s to vsebino ni uspel, kljub nekaterim kritikam v razpravi pa so vse predloge sprejeli. Tako ne bo tožbe za neplačane račune, začeli pa bodo tudi s popravili gozdnih cest in obnovo stavb kulturne dediščine. Med sprejemom dnevnega reda za torkovo izredno sejo sta svetnika Janez Ahačič iz neodvisne liste in Borut Sajovic iz LDS predlagala umik treh točk, ki so se nanašale na predčasno porabo denarja iz še ne sprejetega letošnjega proračuna. Predlog ni bil sprejet, zato je obravnava teh točk povzročila kar nekaj glasnih razprav zaradi domnevnih nepravilnosti. Predlog za plačilo 4 milijone dolga pri izgradnji mrliških vežic v Križah, ki jih je SGP Tržič začel graditi na podlagi izdane naročilnice tamkajšnje krajevne skupnosti, je svetnik Sajovic označil kot navadno izsiljevanje. Menil je tudi, da je položaj krajevnih skupnosti v občini pri sofinanciranju naložb neenakopraven. Svetnik ZLSD Ludvik Perko je predlagal pokritje stroškov v obliki posojila KS Križe, čemur je pritrdilo še več drugih svetnikov. Po pojasnilu predsednika sveta Petra Smuka, da se je že prejšnja skupščina izrekla za sofinanciranje vežic v Križah po opustitvi namere za izgradnjo centralnega pokopališča v Rovah, so predlog za plačilo dolga KS Križe iz občinskega proračuna vendarle sprejeli. Obenem so zahtevali ureditev lastništva za objekt in čim prejšnje dokončanje del v vežicah. Nič manj polemično ni bilo razpravljanje o predlogu za predčasno odobritev 1,5 milijona SIT za vzdrževanje gozdnih cest in predlogu za izplačilo 6 milijonov SIT iz letošnjega proračuna za obnovo stavb kulturne dediščine Glede prvega so celo menili, da bi za okrog 40 kilometrov cest v zasebnih gozdovih moral) v večji meri poskrbeti lastniki sami, drugi predlog pa se jim je zdel preveč enostranski zaradi porabe večjega dela sredstev zgolj z« cerkvene objekte. Preštevanje glasov je ven* darle pokazalo, da je večina svetnikov z» sprejem obeh predlogov. Brez uspeha je bilo razpravljanje o točki, k' so jo uvrstili na dnevni red dodatno. Gre 9 ponovni predlog o financiranju politični!1 strank, po katerem naj bi za njihovo delovanj* namenili od januarja dalje nekaj več kot Iv* tisočakov na mesec. Zaradi zahtev, da upoštevajo tudi možnost financiranja predstavnike^ neodvisnih list, so predlog umaknili d<> prihodnje seje. • S. Saje Tretji tradicionalni Mihaelov sejem Poleg Marele največja prireditev 25. dnevi narodnih noš v Kamniku Največja tradicionalna kulturna prireditev Različne etnografsko folklorne ter kulturno zabavne prireditve bodo trajale od petka popoldne do nedelje zvečer. Povorka z nošami pa bo v nedeljo ob 15. uri. Kamnik, 8. septembra - Središče Kamnika so včeraj (četrtek) zaprli za ves, razen preskrboval-ni, promet. Tako bo do nedelje opolnoči, ko bodo z različnimi etnografsko folklornimi in kulturno zabavnimi prireditvami sklenili letošnje 25. dneve narodnih noš, ki se začenjajo danes (petek) ob 17. uri, ko jih bo odprl župan Kamnika Tone Smolnikar. Vrhunec praznovanja, ki bo poslej največja prireditev v Kamniku, pa bo v nedeljo ob treh popoldne. Prireditelji pričakujejo na nedeljski povorki narodnih noš, kjer bodo v prvem delu prikazali slovensko nošo v različnih pokrajinah skozi stoletja, v drugem njen današnji turistični poudarek z več kot 800 nošami, v tretjem pa vozove (brez traktorjev oziroma motornih prevozov) več kot tisoč narodnih noš. Sicer pa ob vstopnini 300 tolarjev in prav tolikšni parkirnini pričakujejo čez konec tedna v Kamniku najmanj deset do petnajst tisoč obiskovalcev. Prireditelji, poseben organizacijski odbor, sestavljen iz turističnih delavcev in občinskih mož, predsednik odbora pa je župan, so program pripravili tako, da se bo na različnih krajih v mestu nenehno nekaj dogajalo (od modne revije, zborovskega petka, nastopov godcev, družabnih iger...); pa ne le čez dan, marveč tudi zvečer in pozno v noč. V soboto bosta ob desetih zvečer na primer kar dva velika ognjemeta in sicer na Starem gradu, drugi pa na Malem gradu. Prireditev, ki se mora stroškovno sama pokriti, kot so poudarili na novinarski konferenci, bo veljala okrog sto tisoč mark. Glavna pokrovitelja sta Merca-tor in HIT. Z brezplačno vožnjo z muzejskim vlakom v soboto in nedeljo pa so se v praznovanje in srebrni jubilej kamniških narodnih noš vključile tudi Slovenske železnice. In še dve sporočili prireditelja. Zvečer bodo za prijetno razpoloženje skrbeli na različnih krajih v mestu poznani domači ansambli. Vsi, ki boste porišli na prireditve, upoštevajte navodila redarjev in parkirajte na za to določenih krajih. Parkirišč so namreč prireditelji pripravili dovolj. A. Žalar Osrednje praznovanje bo 30. septembra in 1' oktobra, prireditve pa se bodo začele že v četrtek Mengeš, 7. septembra - Odbor za priprav' tretjega tradicionalnega Mihaelovega sejma, katerega je Janez Trdina takrat zapisal, da j' največji sejem na Kranjskem, je z delom začel *' spomladi. Dokončna pa je tudi odločitev, da Mihaelov sejem tudi v prihodnje osrednja priredit*' v občini Mengeš poleg tradicionalne Marele začetku leta. Na novinarski konferenci so prireditelji poudari'' da bo letos na sejmu še poseben poudari etnografsko folklornim znamenitostim in zanimivo* tim. Za različno in predvsem izvirno ponudb najrazličnejših izdelkov, brez običajnega kiča Jj tovrstnih prireditvah, pa bo poskrbelo 80 razsta^1 jalcev. Prijavljenih je sicer že več kot sto intej esentov, odbor pa bo izbrane obvestil do 1' septembra. Pri pripravi in izvedbi letošnjega zdaj že tradic'" nalnega Mihaelovega sejma, kjer je med glavni^ sopokrovitelji tudi Gorenjski glas, bo letos sodel^ valo več kot tisoč domačinov; to bodo predvsej gasilci, turistični delavci in člani Mengeške godP Glavne sejemske prireditve, o katerih bomo jj podrobno pisali, bodo 30. septembra in 1. oktobn Že v četrtek, 28. septembra, pa bodo odpf prenovljeno trimsko stezo na Gobavici. V pete* 29. septembra, bodo zjutraj odprli ocenjevanj razstavo malih živali, zvečer pa bodo nastop' Kamniški koledniki folklorna in dramska skupin* A. Žalar Z GORENJSKIH OBČIN MMMMMMKMMMMMMMM Sodobna cestninska postaja na Vršiču Človek po Luni hodi, mi pa čez Vršič ne moremo Občina bo v prihodnjem letu namestila na Vršiču sodobno cestninsko postajo in poskrbela, da bo Vršič Prozen tud j'P0*™' . . „ " _ J ... ... ____• ____:u__x^:u. ~n v**;*., «o t- B*> *#» r»h «»Hanii uvedbi morske. Ce že ne uorenici - Kranjska Gora, 7. septembra - Letos poleti, ko so avtomobili in avtobusi na našem najvišjem gorskem prelazu, Vršiču, napravih pravi prometni brezizhodni kaos - večkrat so ob odsotnosti voznika morali parkirane avtomobile premikati kar »na roko«, je občina Kranjska Gora na prelazu uvedla par- parkirnin veliko manj dela, saj se je ob vikendih na ozkem odseku ceste na primorski strani Vršiča redno dogajalo, da so bih majhni naleti ali trki osebnih vozil in prizadeti so kajpak klicali policiste. Le-ti pa so imeli do vrha Vršiča kar kakšni dve uri vožnje - da so ugotovili, da je pločevina malo odrgn kirnino. Poskrbela je, da so jena ali kako drugače rahlo bili ob vikendih na Vršiču poškodovana. fantje, ki so skrbeli za red in pobirali po 200 tolarjev za parkiranje. Fantje, člani športnega kluba VARPA, so se odlično izkazali in priznanje so jim izrekli celo prometni policisti z druge strani, Primorske. Prometni policisti so imeli prav zaradi prisotnosti teh pobiralcev V kranjskogorski občini nameravajo z ureditvijo Vršiča nadaljevati. Ne gre za to, da bi na Vršiču zaslužili s pobiranjem parkirnine - saj je v primerjavi s parkirnino v nekaterih naših turističnih središčih res simbolična - ampak zato, da je na Vršiču red. Da mislijo resno, se vidi tudi po njihovih načrtih: na Vršiču naj bi bila sodobna cestninska postaja za obe strani prehoda. Pomeni: če boste na Vršiču le tranzitni gost ali se boste ustavili za nekaj trenutkov, da uživate razgled, vam nobene cestnine ali parkirnine ne bo treba plačati. Če pa boste gost Vršiča in njegovih bližnjih vršacev za ves dan, potem boste pač plačali tudi parkiranje in varovanje svojega avtomobila. A ne z oderuško ceno, ampak primerno višino parkirnine, ki bo namenjena nadaljnjemu vzdrževanju ceste in prelaza. Ob sodobnem in računalniškem cestninskem sistemu na Vršiču ne bo prihajalo do nobenih zmed in tudi ne do nezadovoljstva obiskovalcev, ki se že ob sedanji uvedbi parkirnine niso pritoževali. Kljub temu da je množica obiskovalcev in občudovalcev res impresivna, saj se ob najbolj prometnih vikendih dnevno čez Vršič prepelje tudi do 1.000 avtomobilov in avtobusov! Vršič je v Triglavskem narodnem parku in v tem parku so nekajkrat razmišljah, da bi Vršič zaradi varovanja in ohranjanja narave - zaprli za promet in za obiskovalce uvedli majhne panoramske avtobuse. S takim razmišljanjem se občina Kranjska Gora ne strinja. Pravijo, da je vršiška cesta tranzitna republiška cesta in nujna turistična in življenjska povezava dveh regij: Gorenjske in Pri- I---- ~jr--- a. morske. Ce že ne Gorenjci -Primorci sploh ne bodo nikoli dovolili, da se Vršič prometno zapre, saj jim je najkrajša povezava z Ljubljano. Poseben problem in že kar slovenska folklorna znamenitost pa je zimska prevoznost Vršiča, saj se še danes šteje za pravi podvig, ko se mehanizacija prebije skozi sneg in plazove zimskega Vršiča. Na pragu 21. stoletja? »Človek po Luni hodi, mi pa čez Vršič pozimi ne moremo,« v šali pravi kranjskogorski župan Jože Kotnik in zagotavlja, da bo poskrbel, da bo Vršič pozimi prevozen, poleti pa sodobno prometno urejen ter dostopen domačim in tujim turistom. • D. Sedej Vlada je dopolnila "gobarska pravila" Inšpektor gobe lahko odvzame Na leto največ dva kilograma sušenih gob - Odkup le od 1. septembra do 30. aprila - Višje kazni za kršitelje Radovljica • Če so na ravninskem območju Gorenjske gobe vsaj malo pognale, tega po zatrjevanju gobarjev ni mogoče trditi za višjeležeče predele, kjer je zdaj za rast gob prehladno. To je tudi edini razlog, da gobarji še niso množično "napadli" Pokljuke, Jelovice, Mežakle in J^K* "gobarskih planot" in Jja za zdaj tudi inšpektorjem ni °'lo treba v akcijo. In ko se bo vreme otoplilo, bodo verjetno tudi na Pokljuki začele rasti gobe. Nabiralce naj spomnimo, da je slovenska vlada lani poleti sprejela uredbo o zavarovanju samoniklih gliv, po kateri je na vsem ozemlju Slovenije prepovedano nabirati sedemdeset vrst gob, prepoved za nabiranje vseh vrst samoniklih gob posebej velja za osrednje dele narodnih in regijskih parkov ter za naravne in gozdne rezervate, drugod pa posameznik v enem dnevu lahko nabere največ dva kilograma gob. Gobe je treba očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v košari in v drugi trdni embalaži. Slovenska vlada je ob koncu letošnjega julija "gobarska firavila" še nekoliko dopolni-a. Po tej uredbi je gobe dovoljeno odkupovati le od 1. septembra do 30. aprila, samo v tem času je tudi dovoljen izvoz svežih gob. Novo je tudi, da nabiralec lahko proda od-kupovalcu največ dva kilograma sušenih gob na leto (sušene gobe so desetkrat lažje od svežih) in da pristojni inšpektorji in nadzorniki lahko zase-žejo nabrane gobe in odredijo njihovo hrambo do odločitve sodnika za prekrške, če nabiralec nabere več kot trikratno dovoljeno količino gob. Po novem so višje tudi kazni. Za podjetja in samostojne podjetnike, ki odkupujejo, iznašajo in izvažajo gobe v nasprotju z določili uredbe, je zagrožena denarna kazen najmanj 500. 000 tolarjev (prej 100.000), za direktorje teh podjetij najmanj 50.000 tolarjev (prej 15.000), za nabiralce, ki posegajo po prepovedanih gobah, jih nabirajo na prepovedanem območju ali več, kot je dovoljeno, pa 50.000 tolarjev (prej 15.000). • CZ. Po sprejemu ureditvenega načrta za Ljubelj Zelena luč za Kozorogovo ploščad Tržič, 6. septembra • Predvidena gradnja razgledne ploščadi na Ljubelju je že nekaj časa čakala na sprejetje občinskega odloka o ureditvenem načrtu za to območje. Odlok je občinski svet na torkovem izrednem zasedanju sprejel, zato ni več ovir za izdajo gradbene dokumentacije. V zastekljeni Kompasov! stavbi bo približno 60 sedežev, od koder bo moč opazovati panoramo na vse strani. Priprava ureditvenega načrta za mejni plato Ljubelj je potekala od konca leta 1992, odlok pa je pravzaprav plod kar sedemletnega dela, je občinske svetnike seznanil Ignac Primožič iz urada za prostor in okolje občine Tržič. Po uskladitvi s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana občine, javni razgrnitvi prostorsko izvedbenih načrtov in uskladitvi pripomb so letošnje poletje zbrali še predloge uporabnikov prostora in kar 15 soglasij. Območje Ljubelja je namenjeno turizmu, športu in rekreaciji ter dejavnostim za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sisteme Zvez, je med drugim določeno z odlokom o ureditvenem načrtu. Na območju, ki obsega mejni prehod in hotelsko turistični kompleks, ohranjajo sedanje stavbe; med njimi so cestarska hiša, hotel Kompas, spodnja postaja žičnice na Zelenico, nekdanji vojaški objekt, brezcarinska prodajalna in mejni turistični servis. Kot nove gradnje so predvideli prizidek mejno turističnega servisa z razgledno ploščadjo, objekt mejnega prehoda, objekt za špedicijo, carino, menjalnico gostinstvo in javne sanitarije, prizidek spodnji postaji Žičnice z gostinskim lokalom, garderobami za smučarje in servisom opreme, restavracijo in igralnico kot samostojna prizidka k hotelu, parkirno hišo, apartmaje z lokali in "zeleniško gostilno" z apartmaji. Pripombe svetnikov so se nanašale predvsem na dostope do hotelskega kompleksa in stare ceste na nekdanji mejni prehod, osvetlile pa so tudi ekološko plat, od oskrbe z vodo in Čiščenja odplak do virov energije. Odlok so kljub nekaterim pomislekom sprejeli. Za dokončno kompletiranje urbanističnih dokumentov o urejanju Ljubelja tako manjka le še lokacijski načrt dostopne ceste na mejni plato. V odmoru za ogled zemljevida z novimi ljubeljskimi objekti je vodja MTS Kompas na Ljubelju Franc Neme napovedal skor-ajšni začetek izgradnje razglednika, imenovanega Kozorogova ploščad. Gre za podaljšek stavbe ob seaanji restavraciji v smeri smučišča. Ploščad na stebrih bo v celi etaži zastekljena, zato bo omogočala razgled na vse strani. Gostom bo na okrog 120 kvadratnih metrih namenjenih približno 60 sedežev, poleg lepega razgleda pa jim bodo tam na voljo tudi prve tunstične informacije o ponudbi Slovenije. Z gradnjo nameravajo začeti Že septembra, da bi pred zimo opravili opravili betonska dela in omogočili montažo objekta. Prve goste naj bi sprejeli na Kozorogovi ploščadi aprila prihodnje leto. ♦ S. Saje GORENJSKE KORENINE Biserna poroka v Vašah ML Vaše, 8. septembra - Natanko na današnji dan pred 60 leti sta se na Katarini poročila takrat 23-letna Marija Ceš-novar in 25-letni Gregor Dobnikar, oba doma na Katarini. Kmalu po poroki sta kupila hiško v Vašah pri Goričanah, jo obnovila, danes pa bosta v njej skupaj s hčerko, sinom, dvema vnukoma in štirimi pravnuki proslavila biserni jubilej skupnega dela in skrbi. Bila sta vajena trdega dela in skromnosti, saj je bilo pri Marija in Gregor Dobnikar v Vašah 35 pri Goričanah danes praznujeta biserni jubilej. Gregorju 14 otrok, pri Mariji Ra tudi za prste obeh rok. fajhuje in najtežje je bilo med drugo vojno, se spominjata. Gregor, sicer čevljar in jermenar po poklicu, je bil partizanski kurir. Marijo pa so Nemci prav zaradi Gregorjevega sodelovanja s partizani s sinom izselili na Bavarsko. Na vprašanje, kdaj jima je bilo doslej najlepše, pa sta povedala, da prav zdaj. Oba sta še vedno kar pri močeh in otroci ju redno obiskujejo. Marija še vedno rada bere, pa tudi radiu in televiziji se ne odreče. Gregorju, ki ima skromno pokojnino, pa tudi kuha ni neznana. Sicer pa skrbi za nabavo in obdelavo vrta. Biserni jubilej bosta proslavila skupaj s svojci danes (v petek) popoldne. Ob prazniku jima čestitamo tudi v Gorenjskem glasu in jima želimo predvsem zdravja. Pa na svidenje, če ne prej, spet čez pet let. • A. Žalar Ljubljana, 7. septembra - Sedem študentov Ekonomske fakultete je danes iz Ljubljane s kolesi krenilo na pot proti dva tisoč kilometrov oddaljenim Atenam. Kolesarski maraton, ki pod imenom Bike Aid poteka že tretje leto, ima dobrodelni cilj: letos želijo študentje na ta način zbrati denar, s katerim bo Lions klub z Bleda pomagal slepim in slabovidnim z Gorenjskega pri nakupu kombija za prevoz njihovih članov. V evropske prestolnice se tokrat podajajo že tretjič, bili so že v Barceloni in Carigradu, izkupiček akcije pa so namenili otrokom s cerebralno paralizo. Letos so jim ob odhodu iz Ljubljane zaželeli srečno pot dr. Dimitrij Rupel, ljubljanski župan, dr. Borut Rus, predsednik Lions kluba Bled in Hubert Verdnik z Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, pa tudi dekan Ekonomske fakultete, kjer študirajo. - • I).Z., foto: G. Šinik Jesenski sejem šolskih knjig Kranj. 8. septembra - Že spomladi sta Zveza društev prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj pripravila tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Vsako leto pa ga ponovijo tudi jeseni, ko tudi srednješolci že natanko vedo, kaj potrebujejo za šolo. Letošnji bo jutri, 9. septembra, od 9. do 17. ure v večnamenskem prostoru Dijaškega in Študentskega doma Kranj, Kidričeva 53 (pri Iskrinem Šolskem centru). Pri stojnicah z učbeniki bodo tudi svetovalci, ki bodo staršem, učencem in dijakom posredovali informacije v zvezi s šolskimi knjigami in njihovo veljavnostjo, predlagali pa bodo tudi višino cene rabljenim knjigam. • D.Ž. Učna delavnica Gozd Martuljek, 8. septembra - Ta teden poteka v Gozd Martuljku četrta mednarodna učna delavnica za zdravnike splošne medicine z naslovom Sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom. Med predavatelji so priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Trideset tujih in domačih udeležencev bo razpravljalo o odnosu in sporazumevanju med bolnikom in zdravnikom ter ocenjevanjem tega vidika dela pri izobraževanju študentov in pri lastnem izpopolnjevanju. Delavnica poteka v organizaciji in pod pokroviteljstvom Sekcije za splošno medicino Slovenskega zdravniškega društva, Medicinske fakultete v Ljubljani, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in Evropske akademije učiteljev v splošni medicini. Srečanje so finančno podprli Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvo za zdravstvo, občina Kranjska Gora in Številne farmacevtske tovarne in njihova predstavništva. Mednarodna učna delavnica je letos prva na to temo in ji bodo sledile Še delavnice v Bovcu, Postojni, Radencih in Ljubljani. Letos je izšel tudi priročnik Sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom izpod peresa domačih avtorjev. V Radovljici premalo komunalnih redarjev Na območju KS Radovljica imajo, vzlic v zadnjih letih številnih novih parkirišč, še vedno probleme s parkiranjem osebnih vozil. Največji nered je pred knjižnico, banko, ambulanto in pri hotelu Grajski dvor, da o pločnikih in zelenicah, ki so bolj ali manj vedno zasedeni s pločevino, niti ne govorimo. To najbolj ovira pešce, zlasti starejše in jposebno invalide. Poskusi, da bi zadevo rešili z nadzorom s komunalnimi redarji ne dajejo pričakovanih rešitev. Za celo občino Radovljica sta zaposlena le dva^ redarja in »~-----—---—j---- en koordinator. Dejansko je v mestu le en sam redar, ki seveda fizično ne zmore zadovoljivo opravljati svojo ničkaj hvaležno nalogo. Občinski svet bo moral slej ko prej upoštevati nevzdržno stanje na ulicah in drugih javnih površinah ter pri proračunskih razpravah imeti več posluha o tej problematiki. • JR REPORTAŽA Srečanje gorenjskih upokojencev Naj se sliši tudi glas upokojencev Poleg druženja in razvedrila so opozorili tudi na svoje težave in predstavili svoje zahteve državi Kamniška Bistrica, 7. septembra - "Javnosti, državi in bo zakonodaje oziroma institucijam moramo glasno povedati, kaj smo, kaj delamo zakona o pokojninah. Zahte-in kaj pričakujemo," je povedal predsednik Zveze društev vajo, da se pokojnine tekoče upokojencev Slovenije Vinko Gobec na včerajšnjem srečanju usklajujejo s plačami. Kar 16 gorenjskih upokojencev v Kamniški Bistrici. Blizu dva tisoč tisoč upokojencev prejema članov društev upokojencev iz vse Gorenjske se je udeležilo pokojnino, nižjo od 45 tisoč srečanja v prekrasnem okolju Kamniških Alp, največ tolarjev. Država je po Gobče-pozornosti pa je vzbudila skupina kranjskih upokojencev, ki vih besedah slab gospodar, je se je na pot iz Kranja podala kar s kolesi. zato zahtevajo, da naj pokoj- Upokojence je pozdravil predsednik kamniškega društva upokojencev Stane Sinčič, ki je bilo gostitelj srečanja, in župan Kamnika Tone Smolnikar. Največji aplavz pa je požel predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Opozoril je na aktualno problematiko, ki pesti upokojence. V Sloveniji jih je kar 455 tisoč in tako množični "nismo nepomemben partner v državi," je opozoril Gobec. V zadnjih petih letih se je upokojilo kar 104 tisoč delavcev, ki so s spiska podjetij prešli na spisek upokojenskega sklada. Gobec je očital državi, da zdaj njih obtožuje, da so "črna luknja, ker ima pokojninski sklad izgubo." Upokojenci želijo prispevati svoj del družbi in soustvarjati jutri, a za to potrebujejo socialno varnost in mir, je poudaril Gobec. Največ odobravanja je požel, ko je spregovoril o prejemkih upokojencev: "Pokojnina ni dar- upokojence, naj dobro premislijo, koga bodo volili prihodnje leto in komu bodo zaupali svoje interese. V kulturnem programu so nekatera društva predstavila del svoje aktivnosti. Tako so se med drugim predstavili pevski zbori upokojencev iz Predvidena sanacija Male Mežakle Občina Jesenice čaka na odobritev državnih sredstev Jesenice, 7. septembra - Deponija Mala Mežakla je v ožjem izboru za pridobitev sredstev za sanacijo, ki jih podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor. To so pred kratkim sporočili jeseniški občini, ki se je že v mesecu maju prijavila na republiški razpis. Upokojenci nočejo biti nepomemben partner državi. (Foto: Gorazd Šinik) ninski sklad ustanovi zavod, ki bo upravljal s sredstvi. V zvezi tudi podpirajo novi zakon o pokojninskem sistemu, ki pa mora biti pripravljen strokovno in dolgoročno. Na koncu Gobec je pozval ilo države, ampak zaslužena pravica, za katero smo delali od trideset do štirideset let." Predstavil je zahteve, ki jih upokojenci postavljajo državi. Tako zahtevajo spremem- Domžal, Kranja in Tržiča. Po uradnem delu srečanja pa so se mnogi podali še na pohod na Veliko Planino, saj so prav pohodniške sekcije med najbolj aktivnimi. • U. Peternel Peticija šolskemu ministrstvu Nezaželeni sosedje v Nedeljski vasi Kranj, 8. septembra - Vzgojni zavod Preddvor svo|o vzgojno dejavnost izza grajskih zidov seli v manjše stanovanjske skupine. Ena naj bi bila tudi na naslovu Nedeljska vas 9. Stanovalci te in še dveh sosednjih ulic na Mlaki nasprotujejo tem namenom, zato so že junija poslali peticijo Ministrstvu za šolstvo in šport. Pravzaprav so stanovalci Ne- zavod Preddvor stanovanje v deljske vasi, Zagrajškove ulice in Golniške ceste zaprosili za pojasnilo v zvezi z javnim razpisom, ki je iskal izvajalca za dobavo in montažo opreme v stanovanjskih skupinah, od katerih je ena predvidena tudi na Mlaki. Zahtevo s priloženimi 64 podpisi stanovalcev omenjenih treh ulic so, razen na ministrstvo, naslovili tudi na Vzgojni zavod Preddvor, na podjetje Domplan, krajevno skupnost Kokrica in na župana mestne občine Kranj, vendar doslej nanjo od nobenega naslovnika ni bilo odgovora. "Zanima nas, ali bo Vzgojni vrstni hiši Nedeljska vas 9 uporabljal kot stanovanje za svoje delavce ali za opravljanje vzgojne dejavnosti," so zapisali. "V primeru slednjega podpisani soglasno izjavljamo, da na tej lokaciji opravljanje tovrstne vzgojne dejavnosti ni primerno. Hiša je namreč vrstna in stoji na parceli, ki meri le 231 m. Torej ima minimalen vrt, nobenih parkirnih prostorov, nameščena je med prvo in tretjo hišo v vrstnem četvercu. Hiša je bila zgrajena na podlagi ožje lokacije za gradnjo stanovanjskih objektov in komunalnih naprav po zazidalnem načrtu za sosesko Mlaka II in je v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Iz tega sledi, da kakršnakoli druga dejavnost na tem mestu ni primerna. Če bi Vzgojni zavod Preddvor v vrstni hiši Nedeljska vas 9 nameraval opravljati svojo dejavnost, bi moral pridobiti ustrezna soglasja, med drugimi tudi soglasja sosedov." Sosedje bi poleg formalnega odgovora na svoje zahteve lahko dobili tudi kake informacije o tem, kdo prihaja v njihovo soseščino, saj bi to razblinilo morebitne predsodke, ki jih imajo o vzgojno motenih otrocih iz preddvors-kega doma. Ravnatelj tega doma Srečko Burkeljca nam je pojasnil, da ne gre za nikakršno posebno dejavnost, ki bi jo izvajali v hiši Nedeljska vas 9. Gre preprosto za skupino osmih otrok, starih 12 in 13 let, ki bi v hiši živeli kot družina pod nadzorom odraslega vzgojitelja. Ena tovrstna stanovanjska skupnost že drugo leto deluje v stanovanju na Kidričevi cesti v Kranju in imajo z njo dobre izkušnje. Več težav kot skupina zavodskih otrok v urejeni stanovanjski skupini lahko okolju povzroči problematična družina z očetom alkoholikom, je prepričan ravnatelj preddvors-kega zavoda. Dodaja še, da niso prvi, ki so naleteli na nasprotovanje soseske. Nekaj podobnega se je dogajalo med prebivalci Črnuške gmajne v Ljubljani, kjer zdaj Že deluje stanovanjska skupina nekega drugega vzgojnega zavoda. • D.Z.Žlebir Obvestilo: Č****7? Na Krvavcu bo kabinska Slnica v mesecu septembru 1995 > S$> £ obratovala po naslednjem voznem redu: - med tednom od 4.9. do 17.9. dvakrat dnevno: ob 7. in 15. uri - sobota, nedelja dne 9., 10., 16. in 17.9.1995 od 8. do 17. vsako polno uro, ■ od 18.9.95 dalje kabinska Slnica zaradi vzdrttvalnih del do nadaljnjega ne bo obratovala UCrAHTITK TEŽO TBLICB ŠUŠTARSKA NEDELJA TD TRŽIČ in TGT TRŽIČ URADNA TEZA TELICE 508 kg TELIC A- GLAVNA NAGRADA - stavni listek št. 565 1.-5. TOLAŽILNE NAGRADE: stavni listki št. 31,187, 344, 569, 625 Nagrade čakajo dobitnika v TGT Triič, tal.: 53-110. IZREDNA POSLOVNA PRILOŽNOSTI Zasebno podjetje v Kranju išče sposobnega poslovodjo (za vodenje več trgovin) ter več prodajalk. Pisne prošnje pošljite na naslov: Čreda d.o.o. Maistrov trg 2., Kranj, do 22. 9. 95 proizvodnja verig in vijakov, d.o.o., LESCE 64248 LESCE, Alpska c. 43 Telefon: (064) 7520 H. C, fax: (064) 752 401, 752 402 VERIGA, d.o.o., Lesce išče ponudnika za opravljanje rezkanja ali celovito izdelavo strojnih delov ali orodij. Možen tudi nakup orodjarskega rezkalnega stroja. Plačilni pogoji po dogovoru, s tem, da je kupnino možno poravnati tudi v obliki opravljenih strojnih ur. Morebitni interesenti naj vložijo ponudbe v 8 dneh na naslov Veriga, d.o.o., Lesce, Alpska c. 43, s pripisom "ponudba za rezkanje". Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Vse dodatne informacije so na voljo na telefonski številki (064) 752-245. Deponija Mala Mežakla se nahaja v bližini reke Save in reke Radovne, ki je pitna voda za radovljiško občino. Zato predstavlja potencialno ekološko nevarnost in njena sanacija je nujna. Občina Jesenice se je v mesecu maju prijavila na razpis Ministrstva za okolje in prostor, da bi dobila vsaj zagonska sredstva za začetek sanacije. Za prvo fazo sanacije bi bilo potrebnih okrog 200 milijonov tolarjev in država naj bi prispevala 30 odstotkov te vsote, to je od 60 do 70 milijonov tolarjev. Dokler občina ne dobi teh sredstev, tudi ne more zaprositi za nadaljnje kredite. Preostalih 70 odstotkov bosta namreč prispevali jeseniška in kranjskogorska občina. V prvi fazi sanacije bodo polovico smeti z buldožerji odrinili in zatesnili tla sklede, tako da izcedne vode ne bodo iztekale v podtalnico. Zgradili bodo posebne drenažne cevi, po katerih bodo izcedne vode odtekale v kanalizacijo in po njej v čistilno napravo. Meteorne vode pa bodo po posebnih kanalih odvedli v Savo. V tej prvi fazi bo urejena le polovica deponije, medtem ko bo v drugi fazi potrebno zgraditi še številne vzporedne objekte, kot na primer tehtnico, urediti pa bodo morali tudi cesto. Na jeseniški občini so povedali, da je bil izvajalec za sanacijo prve faze že izbran, saj je bila pogoj za pridobitev sredstev sklenjena izvajalska pogodba. Konkretnega imena izvajalca na občini še niso povedali, dokončen odgovor ministrstva za okolje o odobritvi sredstev pa pričakujejo še v tem mesecu. • U. Peternel OTOCaODBtf g0o©o©o Izvajanje gradbenih del, sanacije, vzdrževanja, gradbeni inženiring Savska cesta 34 (bivši INTEX), 64000 Kranj tel., fax 064/222-015, mobitel 0609-610-907 UNIOUE, d.o.o., razpisuje več prostih delovnih mest za: 1. MONTERJA ELEKTROINSTALACIJ 2. GRADBENI DELOVODJA 3. AVTOGENI VARILEC 4. STROJNI KLJUČAVNIČAR Pogoji razpisa: - pod točkama 1. in 2. je zahtevana 4. ali 5. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije - pod točkama 3. in 4. je zahtevana 4. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije Za vsa delovna mesta je možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek je stimulativen. Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. I* 1£. K> turizem, d.d. IZLETNIŠKA 44, 64260 BLED Objavljamo prosto delovno mesto KVKUHARJA Pogoji za sprejem: - V. stopnja strokovne usposobljenosti ustrezne smeri - zaželene so desetletne delovne izkušnje Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od dneva objave oglasa na gornji naslov. CENTER ZA SOCIALNO DELO JESENICE TITOVA 65, 64270 Jesenice Svet Centra za socialno delo Jesenice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva - opravljen strokovni izpit iz področja socialnega varstva Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa. Prijave je potrebno poslati na zgornji naslov, s pripisom "Za razpis". Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od poteka razpisnega roka. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. Center za socialno delo Jesenice Počasi, a zanesljivo, se bliža že šesta obletnica, odkar so problemi begunjskega Elana prodrli v javnost. Od takrat pa do danes je to ena od velikih slovenskih afer, ki kar naprej razburja. Vedno znova se namreč najde kdo, ki bodisi pogreva stara vprašanja (namigovanja) ah išče nove povezave. Prav slednjega gre več pričakovati ponovno v naslednjem letu, ko bodo politične stranke bile boj za oblast. Še vedno v prenekatero tančico odeta begunjska zgodba bo tako naravnost idealna za razkazovanje političnih mišic. A pustimo času čas - in politikom, naj si sami belijo glave -ter na kratko poglejmo za zidove slovenskega pravosodja. Kaj se je po kilometrih prelitega črnila od afere Elan tudi dejansko ohranilo ali drugače, kakšna je bila usoda več desetih policijskih kazenskih ovadb? Celotna zgodb se bo za sodnimi zidovi odigrala skozi osem primerov. Dva od teh sta pravnomočno že zaključena, za ostalih šest pa tačas njihovega konca ni moč niti približno napovedati. Aktualno stanje v gorenjskem pravosodju, v mislih imamo kadrovsko zasedenost, je namreč takšno, da se kazenski sodniki večinoma ukvarja-jo zgolj s pripornimi zadevami, ostali spisi pa čakajo. In če ne bo ustreznih zamenjav za odhajajoča Afera Elan: Razkrivamo sodno ozadje Sodba v imenu ljudstva! Od osmih primerov šele dva pravnomočno zaključena Pavel Koder iz Tržiča, nekdanji razvpiti Elanov finančnik, po šele eni zaključeni sodni obravnavi proti njemu v zadevi Elan, čaka na še šest sodnih pozivov. Njegov nekdanji šef, prav tako Tržičan, Uroš Aijančič, bo moral pred sodnike še dvakrat, očitno prvi, Id bo svoje početje v Elanu plačal z življenjem za rešetkami, pa Je nekdanji Elanov v. d. vodje prodaje plovU Anton Jeglič iz Podbrezij. Ljubljansko Višje sodišče ga je letošnjega maja kaznovalo s 7 meseci zapora. kranjska okrožna sodnika Antona Šubica in Marjana Pogačnika, bo zastoj še večji. 17. maja letos je ljubljansko Višje sodišče v zvezi s spornima kreditoma Urošu Aljančiču (3,5 milijona šilingov) in švicarskemu poslovnežu Mladenu Sirolu (3,2 milijona šilingov), oba sta denar prejela od celovške mera otresel, Koder pa je bil pogojno obsojen na 8 mesecev zapora. Kazen se ne bo izvršila, če kaznovani v naslednjih 3 letih ne stori novega kaznivega dejanja. Glavni del kranjske sodbe se je nanašal na prej omenjene milijone šilingov. Aijančič naj bi jih porabil za gradnjo luksuzne vile A Zatožna klop Od osmih primerov bo Koder na zatožno klop sedel sedemkrat, Uroš Aijančič trikrat, dvakrat Anton Jeglič, po enkrat pa: Julijana Ferk, Irena Peternelj, Stojan Lukanc, Silvo Poljanšek, Ivanka Blejc in Blaž Jakopič. Sodne številke Pri dosedanjih Elanovih sodbah so se na Gorenjskem izmenjali trije sodniki - Mitja Kozamenrik in Marjan Pogačnik po enkrat ter Anton Šubic dvakrat, obtožene so branili Ljubljančan Andrej Škrk (sedanji šef slovenske notarske zbornice), Radovljičan Primož Bajželj in Kranjčan France Goličič, državo pa sta skozi tožbe zastopala Anton Ribnikar trikrat in enkrat Samo Kavšek. Zveze slovenskih zadrug -odločilo, da zoper Aljančiča sodni pregon zaradi zastaranja ustavi, zoper Kodra pa del ustavi, del v Kranju izrečene sodbe (sodnik Anton Šubic) pa bistveno omili. V obuditev spomina: prvostopenjska sodba je Aljančiču naložila leto in pol zapora, Kodru pa 3 leta in 2 meseca zapora. Po pravnomočni sodbi se je nekdanji Elanov direktor tega sodnega pri- (stavba nad Tržičem, tik ob cesti za Ljubelj), Sirol pa naj bi denar potrošil v poslu z jadrniškim turizmom na Kubi. Maja, le dan po pravkar opisani sodbi, pa je ljubljansko višje sodišče izdalo še eno "Elanovo sodno odločitev". Nekdanjega v. d. Elanove vodje prodaje plovil in plastike Antona Jegliča, je spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja. Jeglič naj bi si dal od neke finske firme, ki je poslovno sodelovala z Elanom na svoj zasebni račun v Avstriji nakazati 150 tisoč šilingov. V Ljubljani so dejanje obsodili s 7 meseci zapora, kar je 3 mesece manj, kot se je glasil izrek prvostopenjske sodbe, ki jo je izrekel sodnik Marjan Pogačnik. Po naših neuradnih podatkih naj bi Jegliču prav v teh dneh vročili dokument, ki mu bo povedal kdaj in v kateri slovenski zapor se mora zglasiti. Prvostopenjsko sojenje sta že (šele) dočakala še dva Elanova primera. Zgodba z bianco menicami, kjer naj bi bila vključena nekdanja direktorica kranjske enote Beograjske banke Zdenka Piskernik in Pavle Koder je skozi Ljubljano vrnjena v ponovno sojenje. Tako je izničena sodba, ki jo je izrekel sodnik Šubic in po kateri naj bi šel Koder v Storžič - "pozabljena gora" V Slovenski zgodovini je planinstvo obravnavalo Storžič precej sramežljivo, odmaknjeno. Letošnja anketa Planinskega vestnika pa je v slovenskem gorskem svetu vrhov in gora izbrala Storžič kot tretjo najlepšo goro za Triglavom in Jalovcem. V svojem okolišu in soseščini Karavank - Kamniških Alp pa se je utrdil s prvim mestom. Storžič se je strokovno in znanstveno prvič obravnaval v letu 1758, ko se je na vrh povzpel takrat znani botanik Anton Scopoli. 1793 je nabiral rože botanik grof Franz Hohenwart. Storžič pa je bil tudi gora barona Zoisa, sicer pa predvsem prijazen kraj pastirjev in divjih lovcev. Letos mineva 60 let, ko so kranjski planinci na vrh Storžiča postavili 6 metrov visok macesnov križ. Junija 1935 sta ga na vrh gore spravila še danes živeči-, m 92-letni Franc Jalen in pokojni Mirko Brezar. Jalen pravi: "Do Rame (150 metrov pod vrhom) sva ga z Mirkom spravila prvi dan, nato sva ga dala v zavetrje, da ni bil tako viden, da ga ne bi kdo čez vrgel. Postavili pa smo ga naslednjo nedeljo. Fiksirali smo ga z jeklenicami in namestili tudi strelovod." Blagoslov križa vrh Storžiča je bil 19. junija 1935 ob 13. uri, opravil pa ga je dr. prof. Jaklič. Pred tem pa je bila ob 9. uri tudi otvoritev nove pastirske koče, ki jo je zgradila Agrarno pašna skupnost Bašelj. Kot pravi Franc Jalen, so plošče oziroma relikvije in mašna oblačila takrat dobili od "starega možička" -mežnarja pri mačenski cerkvi. Zginotje ah odstranitev križa z vrha Storžiča, tako trdno zasidranega meter globoko, ki ga tja do 1941. leta niti močni snegovi, snežne zastave niso uničile, je vprašanje zase. Bilo bi nekoristno razglabljanje in iskanje nestrpnosti, piše Franc Ekar, ki se je tudi pogovarjal s Francem Jalnom. zapor za 14 mesecev, Pisker-nikova pa za dva meseca manj. Ljubljana je svoje povedala tudi o "radovljiški sodbi", po kateri bi moral nekdanji Elanov finančnik odsedeti v zaporu 4 leta. Gre za sicer prvo "Elanovo sojenje"; ki je potekalo junija leta 1993 v Radovljici in ga je vodil sodnik Mitja Kozamernik, bistvo sodne zgodbe pa se je vrtelo okrog 13 Elanovih jadrnic in imena Mladena J. Sirola, ki ga sodišču ni uspelo priklicati kot pričo. Višji sodniki so razveljavili obso-dilni del "radovljiške sodbe" in potrdili oprostilni del -Koder je bil namreč v Radovljici spoznan za krivega treh kaznivih dejanj in oproščen dveh. Štirje "Elanovi kazenski primeri" pa dobrih pet let od razkritja afere, mimogrede - v preiskavo sta bila intenzivno vključena Jaka Demšar, sedanji šef oddelka za gospodarski kriminal pri notranjem ministrstvu in Pavo Ivankovič, sedanji direktor Gasparijevega urada za igralnice - sploh še niso prišli do sklica glavne obravnave. Koder naj bi bil, tako vsaj trdi obtožnica, zlorabil svoj položaj v primeru 50 tisočih Franc Jalen Franc Jalen, po poklicu mizarski mojster, ki živi v Kranju, je član Planinskega društva Kranj od 1926. leta. Je pravi ljubitelj Storžiča. V Storžičevo Kališče je zašel že 1930. leta. Takrat je nočil v pastirski kamnjači, zgrajeni verjetno še v časih Valjavca. Sicer pa je bil strasten smučar, planinec, kolesar... 1932. leta je šel iz Kranja s kolesom v Chamo-nix, Zermatt, Grossglocken, se povzpel na vrhove Matter-horna, Mont Blanca, pozimi pa na Stroržič. To so bili takrat spoštovanja vredni podvigi. France je na Kališču (1932) zgraidl lastno brunarico, bil je na Kališču ob ustanavljanju kokrškega odreda. Pogorelo brunarico je po vojni spet obnovil. Pred začetkom petdesetih let pa je s takratnim vodstovm PD določil sednajo lokacijo doma na Kališču. Ko pa so se začele gradnje na Š.markjetni in Krvavcu, se ni več udeleževal srečanj in sestankov v PD. Ni se strinjal s takratnim početjem. Velja pa se danes spomniti nekaterih njegovih podvigov. To je na primer Jalnova pot od potoka Suha prek Borovelj in "frate" na Kališče. Po njej so vozili tovor med gradnjo doma na Kališču... Franc Jalen s sinom Francetom je 1949. leta opravil pokop Ručigaja in Vodopivca, partizana, ki sta bila ustreljena v Bašeljskem sedlu 13. julija 1942. Športna srenja v Kranju ju je v 70 letih izbrala za priznanje Športnikom. Žal za njun grob niso skrbeli. Skrbeli so zanj Jalen in planinci. Še zdaj... Jalen tudi ve, da je nekje na Kališču zakopana zlata moštranca. "Iskal sem jo. Kot je povedal Žerovnik, bi morala biti zakopana nekje mark, ki naj bi šli košarkarjem Olimpije, skupaj z nekdanjim direktorjem splitske banke Franjom Mitro vičem pa naj bi sedel na zatožno klop zaradi neupravičenega sprejemanja (dajanja) daril oziroma zlorabe položaja. Vsi dosedaj omenjeni še odprti "Elanovi sodni primeri" se bodo prvostopenjsko sodno zaključevali v Kranju, radovljiško okrajno sodišče pa se bo spoprijelo z dvema. Aijančič in Koder naj bi po obtožnici povzročila stečaj Elana. Svoje mnenje o tem že pol leta pripravlja eden od sodnih izvedencev finančne stroke, po naših neuradnih informacijah pa naj bi spis pred tem (neuspešno) dolgo časa že ležal pri enem njegovih kolegov. Prvi sklic glavne obravnave pa čaka tudi po številu obtoženih najobsežnejša Elanova zadeva. Gre za stanovanjske kredite, ob Aljančiču in Kodru pa bodo na zatožno klop sedli tudi Anton Jeglič, Silvo Poljanšek, Stojan Lukanc, Julijana Ferk, Irena Peternelj, Ivanka Blejc in Blaž Jakopič. Vse to seveda nima neposredne povezave s sedanjim Elanom, ki je še vedno v večinski hrvaški lasti. Po lanski 10,5 milijonski izgubi v markah (čeravno so sodbe nekaterih poznavalcev o tem različne) bi sosedje, tako naši dobro obveščeni viri, Elan takoj prodali. Če bi le bil resen kupec, pri čemer bodo po popolnem polomu z albanskim Američanom Frankom Kadrio verjetno le malce bolj pozorni. Bo mogoče 50 let staro begunjsko podjetje le prišlo spet v slovensko last? Vine Bešter pod Bašeljskim sedlom z Jezerske strani. Bila je last lomske cerkve, do danes pa je še nihče našel..." Na Jalnovi koči je bila tudi plošča Obveščevalna točka GRS. Najbolj poznano ob pomoči iz tistih časov pa je reševanje Tineta Prinčiča, ki ga je plaz odnesel čez skale 1000 metrov v globino. Preživel je, našla in rešila pa sta ga Franc Jalen in Lojze Furlan -Strah. Franc Ekar, po katerem smo precej skrajšano povzeli zapis o Francu Jalnu, je ob koncu zapisal: Naj bo to apel, da bi se kar največ zamolčanih in prikritih stebrov slovenskega planinstva obelodanili. • Pripravil A. Žalar Kratkoročna posojila z devizno klavzulo V SKB banki nudimo občanom in obrtnikom kratkoročna gotovinska posojila. • Letna obrestna mera: - če sodelujete z banko: D + 11 % - če ne sodelujete z banko: D + 12 % • Rok vračila: do 1 leta. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na Zelenem telefonu: 080 15 15. 0$ SKB BANKA D.P. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V avli Občine Kranj je na ogled prodajna razstava Slikarji za Prešernovo mesto. Vbistroju Sonce v Stražišču je na ogled razstava slik akad. slikarja Vinka luška. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava jedkanic akad slikarja Milana Batista. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. Podaljšano do 24. septembra. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je s 4. septembrom odprta od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16. ure ter v nedeljah od 11.30 do 16.00. Sobote zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Janeza Založnika. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V mini galeriji Občine Sk. Loka razstavlja Eduard Marušič izrazno fotografijo z naslovom Utrinki istrskega kamna. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje. V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem. V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. V galeriji Smuk v Retnjah je na ogled razstava Ododpadkov do umetnine. Od odpadka do umetnine LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA ABONMA SEZONA 1995/96 Repertoar: LOŠKI ODER Agatha Christie: MIŠELOVKA, režija: MATIJA MILČINSKI EG GLEJ & GRAPEFRUIT COMPANY Iztok Lovrič: AFERA POUHN KUFR, režija: IZTOK LOVRIČ PDG NOVA GORICA Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA, režija: VITO TAUFER ali Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA režija: JASA JAMNIK SNG DRAMA LJUBLJANA John Osborne: OZRI SE V GNEVU, režija: AXEL BAGATSCH SLG CELJE Drago Jančar: HALŠTAT, režija: FRANCI KRIŽAJ ali Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija: FRANCI KRIŽAJ Gledališče si pridržuje pravico do morebitne spremembe programa. CENA ABONMAJA ODRASLI: 6.600,00 SIT UPOKOJENCI: 6.000,00 SIT ŠTUDENTI IN DIJAKI: 5.000,00 SIT Možnost plačila v dveh obrokih. VPIS 11. do 13. SEPTEMBER - stari abonenti 14. do 16. SEPTEMBER - novi abonenti PISARNA GLEDALIŠČA PONEDELJEK - PETEK: od 10. do 16. ure SOBOTA: od 9. do 13. ure Informacije po tel.: 620-850 F1NGA INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 25 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnilil Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! BOGASTVO, SKRITO V BISTRICI Rctnje pri Tržiču - Ves september je v priložnostni galeriji, ki deluje v okviru gostišča Smuk v Retnjah pri Tržiču, na ogled razstava skulptur, ki so jih umetniki ustvarili iz kosov lesa, naplavljenega iz Tržiške Bistrice. Pobudo za razstavo in dodelavo kosov lesa, ki so že sami po sebi izjemno zanimivih oblik, je dal lastnik gostišča, Simon Smuk. Razne lesene, kovinske in druge odpadke je po bregovih Tržiške Bistrice zbiral že dolga leta. Tist, ki so se mu zdeli likovno, oblikovno ali kako drugače še posebej zanimivi, takšni, ki jih sta jih do vznemirljivih oblik razjedla voda in sonce, so v njem in mnogih likovnih umetnikih vzbudila še posebno zanimanje. Nekaj jih je, na podlagi razpisa v Društvu likovnih umetnikov Slovenije, povabil k sodelovanju. "Ker pač živim tukaj, ves čas opazujem, kaj vse je naplavila Tržiška Bistrica. Nekateri kosi lesa so se mi zdeli še posebej zanimivi - zaradi oblike, ki je spominjala na človeško telo, na žival, zaradi površine, in podobno. Material sem zbiral dalj časa, nato pa sva skupaj s kiparjem in slikarjem Nikola- Bazoviške žrtve PRVI SPOMENIK PROTI FAŠIZMU NA SVETU Vsako leto se v začetku septembra na bivšem kranjskem pokopališču - danes Prešernovem gaju organizira skupna komemoracija primorskih Slovencev in Kranjčanov v spomin Vladimirj a Gc na Gortana in bazoviške žrtve. Z rapallsko mirovno pogodbo med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ie novonastala država na zahodu izgubila velik del ozemlja, ki je bil poseljen s Slovenci in Hrvati. Po frihodu fašistov na oblast se je začelo preganjanje Slovencev v ulijski krajini, ki je doseglo enega od svojih vrhov leta 1927 z ukinitvijo vseh slovenskih društev in organizacij. Začelo se je sistenatično poitaljevanje slovenskega življa na Primorskem in delu Notranjske. To raznorodovanje je bilo povezano še s fizičnim nasiljem, kot tuid materialnim uničevanjem slovenske imovine oziroma društvenega premoženja in prostorov. Fašistična raznarodovalna politika in pritiski, ki so jih izvajali nad Slovenci je številne, predvsem mlade prisilila, da se odločili za beg preko meje. V Kranju se je v dvajsetih letih gradila velika industrija, ki je omogočala zaposlovanje nove delavne sile. Tudi v Kranju je nastala zelo močna kolonija primorskih emigrantov, ki v začetku niso bili povezani, septembra leta 1929 pa so na iniciativo Draga Žerjala ustanovili društvo Zarja. Zaradi šestojanuarske diktature ali kot se je uradno reklo kraljeve samovlade, se društvo ni moglo uradno registrirati. Oblast je vedela za njihovo delovanje, toda ni povzročala nobenih težav. Veliko zaslug za to je imel kranjski sreski načelnik, ki je bil po rodu iz Sežane. Z umilitvijo ukrepov so bila dovoljena tudi nepolitična društva. V društvo Zarja je bilo včlanjenih 198 članov, deloval je 28 članski pevski zbor, organizirali pa so si tudi delavsko menzo. Kljub temu da se je društvo Zarja štelo za nepolitično, so člani stalno spremljali dogajanja v Julijski krajini in sledili italijansko-jugoslovanskim odnosom, saj so bili v pretežni meri politični emigranti, vendar vsaj v prvem obdobju niso politično delovali. Kot protiutež fašističnemu nasilju je bila leta 1927 ustanovljena tajna organizacija Borba, v katero so se povezovali Slovenci in Hrvati. Na območju Istre in Julijske krajine so izvedli več akcij, sama organizacija je bila razdeljena na srenje. Fašistične oblasti so oktobra 1929 uprizorile proces v Puli in obsodile na smrt Vladimirja Gortana, ki je bil 17. oktobra 1929 v Puli tudi ustreljen. Člani društva Zarja so na dan usmrtitve pripravljali v Kranju demonstracije pred Narodnim domom, vendar jih je žandarmerija pregnala. Kljub temu procesu so člani tajne organizacije Borba nadaljevali z akcijami. Fašistična policija je poleti 1930 azkrila tržaško in goriško organizacijo Borbe in v tako imenovanem tržaškem procesu, ki je trajal od 1. do 5. septembra 1930 je štiri člane Borbe obsodila na smrt (Zvonimir Miloš, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič in Lojze Valenčič). Dvanajst obtoženih je bilo bosojenih na dolgotrajne zaporne kazni, dva pa sta bila oproščena. Smrtne kazni so bile izvršene že dan po razglasitvi sodbe. Ob poostrenih varnostnih ukrepih so jih prepeljali na rob bazoviškega gozda in jih 6. septembra zjutraj ustrelili, jih naložili v krste ter pokopali. Za njihove grobove se je izvedelo šele leta 1945. Med člani društva Zarja ie zelo mučno odjeknila vest o procesu, še bolj pa o usmrtitvah štirih rojakov, saj so bili nekateri člani Zarje s pokojnimi povezani v organizaciji Borba. (Zvonimir Miloš in predsednik kljuba Zarja Drago Zerjal sta bila sošolca in prijatelja.) Povezanost je bila tako močna, da so že za dan mrtvih leta 1930 na kranjskem pokopališču pripravili komemoracijo. Za to priložnost so postavili leseno piramido ovito z žico, kar naj bi simboliziralo trpljenje zasužnjene Primorske. Po tej komemoraciji so začeli zbirati prostovoljne prispevke za izgradnjo kamnitega spomenika. Prispevali so vsi člani društva Zarje, spomenik pa je bil narejen po načrtih Karla - Draga Žerjala, ima obliko piramide z odsekanim vrhom, kar simbolizira okrnjeno domovino. V sredini je bronasta plošča z imeni Vladimirja Gortana in bazoviških Iunakov. Lokacijo za spomenik so določili na dokaj neuglednem delu sanjskega pokopališča, vendar tedanja cerkvena in posvetna oblast ni delala večjih težav. Na dan mrtvih leta 1931 je bil spomenik že dokončan. Preživel je tuid nemško zasedbo, saj je Stanko Završnik leta 1941 odstranil ploščo z imeni, ki so jo po letu 1945 ponovno vstavili. Literatura: Drago Žerjal: Spomini in razlage, Trst 1990; Vekoslav Špranger: Bazoviški spomenik, Trst 1965; Lavo Čermelj: Ob tržaškem procesu 1941, Ljubljana 1962; Karel Makuc: Prvi spomenik žrtvam fašizma, Kranjski zbornik 1985 • Franc Bencdik jem Lehrmanom prišla na idejo, da bi iz tega nastalo kaj več kot navadne male ikebane. Z društvom Likovnih umetnikov Slovenije smo se dogovorili za sodelovanje, objavili smo razpis, na katerega se je odzvalo veliko število umetnikov. Izbrali smo tiste, ki so se s podobno tematiko že ukvarjali. Tri smo povabili, da po svojih zamislih ustvarjajo kar tukaj," je povedal Simon Smuk. V Retnjah so tako nekaj dni v avgustu iz lesenih odpadkov ustvarjali umetnine Jože Vrščar, Jože Zaje in Renata Bovhan, svoja dela pa so za razstavo poleg njih prispevali še Niko Lehrman, Stane Jarm in Alenka Vidergar. Pobudnik projekta, Simon Smuk pravi, da si je razstavo ogledalo že veliko ljudi. Nekaj jih je prišlo prav zaradi tega, drugi mimo grede, ob obisku gostišča. "Nastala dela so lepo vključena v okolico in lokal, zato smo se odločili, da tokrat delamo le z lesom in nikakor ne s kakšnimi umetnimi materiali, ki jih seveda reka naplavi največ. Načrtujem, da bis podobnimi razstavami nadaljevali, prihodnje leto morda s kakšnim drugim izhodnim materialom. Tega vsekakor ne bo zmanjkalo, Bistrica ga vedno dovolj naplavi." Ob reki so namreč v preteklosti stale številne ko-vačnice, mlini, žage in topilnice železa. Tem časom je posvečen tudi manjši kovaški muzej, ki so ga letos odprli ob gostišču Smuk. Obiskovalci si tam lahko ogledalo zanimivo zbirko kovaškega orodja in izdelkov. Razstava "Od odpadka do umetnine" je na ogled še ves september. "V Tržiču so jo sprejeli z velikim zanimanjem," pravi Simon Smuk, "ker je originalna, drugačna. In prepričan sem, da jo bo zato, ker ni v klasični galeriji, temveč ob gostišču, videlo še precej več ljudi kot bi jo sicer." • M. Ahačič, foto: Gorazd Sinik Vilenica 95 NAGRADA ADOLFU MUSCHGU Mednarodno nagrado Vilenica podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za izjemne dosežke v poeziji, pripovedništvu, dramatiki, esejistiki, ki nastajajo v srednjeevropskem kulturnem prostoru in s posebno estetsko prepričljivostjo izražajo čoveške in kulturne izkušnje narodov od Baltika do Jadrana, od Berna do Beograda. Letošnji nagrajenec je švicarski pisatelj Adolf Muschg. "V svojem opusu ne preizkuša le švicarske demokracije, marveč vso družbo; navidezno demokratičen sistem razgalja kot protisloven. Muschgov pogled secira pasti demokracije, ki so še posebej vidne v majhnih, zaprti političnih sistemih; njegov diskurz predstavlja vir razmišljanja tudi nastajajočim mladim demokracijam. Sodi k avtorjen z budnim očesom za svoj čas in poskuša zgodovino razložiti s pomočjo jezika, vedno znova izhajajoč iz sebe samega, iz svojih stališč do nje. Jezik - Muschgova nemščina velja kot nabolj niansirana med njegovimi švicarskimi kolegi - je zanj kristalizacijska točka, nenehni vir razglabljanja o osebnem in hkrati o splošnem," je zapisano v obrazložitvi letošnje nagrade Vilenica 95. Prireditev Vilenica 95 tudi letos poteka od 7. do 10 septembra po preizkušenem programu: štiri dni se bodo srečevali številni literarni umetniki, bivši nagrajenci, uredniki in založniki iz Evrope ih od drugod. In ker se za Vilenico zanimajo tudi pesniki in pisatelji, ki ne prihajajo iz srednje Evrope, so se organizatorji odločili, da jih letos povabijo na recital pred slovesno podelitvijo nagrade. V tem Cesniškem uvodu pred nedeljsko zaključno prireditvijo odo sodelovali pesniki iz Čila, Islandije, ZDA, Argentine in Anglije ter slovenski pesnik Tomaž Šalamun. Na literarnem disputu se na letošnji Vilenici razpravlja o tem, ali pisatelj potrebuje svet, ki njega ne potrebuje. Prireditevlji pričakujejo živahno razpravo. Tudi tokrat pa bo mednarodna žirija kritikov in publicistov izbrala najboljši prispevek, objavljen v publikaciji Vilenica 95, in avtorju podelila priznanje Kristal Vilenice 95. V letošnjem zborniku je predstavljenih 36 avtorjev, večina iz generacije, rojene v petdesetih in šestdesetih letih, nekaj celo v zgodnjih sedemdesetih. Po prepričanju organizatorjev je namreč prireditev že taku utrjena in priznana, uveljavljena in odmevna mednarodna kulturna manifestacija, da ni več potrebno, da na nje sodelujejo samo resnično uveljavljeni avtorji. "Čas je, da se začne koreniniti tudi v prihodnost, zato vabimo mlade avtorje, ki so v svojih nacionalnih okoljih opozorili nase in bili deležni tudi že prvih nagrad," pravi Veno Taufer. Že deseto Vilenico obeležuje tudi poseben zbornik z naslovom Vilenica Desetnica, ki je sestavlen iz prispevkov vseh triinšestdesetih slovenskih avtorjev, ki so sodelovali v dosedanjih Vilenicah. Prispevki so izšli v tujih prevodih. • M. A. NOVI MODEL LANTRA NOVI MODEL LANTRA NOVI MODEL LANTRA HYUNDAI ROVER SUBARU NOVA LANTRA že od 24.700 DEM UGODNO ACCENT že od 17.500 DEM UGODNO KOMBI že od 25.600 DEM SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO, KREDIT, LEASING, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER JANEZ KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur; tel. 064/41-573 STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU (V OBČINI) KRANJ 16. RAZPIS ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI - OBRTNIKIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH na območju Območne obrtne zbornice Kranj, iz sredstev za leto 1994/1995 1. RAZPISANA VREDNOST POSOJIL JE 15.000.000 SIT Posojilo se razdeli na osnovi prednostnih list za: - novogradnjo, - adaptacijo, rekonstrukcijo in revitalizacijo, - nakup etažnega stanovanja. 2. POGOJI VRAČANJA POSOJILA: • najdaljša doba vračanja je dvajset let - višina letne fiksne obrestne mere, brez revalorizacije je 9 % letno. Obrestna mera, ki je določena z razpisom in s pogodbo, se po poteku petih let za neodplačani del posojila poviša na višino eskontne stopnje Banke Slovenije. Najnižja anuiteta je 7.500 SIT mesečno. Vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo. Po sklepu predsedstva stanovanjskega sklada z dne 7. 9. 1993 in 21. 12. 1993, bo predsedstvo v primeru bistvenega znižanja obresti (inflacije) v času pred potekom petih let, znižalo obrestno mero in dotedanje višje plačilo obresti kreditojemalca upoštevalo kot odplačilo glavnice. 3. INFORMACIJE IN SPREJEMANJE VLOG: Stanovanjski sklad delavcev v samostojnem osebnem delu (v občini) Kranj, Slovenski trg 3, Kranj, Delavski dom (vhod nad menjalnico VVilfan), v prvem nadstropju. Uradne ure vsak ponedeljek in petek od 9. do 14.30 ure in ob sredah od 9. do 16.30 ure, (tel.: 064 224-560) OD 13. SEPTEMBRA 1995 DO VKUUČNO 27. SEPTEMBRA 1995. Celoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada, Slovenski trg 3. in Območne obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1. Kranj, 5. septembra 1995 predsednik skupščine: Milan Gašperšič I. r. VABI K VPISU - 1. letnik visoke upravne šole - v 2. semester 1. letnika in v 2. letnik po starem visokošolskem programu upravne dejavnosti - 3-letni program gostinska dela - usposabljanje z delom v gostinstvu - osnovna šola za odrasle - BREZPLAČNO - programi usposabljanja po V. stopnji: računovodja, poslovni sekretar, vodenje poslovanja v manjših podjetjih Tečaji tujih jezikov: - angleščina (1.-5. st.) - nemščina (1.-5. st.) - italijanščina (1.-5. st.) - nemščina, angleščina za gostince, trgovce, tajnice - angleška, nemška konverzacija - tečaj slovenskega jezika za tujce LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265 - slikanje na steklo - knjigovodstvo za majhna podjetja (osnovni in nadaljevalni tečaj) - strojepisje na računalniku - računalniško usposabljanje - priprave na sprejemni izpit na: FAGG - arhitekturo in Likovno akademijo slikanje na svilo šivanje in krojenje soočanje s stresom retorika za vsakogar študijski krožki PRLJAVE m INFORMACIJE po tel. 715-265 ali osebno v tajništvu Ljudske univerze Radovljica, Linhartov trg 1, Radovljica OBČINA BOHINJ Triglavska 35 64264 BOH. BISTRICA razpisuje prosto delovno mesto: REFERENT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI za opravljanje nalog na področju družbenih dejavnosti v občinski upravi občine Bohinj Pogoji za sprejem: - višja izobrazba (VI. stopnja) družboslovne, pravne, upravne ali ekonomske smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - poznavanje dela z računalnikom - pogoje, ki jih določa 4. člen zakona o delavcih v državnih organih Z izbranim kandidatom bo Občina Bohinj sklenila redno delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja šest mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA BOHINJ, Triglavska 35, 64264 Boh. Bistrica (za razpis na delovno mesto). S kandidati bo opravljen razgovor, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po razgovoru. JELOVICA lesna industrija, p.o., škofja Loka, Kidričeva 58 na podlagi sklepov delavskega sveta podjetja objavlja ponovno javno dražbo za PRODAJO NEPREMIČNIN 1. DEL POSLOVNIH OBJEKTOV V KRANJU, PARTIZANSKA C. 26 - štirietažni upravni objekt v skupni površini 213,94 m2 - dvoetažni proizvodni objekt v skupni površini 410,9 m2 - proizvodni objekt v nadstropju površine 209,95 m2 - pripadajoče zemljišče površine 888 m2 II. ZEMLJIŠČE Z LOPAMI V KRANJU, NA PARTIZANSKI CESTI - štiri lope v skupni izmeri 255,22 m2 - zemljišče v skupni izmeri 2634 m2 POGOJI DRAŽBE SO: -1. Izklicna cena na dan objave znaša - za nepremičnine pod točko I. - 28,700.000,00 SIT - za nepremičnine pod točko II. - 17,300.000,00 SIT 2. Na javni dražbi lahko sodeluje pravna ali fizična oseba. Dražitelj mora pred začetkom javne dražbe komisiji predložiti pisno pooblastilo in izpisek iz sodnega registra, če je pravna oseba, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu RS. Vsak udeleženec mora predložiti tudi dokazilo o plačilu varščine. 3. Ponudnik se mora o ponudbi izkazati s plačilom varščine v višini 10 % izklicne cene, ki jo plača na žiro račun podjetja Jelovica št. 51510-601-16086, s pripisom "za javno dražbo" ali pa neposredno pred dražbo pri blagajni na sedežu podjetja. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vštela v plačilo kupnine, drugim udeležencem pa bo podjetje varščino vrnilo v treh dneh po dražbi, brez obresti. 4. Nepremičnine bo kupec moral plačati ob podpisu pogodbe (za del kupnine je možen dogovor o odlogu plačila). Davek in stroške prenosa lastništva nosi kupec. 5. Pogodbe z najboljšimi ponudniki bodo sklenjene v roku osem dni po končani javni dražbi. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe oz. ne bo plačal kupnine, bo pogodba razveljavljena, plačana varščina pa zadržana. 6. Podrobnejše pogoje in informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 064/61-30 - Jelovica, g. Janez Malovrh in se dogovorijo za ogled nepremičnin. 7. Nakup se opravi po principu "videno - kupljeno", prodajalec kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bo upošteval. 8. Javna dražba se bo začela na sedežu podjetja Jelovica dne 26. 9. 1995 ob 9. uri v sejni sobi podjetja. Glasov izlet za bralke in bralce Vabljeni na jesenski Zagrebški velesejem Za bralke in bralce Gorenjskega glasa v sodelovanju z upravo Zagrebškega velesejma organiziramo enodnevni avtobusni izlet v Zagreb prihodnjo soboto, 16. septembra. En dan bo komajda dovolj za ogled jesenskega velesejma v Zagrebu, ki ga je čisto zares škoda zamuditi. Nekaj podatkov o letošnjem 71. mednarodnem velesejmu, ki obsega 130 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov: 2554 razstavljalcev iz 48 držav, med njimi 175 slovenskih podjetij in med temi skoraj petina gorenjs- kih; na tokratnem velesejmu je Slovenija država partnerica. Zgolj na maloprodajnem delu Zagrebškega velesejma letos sodeluje več Kot 200 razstavljalcev s področja kmetijstva in gozdarstva, prehrane, embalaže, široke porabe, tekstila, kemije, kovinske industrije in strojegradnje, gradbeništva ...Za obiskovalce so pripravili modne revije (vsak dan ob 16.30), na- gradno žrebanje vstopnic in atraktivno tekmovanje "Velese-jemski zadetek". Cene izleta: 2.500 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa le 2.100 tolarjev. Za vse naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino je cena 1.900 tolarjev. Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom Vam (tudi na izletu) ne bo dolgčas! Glasov avtobus na Zagrebški velesejem bo odpeljal ob 6.00 uri z Jesenic, spotoma ustavil Glasovcem v Žirovnici, Lescah in Radovljici, ob 7.00 bo odhod iz Kranja. Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Zoisov 1 v Kranju/. Za septembrski Glasov izlet na Veliki Klek (Grossglockner), ki bo v ponedeljek, 18. septembra, prijav ne sprejemamo več! O KIDRIČEVA 55, ŠKOFJA LOKA K A TERM Tamar Tel.: (064) 634 - 466 Fax: (064) 631 - 235 Kaminske peči Lokaterm odlikuje klasična skandinavska, a zato duhu časa in prostora zelo primerna oblika. So izjemno učinkovite, varčne, dostopne in prijazne okolju. Vse modele izdelujemo v skladu z najsodobnejšimi tehnično-funkcionalnimi in estetskimi spoznanji. Peči so testirane na nemškem inštitutu DKM v Neukirchen - Vluynu in imajo DIN - GS certifikate. Namenjene so ogrevanju celotnih stanovanjskih enot in vikendov preko cele zime, ali pa ogrevanju bivalnih prostorov v prehodnem obdobju. Peči so različnih oblik, in sicer so pravokotne oblike v črni barvi ali obložene s keramično oblogo različnih barv, polokrogle oblike, kupolaste oblike ali pa so prilagojene za postavitev v kot prostora. PECE LOKATERM -VIR UDOBJA 11% DOMAČNOSTI NE ZAMUDITE.' JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM 11.-17.9.1995 Najpomembnejši pregled gospodarstva v tem delu Evrope, kjer na 130.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora sodeluje več kot 2.300 razstavljalcev iz 49 držav. Predstavitev najnovejših dosežkov hrvaške in svetovne industrije: prehrana, embalaža, kmetijstvo in gozdarstvo, široka poraba, gradbeništvo, promet in zveze, kovinska industrija, strojegradnja, kemija, itd. SLOVEMJA - DRŽAVA /MKTVER inter tekstil Mednarodni sejem tekstila in spremljajoče industrije. Predstavitev in sklepanje dogovorov za kolekcije pomlad/poletje '96. ZAGREB ART FAIR Predstavitve likovnih in umetniških del. VVORLD TRADE CENTER ZAGREB SVETOVNI TRGOVINSKI CENTER ZAGREB SLAVNOSTNA OTVORITEV TRADE MART-a ZAGREB - stalne prodajne razstave hrvaških izdelkov, namenjenih izvozu 12. 9. ob 9.30, paviljon 8 a/l. nad. Odprto: 9. - 18. ure Cene vstopnic: celodnevna 50 HRK obisk po 13. uri 20 HRK trajna vstopnica 200 HRK dijaki, upokojenci, vojaki po 13. uri 15 HRK SPREMLJAJOČE STROKOVNE POSVETE * Hrvaški gospodarski forum '95 - pogovor gospodarstvenikov s predsednikom vlade Republike Hrvaške, 12. 9. ob 10. uri, Kongresna dvorana * Posvet "Gospodarstvo - Hrvaška in svet", 12. 9. ob 16. uri, Kongresna dvorana * Predstavitev slovenskega gospodarstva Okrogla miza "Kmetijstvo in godzarstvo", 13. 9. ob 16. uri, dvorana Vis Okrogla miza "Turistično gospodarstvo", 14. 9. ob 10. uri, dvorana Vis * Okrogla miza "Izzivi in zanke privatizacije" - 13. 9. ob 10. uri, pav. 11, Klub privrednika * Zbor hrvaških zadrugarjev: Izvajanje Zakona o zadrugah, 15. 9. ob 10. uri, dvorana Brijuni * Predstavitev gospodarstva Brodsko-posavske županije -11. 9. ob 13. uri, pav. 11, Klub privrednika * Drugi mednarodni frizerski seminar - 17. 9. ob 10 30 in 15. uri, Kongresna dvorana * Poslovna srečanja domačih in tujih sovlagateljev kapitala v hrvaško gospodarstvo ' Okrogle mize in seminarji v sodelovanju z znanstvenimi in visokošolskimi institucijami ter strokovnimi združenji * Predstavitve razstavljalcev ZANIMIVOSTI ZA OBESKOVALCE * modne revije: vsak dan v pav. 11 a ob 16.30 - organizator UMAH - Fashion * nagradna igra za obiskovalce: Hranite vstopnice - čakajo vas bogate nagradel * velesejemski zadetek: atraktivno tekmovanje - ob paviljonu 9 * zabavni program za obiskovalce: Trg naroda MALOPRODAJA: čaka vas več kot 200 razstavljalcev z veliko izbiro izdelkov za široko porabo in ročnih izdelkov, pav. 23 in 23/I, ter na prostem pred pav. 22 in 23. Zagrebški Velesejem Avenija Dubrovnik 15, 10020 Zagreb, R Hrvatska tel. +385/1/6123 111, faks +385/1/520 643 Zagrebački Velesajam Rezervacije za namestitev: ALPLAN - TOURS službena turistična agencija ZV-a, tel. +385/1/524 111, 61 23 528, fakx +385/1/522 301 • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVAN • POSLOVNI • STENE • PRENO in VRAT t M JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 . i .1 "K EmmrNSKi popusti. rrntt SEJEMSKI POPUST na MOS '95 /hala J/ v Celju od 8. - 17.9. in na prodajnih mestih: f JELOV] MURK/ i METAL ELOVICA: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/61-30, fax.: 632-761 KRANJ, Partizanska c. 26, tel., fax.: 064/211-232 A I.csce, tel.: 064/718-110 KA Kamnik, tel.: 061/813-326 stavbno pohištvo 10% praktično darilo Petek, 8. septembra 1995 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Novi direktor SGP Tehnik Škofja Loka Najhujše je v gradbeništvu mimo Novi direktor SGP Tehnik je z letošnjo zaposlenostjo zmogljivosti zadovoljen, boji pa se, da bo nastal problem z delovno silo. 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Delodajalci predlagajo spremembe Izplačani dobiček ni plača Delodajalci vladi predlagajo spremembe zakona o dobičku - "Vlada se z omejevanjem plač vmešava v pristojnosti delodajalcev" ki bi bila po mnenju delodajalcev še kako potrebna. Škofja Loka, 7. septembra - Pred dobrim tednom dni je krmilo Splošnega gradbenega podjetja Tehnik v Skofji Loki prevzel 49-letni diplomirani inženir gradbeništva Jože Kumer, ki je sicer Škofjeločan, doslej pa je delal v Gradbincu v Kranju. Seveda položaja v podjetju dodobra še ni utegnil spoznati, saj se je najprej spoprijel z najbolj nujnimi tekočimi posli, širši položaj gradbeništva po dobro pozna. Včeraj ste podpisali pogodbo o adaptaciji samskega doma na Trati, kar je zagotovo v časih, ko dela za gradbenike Se ni na pretek, prijetno opravilo. Kaj to pomeni za Tehnik? "Mi seveda zelo pozdravljamo aktivnosti, ki so se končno odprle tu v Škofji Loki na področju izgradnje stanovanj, saj napori za iskanje primernih lokacij zagotavljajo, da se bo po nekajletnem mrtvilu v stanovanjski gradnji le premaknilo. Prepričani smo namreč, da bomo pri tem dobili svoj kos kruha v . domači občini. Sama adaptacija samskega doma na Trati v poslovno stanovanjski objekt bo tako temeljita, da je to delo, pridobljeno na razpisu za Tehnik, zelo pomembno. K temu je potrebno dodati, da gre za gradnjo neprofitnih stanovanj, ki jih bo podeljevala občina, za nas pa to pomeni, da gre za znanega kupca." Vaše podjetje pa se je pred kratkim lotilo graditve še enega stanovanjskega bloka, kJ*' Pa je pqloiaj drugačen? "Res je SGP Tehnik začel pred dobrim mesecem dni z izgradnjo stanovanjskega bloka na Kamnitniku, kjer pa gre izključno za gradnjo za trg. Prepričani smo, da tovrstne potrebe obstajajo in da ponujena cena 1.700 mark za kvadratni meter pritegnila interesente. Ta cena je glede na cene v krajih bližnje oko-hce zelo sprejemljiva." Za kakšna stanovanja gre in od kod potrebni kapital za začetek gradnje? "Skupaj bo v tem bloku 15 stanovanj s skupno površino približno 1.200 kvadratnih metrov, pri čemer je večina večjih, nekoliko komfortneiših, saj površina pri nekaterih enotah presega 100 kvadratnih metrov, vsem pa pripadajo tudi garaže in primerna zunanja ureditev. Lahko rečem, da je približno polovica stanovanj, zlasti manjših že prodana. Začetni finančni vložek je iz samega podjetja, z napredovanjem prodaje pa seveda angažiramo tudi denar kupcev." Ena največjih težav Škof j loke je zagotovo urejanje prostora, kar posebej velja za stanovanjsko izgradnjo. Znano je, da urbanistično urejenih površin v ta namen ni, obstaja le načelen sklep, da naj bi se stanovanjska izgradnja usmerila na Kam-nitnik. Kako ste prišli do lokacije? začne pridobivati kvalitete primerne za stanovanja. Tu je sedaj seveda še precejšnje pomanjkanje komunalne in druge infrastrukture, vendar računamo, da se bo to postopoma urejevalo. Rok izgradnje tega objekta je eno leto, tako da naj bi se stanovalci začeli vseljevati ob prihodnjem polletju." Gradnja bloka na Kamnitniku "To zemljišče je SGP Tehnik zasedal že dolgo s svojimi obrati, ki smo jih postopoma začeli seliti na Stari Dvor. Na mestu nekdanje železokriv-nice in skladišč, smo v sodelovanju z urbanisti ugotovili, da bi bilo že možno zastaviti stanovanjsko gradnjo, in pri tem upoštevali smernice, ki za pozidavo tega dela že obstajajo. Naša želja je, da se na tak način to okolje "počisti" in Začetek gradnje je povzročil med prebivalci Tavčarjeve ulice precej negodovanja, svoje zahteve pa je postavila tudi Krajevna skupnost. Kako ste se dogovorili? "Pri vsaki gradnji naletimo zaradi motenj, ki jih z gradnjo povzročamo, na negodovanje okolice, ki običajno postavi tudi določene zahteve. Gradnja običajno poškoduje ceste, obremenjuje ostalo infrastrukturo. Tehnik se je obvezal, da bo vse posledice te gradnje po zaključku gradnje saniral. Res je dostop sedaj ozko grlo, vendar računamo, da se bodo z nadaljnjo izgradnjo te stanovanjske soseske odprle druge dostopne poti. Plačali smo vse prispevke za komunalno infrastrukturo, ki jo bo na tem predelu šele Eotrebno izgraditi, saj sedanja akšne širše gradnje ne dopušča. Prav na tem področju bodo potrebna velika vlaganja, ki tudi ne bodo poceni." V SGP Tehnik ste novinec, poznate pa splošno stanje v gradbeništvu. Kako je z zasedbo tehnikovih zmogljivosti in ali ocenjujete, da je najhujša recesija za gradbenike ie minila? "Z zasedenostjo zmogljivosti našega podjetja sem kar zado voljen, kar je v drugi polovici gradbene sezone sicer bolj normalno. Vsekakor je to leto [irecej boljše od nekaj pretekih. Tudi na splošno sem optimist, saj menim, da je najhujša suša pri delu gradbenikov že mimo. Pričakujem celo, da se bo kmalu pojavil problem delovne sile, ki jo v naši panogi znano primanjkuje. Ni skrivnost, da se doslej kadri v gradbeništvo niso posebej usmerjali, da pa se na tem področju kaj pozna, pa ni mogoče doseči čez noč. Spremembe so torej lahko le dolgoročne. Sicer pa se tudi gradbeništvo še ni dovolj prilagodilo novim razmeram, potrebna bo verjetno določena specializacija." Kako je z lastninjenjem v SGP Tehnik? "Lastninska pretvorba v Tehniku še ni opravljena, saj smo v fazi pridobivanja prvega soglasja na naš program astninjenja." • Š. Žargi Ljubljana, 6. septembra -Na današnji sedmi seji Up-ravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije so obravnavali predloge za spremembo zakona o dobičku pravnih oseb, zakona o dohodnini in dogovora o politiki plač. Udeležba pri dobičku za zaposlene, člane uprave in člane nadzornih svetov je opredeljena v zakonu o gospodarskih družbah, pa tudi v splošni kolektivni pogodbi. Toda po mnenju delodajalcev bi vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji morala natančneje opredeliti razlikovanje med plačami in udeležbo pri dobičku. Delodajalci namreč menijo, da udeležba pri dobičku ni plača. Nasprotno pa vlada meni, da je delavcem mogoče izplačati dobiček le v obliki plač, za kar pa je potrebno plačati davke in prispevke. Delodajalci temu nasprotujejo, češ da udeležba pri dobičku ni strošek dela in torej ni plača. Zato predlagajo sistemsko ureditev tega področja, in sicer s spremembo in dopolnitvijo zakona o davku od dobička pravnih oseb. Delodajalcem se zdi normalno, da je dobiček obremenjen s 25-odstot-no davčno stopnjo in da so prejemki iz naslova deležev iz dobička obremenjeni z dohodnino. Nesprejemljivo pa se jim zdi, da bi bili ti prejemki še dodatno obremenjeni s prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje. Zdi se jim neprimerno, da se državni organi zavzemajo za čim višjo obremenitev plač in prejemkov zaposlenih, s čimer le polnijo fiskalno vrečo, ne razmišljajo pa o kulturi izkazovanja dobička, Glede izvajanja dogovora o politiki plač so delodajalci menili, da imajo zlasti tista podjetja, ki so v ugodnem ekonomskem položaju, težave pri izplačevanju, saj tega zaposlenim ne morejo plačati. Vlada spremembam nasprotuje, ker bi po njenem mnenju z njimi presegli plačne okvire (zdaj znaša najvišja dovoljena bruto plača 700 tisoč tolarjev). Delodajalci so menili, da se vlada s tem vmešava v njihove pristojnosti. Zavzeli so se za življenjsko obravnavanje in presojanje posamičnih primerov. Na seji so delodajalci predlagali tudi spremembo zakona o dohodnini, ki bi uvedla 15-odstotno olajšavo pri dohodnini za naložbe v vse vrste dolgoročnih vrednostnih papirjev. Sedanja 3-odstotna simbolična olajšava se jim zdi občutno prenizka in po njihovem mnenju ne stimulira varčevanja in investicijskih naložb. Združenje delodajalcev Slovenije pa je predstavilo tudi poseben program, ki ga izvaja Center za mednarodno migracijo in razvoj iz Frankfurta. Gre za program integriranih strokovnjakov, katerega osnovni namen je posredovati strokovnjake institucijam in podjetjem v državah v tranziciji. Posamezno podjetje lahko izrazi interes za angažiranje ustreznega tujega strokovnjaka za področje, kjer ni domačih strokovnjakov. Center mu posreduje ustrezno osebo za dobo enega do petih let, plačo pa delno subvencioniracenter. • U. Peternel Obrtna zbornica opozarja na finančni nered Država ščiti dolžnike, ne upnikov Ljubljana, 6. septembra - Obrtniki opozarjajo, da je finančni nered v zadnjem času vse pogostejši. Zaradi neplačevanja blaga in storitev so najbolj prizadeti prav manjši gospodarski subjekti, ki so kot podizvajalci ali kooperanti odvisni od v*,ik»h. Zaradi strahu pred izgubo posla se v glavnem ne odločajo za izterjave preko sodišča. Obrtniki so že pred nekaj leti zahtevali od vlade, da vzpostavi v državi večji finančni red in zaščiti upnika, a ugotavljajo, da se nered na tem področju ter poslovna nemorale le še povečujeta. Obrtniki tako ugotavljajo, da veliki gospodarski subjekti določajo svojim podizvajal-cem oziroma kooperantom nenormalno dolge plačilne roke, v večini primerov pa tudi teh dogovorov ne spoštujejo. Pri tem ugotavljajo, da država kot upnik vedno najde ustrezne instrumente za zavarovanje in poplačilo svojih terjatev do davkoplačevalcev, tako da se v takšnih primerih sicer ustrezna zakonodaja tudi uspešno izvaja in sankcionira. Iz primerjave s stanjem v nekaterih drugih evropskih državah ugotavljajo, da sicer tudi tam ne obstaja zakonska prisila za zavarovanje bodočih terjatev, prav tako ni zakonske osnove, ki bi določala roke plačevanja terjatev in obveznosti. Dejstvo pa je, da je povsod plačilna disciplina na visokem nivoju, kar gre pripisovati poslovni morali, pa tudi učinkovitosti nekaterih institucij, kot so poslovne banke, podjetja, ki dajejo bonitete, sodišča. Zanimivo pri tem je, da se večina poslov opravi brez predhodnega zavarovanja plačila, plačilni roki pa so dokaj kratki. Obrtna zbornica zato predlaga, da se z ustrezno zakonodajo poskrbi za informacije o boniteti gospodarskega subjekta, ne glede na status podjetja. Pri tem bi morale sodelovati poleg Agencije za plačilni promet tudi poslovne banke. Dolžniki - pravne osebe, praviloma ne predlagajo dospelih neporavnanih obveznosti Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje iz dolžniško upniških razmerij, zato so informacije o boniteti kupca večinoma nerealne, kršitve dolžnikov se ne ugotavljajo in zato niti ne sankcionirajo. Podjetje z blokiranim žiro računom v času blokade ne bi smelo izdajati novih naročil, zamudne obresti pa bi morale biti resnična kazen za slabega plačnika, zato bi morale biti zaračunane pri vsaki prepozno plačani obveznosti. Obrtiniki tudi zahtevajo, da se popravi zakon o izvršilnim postopku, ki po njihovem mnenju zdaj ščiti dolžnika in ne upnika. Upnikom v postopku namreč nalaga cel kup obveznosti, dolžniku pa celo paleto možnost za ugovor in pritožbo. • M.A. f ŠKRAT E L Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24/a 64000 Kranj razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA v prodajnem področju za izvedbo poslov na ruskem tržišču Delo obsega celoten proces od izdelave ponudbe do sklenitve pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodbe. Od kandidata pričakujemo aktivno znanje ruskega jezika, visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri (lahko pripravnik) in poznavanje dela z računalnikom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativno plačo odvisno od rezultatov dela. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj, kadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite pri g. Vitjanu Kovačiču, telefon: 064/273-185. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST PNEVMATIK: HANKOOK RADIAL 884 Ponudba pnevmatik za potniška vozila je tudi na slovenskem trgu iz leta v leto večja, prave razsežnosti pa doživlja v zadnjih dveh letih. Tako po kvaliteti kot tudi cenovno so zastopane skoraj vse kategorije, glede na veliko število avtomobilov srednjega razreda pa gredo najbolje v promet pnevmatike v standardnih velikostih med 155R13 in 175/70R13. Na tokratni preizkušnji je bil avtomobil obut v pnevmatike znamke Hankook, model 884 radial, dimenzije 175/70R13. Pnevmatike Hankook prihajajo iz Južne Koreje in jih pri nas zastopa in prodaja ljubljansko podjetje Panadria, na Gorenjskem pa za montažo in servis skrbi Avtooprema Boltez iz Kranja. Testni komplet štirih pnevmatik ie bil nataknjen na serijska platišča avtomobila škoda favorit LX, torej na enega od tistih štirikolesnikov, ki so pri nas sorazmerno pogosti. Pnevmatike Hankook radial 884 po ceni sodijo v nižji srednji razred, tako da so po tej plati zlahka primerljive z domačimi pnevmatikami Sava exact. Tudi njihov dežen precej spominja na te pnevmatike, so pa pri Hankooku radial 884 opazno širši tako vzdolžni kot tudi bočni kanali za odvajanje vode. Hankook radial 884 so dokaj mehke pnevmatike, zato je bilo nekaj več dela s centriranjem. Testne pnevmatike smo po navodilih napolnili spredaj na 1,8 in zadaj na 1,9 bara. Prvič so bile pnevmatike centrirane pri montaži, nato pa po nasvetu strokovnjakov še enkrat po prevoženih 500 kilometrih. Po prevoženih 230 kilometrih je bilo na volanu avtomobila zaznavno rahlo tresenje v območju hitrosti med 95 in 110 kilometri na uro, po ponovnem centriranju pa je bilo odpravljeno. Že v začetku testa je bilo zabeleženo, da je obračanje volana na mestu nekoliko težavnejše (škoda favorit LX nima servoo-jačevalnika volana, proizvajalec pa serijsko vgrajuje pnevmatike dimenzije 165/70R13), po drugi strani pa je podvozje postalo opazno trše in posredno se je rahlo povečala tudi stabilnost avtomobila, kar je bilo preizkušeno s slalomom med stožci. Ob relacijski vožnji po različnih cestah, je povprečna poraba goriva narasla za 0,3 litra, kar MEŠETAR Hankook radial 884: zanesljivost predvsem na mokri cesti. gre pripisati predvsem ve širini pnevmatik, kot so bile avtomobilu prej. večji na Cena v maloprodaji: 7.152,00 SIT (dimenzija 17S/70R13) Pnevmatike Hankook radial 884 so se izkazale predvsem na mokri cesti. Pri polnem zaviranju na mokri cesti po nekajurnem deževju, z vsemi štirimi kolesi se škoda favorit nekaj metrov ustavlja brez blokiranja, nato pa z grgrajočim zvokom z zablokiranimi kolesi, kar daje občutek zanesljivosti. Tudi pri vodnem zdrsu na ovinkih je Hankook radial 884 odličen. Testni avtomobil s hitrostjo 50 kilometrov na uro zapelje v desni ovinek pod koto 75 stopinj, z aquaplaningom pri desnih kolesih, zdrs v ovinku je zaznaven, vendar skoraj brez manevrov popolnoma obvladljiv. Podobno je na suhih cestnih površinah, kjer za ne prepogosto zdrsavanje gnanih koles, zanesljivo zaviranje in majhen zdrs v ovinkih zadošča mehka zmes.Hankook radial 884 je torej pnevmatika, ki je povsem priporočljiva za avtomobile nižjega srednjega razreda. Rezultate opravljenega testiranja Eotrjuje tudi primerjalni preiz-us nemške revije Auto Zei-tung, ki ie pnevmatike Hankook radial 884 uvrstila ob bok Michelinovim Enrgy MXT. • M. Gregorič, sliki Lea Jeras Prepoved uvoza prašičev Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je pred kratkim zaradi nevarnosti vnosa klasične prašičje kuge izdal odredbi, s katerima prepoveduje uvoz domačih in divjih prašičev ter njihovih surovin in izdelkov z avstrijske Koroške ter iz osiješko baranjske in požeško slavonske županije na Hrvaškem na ozemlje Slovenije. Odredbi, ki sta začeli veljati v soboto, 2. septembra, prepovedujeta iz teh dežel uvoz in prevoz domačih in divjih prašičev, pošiljk svežega in zmrznjenega mesa ter živil, pridobljenih iz domačih in divjih prašičev. Med tovrstnimi živili je dovoljen le uvoz hermetično zaprtih konzerv, kamor sodijo tudi konzerve za mačke in pse, drugih vrst toplotno obdelanih izdelkov, kot so tehnična mast, mesno kostna moka in želatina, ter kemično povsem predelanih živalskih surovin, kot so vvet-blue, krom strojene kože, kemično in toplotno obdelane ščetine...Živila, ki jih bodo potniki prenesli čez državno mejo, a jih ne bi smeli, bodo na meji odvzeli in jih potlej neškodljivo uničili. Cene lesa V Mercatorju - KŽK Kmetijstvo Kranj odkupujejo les iglavcev po naslednjih cenah: M. kvaliteta 10.000 sit/m3 * II. kvaliteta 8.000 sit/m3 * III. kvaliteta 6.000 sit/m3 * celulozni les 2.500 sit/m3 Cene so neto (toliko dobi lastnik), prometni davek in prevozne stroške plača odkupovalec. Denar za odkupljen les je najkasneje v dvajsetin dneh. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in zelenjave na debelo naslednje cene (v sit/kg): Vodni zdrs: obvladljiv zaradi širokih odtočnih kanalov na pnevmatikah. Škoditi piknik v Postojni Izreden servis za Oplove astre Opel poziva lastnike modelov astra z 1,7-litrskimi motorji z močjo 50 KW/68 KM na izreden inšpekcijski pregled, zaradi napak na električni napeljavi pri motorju. Napake so odkrili pri vozilih narejenih med septembrom 1994 in aprilom 1995. Med servisnim pregledom bodo lastnikom teh avtomobilov odpravili napake na električni napeljavi in poskrbeli za dodatno zavarovanje. Lastniki in ljubitelji avtomobilov Škoda se bodo tudi letos zbrali na zdaj že tradicionalnem Škoda Pikniku. Piknik bo jutri, v soboto, 9. septembra, v Postojni pred hotelom Jama. Udeleženci bodo imeli nedvomno veliko priložnosti za pogovore o svojih jeklenih konjičkih, lahko si bodo ogledali Škodin prodajni program, za zabavo pa bodo skrbeli ansambel 12. Nasprotje, Tof in Boutique Moped Šou. Organizator AMD Avtoimpex -Škoda bo poskrbel tudi za srečelov z glavno nagrado škodo felicio LX, ne bo pa manjkalo tudi hrane in pijače. * hruške * jabolka * slive * breskve * bučke * hren * cvetača " kumare * peteršilj * radič * mehka solata * blitva * koleraba * paradižnik * endivija 90 - 120 80-110 80-150 95-130 90-110 333 240 - 300 100-110 190 -350 140 200 200 100 80 -120 100 -110 * kivi * lubenice * jabolka, zimska * nektarine * čebula * korenje * česen * krompir * paprika * rdeča pesa * zelje, glave 400 25-45 60 - 80 130-55-60- 130-20 80- 190 95 100 200 25 140 100 35 - 50 * kumare za vlaganje 180 *por 180 -220 "črnaredkev ' 100 * zelena 150 - 250 mmmmmmmmim.....-------- pa včasih za zelo običajne prostore, kot so na primer kavarne, trgi, gledališča in podobno. Zavezanost kulturni zgodovini, oziroma identificiranje z nekim njenim delom, je lahko zelo različna, vendar je zanimivo, da navkljub splošno opaznem pojavu po mitolo-giziranju slovenske zgodovine pri nas ljudje s svojo kulturo niso tako intimno povezani, kot bi bili glede na - ' ----*■---i I.L1__ vsakega lojalnega državljana Precej podpihovanja ognja prihaja iz političnih strank, ki si v zadnjem času kar po vrsti lastijo nekdanje kulturne liberalce, socialiste, klerikalce itd. in jih izkoriščajo za svojo promocijo. Slovenci se na primer celo s Cankarjem zdaj bolj identificirajo zaradi njegovega socialdemokratskega udejstvovanja, kot pa umetniškega ustvarjanja, da o njego -----------------j vsakodnevnega življenja. Zato »i tudi izmišlja dvigala namesto stopnic, pa tekoče stopnice in trakove namesto običajnih hodnikov, prenosne telefone itd. Pa vendar funkcionalnost in racionalnost nista vse. Navsezadnje življenje v tako preračunanem in enostavnem svetu hitro postane dolgočasno ter nezanimivo, predvsem pa se v odnosu do njega ne sprošča nobena energija. Hudo je sicer, kadar so energije, ki jih povzroča okolje, negativne, na moč prijetno pa, če so dobre. Morda zaradi tega, ker je bila kultura vse predolgo v službi politike. Ne le, da so se kulturniki pečali s politiko, ampak je politika prerada umetnike izkoriščala za svoje potrebe. Navsezadnje smo celo kulturne praznike povzdignili na državno raven, kar je sicer lepo in veliko odmevnejše, kot če bi to naredili z vojaškimi, vendar so očitno ljudje zaradi tega kulturo prehitro začeli enačiti z državo, v odnosu do nje pa je mogoče opaziti dva izrazita ekstrema - pretirano ljubezen in pretirano sovraštvo. Pre- del življenja, ki pa je vendarle močno zaznamoval našo kulturno zgodovino, očitno še naprej ostaja bolj ali manj prikrit. Cankarjeve potrebe po rumu in podobnih pijačah je navsezadnje širši javnosti prvič predstavil šele Anton Slodnjak v romanu Tujec in s tem pisatelja končno demistifir-icla ter postavil v normalno življenjsko okolje. Morda ravno zaradi te naše sramežljivosti in zatrtosti nikoli nismo znali začutiti energije, ki so jih po najrazličnejših lokalih puščali kulturniki. Kje sq snovali svoje verze in utapljali nesrečne ljubezni? Vemo na primer, kateri so centri dekadence in "razvrata" svetovne umetnosti, naša pa še naprej ostaja nedolžna. Koliko Kranjčanov ve za Prešernove poti po mestu? Verjetno zelo malo, saj tudi njegov grob in hiša nista postala cilj romanja pesniških zanesenjakov, ampak v glavnem le šolskih ekskurzij z obveznim programom. Ob tem, malce sicer karikiranem pregledu slovenske kulturne zgodovine pa se vendarle zastavlja povsem resno vprašanje, kako starim kulturnim zidovom znova vdihniti življenje. V zadnjih letih je bilo ogromno narejenega na področju restavratorstva in obnove kulturnih zgradb ter spomenikov, toda precej lažje je obnoviti fasado na zgradbi, kot ji znova vdihniti njeno dušo. Toliko bolj, ker je ta proces povezan s splošno spremembo kulturnega obnašanja Slovencev. Ti so pogosto zelo previdni in preračunljivi, zato bodo še nekaj časa z nezaupljivostjo spremljali vse mogoče poskuse oživljanja naše dediščine, pa naj bodo to festival stare glasbe v Radovljici, ali prireditve v cerkvi v Grobljah, pa navsezadnje zdaj še z uradnim žigom blagoslovljena fundacija projekta Idriart, ki bo najprej poskrbela za oživitev gradu Bori. Ta naj bi sčasoma postal svetovni center Idriarta ter tudi poglobljenega turizma v Sloveniji. Že za naslednje leto brata Pogačnik najavljata začetek gradnje labirinta pod gradom, po načrtih Marka Pogačnika. Če smo prej zapisali, da smo Slovenci zelo nagnjeni k mitologizir-ani zgodovini je dobro pri tem povedati, kako to niti ni slabo. Problem je le, kadar mite delamo iz stvari, ki so še predobro zasidrane v našem kolektivnem spominu in jih je kot take seveda mogoče takoj preveriti. Drugače pa je na primer z zgodbo Erazma Predjamskega, ki so jo z zanimivo prireditvijo širši javnosti ponovno predstavili prenovitelji Predjamskega gradu v Postojni. Ta grad je nedvomno ena najlepših slovenskih znamenitosti in zgodba o ponosnem vitezu, ki se je zameril cesarju Frideriku III. ter nato pred njegovo jezo zatekel v Predjamski grad, ki ga z običajnimi manevri ni bilo mogoče zavzeti, je dovolj mikavna za vzbujanje najrazličnejše domišljije, pri tem pa je njena prednost v tem, da danes za razliko od novih mitov ni nevarna. Mnogi narodi na svetu s krajšo in manj razburljivo zgodovino ter kulturo so znali svetu podati in celo prodati stvari, ki so precej manj zanimive od naših vitezov, da o cerkniških čarovnicah in ptujskih kurentih sploh ne govorimo. Vnašanje "duhovnosti" v obnovljenje zgradbe in druge objekte bo trajalo še nekaj časa, saj se stvari ne morejo spremeniti čez noč. Vse skupaj je odvisno od tega, koliko bodo Slovenci sami znali normalno živeti svojo zgodovino z njenimi svetlimi in temnimi stvarmi vred. Toda dokler bo v interesu politike, da namesto argumentov in programov v spopadih uporablja novodobne mite, ni mogoče pričakovati, da bi imeli ljudje do te zgodovine neobremenjen odnos, predvsem pa se mitov na splošno ne bi bali in bi jih vzeli kot nekaj atraktivnega in pozitivnega. Miha Naglic Pred odprtjem stalne razstave izbranih del Franceta Miheliča v škofjeloški Kašči LIKOVNI FANTAST IZ VIRMAŠ Pogovor s Francetom Miheličem, akademskim slikarjem, rojenim v Virmašah, ki se na večer življenja po svoje vrača v Škofjo Loko Poldne bo, ko pozvonim na vrtnih vratih vile ob koncu Aškerčeve ceste v Ljubljani. Za zaprtimi okni te hiše je svoj čas pisateljica Mira Miheličeva ubesedila svoje "meščanske slike". Promet, ki teče za mojim hrbtom, je znosen; pred dvajsetimi leti, ko sem se na drugem koncu te ulice, na Filozofski fakulteti, spoprijemal z velikani modroslovne pameti, je bil neznosen. Kmalu se na oni strani vrat pojavi mol manjše rasti in dobrodušnega pogleda. Ko spregovori, je prvi vtis še toplejši; govori namreč slovensko, z ribniškim naglasom in v škofjeloškem podtonu. Povabi me v dnevno sobo, ki je hkrati mala galerija njegovih velikih del. Za mizo me posede France Mihelič, eden največjih slovenskih slikarjev našega stoletja. Moj sogovornik je Slovenec in svetovljan hkrati. Njegovi predniki po očetovi strani so bili z Bovškega, rodil se je pri Škofji Loki, drugi del otroštva preživel v Ribnici, študiral v Ljubljani in v Zagrebu, učiteljeval v Kruševcu in na Ptuju, partizanil po Dolenjskem in v Beli krajini, se naposled ustalil v Ljubljani, odkoder je uhajal v Pariz in v Poljane, zdaj, ko jih ima 88, pa občasno skoči v Portorož... Skratka: skoraj vse slovenske pokrajine so zajete v izkustvu njegovega življenja. Svetovljan je po umetniškem izrazu, v fantastičnih likih, ki so vzeti iz slovenskega izročila in naslikani tako, da pretresejo in ganejo vsakega človeka, ki premore vsaj malo občutljive duše. Pred našimi očmi se zvrstijo podobe kurentov, "počlo-večeni", obtožujoči dimniki med vojno požganih domačij, v krču otrpla ožgana debla dreves, kronist, Dafne in naposled še riba faronika v svojih najnovejših metamorfozah; tista, ki jo je deček France ugledal že na eni od crngrobskih fresk. "Svetga duha mačka snidla" Spoštovani Mojster, predlagam, da ta pogovor, ki je namenjen za objavo v Gorenjskem glasu, začne-va na Gorenjskem - tam, kjer se je začela tudi Vaša življenjska pot. Rojeni ste v Virmašah pri Škofji Loki, 27. aprila 1907. Nam lahko obudite nekaj otroških slik... "Res je, rojen sem v Virmašah, zraven Sv. Duha. A poznate tisto: "Svetga duha mačka snidla"? Ja, to je ena zelo znana in duhovita anekdota. Svetoduški župnik je naročil mežnarju, naj takrat, ko bo zaklical "Pridi, Sveti Duh!", spusti iz odprtine v stropu goloba. Ko je nato res izklical sveti stavek, se je iz line pokazala mežnarjeva glava in izpovedala: "Gaspud, svetga duha ni, mačka ga je snidla!" Ho, ho... No, moj oče je bil v službi pri železnici. Tako ga je pot zanesla tudi v Škofjo Loko, kjer je delal na postaji na Trati, stanovanje pa sta z materjo dobila v Virmašah, v leseni, s slamo kriti hiši, ki se ji je po domače reklo pr' Moharju. V njej sta živeli dve starejši ženici, Lenka in Micka, ki sta imeli naju z bratom (od mene starejšim Stanetom) zelo radi; sami namreč nista imeli otrok. Imeli sta brata, ki je bil čevljar, delal je tudi razne vozičke in take reči. Pri sosedu Jergucu so imeli sina, ki je bil le malo mlajši in z njim sva se dobro ujela. V sosednji hiši, pr' Tincu, je živel čebelar. Ta je imel veliko panjskih končnic (delal jih je "en Mujučk", nekje v hribih), ki sem si jih z zanimanjem ogledoval..." Je mogoče tu začetek Vašega zanimanja za slikarstvo? "Že mogoče. Še bolj pa na cerkvah v soseščini. Kot otrok sem si kar naprej ogledoval slikarije na njih: Krištofa pri sv. Duhu, onega v Crngrobu, fresko sv. Nedelje rfa istem kraju, celo paleto drugih crngrobskih fresk, pa one skromnejše, v Godešiču... Te in druge podobe sem si kar naprej ogledoval in prirasle so mi k srcu." Ste se pozneje vračali v ta kraj? "Tako rekoč vsako poletje sem hodil k Lenki in Tinci "na vakance". Enkrat sem ju tudi narisal (Starki, litografija). Bili sta skromni ženici. Preživljali sta se tako, da sta hodili "u tabrh" /na Žirovskem bi rekli: "v žernado" - op. M.N./; k maši sta hodili pa "h kapcinarjem". Pozneje, ko sem bil v Ljubljani na učiteljišču, sem pri njiju stanoval. Po vojni sem tja pripeljal svojo hčer, da bi ji pokazal svojo rojstno hišo. A je ni bilo več. Podrli so jo in tam je zdaj ena grozna stavba, mizarska delavnica ali nekaj takega. Jaz bi bil hišo kupil, a takrat nisem imel denarja." Kdaj ste zapustili svoj rojstni kraj? Kam vas je vodila življenjska pot? "Ko mi je bilo pet let, se je oče zaradi službe preselil v Ribnico. Živeli smo tam blizu, v Dolenjih Lazih. Bilo nas je osem otrok in tolkli smo veliko revščino. V Ribnici sem končal meščansko šolo in šel nato v Ljubljano, na učiteljišče. (Vedno mi je bilo žal, da nisem mogel na klasično gimnazijo; klasika me je zmeraj privlačevala.) Tam sem se včasih oglasil v paviljonu na vogalu Zvezde. Tu je "štacioniral" Jakopič, vsako dopoldne. Kadar smo šli tja, smo rekli, da "gremo pod Jakopičevo brado". Pozneje, ko sem bil že v Zagrebu, na akademiji, sem mu bil predstavljen. Pokazal sem mu več litografij, ki so mu bile očitno všeč. Nekaj jih je vzel, jih prodal in mi poslal denar v Zagreb, kjer sem kot študent živel v zelu bornih razmerah." Od Kurenta do Kronista Ste šli učiteljevat takoj po akademiji? "Ne, najprej, sem bil brez službe. Doma sem si uredil zasilni podstrešni atelje. Tam sem risal, za barve ni bilo denarja. Ko sem šel po enem letu v Ljubljano, sem te risbe spremenil v ciklus petnajstih litografij, ki bi jih rad še enkrat izdal v grafični mapi. Vmes sem šel k vojakom, spet v Zagreb, za devet mesecev. Po vrnitvi od vojakov, me je nekako "odrešil" arhitekt Kobe. Dal mi je sobo v svojem stanovanju na Rimski cesti. Še danes sem mu hvaležen za to dobro dejanje. Po dveh letih brez prave službe sem prvo dobil v Kruševcu, za dve leti, po smrti kralja Aleksandra. Leta 1936 so me prestavili na Ptuj. Tam sem se prav dobro počutil. Poročil sem se, a žena mi je Kmalu umrla, že po letu in pol. Na Ptuju sem imel tudi prvo samostojno razstavo. Ateljeja še nisem imel, slikal sem v gimnazijskem kabinetu. Razstava je Ste v Zagrebu spoznali Maksima Sedeja, rojaka iz Žirov? "O, seveda. Na akademijo je prišel dve leti za menoj. Poznala sva se že od prej, s Probude. To je bila zasebna risarska šola, na kateri sta učila Sternen in Šubic. V Zagrebu smo nekaj časa tudi skupaj stanovali, on, Frančišek Smcrdu, njegov dobri prijatelj in jaz. Bil je odličen risar, veliko je ilustriral, posebno za mladino. Pozneje, v zrelih letih, sva se srečala še enkrat, kot profesorja na ljubljanski akademiji." bila v dijaškem domu, odprl pa jo je France Štele, ki je prišel nalašč za to iz Ljubljane. Lepo je predstavil razstavljena dela. Tudi sicer je bila razstava uspešna, saj sem skoraj vse prodal." So na tedanjih slikah ie "nastopali" kurenti? "So. Kurenti so me pritegnili takoj, ko sem prišel v tiste kraje. Pritegnili so me, a ne kot folklorna, temveč kot bitja, polna skrivnosti. Pomembna je slika Mrtvi kurent. O pustovanju sva šla s prijateljem Ingoličem, pri katerem sem tedaj stanoval, v kurentijo. Bila sva v gostilni, ko vstopi nekdo in reče: "Zunaj so pa enga kurenta ubili!" Vsi smo šli pogledat. Dejansko je tam ležal kurent, že demaskiran, človek torej. Drugi kurenti so negibno stali okrog njega in ga zamaknjeno ogledovali. Ta prizor me je pretresel in po spominu nanj sem naredil omenjeno sliko. Značilno zanjo je, da so figure, ki stojijo okoli mrtvega kurenta, zasnežene. S to potezo sem ujel element časa. S tem, da sem jih zasnežil, sem hotel povedati, da že dolgo stojijo okoli mrtvega tovariša." Kako, da Vas je ravno pojava kurenta tako prevzela? "Sprva je bilo naključje: srečanje z mrtvim kurentom. Potem sem naslikal še več teh folklornih kurentov, ki pa so se postopoma spremenili v različne druge pošasti in figure. Te niso bile več folklorne; postale so fantastične!" V začetku ste slikali pretežno realistično. Vzemimo samo znamenito Ptujsko goro (1940). Kako je realist postal fantast? "Že prej omenjene prve litografije so bile deloma fantazijske. Slikale so mizerijo, v kateri sem tedaj živel. Osnova je bila realna, utemeljena v osebnem doživetju težkih razmer, moje razpoloženje pa dvignjeno, nadrealistično, fantastično. Tudi kurenti so bolj fantastična kot realna bitja. Ko sva z Ingoličem hodila tam okoli, po kmetih, so nama pokazali maske, ki so bile tedaj še avtentične. Vsak kmet je imel svojega kurenta, skritega v senu, da ga ne bi požrli molji. Sedanji kurenti so tipski, industrijski. Tedanji so bili narejeni individualno, po domišljiji vsakokratnega ustvarjalca, iz najrazličnejših kož in mask. Tako je bil element fantazije ustvarjalno vključen v starodavno folkloro." Za tistega kmeta je bilo kurento-vanje potemtakem nekakšen preskok iz vsakdanjega, realnega sveta v neki drug, fantastični svet. Bi lahko rekli, da je bilo za Vas podobno: da je bil prav realni, folklorni in že sam po sebi nenavadni lik kurenta tisti, ki Vam je omogočil prehod iz realnega v fantastično? "Lahko. Folklorni kurenti so na mojih slikah postali neka druga, avtentična bitja, plod moje domišljije." Kako in kdaj je kurent postal kronist? "Bilo je med vojno, v partizanih. Idejo sem dobil, ko sem gledal enega od kolegov, ki je stalno pisal dnevnik. To je bila poza. Za model pa mi je bil enkrat (1944) tudi Ive Šubic. Za risbo partizana, ki piše. Potem sem to idejo razvijal do leta 1954, ko sem na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani za Kronista dobil prvo nagrado. Ta kronist je groteskna figura, večno živa priča vojne. Kurentova maska, ki je izgorela v vojni, (p)ostane dokume-tarist tistega in vsakega časa." Umetnostni zgodovinarji so Vas imenovali za kronista slovenske tragedije v tem stoletju. Lojze Gostiša gre v svoji monografiji o Vašem delu (Franceta Miheliča Balada o drevesu, 1994) še dlje: imenuje Vas "hipnotični demiurg, ki ne zapisuje in ne pripoveduje, marveč za vse večne čase, v nas in zanamce zarotovalno cepi memento proti vsaki vojni in nasilju" - Ali lahko upamo, da bo takšna zaroti-tev, ki je danes še kako aktualna, po svoje pripomogla v prizadevanjih, da pri nas ne bi bilo več vojne? "Kakor vemo iz zgodovine, se ljudje iz umetniških del o strahotah vojne niso naučili ničesar. Vzemite Goyo ali koga drugega, slikarje in pisatelje. Ne vem, zakaj bi po njih upoštevali mene?" Kako pa kot partizan in umetnik gledate na poskuse razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja v letih od 1941do 1945? "Ponosen sem na to, da sem bil partizan. Nisem bil sam; pet bratov nas je bilo, eden je umrl. K partizanom nismo šli zaradi političnih razlogov. Šli smo iz revščine, v kateri smo živeli. Vabil nas je obet, da bo po vojni boljše. Nihče od nas tedaj ni mislil na Stalina in na komunizem. S tem so nas obremenili pozneje. Jaz sem v partizanih opravljal svoje delo, risal sem, delal kot propagandist in karikaturist. To sem imel za svojo dolžnost, tako sem hotel po svoje prispevati k osvoboditvi. Zraven sem, kadar je bilo mogoče, risal še "zase". Kronista, na primer." Spet v Škofji Loki Zdaj, ko bo v Škofji Loki, v znameniti srednjeveški kašči na Lontrgu, odprta stalna zbirka Vaših izbranih del, se boste po svoje vrnili v bližino rojstnega kraja. Vas to veseli? Kako je prišlo do tega? "Kolikor se spominjanj se je prvi pri meni oglasil Viktor Žakelj, kot škofjeloški župan, z idejo, da bi nekaj svojih del podaril mestu. Sprva se nisem navdušil. Čas je tekel, pri meni se je oglasilo še pet županov in ideja je počasi dozorela do realizacije. Od ideje do ralizacije je res dolga pot, ovire so bile številne, od pretežno finančnih do čisto tehničnih, kakršne so te zadnje, ko se je zapletlo pri izbiri ustreznih svetil. Kakorkoli že, v Kašči so mi dali dve celi nadstropji, kjer bo čez sto del, slike, grafike, risbe. Lahko bi jih bilo še več, a ni prostora. Prvotno je bilo mišljeno, da bi bilo eno od teh dveh nadstropij namenjeno sodobnim škofjeloškim ustvarjalcem-Prav bi bilo, da bi se tudi zanje našel ustrezen prostor. Na Visokem, na primer." Kdaj bo razstava odprta? "Pravijo, da sredi oktobra." Se odprtja veselite? "Včasih mi je kar nerodno, kef tako dolgo živim. Moji kolegi so vsi že pomrli. Odprtje te razstave bi p? vseeno rad dočakal. In dobro se m1 zdi, da je stvar naposled dozorela." Dragi mojster, najlepša hvala Z0 ta pogovor in nasvidenje na odprt* razstavi! Nova Atlantida, Gorenjska revija Letos sta izšli dve številki (5/1995/1, februar, in 6/1995/11, maj) "revije za umetnost in kulturo" Nove Atlantide (Gorenjska revija), ki jo v Kranju izdajata Atelje Tilia, d.o.o., in Fondi Oryja Pala. Glavni urednik je Franci Zagoričmk. Najprej nas preseneti dejstvo, da gre v primeru Nove Atlantide že za šesto številko, kar je na Gorenjskem zelo redek pojav, če že ne izjemen. Poznamo nekaj poskusov izdajanja revij, recimo revije Avtor, ki je svoj čas v dveh številkah izšla pri ZKO občine Kranj, pa revije Alternative, ki je po treh številkah potonila v pozabo. Omenimo naj še prilogo Gorenjskega glasa Snovanja in svoj čas izhajajoči (mladinski?) časopis Naprej. Vsi ti poskusi in smeri uredniške politike pa nikdar niso bili vzpostavljeni tako profesionalno ambiciozno, kot se to kaže pri Novi Atlantidi. Izvze-mimo Snovanja, ki so pač priloga časopisa, ker jim daje bolj informativen značaj. Kot rečeno, nobena od naštetih izdaj se ne more niti vsebinsko niti formalno postaviti ob bok reviji Nova Atlantida, ne po obsegu, ne v kvaliteti tiska (barvna naslovnica, barvne reprodukcije, zajetnih 180 strani branja v eni številki, itd.) Ob vsem naštetem pa se kaže ludi dovolj prepoznaven obris hotenja prihodnjega razvoja revije (predpostavljam, da se nekaj Podobnega dogaja tudi pri drugih slovenskih revijah): V različnih smereh in v različnih oddaljenostih se okrog jedra tvori dovolj Prepoznaven krog sodelavcev revije. Prepoznavnost se kaže, ne toliko v imenih ali neki terito-"*lni pripadnosti, kot v pričujoči" tekstih, vsebovanih v reviji r0Va Atlantida. Teksti so nekako Umaknjeni iz pričakovanj umetniške tvornosti, razmišljanja, pogleda na/v svet ali iz sveta, lahko bi celo dejali, da se v Novi Atlantidi ves čas razvija potreba Po iskanju, vprašanjih in odgovorih, ki niso samoumevni, s tem Pa se razvija prav posebna optika °Pazovanja, ki vodi k svojevrstni Poetiki. In da ne bo pomote, v reviji niso objavljeni zgolj litera- rni prispevki (v bloku Lepo-slovja in Teatralij). Tukaj so še posamezni bloki Dialektični antico-lumbus, Jezik (št.5) in Kazati jezik (št. 6), Likovna umetnost (št. 5) in Likovna scena (št. 6), Gorenjska integracija (št. 5) in Knjige (št. 5) oziroma Bibliofilija (št. 6). V šesti številki Nove Atlantide smo priče še posebnemu bloku, ki se imenuje Gorenjski muzej Kranj, v katerem je v dveh prispevkih predstavljena razstava ob Mednarodnem dnevu muzejev "Mir je zmaga". Prvi prispevek so napisali Barbara Ravnik - Toman, Jože Dežman in Nada Holvnski, drugega pa Franci Zagoričnik. Vendar pojdimo lepo po vrsti, kajti skakanje sem in tja bi bralca nemara samo zbegalo. Vsak vstop v vsebinskost revije poteska preko vizualne podobe ali skozi njo. To še posebej poudarjam, ker je pri Novi Atlantidi simptomatičen prav ta vstop, in ki hkrati določa smer plovbe, nekakšen vizualni načrt, znamenje oziroma orientacijsko točko, ki nas pripelje v polje sporočila. Seveda pa je to stvar različnih mnenj, različnih pogledov, nenazadnje različnih interesov objavl-jajočih in tudi bralca samega.Pri peti številki Nove Atlantide vstopamo v tekstualno notranjost revije preko vizualne podobe kiparske postavitve v prostor Metoda Frlica. Tekst, ki razčleni Frliceve postavitve, je napisala Pavla Uršič z naslovom Post-sfinga. V bloku Leposlovja objavljajo svoje pesmi in prozo Janez Saga-din, Janko Moder, Regina Kralj, Ivan Cankar, Marko Elsner Grošelj, Franja Grčar-Ladra, Ivo Antič in Tanja Lamovec. Jolka Milic objavlja prevod iz poezije dveh sodobnih italijanskih pesnikov (Romolo Cosolo in Bruno Rombi) in prevod iz kratke proze sodobnega francoskega pisatelja, scenarista in slikarja Rolanda Toparja. V Teatralijah je objavljena prozna meditacija ameriške pisateljice Gertrude Stein in pa nadaljevanje obsežne drame Kristijana Mucka. Aktualnejšim temam je namenjen blok Dialektični anticolum-bus, v katerem objavljajo Jean-Pierr Petit o znamenitem znanstveniku Oppenheimerju; prevod Tone Perčič, ki je tudi avtor čestitke Borisu Jelcinu ob pokolu Čečenov. Tu so še prispevki Iva Antiča, Odprto pismo Juriju Gustinčiču, ki ga je napisala Jolka Milic, kratka proza Vujice Rešina Tuciča in prispevek Zakaj je zlo tako močno avtorice Ros-win Finkenzeller. Tucićevo prozo je prevedel Franci Zagoričnik, prispevek Rosvvin Finkenzeller pa Katarina Bogataj Gradišnik. Ne smemo pozabiti še na SF novelo Mihe Remca Žar ptica. V sklopu Jezik objavljajo Andrej Svetina Grafomanije II, Valentin Cundrič Izzajezik in Vlado Nartnik Od Alfe in Omege do Zarike in Sončice. Blok Likovne umetnosti prinaša prispevke Metoda Rlica, Pavle Uršič, Igorja Pustovrha, Francija Zagoričnika. Tukaj so še grafični prispevki Barbare Demšar, Milana Hessa in srbskega konkretista s psevdonimom Autopsia. Na koncu revije Nova Atlantida sta še bloka Gorenjska integracija, prispevki pri zavzemanju za zvezno deželno ureditev in pa blok Knjige, kjer so recenzirane izdaje Regine Kralj, Tanje Lamovec in Valentina Cundriča. Šesta številka revije je še obsežnejša od prejšnje, vendar bom moral zaradi omejenega prostora, ki mi je na voljo, samo preleteti nekatere prispevke oziroma avtorje, ki objavljajo v pričujoči Novi Atlantidi. Naslovnica z reprodukcijo slike Maksima Sedeja nas uvaja v branje Lepo slovja in Teatralij. Maksimu Sedeju je namenjen prispevek Prazničnost in melanholija, ki ga je napisal Milček Komelj v bloku Likovna scena, v katerem je tudi foto prispevek E. Z. Mačka z naslovom Unprofor-jevo poročilo o odhodu iz Slavonije. V tem sklopu objavljajo še Breda Ilich Klančnik, Klara Jenko, Franci Zagoričnik in Ivan Mor. Dialektični anticolumbus uvaja pesem Marka Elsnerja Grošlja Ti in se nadaljuje z zelo zanimivim prispevkom Jovice Ačina O prijateljstvi, Leszek Kolakovvski dodaja tekst Bojimo se nečesa nedoločenega, Ivo Antič pa afor-istične pesmi. Tukaj so še trije teksti Tanje Plevnik, Egista Zagoričnika in Borisa Ogrizka. Omeniti moramo še blok Kazati jezik, v katerem objavljata Valentin Cundrič in Vlado Nartnik. Bibliofilija prinaša ocene nekaterih, v zadnjem obdobju, izdanih knjig. Bralec pričujočih vrstic naj mi ne zameri, ker se nisem podrobno dotaknil vseh besedil v pričujočih vrsticah. To niti ni bil moj namen. Želel sem le opozoriti bralca, da revija Nova Atlantida obstaja, z resnim namenom, da na svojih straneh objavi takšne tekste oziroma besedila, ki bi sicer iz različnih razlogov ne bili nikdar objavljeni. To vsekakor ne pomeni, da so objavljeni prispevki na nedorečeni estetski ravni. Prav nasprotno. Objavljeni prispevki se kritično odzivajo na aktualne probleme današnjega časa, pa naj gre za kulturo v najširšem smislu ali za umetnost ali zgolj za vprašanje etike in morale. Vsekakor vredno branja. Marko Elsner Grošelj Milan Batista, slikar in tudi pesnik Veliki sonetni venec, samozaložba, Kranj 1995 Letošnja retrospektiva jedkanic Likarja Milana Batiste v kranjski cestni hiši bi kmalu pustila v 0zadju neko drugo njegovo veliko delo. Prav letos je Batista izdal v unikatni nakladi pesniško delo tiste vrste, ki že s svojo pojavnostjo seže v sam vrh našega pesništva. " gre za sonet, je temu temelj- Ko nt ir -------* v *arnen postavil Jovan Vesel °seski. Njegov je prvi znani ^ovenski sonet Potažva iz leta 1818, izvrsten za celoten naš sonetizem. France Prešeren je svoje sonete že povezoval tematsko in ciklično, vsebinsko in ob-ukovno (Ljubezneni sonetje, So-netje nesreče), vse do Sonetnega venca, ki je pozneje in vse do današnjih dni navdihoval mnoge slovenske in tudi neslovenske Pesnike k podobnim pesniškim stvaritvam. Zanimivo je, da je Prešernov Sonetni venec za dolgo obveljal kot neprekosljivi vir in spodbuda. Predstavlja pa tudi neke vrste Očaranost ter brezizhodnost in ^sko, ki pa ni samo pesniška. Plsati za prihodnost, kar jc pogos-ta motivacija pesniškega ustvarja-nJa> pomeni tudi neposreden stik z nadstvarnim in iracionalnim. Pomeni, namesto nesprejemljivega realnega sveta ustvarjati za svet po smrti. In tudi slovenski narod se je znašel na robu svoje eksistence, z okupiranostjo z vseh strani in kot raztrgana zver, z zatiranjem in preganjanjem našega življa in tudi jezika. Ravno konc-lager Gonars, kot eden mnogih taborišč "konca", je prizorišče kar dveh poskusov preseganja sonetnega venca, kot tudi preseganja dodeljene usode, v kateri se je posameznik čutil pripadnika preganjanega naroda ter se poistil z njegovo usodo. Prvi takšen poskus je bil v nameri Franceta Balantiča, da ustvari sonetni venec sonetnih vencev, ki je bila le deloma uresničena. Drugega takšnega poskusa se je bil v istem taborišču lotil tri leta mlajši Milan Batista. Kot pesnik je bil Batista v času soc. realizma onemogočen. Zato se je preusmeril z nameravanega študija književnosti na likovno akademijo, in je pesniško ustvarjal odmaknjeno, tako rekoč skrivaj. Da je bilo to ustvarjanje resnično, je pokazal lani, z večjim izborom iz svoje poezije - Veter in kamen, samozaložba. Nastajanje Velikega sonetnega venca Batista datira med leta 1943-75, vendar vanj vključuje tudi dva soneta iz 1941 in nekatere poznejše predelave posameznih delov. V glavnem pa je z vojnimi leti datirana večina sonetnih vencev iz tega dela. Batistovo razmeroma daljše ukvarjanje z Velikim sonetnim vencem je tudi eden vzrokov, zakaj to delo lahko velja za njegovo Življenjsko delo; tako kot podobna oznaka velja tudi za ostale naše velike sonetiste, za Mitjo Šarabo-na, Janka Modra in Valentina Cundriča. Daljši čas je lahko omogočil tudi znatne modifikacije prvotnih zamisli, tako da se to delo oblikovno uvršča v moderno obdobje tovrstnih del. Moderno zato, ker že upošteva možnosti reduciranja (izotopičnost) izpisov na nivoju magistralnih sonetov. Pozna pa dva magistrala, zunanjega (prvi verzi) in notranjega (v obratni smeri sedmi verzimagistralnega venca). Sonetni venci so naslovljeni: Darovanja, Polje, Nirvana, Samota, Veter, Vodnjak, Trnje, TI in ti, Oljka, Karneval, Harlekin, Atelje sveta, Domovina in Avtoportret. Formalna posebnost so notranji magistrali Vodnjaka in Harlekina. Pri Vodnjaku so to izpisi štirih trokvartinskih pesmi, pri Harleki-nu pa izpisi treh sonetov, trokvar-tinskega Intermezza in štirih dialoških sonetov. Notranji magistrali pri slednjem pomenijo izpise sonetov v oklepaju "zunanjih". Enkrat so to oklepajoče tercine in notranje kvartine, drugič oklepajoče kvartine in notranje tercine, tako da dva soneta (1. in 2.) dajeta tretjega (Harlekin, 1. sonet) itn. Oba magistrala dajeta akrostiha - z enotnim sporočilom: Tvoj mrtvi objem - moja tiha bolest.V primerjavi s Prešernovim akrostihom Magistrala gre pri Batistu za Juljo - Slovenijo! Razen vsenavzoče Batistove intimnejše ljubezni izstopa pri njem še njegova ljubezen do "slovenšne cele", kar ga povezuje tudi s Prešernovo temo, le da je'ta Batistova ljubezen in posve-čenka z imenom naše dežele že enkrat mrtva pa z Velikim sonetnim vencem ponovno oživljena. Franci Zagoričnik Neža Maurer ZA TA HIP Svet je ustvarjen za ta hip, za ta moj hip - Z vsemi pogubljenimi v Črni žalosti, s črno dušo; z vsemi, ki so se rodili v znamenju sonca in nosijo sij v očeh in okrog glave. Vse za ta hip, za ta moj hip, ko grem po cesti - pol v senci, pol na soncu, usta v smehu, oči v joku, z eno roko maham v slovo, drugo dajem v pozdrav - in nihče ne gre z menoj. Saj ne more, ker vsi nekam gredo - jaz pa ne grem nikamor, samo hodim, hodim po ulici, hodim po tem mojem svetu • ta hip, ta moj hip. ČAS AKACIJ Sladki čas, ko akacije cvetijo, dišeči, belozlati čas želja in poželenja. Vsak ovinek -roka za objem. Vsak cvet akacije je misel na poljub, je klic, drhtenje zraka, Žarkov, časa, senc in perutnic... Sladki čas odteka in se vrača na pomlad kot kukavica. Akacij polni grozdi spet drhtijo: so utvara in resnica. Nehote pod njimi postojim. Drhtim. POMLAD JE MLADA V prosojnem, zelenem mraku pomladnega gozda blesti lunin krajec. Moje hrepenenje in moja nemoč imata opekasto-rdečo barvo lanskih hrastovih listov. Pomlad pa je mlada in lunin krajec ima obliko ustnic. Kam naj pobegnem, da ubežim hrepenenju, ki mi spodnaša noge? CVET IZ BESED Na moji mizi cveti cvet iz besed. Soba je svetla od njega. Misli so zelene od listov. Kadar mi je hudo, cvet malce potemni in nekatere besede (kot - skrb, strah, trpljenje, samota, smrt) postanejo večje. A cvet se ne da. Iz srčike trosi zlat prah, dehti in prekrije črne pismenke. Svetlih ne berem -čutim jih in upanje je moj kažipot. KO PRIDE NAJLEPŠA Vsaka pomlad nosi višjo številko. Vsaka je lepša, opojnejša, bolj zaželena. In krajša. Njen nakit blesti svetleje kot v pričakovanju. Ko pride najlepša, odidem z njo. r VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA Elan je najstarejše podjetje športne opreme pri nas. Letos praznuje 50-letnico. ELANOVO slavo «———® so v svet ponesli najprej alpski smučarji, ki so svojo kakovost in kakovost Elanove opreme potrjevali na vseh celinah. Elan je v petih desetletjih dobil pomen kvalitete tako za profesionalne športnike, kakor tudi za zanesenjake, rekreativce. In to v znamenju trikrake zvezde v vodi, na kopnem in v zraku. V svojih dveh športnih prodajalnah, v Begunjah, v Ljubljani na Dunajski cesti, Elan vedno poskrbi, da lahko kupec zadovoljen zapusti trgovino. Kadar potrebujete SMUČI, jih dobite tam. Teniški LOPAR vam bo iz široke palete zanesljivo vsaj eden ustrezal. Da o OBLAČILIH za vse vrste športa in za prosti čas ne govorimo. Lahko pa si opremite domačo telovadnico ali pa cel FITNESS center. V ELANOVIH športnih trgovinah ne boste nikoli v zadregi pri izbiri športne opreme ali oblačil. In ko boste nasmejani lastnik nove jadrnice, smuči ali trenirke zapustili trgovino, vedite: postali ste član Elanove druščine, ki zna uživati v gibanju in življenju. Izžrebancem smo pripravili sledeče nagrade: /. nagrada - PAR ELANOVIH SMUČI 2. nagrada - TRENIRKA 3. nagrada - FITNESS OPREMA ter 5 Glasovih majic Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon pod križanko) pošljite na dopisnici do 22. septembra 1995 na naslov: ELAN LINE, d.o.o. ŠPORTNA PRODAJALNA BEGUNJE, 64275 BEGUNJE JAVNO ŽREBANJE KRIŽANKE BO 22. SEPTEMBRA 1995 OB 1 8. URI V ELANOVI ŠPORTNI TRGOVINI V BEGUNJAH UNIKATNA ČIPKA ZA MILICO TERAN Žrebanje nagrajencev je potekalo v soboto, 2. 8. 1995, na zabavni prireditvi OD ZABAVE SE ZVRTI, kakor se je glasila tudi pravilna rešitev križanke. Pravilnih rešitev smo prejeli skoraj 2000 in izžrebali 10 nagrad na prireditvi pod Kamnitnikom v škofji Loki. 1. nagrada - čipka: MILICA TERAN , Zg. Duplje 4, Duplje 2. nagrada - izlet z GG: MATEJA JERALA, Breg ob Savi 90, Mavčiče 3. nagrada - grafika Škofja Loka: LOJZE ZUPAN, Poljšica 43, Zg. Gorje 4. nagrada - karta šk. Loško pogorje: ANTON KOSMAČ, C. revolucije 8, Jesenice 5., 6., 7. nagrada - loški kruhek: - FRANCI ŠTIBELJ, Brezje 35, Brezje - IVAN JELEN, Zoisova 32, Kranj - KAREL PIVK, Rakulk 53, Žiri 8., 9., 10. nagrada - vrednostni bon za 1.000 tolarjev: - TANJA ZUPANČIČ, Boh. Bela 105, Boh. Bela - FRANCKA KODRIČ, Tominčeva 50, Kranj - ANGELCA TREBAR, Benedikova 40, Kranj Nagrade (od prve do sedme) vas čakajo v Turističnem društvu Škofja Loka, vska dna od 9. do 19. ure in soboto od 9. do 12. ure. 19. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA TOREK, 12. SEPTEMBRA TVS 1 9.30 Malo angleščine, prosim 9.55 Otroški program 10.20 Svetovni poslovni utrip, poslovna oddaja 10.55 Čudoviti svet bratov Grimm, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 športni pregled, ponovitev 15.50 Obzorja duha, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček: Palača 17.25 Frida s srcem na dlani, norveška nadaljevanka 17.55 TV 101, ameriška serija 18.45 ABC - itd., TV igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.05 Concierto de Aranjuerz 20.45 Glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.16 Šport 22.40 Sova 22-40 Sekifeld, ameriška nanizanka 23.05 Severna obzorja, ameriška nanizanka terprise, ponovitev 12.15 Tenis 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj hudobni prijatelj Fred, ameriški film 21.55 Zgodba o Ulli Derickson, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.40 Severozahodni prehod, ameriški film 1.40 Strašno prijazna družina 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.55 Gospod Moto in skrivnosten otok, ameriška kriminalka poročali o novostih s številke 92, sledila bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Oddajo oblikujete predvsem poslušalci in poslušalke, zato ste vabljeni k sodelovanju. Pa še pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE TVS 2 ]5-10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.00 EPP - Mednarodni obrti sejem Celje 20.05 Pro et contra 20.55 EPP - Mednarodni obrtni sejem Celje, 2. oddaja 21.00 Dolgea dneva poto-yanej v noč, 1. del ameriške drame 22.15 Studi city 23.25Brane Rončel izza odra: Nat Adderley Ouintet, 1. del 0.25 Umetniki za svet ob 50. letnici OZN KANALA JJ-00 Spot tedna'10.05 A shop ]°/20 Luč svetlobe, ponovitev n-1° Žametne vrtnice 11.55 °^nny Hi|, 1225 A shop 12.40 J:-35 Brl« AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Trau-mulus, nemški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Na sledi mrožem 14.25 Doktor Traper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška serija 21.10 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih, kultura 23.05 Marlen Haushofer 0.05 čudež - skrivnostno poletje, film 1.40 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila 19.30 Iz izbora: MINI PET (otorški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 21.10 EPP blok - 3 22.52 Poročila 23.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IvanDemšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan TVS 1 9.45 Otroški program: Pridi moj mili Ariel 10.10 V ozvezdju postelje, gledališka predstava 10.55 Harry Tracy, kanadski film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Lisko 17.55 TV 101, ameriška serija 18.45 ABC - itd., TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Hiša iz kart, angleška nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.20 Žarišče 22.50 Sova 22.50 Kvtv, angleška nanizanka 23.20 Severna obzorja, ameriška nanizanka AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program 9.10 Umor je napisala 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Simon Templar 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladaj Enterprise 16.20 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj hudobni prijatelj Fred, ameriški film 21.55 Zgodba o UlliDerickson, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.40 Severozahodni prehod, ameriški vestem 1.40 Strašno prijazna družina 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Gospod Moto in skrivnosten otok, ameriška kriminalka R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Začeli bomo z brskanjem po Tržiški bližnji preteklosti. Ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obeta. Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 22. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. AVSTRIJA 2 RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.00 Prometna varnost 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa 12.45 Video strani "■'log, španska nanizanka L2,5 M°S -95 20.10 Alica v a^sbeni deželi, glasbena oddaja '0.30 Zlata dekleta, ameriška nanizanka 21.00 Trije moški in f'oelka, ameriški film 22.40 To Trapasto življenje 23.30 Vreme £»•35 Spot tedna 23.40 A shop ^•55 Video strani MMTV-TELE 59 7-00 Video strani 8.30, 12.00 in i4-00 M MTV shop 14.25 Santa °arbara, ponovitev 15.45 St. E|sewhere, ponovitev 8. dela nanizanke 16.35 Pot do slave, Ponovitev filma 18.10 Domači pravnik, zdravstveni nasveti 18.40 Santa Barbara, 1082. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital City, 9. del 20.50 Živa scena «2-35 Očetje in sinovi, ameriški T»m 0.20 Video strani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.25 Film, izbor iz sat. programov TV ŽELEZNIKI 19.00 Koncert cerkvnih pevskih zborov v Železnikih - 1. del 20.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Ribištvo in predelava rib 19.08 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani HTV 1 8-05 Poročila 8.10 Dobro jutro 10.10 Poročila 10.15 Šolski program 11.40 Bettina družba, nadaljevanka 12.10 Poročila 12.25 Ljubezen 12.55 Sledge Hammer, humoristična nanizanka 13.20 Nanizanka14.05 Svet narave, dokumentarna serija 14.55 Otrok je l.u- ameriški film 16.40 Hrvaška oanes 17.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 *olo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.25 ^vezde 21.50 Hrvaška in svet, dokumentarna oddaja 22.40 dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.20 Krško poletje '95 0.20 Sanje brez meja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Naklo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program - Glasbena oddaja - Old timer shop R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA- 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program TVS 2 12.30 Videostrani 13.15 Malo angleščine, prosim 13.40 Skrito kraljestvo, ameriška dokumentarna oddaja 14.40 Studio City 15.50 TV 101, ameriška serija 16.40 Sova, ponovitev 17.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.00 Mednarodni obrtni sejem Celje, 2. oddaja 20.05 Po sledeh napredka: Od zamisli do splovitve, Laser v Oftalmologiji 20.55 Mednarodni obrtni sejem Celje, 1. del 21.00 Roka ročka - "MTV unplugged" Bruce Springsteen, 1. del 21.50 Svet poroča 22.20 Delikatessen, francoski film 0.00 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN 6.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Traumulus, nemški film 11.35 K stvari, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Na sledi mrožem 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih, kultura 23.05 Marlen Haushofer 0.05 čudež - skrivnostno poletje, komedija 1.40 Pogledi od strani 1.45 Videonoč TELE-TV KRANJ R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Žametne vrtnice 12.40 Spot tedna 12.45 Videostrani 16.30 Spot tedna 16.40 A shop 17.35 Brlog, španska nanizanka 18.25 MOŠ '95 18.45 A shop 19.10 Luč svetlobe 20.00 MOS '95 20.10 Alica v glasbeni deželi, glasbena oddaja 20.30 Zlata dekleta, humoristična nanizanka 21.00 Trije moški in zibelka, ameriški film 22.40 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 23.30 Vreme 23.35 Spot tedna 23.40 A shop 23.55 Video strani MMTV-TELE 59 ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otorški program: Vrtec Mojca 19.13 Vrtec v Minimundusu 19.34 Kotiček za zdravje 19.50 Praznični aranžmaji Hane šumrada 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Sejemski utrip 28. jesenskega sejma in 5. sejma slovenski proizvod - slovenska kakovost 20.20 Utrip Kranja 20.40 Torkova tema: Dan Nakla 95 (reportaža) 21.15 Ozadje karaok v Naklem 21.35 Sejemski utrip 28. jesenskega sejma in 5. sejma slovenski proizvod - slovenska kakovost 21.45 EPP blok - 3 21.50 Film 23.20 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofejloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 športni pregled, ponovitev 21.25 Nedeljska reportaža, ponovitev R TRŽIČ HTV 2 18.45 TV koledar 16.55 Slika na sliko, ponovitev 17.40 Svet v vojni, dokumentarna serija 18.30 °f. Ouinn, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.30 Lovejoy, angleška nanizanka 22.20 Svet v vojni, dokumentarna serija Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Kot vsak ponedeljek vam bomo predlagali, kaj storiti zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča bo 16.15. Ob 17. uri bomo KINO M MTV 22.35 OČETJE IN SINOVI, drama; Igrajo: Jeff Goldblum, Rory Cochrane; režija: Paul Mones V želji, da bi našel sebe hi svoje mesto v družini, Max Fisher opusti delo režserja in postane lastnik knjigarne. Njegove sanje o navadnem življenju se razblinijo z ženino smrtjo. Kakor Don Quixote, ki ga igra v lokalnem ŽGledališču, je prisiljen najti način, ako izraziti svoje občutke. V teh težkih trenutkih se zbliža s svojim sinom, kajti bolečina prve ljubezni in izguba žene pripomoreta, da skupaj začneta novo življenje. 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 14.00 MMTV shop 14.25 Santa Barbara, ponovitev 15.45 St. Elsewher, ponovitev 8. dela nanizanke 16.35 Pot do slave, ponovitev filma 18.10 Domači zdravnik, zdravstveni nasveti 18.40 Santa Barbara, 1082. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital City, 9. del 20.50 Živa scena 22.35 Očetje in sinovi, ameriški film 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 8.05 Poročila 8.10 Dobro jutro 10.10 Poročila 10.15 Šolski pro- | gram 11.40 Bettina družina, nadaljevanka 12.10 Poročila 12.25 Ljubezen, nadaljevanka 12.55 Sledge Hammer, humoristična | serija 13.20 Nanizanka 14.05 Svet narave, dokumentarna serija 14.55 Otrok je tu, ameriški film 16.40 Hrvaška danes 17.40 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 19.00 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.25 Dokumentarna oddaja 21.50 Hrvaška in svet 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.20 Krško poletje '95 0.20 Sanje brez meja TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja - odrska predstava OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja R ŽIRI 8.00 Napoved programa Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za sindikat 17.30 Loški mernik 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stapanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.45 Kremenčkovi 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Predstavitev vzgojnoizobraževalnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednika 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Popoln zvok - oddaja o hi-fi R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz AVSTRIJA 1 i*30 Otroški program 9.10 Umor £ "apisala, ponovitev 10.00 Bay-watch 10.40 Vesoljska ladja En- CENTER amer. akcij, drama ŠKRLATNA PLIMA ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 19. in 21 uri ŽELEZAR predprem. amer. thrill. ZLOBA ob 18. in 20. uri TRŽIČ predprem. amer. akcij, spekt. BATMAN ZA VSE ČASE ob 18. in 20. uri HTV 2 16.45 TV koledar 16.55 Slika na sliko, ponovitev 17.40 Svet v vojni 18.30 Dr. Ouinn, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.15 Murphy Brovvn, humoristična nanizanka 20.40 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.30 Lovejoy. angleška nanizanka 22.20 Svet v vojni, dokumentarna serija KINO CENTER amer. akcij, drama ŠKRLATNA PLIMA ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA fran. thrill. LEON ob 20.30 uri 17% T/~* /k ZA GORENJKE, O GORENJCIH -C*c/ Urrl. MED GORENJCI PO GORENJSKI lOtMR Danes je 8. septem-ber, mali Šmaren oziroma "mala maša - ki za sukno vpraša". WBfi\ la zadeva s "sukno" je aktualna ie kar nekaj časa, saj je navkljub koledarskemu poletju tako mraz, da niti v znamenitem kranjskem pokritem plavalnem bazenu nimajo tople vode. T&[tFi\ Pravzaprav tudi hladne vode ni noter kar je zelo ugodno. WlfK\ Strokovnjaki so v školjki bazena našli nekaj razpok in le popolnoma prazen bazen najbojjzanesljivo ne pušča vode. loltiif!^ Ob "tnal' maš' so vsi naš' ", tudi pravi staja ljudska modrost. ffiflffl Nanaša se sicer na lešnike, za katere velja, da v začetku septembra dozorijo. ftŠftEl Dandanes izraz "naši" pomeni vse kaj drugega, zlasti, ko gre zapoli-tične stranke. TifltEl Gorenjski se obetajo lepi in čisti časi: na trtiski šuštarski nedelji so uspešnoprodajali sirkove metle. fflJBtfft Za komplet treh velikih metel je prodajalec na štantu zaračunal le tisoč tolarjev. Zato so šle metle za med in veliko obiskovalcev šuštarske je odšlo iz Tržiča s Šopom metel v roki. WIttfi\ V Trticu ie teiko čakajo naslednjo ŠuŠtarsko nedeljo, ko bodo pripravili največji ognjemet v mestni zgodovini. Fif/tBl Pravzaprav bi moral biti te minuto nedeljo v doltini 503 sekunde, a ga je namočil det. Kfiiigl Naslednje leto naj bi bil ognjemet dolg 504 sekunde, ker bo TriiČ praznoval 504. obletnico, odkar ima trške pravice. lHLtfi\ Govori se, da bo v Kranju prihodnje leto na Kranjski noči vsaj 505 sekund trajajoč ognjemet. FJf/iffi Kajti se ne spodobi, da bi mali TriiČ - kateremu je menda svojčas kranjska oblast ponudila status krajevne skupnosti v sklopu mega občine Kranj - imel večji ognjemet. lOflffA Če boste od danes naprej /in še cel naslednji teden/ po telefonu iskali gorenjske obrtnike, pričakujte klic v prazno. Kadar je v Celju obrtniški sejem, sta gorenjsko podjetništvo in obrtništvo vsako leto dosegljiva le na 063 in ne na 064. WftK\ Kranjski pihalni orkester te vadi novo himno, ki jo bodo prvič zaigrali na otvoritvi novega mostu čez Kokro, ki bi po prvotnih obljubah moral biti zgrajen le'pred dobrim letom. lSULtfi} Nova kokrška himna je priredba znane melodije iz filma "Most na reki Kwai''.WBEi FotoEJGA je pred kratkim predstavil gorenjsko kmetijsko inovacijo: kozolec brez strehe. Tokrat se podajamo na področje gospodarstva s predstavitvijo šatorske skladiščne konstrukcije, ki je javnosti na ogled na industrijski coni Loka pri Trtiču. Skladišče, ki je posebej zanimivo zaradi genialnih rešitev strešne kritine, je preverjeno odlično klimatizirano, saj v tem skladišču temperatura nikoli ne odstopa od temperatur naravnega okolja. Za skladišče na Loki naj bi prav zaradi zaradi izjemne, povsem inovativne zasnove air condition instalacij, v kratkem stekel postopek razglasitve za tehniški spomenik prve A kategorije. Kje so naši generali? Edini triiški general Janez Slapar, kot je znano, je zagrizen športnik in zvest udeleženec trtiških mednarodnih tekem na tekaških rolkah. Tudi minulo soboto ni zatajil ter ponovno dokazal, da je v odlični kondiciji. Glede na skorajšnje nove zgodbe okrog generalskega stolčka v generalštabu Slovenske vojske FotoEJGA upa, da nima dobre kondicije le general Slapar. To, kar je na sliki, ni prikaz aktualnega stanja na gradbišču okrol\ "Mosta na reki Kwai", kot so Kranjčani poimenovali svojti najnovejšo pridobitev, most čez Kokro (ki naj bi bil odprt z% promet prihodnji petek) ali na kakšnem drugem gorenjskem cesmert. gradbišču. FotoEJGA je asfaltirane in pobarvane cestne grbine naŠt* v Švici, kjer so s tako preureditvijo igrišča popestrili zabavo i» omogočili rekreacijo z rolerji. Na teh grbinah otroci veselo dirkajo i BMX in drugimi kolesi, z rolerji in kotalkami - občasno pa sevedt-tudi tekmujejo. FotoEJGA zato ponižno predlaga kateremukoli ofi gorenjskih županov, ki bi v svojem mandatu želel napraviti koji dobrega za mladež, da razmišlja o takem "poligonu". J Septembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 Iztok v rahlem vodstvu pred Dušanom V Glasovi redni rubriki z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Najprej objavljamo rezultate glasovanja po vseh štirih krogih za GORENJKO/ GORENJCA MESECA JULIJA 1995. Že tako rekorden kup glasov za BRANKO PAPLER in ANTONA A RVAJ A se je zgolj z dopisnicami s poštnim tigom 31. avgust še krepko povečal. Za BRANKO PAPLER ste poslali skupaj 414 glasov (kar 61 dopisnic smo prejeli minuli petek) in za ANTONA A RVAJ A skupaj 1305 glasov (zgolj zadnji dan četrtega kroga kar 882 glasov). Četrti krog glasovanja je skupaj torej navrgel skupaj rekordnih 1540 glasov, od začetka avgusta pa je bilo vseh prispelih glasov za GORENJKO/GORENJCA JULIJA 1995 rekordno: 2416 (dvatisočštiristošestnajst). Upoštevani so seveda vsi oddani glasovi poslušalcev štirih gorenjskih radijskih postaj v kontaktnih oddajah ter vse dopisnice, ki smo jih prejeli do zaključno 31. avgusta. Že po tretjem krogu je TONE A RVAJ prehitel BRANKO PAPLER, ki je vodila po prvi polovici avgustovskega glasovanja, in tudi postal zmagovalec glasovanja. Uradno s končnimi rezultati razglašamo Kranjčana ANTONA A RVAJ A za GORENJCA MESECA JULIJA 1995. Ta naslov (ki ob rekordnem številu glasov in prikupni protikandi- IZTOK ČOP DUŠAN MRAVLJE datki ni kar tako!) je za TONETA A RVAJ A v letošnjem poletju te peti mega dogodek: najprej julija priznanja strokovne komisije v Gornji Radgoni za njegove mesnine (zaradi katerih smo ga tudi predlagali za Gorenjca meseca); zatem avgusta prva poroka v dinastiji A rvaj, kajti v zakonski stan se je v tem mesecu podal mlajši Tonetov sin = Anton Arvaj jr.; prav tako avgusta je Tone pripravil svojo tradicionalno drutabno prireditev na svojem ranču na Gabrški gori, kjer so zbrali precejšnjo vsoto prostovoljnih prispevkov va Pediatrično kliniko v Ljubljani; na Kmetijsko tivilskem sejmu v Gornji Radgoni so mu prejšnji teden tudi uradno podelili priznanja, ki jih je določila strokovna ocenjevalna komisija za mesnine; in (nenazadnje) je ANTON ARVAJ izbran za GORENJCA MESECA JULIJA 1995. Danes, drugi septembrski petek, se začenja drugi glasovalni krog za GORENJKO/GORENJCA MESECA AVGUS-TA1995. V radijskih oddajah boste glasovali še štirikrat in z dopisnicami .»ravno tako, do zaključno sobote, 30. septembra. Predloga za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 sta: II DUŠAN MRAVLJE, Kranjčan iz Stratišča in "honorarno" Škofjeločan, zmagovalec ultra maratonske tekme Trans America, dolge 2906,05 milje (oziroma 4706 kilometrov), ki jih je pretekel v 64 dneh maratona v rekordnih 422 urah in 59 minutah; njegov doseiek bo za Trans America ultra maraton brtčas še precej let neponovljiv; 2/ IZTOK ČOP, zanesljivo najbolj znan krajan Studenčic, ki spadajo v pošto Lesce in občino Radovljica, sicer pa "honorarno" Blejec (za njegove športne uspehe bi lahko postal častni občan nove občine Bled); Iztok Čop je uspešno športno pot kot veslač začel pred sedmimi leti in jo v soboto na veslaškem SP na Finskem kronal z najvišjim doseikom - zato svetovnega prvaka v skiju oziroma enojcu (ki v veslaškem športu velja za kraljevsko disciplino) predlagamo za Gorenjca meseca; Mimogrede: naša bralka, ki redno sodeluje v glasovanju, nas je okrcala, da smo tokrat zelo slabo izbrali, saj sta oba predlagana enako zaslužna za ugled Gorenjske v avgustu 1995, in da preprosto ne more glasovati. Naš nasvet: glasujte za oba v vsakem krogu. PopolJ noma nič čudnega ne bo, v bosta oba Gorenjca dobila en. ako število glasov za GORENJ'1 CA MESECA AVGUSTA 1995 (kajti tudi takšen rezultat j^j možen). J Za GORENJCA MESEcl AVGUSTA 1995 lahko % tivo" glasujete spet danes, * petek, 8. septembra, v kontakf nih oddajah Radia Kranj, Radit Triglav Jesenice, Radia Trtic W Radia Žiri. Kadarkoli M vključno 30. septembra lahk& pošljete dopisnico z Vašim glo\ som za Dušana ali Iztoka ni naš naslov: -UREDNIŠTVA GORENJSKEGA GLASAi) 64000 Kranj. Med glasovalci vsak teden iztrebamo petericj\ za nagrade v vrednosti po LOV tolarjev in peterico za eksk$t zivno Glasovo majico. n 1 Nagrajenci v prvem septembrskem glasovalnem krogu za d Gorenjkoj'Gorenjca meseca avgusta *9S: KLAVDIJA PAJK, a Kidričeva c. 6/a, Kranj; MIHA HRIBAR, Titova 82, c Jesenice; LUKA VUJICIC, Lipce 62, BI. Dobrava in L ZIVKA TALER, Jetovška 43 a, Boh. Bistrica - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Glasove poletne majice pa so skupaj z današnjim Gorenjskim glasom že v poštnih I nabiralnikih naslednje peterice: JURE ROPRET, Gradni- I kova 103, Radovljica; TINECEKLIN, Stara Fužina 142, ' Bok Jezero; VILI SOKLIČ, Zg. Bitnje 234, Zobnica; MARIJA PIPAN, Voklo 60, Šenčur in POLDE LEGAT, A. Robiča 17, Mojstrana .... PROI Telekomunikacijski inženiring svetovanje In trženje Koroška 20, 64000 Kranj, SLO >fe/. uprava: 064/221-226 tel. komerciala: 064/221-474 tel. servis: 064/221-227 LX fax: 064/221-229 - BOSCH TELECOM objavlja prosti delovni mesti VODJA SERVISA KOMERCIALIST Zaželena znanja: - inženir oz. diplomirani inženir elektrotehnike - zaželene izkušnje na področju telekomunikacij, zlasti digitalnih in ISDN sistemov - znanje angleščine in nemščine - organizacijske sposobnosti Izbranim kandidatom nudimo: dinamično in samostojno strokovno delo, izobraževanje doma in v tujini, stimulativne osebne dohodke. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: PROCOM SERVIS, Koroška c. 20, 64000 Kranj. NEGA . POTREBA SODOBNEGA ČLOVEKA Ženske so posebej jeseni navadno presenečene nad vplivi poletja, sonca različnih krem. V ateljeju MOJCt ZAPLOTNIK trdijo, da bodo va* utrujeni koži znali pomagati in va* pričakujejo z najmodernejšo tehniko, znanjem in vsekakor odličnimi pripo^ močki vrhunske kakovosti! KAJ PA MAKE-UP? Napotek ali dva, nasvet ali dva, kaM koristno za vsako žensko! Naj vam n«J bo neprijetno vprašati, ne bodite zadregi, ko gre za vaš videz! Strokovrl nasvet je lahko lajšanje vaših težaj biti urejena pomeni biti sodobni ženska. Lepa je vsaka, urejena pa HUJŠANJE JI PRIJETNO! Ste se odločili, da boste bolj zdravo živeli? Manj kilogramov in več gibanj* - recept je znan. Pomoč v ateljeju Mojce Zaplotnik bo dodatna prednost hujšanje ni nobena muka, ne odrekanje! Gre le za upoštevanje zakonitost in uporabo sodobnih metod. Pokličite, pridite... SREČNIH PIT KILC i Janka Požun je stara 29 let in je lažja. Kako lažja? Odkar je bila pri Moj€ Zaplotnik, "bistvo" naše akcije hujšanja, je tudi vesela. Ker smo ■ namenoma vprašali (po poklicu je trgovka), ali so čez poletje rezulta' akcije ostali: Ma, pet kile je šlo dol in tehtnica še zdaj kaže, da niso šle\ nazaj gor!" Janka je radodarna s pohvalami: "Pri Mojci je bilo super jL zaradi tega tako hujšanje ni težavno, svetujem ga vsem, ki želijo k4 spremeniti. Terapija je uspešna, brez posebnih odrekanj. Vesela sem, da r poletje minilo, kilogramčki pa niso šli nazaj gor," nam je dejala udeleženk?; naše akcije, čestitamo, PETKRAT! 5TUDIO ZA MEGO OBRAZA IN TELESA MUH J POIŠČITE NAS V c NEBOTIČNIKU! L TEL:218-7B5 J ek, 8. septembra 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS hodnji teden novi telefonski imenik Nova knjiga založbe Moderna organizacija tisoč novih telefonskih številk Marketinška zasnova podjetja jonski imenik Slovenije 1995/96 bo v poslovnih enotah tekoma Slovenije in na vseh poštah naprodaj od 13. •tembra dalje. - 88.000 sprememb, 47.000 novih številk, pijana, 6. septembra - Telekom Slovenije prihodnji teden jj&ročnike pošilja komplet šestih knjig novega telefonskega *nika. Cena kompleta je 1.900 tolarjev, na voljo je tudi IVtna ver/iJa za 8(300 tolarjev in telefonski imenik na CD '"u.Lanski naročniki imajo desetodstotni popust, knjižni komplet ima, tako kot stari, Sest delov. Ureditev je *°bna kot lani, tako da so v posameznih knjigah abecedni I nami telefonskih naročnikov po omrežnih skupinah, ki tako I )|rafsko kot gospodarsko sodijo skupaj. V imeniku so j Jstevane vse spremembe, ki so nastale do 1. julija letos. Prva Elit °^se8a omrežne skupine Ljubljana, Trbovlje in telefonske Jlj^ ,Mobitela. Kranjska omrežna skupina je v četrti knjigi, v JjP I^Jigi pa so, tako kot je že v navadi, tako imenovane Rumene ^ini> v katerih so navedeni telefonski naročniki po dejavnostih. tir ufnenih straneh je tudi uvodni del z osnovnimi informacijami pojasnili o telekumunikacijskih storitvah. Preveden je tudi v tf'janščino in madžarščino za obe narodnostni skupini v »geniji. dj-etoSnji telefonski imenik je tiskan v državni tiskarni v Avstriji, /J s? natisnjeni tudi telefonski imeniki Nemčije, Madžarske in WWnje. Izšel je v nakladi 160.000 izvodov na 35-gramskem papirju, Pomeni, da je komplet za cel kilogram lažji kot sicer. Izdelek je ^jazen naravi, saj ga je mogoče v celoti reciklirati. • M.A. ftrinki s Starega vrha I opisi sprehajalnih poti ^preval, sept. - Pred kratkim je izšla zanimiva knjižica tr>nki s Starega vrha", ki jo je izdala in založila krajevna 1f Pn°st Javorje z denarno pomočjo občin Gorenja vas in **j ^radivo so na Starem vrhu zbrali sami, koordinatorka je bila '#f °ant, ki je zaposlena na občini Škofja Loka. Utrinki so ^jrenieni zapisom o krajih, položenih na pobočja Starega in Ji Vrna'v Prv' številki so zbrali povedke z Loškega pogorja, teTv ° nekdanji košnji na Koprivniku in Starem vrhu ter 7. fJ.evanju na Starem vrhu, zapis o slikarju Antonu Ažbetu, rit • r0^en v Dolenčicah, ter o slavistu dr. Gregorju Kreku, kije ^j.r°Jen v Četeni Ravi, zapis o ljudskem pevcu Pustotniku ter o >Aia0 NHl na r Spe Pok Vk\ Kci je h w dsta tlu i h U *tv< Sj bo| Nov diskont sadja in zelenjave v Kranju Vrata odpirajo že ob petih zjutraj Novi diskont bo marsikomu, ki je doslej sadje in zelenjavo kupoval na veletržnici na Rudniku v Ljubljani, prihranil nekaj jutranje vožnje in časa. ta Kranj - Zasebno podjetje Bron iz Kranja je prejšnjo sredo v najetih prostorih nekdanjega Jelovičinega obrata na Partizanski cesti v Kranju (v bližini štadiona) odprlo diskont, v katerem na veliko in na drobno prodaja sadje in zelenjavo. Kot je povedal edini lastnik podjetja Štefan Hudobivnik iz Nakla, je prodaja na veliko namenjena predvsem trgovcem, gostincem, šolam, vrtcem, sindikatom, menzam in drugim velikim porabnikom sadja in zelenjave, prodaja na drobno pa gospodinjstvom in vsem ostalim, ki potrebujejo le manjše količine. Novi diskont bo marsikomu, ki je doslej kupoval na Tržiški gozdarji tekmovali v Franciji Na povabilo pobratenega mesta Ste Marie Aux Mineš se je ob gozdarskem prazniku v Franciji mudila tričlanska ekipa gozdarjev iz Tržiča. V ekipi sta bila Milan in Jurij Rozman iz Loma in vodja enote Zavoda za gozdove v Tržiču Franci Pogačnik. Tekmovanje gozdarjev v Franciji je bilo na precejšnji kakovostni ravni, saj so se ga udeležili najboljši gozdarji - sekači iz Francije in gostje iz sosednjega nemškega Schwarzwalda. Gozdarji so se pomerili v podiranju debla na kol, žaganju tankih kolutov na smrekovi oblici z ročno žago, ročnem cepljenju bukovih drv in zlaganju v prostorninski meter, ter v nekaterih drugih disciplinah, ki so slovenskim gozdarjem manj znane. Glede na to, da se tržiški gozdarji niso posebej pripravljali na tekmovanje so z uvrstitvijo v zlato sredino več kot zadovoljni, sicer pa je eden od namenov tekmovanja tudi obnavljanje in vzdrževanje stikov s francoskimi gozdarji. Za topel sprejem in oskrbo se je tržiška ekipa francoskim gostiteljem zahvalila z ročno poslikano leseno skrinjico, izdelano v zadrugi Sv. Katarina. • M. G. veletržnici na Rudniku, prikrajšal vožnjo do Ljubljane in prihranil kako uro časa, saj se So, vsaj tako zagotavljajo v Bronu, z vsem potrebnim lahko oskrbel v Kranju. In kje se bo z vsem "oskrboval" diskont? Precej sadja in zelenjave bodo dobili neposredno od gorenjskih kmetov in zelenjadarjev (pri tem bodo dali prednost tistim, ki jo pridelujejo s čimmanj "kemije"), medtem ko bodo ostalo "blago" kupovali drugod v Sloveniji ali ga bodo uvozili. Doslej so zlasti dobro sodelovali s podjetjem Gea-produkt iz Ljubljane. Podjetje Bron ni začetnik, ampak ima na tem področju že nekaj izkušenj, saj že dve leti in pol v obliki "ambulantne prodaje" oskrbuje s sadjem in zelenjavo precej- šen del Gorenjske, še zlasjL. nekatere večje porabnike n*\l območju nekdanje radovl gom in z drogerijo. & Diskont sadja in zclenja^P1 so začeli urejati februar]3* letos v prostorih nekdanjeg^VI obrata Jelovice na Partizanskoj cesti v Kranju. Jelovica fen namreč obrat v denacionabhsli zacijskem postopku vrntfVSi nekdanjemu lastniku, ta P*" ' je okoli 700 kvadratnih fltf trov prostorov za daljši & oddal v najem podjetju Bro" ki je v obnovo vložilo pr? cejšnja sredstva. V stavbi rV\ med drugim uredilo dve W\J dilnici, od katerih ima vsa^m, približno 80 kubičnih metr^ot prostora. . Wl Zanimivo je še to, da a kont odpirajo že ob pet'^11 zjutraj, zvečer ga za z^jj0 zapirajo ob sedmin, morda r)r° bodo delovni čas še "potegi^; li" za uro ali dve. • CZ. jDo Obveščamo kmete - lastnike gozdov, da odkupujemo teme belega gabra, pokličite nas zjutraj de B. In zvečer od 20» de 22. vre - telefon: 061/737-385. Ba •vi( do dir Pi 'Va 'to feoi rsk TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik v drugem krogu alpske lige se bosta jutri na Bledu pomerili ekipi Sportine in Acronija IITI: POTREBUJEMO UGODEN REZULTAT hodnem krogu letošnje alpske lige so jeseniški in ljubljanski hokejisti na domačem ledu teležili zmagi, Blejcem pa kljub dobri igri v Italiji ni uspelo premagati sodnikov J**i Bled, 8. septembra - Minuli torek zvčer so hokejisti » ali prvi krog v letošnji alpski ligi. Medtem ko so Jeseničani in I janVaiu na domačem ledu zasluženo premagali ekipi VSV iz in Fasse, pa blejskim hokejistom iz Ortiseia v Italiji ni I 0 prinesti vsaj neodločenega rezultata. Že jutri pa bo na r drugi krog, ko se bosta v gorenjskem derbiju na Bledu P r,la Sportina in Acroni, ki igrata skupaj v skupini C. e^aj manj kot dva tisoč J,cev, ki so si prišli v torek »dat uvodni nastop "žele-fv' v alpski ligi je bilo po F}1 zadovoljnih, čeprav je bil fCn» rezultat srečanja 6:4 2:2) glede na potek Pravzaprav mnogo preni- NJeseničani so bili namreč 'u večino srečanja precej nasprotniki, vendar pa je lepih akcij ostala nedo- končanih ali v rokah vratarja Fasse. Italijani so srečanje sicer povedli, po lepem golu Saša (Pretnarja v 12. minuti pa so pobudo prevzeli Jeseničani, ki so do konca prve tretjine, po golu Laplanta in DejanaVarla vodili že s 3:1. Na začetku druge tretjine je vodstvo povišal Aleš Sodja, nato pa je Feliceetti rezultat zmanjšal na 4:2. Flana-gan je bil strelec prvega gola v HOKEJ PjjORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na ledu C. * J® nova, 9. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim Preberete: .ostartu Alpske lige: predstavitev vseh sodelujočih klubov intervju: Tomaž Vnuk g Holetni ligi se naši klubi niso proslavili SSyencj v Kanadi: Vesna Ažman, Edo Terglav utrip: zmagoslavje Devilsov v sezoni 1994/95, §^naboru '95 Američan Brvan Berard številka 1 pPoredi vseh tekem v Alpski ligi, Pokalu prvakov, v'ranu s Fam'lv Shop, Naklanci bodo zaradi treh rdečih ;" ^.'tnje Zarica - Želeniki 2:2 in Lesce - Jelovica I ■ * * najvišjo zmago na lestvici vodi ekipa Britofa. • V.S. GORSKI TEK £RSKI TEKAČI NA ŠKOTSKO °Yoriš?n' g,avno mes,° Škotske, bo v nedeljo, 10. septembra, VlH^L te*unov»nja za 11. svetovni pokal v gorskem teku ifNa sn>0»,hy>- i^dnar ^re bo disciplina "tek gor-dol" po propozicijah [jjHo d° ne8a k°miteja za gorske teke ICMR: Tekmovalci se rftovnj mc"u v kategorijah članic, mladincev in članov. Na rreZent^° na škotsko pa bo odpotovala izbrana slovenska er tCL nca v gorskih tekih. Po dveh izbirnih tekmovanjih in Julijih13 ^°8e' 'n tek na Krim je bila sestavljena reprezentanca 'fca c gorskih tekačev. Ekipo članic sestavljajo Anica Živko, ivij h? 'n Marija Trobec, v mladinski ekipi so Klemen Čop, |o tet ' Miha Grom in Gregor Jaunik, v članski ekipi pa !l'nc i °Vali *8°r Šalamun, Franci Teraž, Jože Čeh, Stojan pi |i 8,or Mernik in Ivan Urh. Poleg tekmovalcev pa bodo v ^ak °mo Šarf, Lojze Pungerčič, Radovan Skubic, Boštjan [tovne*1 Lojze Kerštan. Slovenska reprezentanca želi na tem kor i..5? Pokalu doseči Čim boljše rezultate tako posamično, zadnji tretjini, razliko pa sta zmanjšala najprej Soracrrepa, nato pa še Philips, najboljši igralec srečanja Kichard La-plante pa je postavil končni rezultat 6:4. Blejci so gostovali v Ortiseju pri ekipi Gardene. "To je bila letos naša najboljša tekma, celo moštvo pa jo ie odigralo zelo solidno. Povedli smo, nato pa smo že po sodnikovem žvižgu dobili gol, ki je bil priznan. Toda na takšno sojenje italijanskih sodnikov je pač treba računati. Znova smo dobro zaigrali in v začetku zadnje tretjine spet vodili 3:2. nato pa smo dobili dva gola in ob koncu srečanja, ko sem pri rezultato 4:3 iz vrat vzel golmana, smo klub trem našim priložnostim dobili gol," je po vrnitvi iz Italije povedal trener Sportine Rudi Hiti: "V soboto nas čaka ekipa Jesenic, za katero se je treba zavedati, da je bolj "kompletno" moštvo od našega, zalsti pa je učinkovit kanadski napad. Vendar pa mi potrebujemo ugoden rezultat, čeprav se zavedamo, da bo težko. Na vsak način pa na Bledu pričakujemo veliko gledalcev, ki bosta spodbujali obe moštvi." Jutrišnja tekma v ledeni dvorani na Bledu se bo začela ob 18.30 uri z slavnostnim uvodom in svetlobno osvetljavo ter najavo obeh moštev. Med tekmo bo žrebanje vstopnic, trije srečneži pa bodo dobili lepe nagrade: penzion za dve osebi v Penzionu Jelka na Pokljuki, nagradni kupon za nakup v trgovinah Sportin v vrednosti 10 tisoč tolarjev in celoletno karto za obisk vseh tekem Sportine na Bledu. • V. Stanovnik Jutri rolkarsko in rolersko tekmovanje v Medvodah TEKMA V SREDIŠČU MEDVOD Medvode, 8. septembra - Tekmovanje bo tudi tokrat na krožni progi pri blagovnici Loka v Medvodah, saj tekme na cesti do Smlednika in Pirnič ni bilo mogoče izpeljati, pa zagotovilu medvoškega župana Stanislava Žagarja pa bo to mogoče prihodnje leto. Začelo se bo jutri popoldne ob dveh, s finali pa bo tekmovanje končano okrog sedmih zvečer. Na krožni progi, kjer bo po vožnjah na izpadanje (naprej gredo zmagovalci kvalifikacijskih tekem) prišlo v finala po deset tekmovalcev, bodo na tekaških rolkah in rolerjih tekmovali v vseh kategorijah, od najmlajših do najstarejših. V finalih bodo po vsakem krogu izpadali zadnji in tako bodo prišli do zmagovalcev, med katere bo razdeljen okrog 5000 mark vredni nagradni sklad, deloma v gotovini, deloma v praktičnih nagradah. Predsednik organizacijskega odbora in Tekaškega kluba Unior Olimpija Janez Tomažin je povedal, da tekmo organizirajo s pomočjo sponzorjev predvsem starši tekmovalcev, Borut Nunar in Uroš Ponikvar pa sta povedala, da najboljših tekačev in biatloncev ne bo, ker so že na pripravah, zanesljivo pa bodo nastopili Slovakinja Tatjana Kutlikova, druga v Tržiču, Andreja Mali, naša najbolje uvrščena tekmovalka na tržiški tekmi, Slovaki Pletzermaier, Hudač in Valuška ter naši Jože Kavalar, Jože Petkovšek, Ivan Maric, Janez PetkoŠ, Vasja Rupnik in Robi Kerštajn, ki se bo v Medvodah uradno poslovil od tekaškega športa. Ker je proga kratka, krožna in zato pregledna, bo tekma zanimiva za občinstvo. • J. Košnjek °r tud v uoseci cim doijsc rezultate tako posamično, rskimi , ipno ter seveda čim manjše zaostanke za najboljšimi tekači. • L. Keretan VABILA, PRIREDITVE Rokometni turnir v spomin Jožeta Šilca -Škofjeloški RK Šešir bo letos že tretjič pred začetkom sezone pripravil mednarodni rokometni turnir, ki bo letos že drugič štel za memorial Jožeta Šilca. Začel se bo danes ob 18.30 uri s tekmo med italijanskim prvoligašem Pratom in ekipo Jadrana Primorskih novic. Zvečer ob 20. uri bo še tekma med domačo ekipo Šeširja in hrvaškim prvoligašem Bjelovarjem. Jutri ob 10. uri dopoldne bo tekma med ekipama Prate in Bjelovarjem, ob 11.30 uri pa med slovenskima ekipama. Zvečer se bosta najprej pomerili ekipi Bjelovarja in Jadrana Primorskih novic, ob 19. uri pa bo še sklepna tekma med ekipama Šeširja in Prate. Na njej naj bi se škofjeloški klub poslovil tudi od svojih nekdanjih igralcev. • D. Rupar Skoki v Adergasu - SD Adergas bo jutri, 9. septembra, z začetkom ob 15. uri, organizator tekmovanja v smučarskih skokih za gorenjsko prvenstvo v kategoriji do 12 in 13 let na 28-metrski skakalnici v Adergasu. Tekma bo Štela tudi za pokal Adergasa. • V. S. Kolesarji po ulicah Radovljice - KK Bled bo v nedeljo, 10. septembra, organizator kolesarske dirke "Po ulicah Radovljice". Dirka se bo začela ob 9. uri, štela pa bo za državno cestno prvenstvo za dečke vseh kategorij. Start in cilj bosta pred stavbo upravne enote Radovljica. • V.S. Vaterpolisti še za kadetske naslove - VK Triglav bo jutri od 9. ure do nedelje do 18. ure, ko bodo podelili pokale najboljšim, organizator državnega prvenstva za kadete, ki bo potekalo na bazenu v Kranju. Nastopile bodo ekipe sedmih slovenskih klubov, favoriti pa so domači igralci Triglava. • J.M. Gorski kolesarji vabljeni na Hotavlje - Športno društvo Hotavlje bo to nedeljo, 10. septembra, organizator gorskega kolesarjenja "MTB Hotavlje 95". Tekma se bo začela ob 10. uri, nastopili pa bodo kolesarji v sedimh starostnih kategorijah, ženska kategorija pa bo enotna. Prijave sprejemajo do 9.45 ure na startu pred Zadružnim domom na Hotavljah. Dodatne informacije dobite po telefonu 681-414 (Lojze Oblak) ali 681-316 (Tone Mravlja). • V.S. Gorski kolesarji v Bohinju - Jutri ob 10. uri se bo v Bohinju začelo tekmovanje najboljših slovenskih gorskih kolesarjev, ki mu bo popoldne sledilo državno prvenstvo novinarjev v gorskem kolesarstvu. Zbor MTB Racman bo ob 12.uri v hotelu Bellevue, start novinarjev pa bo ob 13.30 uri. • V.S. TVD Partizan Jesenice vabi - Tudi v letošnji sezoni TVD Partizan Jesenice v okviru Lipa programov, pripravlja vadbo v osemnajstih različnih skupinah, tako za najmajše, ki bodo vadili skupaj s starši, kot tiste v pozni starosti. Vadba se začenja ta teden, trajala pa bo do 21. junija. Dodatne informacije dobite v domu TVD Partizan ali po telefonu 81-651. • V.S. Letos 15. medobčinske športne igre - Športna zveza občine Škofja Loka in organizacijski odbor sta te dni že razpisala 15. športne igre občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Od 16. septembra do 6. oktobra bodo potekala tekmovanja na prostem (balinanje, tenis, kolesarjenje, kros), nato pa bodo do 26. novembra potekala še tekmovanja v bazenu, v dvoranah in na strelišču. Urnik tekmovanj bodo ekipe prejele s prijavo. Generalni pokrovitelj letošnjega tekmovanja je Alpina. • V.S. KOŠARKA Jutri se začenja letošnja košarkarska liga za moške DOMA STARTA LE TRIGLAV Kranj, 8. septembra - S I. krogom se jutri zvečer začenja letošnja slovenska košarkarska liga, ki je lani z novim sistemom tekmovanja pridobila na popularnosti, letos pa naj bi KZS in posamezni klubi za popularizacijo košarke pri nas naredili še več. Žal imamo Gorenjci v najkvalitetnejših treh ligah le po eno ekipo, vendar pa imata zlasti ekipi Loka kave in radovljiške Didakte velike ambicije za napredovanje. Kranjski Triglav, ki igra v ligi dvanajstih najboljših slovenskih ekip, ie po lanski sezoni izgubil kar šest standardnih igralcev, tako da sezono čakajo precej negotovo. Kljub temu je njihov cilj obstanek v ligi, oziroma uvrstitev med osmerico ekip, ki se bodo uvrstile v II. krog tekmovanja. Po prijateljskih tekmah se bodo svojim gledalcem prvič predstavili že jutn, v soboto ob 20. uri, ko bodo v športni dvorani na Planini gostili ekipo vedno neugodnih nasprotnikov, ekipo Kovinolehne Savinjske Polzele. Z ambicijo uvrstitve med štiri najboljše ekipe v A2 ligi (in nato možnostjo uvrstitve v Al ligo) štartajo v novo sezono Škofjeločani. Ekipa Loka kave je letos podobna kot lani, največja okrepitev pa je bivši Triglavan Franci Šubic. Najhujša nasprotnika Ločanov v boju za višjo ligo sta moštvi Kraškega zidarja in Pivovarne Laško, ki se bosta med seboj pomerili v prvem krogu (košarkarji iz Laškega prihajajo v Škofjo Loko naslednjo soboto). Ločani pa jutri odhajajo na gostovanje k ekipi Smelt Olimpije mladi. Tudi radovljiška Didakta pod vodstvom novega trenerja Martina Gorenca letos starta na čimboljšo pozicijo v B ligi, kar bi pomenilo tudi možnost uvrstitve v A2 ligo. Večina igralcev je istih, kot so končali lansko sezono, največji okrepitvi pa sta bivša igralca Triglava Slavko Tadič in Luka Gorenc. Radovljičani jutri v 1. krogu gostujejo v Postojni pri ekipi Radio 94. • V. Stanovnik OSEM KOŠEV NI PREVEČ Škofja Loka, 7. septembra - Košarkarice Odeje - Marmorja so letošnjo sezono začele z igranjem v pokalu Liliane Roncheti. Na prvi tekmi so gostovale v Istanbulu pri turški ekipi Denis Naklivat in izgubile z rezultatom 70:62 (32:25). Po vesteh iz Turčije so Ločanke srečanje dobro začele, ga slabše nadaljevale (slab je bil zlasti met) in dobro zaključile. Najboljša igralka v ekipi Odeje Marmorja je bila izkušena Zora Malacko, ki je dala kar 23 točk, med strelke pa so se vpisale še Gartnerjeva, Primožičeva, Frakljeva, Pejičeva, Oblakova in Čakovičeva. Povratno srečanje, ko morajo Ločanke za uvrstitev v nadaljnje tekmovnje nadomestiti razliko osemih zadetkov, pa bo v sredo, 13. septembra, v dvorani na Podnu v Škofji Loki. • V. S. KEGLJANJE NA LEDU NAJBOLJŠA EKIPA KOMPAS BLED Rateče, septembra - ŠD Rateče - Planica je bilo konec tedna organizator državnega prvenstva v kegljanju na ledu. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, zmagala pa je ekipa Kompas Bled, pred Bledom Jezero in Gradbincem Jesenice. Po končanem ekipnem tekmovanju je bilo še posamično tekmovanje v zbijanju in bližanju za ženske in moške. Med ženskami je bila najboljša Dragica Kučan (Bled), med moškimi pa Stane Mlekuž (Bled). • V. S. KRISTAN ČESTITAL ČOPU IN MRAVLJETU Ljubljana, 6. septembra - Svetovnega prvaka v skifu Iztoka Čopa iz Studenčic in zmagovalca teka Transamerica 95 Dušana Mravljeta iz Kranja, je v sredo dopoldne sprejel tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Obema našima v zadnjem času najbolj uspešnima Športnikoma je čestital za odlična rezultata in dodal, da je to velika zmaga volje in duha in ne le uspeh v boju s časom in tekmeci. • V.S. V POSLOVNEM CENTRU ŠKOFJE LOKE v neposredni bližini vseh pomembnejših komunikacij v sodobni POSLOVNI HIŠI oddamo v najem VEČ PISARNIŠKIH POSLOVNIH PROSTOROV GH V FRANKOVEM NASEUU V NOVOZGRAJENI garažni hiši prodamo GARAŽNE BOKSE LOKAINVEST INFORMACIJE - PRODAJA LOKAINVEST, d.o.o. Kapucinski trg 7, ŠKOFJA LOKA tel.: 064 624-070 GDRKNJSKI GLAS • 24. STRAN MNENJA IN KOMENTARJI Petek, 8. septembra KOMENTAR Z Italijo na preizkušnjo A4cirko Jenšterle, zunanji sodelavec S sestankom predsednikov in glavnih tajnikov treh strani vladne koalicije so se tudi formalno končale letošnje počitnice, v času katerih, razen morda spornega Kutinovega obiska Hrvaške, ni bilo kakšnih pretresljivih političnih dogodkov. Srečanje dr. Drnovška, Kocijančiča in Peterleta je nakazalo glavne teme politične jeseni. Poročila o sestanku sicer omenjajo, da je prišlo do "izmenjave umirjenih stališč", vendar je bila vsaj ena točka dnevnega reda dovolj vroča in sicer odnosi med Slovenijo in Italijo. Z njimi je še posebej povezan skrivnostni telefonski klic italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli, konec prejšnjega meseca. Italijanska ministrica je namreč tedaj kar na domač telefon klicala Lojzeta Peterleta in mu izrazila upanje, da bosta driavi vendarle sprejeli sporazum. Peterle je kasneje javno povedal, da je bil presenečen, saj o kakršnemkoli sporazumu ni vedel nič, vprašal pa je, ali morda minister Thaler o ključnih dogodkih ne obvešča koalicijskih partnerjev. Slovenska desnica je dogodek takoj izkoristila v svoje namene in med drugim namigovala, kako premier in zunanje ministrsto ne delujeta v dopustniškem času. Šele zdaj pa je na ta napad odgovoril preimer dr. Drnovšek, ki je po sestanku predsednikov koalicijski strank dejal, da je šlo verjetno za "italijansko provokacijo". Hkrati s tem je Peterleta poočital še njegove izjave za dunajski Kurier. Desnica kljub temu še vedno trdi, da so krščanskim demokratom zamolčali nekatere pomembne stvari v zvezi Z Italijo, njihova glavna tajnica Hilda Tovšak pa je celo izjavila, da bodo na nove dosežke v pogajanjih z našo sosedo v SKD "gledali skozi oceno Ogleja". Oglej je seveda ena od bolečih točk Lojzeta Peterleta, z njim pa tudi krščanske demokracije, odnosi z Italijo pa so še posebej aktualni postali po evidentnem zasuku naše zunanje politike, saj ima zdaj celo premier resne pomisleke pred vstopom v Evropsko zvezo. Dr. Drnovšek je Evropi povedal, da vanjo nočemo vstopiti za vsako ceno, pri tem pa ie moral požreti enega od velikih medijskih nastopov stranke LDS, ki je še do nedavnega zagovarjala referendum o vstopu v Evropsko zvezo. Zdaj premier pravi, da je le-ta nepotreben, češ da je več kot 80 odstotkov ljudi za vstop v EV, le okoli 20 odstotkov pa jih je za popuščanje Italiji. Ob takih zasukih je razumljivo, da Peterle in njegova stranka ne morejo več slediti zunanji politiki, ki jo očitno še vedno vodi kar premier sam (tako, kot je to počel neposredno po Peterletovem odhodu), minister Thaler pa je pristal na vlogo njenega izvrševalca. Krščanska demokracija pa problema z Italijo ne izkorišča le za obračun z največjo vladno stranko, ampak si skuša z njim popraviti tudi del svojega ugleda, ki ga je izgubila po Peterletovem odhodu, ko sp njihovi nasprotniki sprožili pravo medijsko akcijo proti predsedniku SKD in ga ožigosali za popustljivca. Ko so kasneje sami prevzeli stvari v roke, pa niso dosegli bistvenejšega napredka. SKD mora poleg tega javnosti pokazati, kako še vedno ima iniciativo v slovenski politiki in to toliko bolj, ker je (simbolično) ravno na italijanskem ozemlju ponovno doživela kritiko. Gre za letošnje srečanje v Dragi, kjer so mlačnost krščanskodemokratske politike javno kritizirali celo nekateri njeni člani in pri tem podprli konkurenco v obliki Janeza Janše in njegove SDSS. Bodoče volitve strankam, ki ne bodo imele izdelanih jasnih stališč, ne bodo prinesle veliko uspeha. Slovenski prostor je že nekaj časa izrazito razdeljen, zaradi tega bodo tudi stranke predvolilno politiko izdelale v skladu s tem spoznanjem. Če se je celo tak diplomat, kot je dr. Drnovšek odločil za ultimat Evropi, potem bodo vsi drugi, Že zdaj znani kot "jastrebi", toliko ostrejši. Gorenjska^? Banka Banka d poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE • OBRESTNE MERE SMO POVEČALI ZA VSE VRSTE VEZANIH VLOG • NAJVIŠJE OBRESTNE MERE CELO 10% LETNO NAD REVALORIZACIJO 1. NENAMENSKO VEZANA TOLARSKA SREDSTVA FIZIČNIH OSEB ROK VEZAVE ZNESEK DEPOZITA (v SIT) od 10.000 100.001 nad do 100.000 do 500.000 500.001 nad 31 dni do 90 dni T+6.2% T+6,6% T+7,0% od 91 dni do 180 dni T+6,8% T+7,2% T+7,5% od 181 dni do 365 dni T+7,3% T+7,6% T+8,0% od 12 mes. do 24 mes. T+9,0% T+9,3% T+9,7% nad 24 mes. T+9,3% T+9,6% T+10,0% T = temeljna obrestna mera (dosedanja revalorizacijska stopnja) 2. NENAMENSKO VEZANA DEVIZNA SREDSTVA V DEM DOMAČIH IN TUJIH FIZIČNIH OSEB VEZANE NAD 1 LETO ZNESEK DEPOZITA LETNA OBRESTNA MERA nad 50.000,00 DEM nad 100.000,00 DEM nad 500.000,00 DEM nad 1.000.000,00 DEM 5,80 % 5,85 % 5,95 % 6,00 % PRIČAKUJEMO VAS V ENI OD SVOJIH 25-TIH EKSPOZITUR PO VSEJ GORENJSKI Gorenjska^/ Banka Banka .* posluhom PREJELI SMO Zelena zamrznitev umetnega snega Gorenjski glas, 5. 9. 1995 Ugotovitve v omenjenem članku kažejo na dejansko ozadje, ki je botrovalo izdaji koncesijskega akta za zasne-ževanje Krvavca in tudi v celoti potrjujejo ustreznost pripomb, ki jih kot uporabniki naslavljamo na državne organe. Očitno je namreč, da so okoljevarstvene zahteve le izgovor za povsem neutemeljeno finančno izsiljevanje lokalnih skupnosti, kakor se je to že zgodilo v primeru odlagališča odpadkov na Črnivcu pri Brezjah, kjer Ministrstvo za okolje ni bilo kos nalogam in pooblastilom, ki jih ima kot drugostopenjski upravni organ na področju prostora. Problem je že v samem izgovoru. Zakon o varstvu okolja namreč dejansko predvideva, da se za izkoriščanje naravnih virov določajo okol-jevarstveni pogoji, vendar taisti zakon tudi določa, da se o potrebnosti presoje vplivov na okolje, ki so podlaga za določitev omenjenih pogojev, izda ustrezen predpis. Vlada z izdajo tega predpisa zamuja že 14 mesecev, torej okoljevarstveni pogoji, ki so omenjeni v koncesijskem aktu nimajo niti zakonske, niti strokovne podlage. Kljub temu nespornemu dejstvu pa okolje ni v ničemer ogroženo, saj morajo biti vsi v veljavni zakonodaji predpisani okoljevarstveni pogoji upoštevani že v soglasjih k lokacijskemu dovoljenju. Za temi soglasji morajo stati lokalne in državne službe z javnimi pooblastili, oziroma ustrezno strokovno usposobljeni delavci v njih. V primeru, da so se po izdaji lokacijske odločbe za zasneževanje Krvavca pojavile nove pripombe v zvezi s pogoji izkoriščanja vode, pomeni, da omenjene službe in delavci niso opravili svojega dela v predhodnem postopku. V tem primeru morajo investitorju materialno odgovarjati za zamudo, ki so jo zaradi svoje nestrokovnosti povzročili, saj je ministrstvo v sodelovanju z župani ponovno preverjalo taiste pogoje. Kakšnih novih pogojev namreč v tem času ni moglo biti, saj med izdajo omenjene lokacijske odločbe in koncesijskega akta ni bilo sprejete- fa nobenega novega predpisa, i bi določal nove ali dodatne pogoje. Dejstvo namreč je, da tudi koncesijski akt ne more vsebovati pogojev o graditvi, ki si jih izmislijo uradniki ministrstva ali po novem župani po prosti presoji, temveč so to lahko izključno strokovno opredeljeni pogoji, ki so javno objavljeni v ustreznih predpisih in zakonih. Mimogrede, tudi delitev koncesije na občino in državo bi morala biti predpisana. Resnično ozadje koncesije za Krvavec je torej "trženje" dovoljenja. Cerkljani naj bi tako dobili na račun zasneže-vanja novo zajetje, čeprav je sedanje staro le nekaj let, Preddvorčani pa plačo za vsaj enega občinskega uradnika. Koncesija se je torej sprevrgla iz pravnega dokumenta v plačevanje "zaščite" lokalnim faktorjem in glede na ravnanje Ministrstva za okolje bo očitno za izdajo na primer lokacijske odločbe potrebno poleg običajne takse plačati še najmanj kosilo za celotno občinsko birokratsko elito. Pa smo že mislili, da je socializma konec, ko so se državne institucije v imenu t. i. družbene lastnine izmišljale vse mogoče dajatve, s kater- imi so se iz podjetij za dejanske lastnike (ZK) pobirali dobički, ki so bili legalnim davkom nedosegljivi, lak način je uvedel na primer Maribor, ki od dravskih elektrarn pobira prispevek za stavbno zemljišče izračunan kar na osnovi kvadrature akumulacijskih jezer, sedaj pa Ministrstvo za okolje tovrstne nelegalne dajatve socialistične preteklosti pretvarja v t. i. plačila za koncesije. Naše pripombe nikakor niso naperjene proti skrbi za okolje ali legitimnim pripombam, oziroma interesom lokalnih skupnosti. Želimo le poudariti, da uporaba tehničnega parka na Krvavcu, morebitne omejitve obiska smučišča, urejanje kanalizacije, ter zagotavljanje pitne vode niso stvar koncesije za zasneževanje, temveč z zakonom predvidenih predpisov, ki jih morajo izdati za to predvidene institucije. Prav tako plačilo za koncesijo ni namenjeno vzdrževanju narave ali financiranju državnega aparata, saj imamo za to predvidene takse, ki se plačajo za obremenjevanje okolja, ter ustrezne davke. Kokra se ne more zaščititi s koncesijo za zasneževanje Krvavca, temveč imamo za to ustreznejše predpise. Za zasneževanje bi moral biti izdan ustrezen v o do gospodarski dokument, v katerega bi bila vključena prioriteta uporabe, ■oziroma varstveni režim, ne pa, da sporna koncesija govori praktično o vseh uporabnikih. Kako naj drugi uporabniki upoštevajo dokument, ki se pravno nanaša izključno na RTC Krvavec? V primeru upoštevanja pravne države, bi bile z izdajo omenjenega soglasja zadovoljene vse potrebe lokalnih skupnosti, pa tudi zasneževanje bi bilo m1^0 že to zimo. Vendarle*™?1 zamudo niso krivi tisti, k • *r v smislu zaščite lokalnih L j teresov izpostavili dodt n_( pripombe, temveč tisti, k rj?'. niso znali pravilno vkljdk ?'• zakonit upravni postopek £ pa je Ministrstvo za oto'a*£ oziroma Vlada, ki je z iz*?', nesmiselnega koncesijsk L'.1 akta pritrdila ministrst,a.c Vsekakor je spodbudno,* e: smo se uporabniki dogo^ '^.lr' te, v bistvu upravno pri ljJ probleme rešiti v sporal,zJ1' nem dialogu z ministrst< in upamo, da bo rez^ier^. pogajanj skorajšna sprosl)0sJ, investicij, ki so nezak omisija, ki jo je sestro, Mestna občina Kranj *!f*e kateri so: Brane Tertfle l Jože Javornik, Franc 0 bočnik, Alojz Potočnik, ravi ut Petrič, Bojan Rop?0 i-Zdravko Sajovic in pj?> <* Hlebec nagrajevala najusL/^ nejše. Vsaj Brane Terglaylsh ga je gospod župan Vit*1 Za Gros postavil kot gospofi športnih objektov v A^fei^ občini Kranj, je novi^ Gorenjskega glasa gospt^ mi Stanovnik dejal, da} i . financirali le najuspešneje pa tudi rekreacijo. Nadaljevanje na 25. *' ODMEV DOGODKOV NA RADIU KRAN Janezek na Kitajskem JPeter Čolnar, diretctC radia JFCran/ Kar se Janezek nauči, to Janez zna, so znali povedati včasih. Gre za ljudsko resnico, ki ne velja danes nič manj, kot je včasih. Sicer se lahko o tem hitro sami prepričamo. Spomnimo se znancev iz otroštva. Tisti, ki so se že v mladih letih znali izogniti delu, se znajo izogniti tudi danes. Tisti, ki so znali prijateljem na dvorišču prodati najbolj imenitno kamenje, tudi danes trgujejo, da je veselje. Tudi danes se izogibajo plačevanju računov tisti, ki so bili najbolj vešči izgovorov in izigravanj Že takrat, ko so dobro shodili... Kar se Janezek nauči, to pač Janez zna in kasneje pridno izkorišča v življenju. Zaradi tega povezujemo začetek šolskega leta s četrto svetovno žensko konferenco v Pekingu. Na prvi pogled gre za zelo nenavadno povezavo, tako da se moramo vprašati, le kaj naj bi imeli naši prvo-šolčki skupnega s tako viso-kodoneČimi besedami, kot je prenapeta napoved generalne sekretarke konference, da bo svet po Pekingu drugačen. Močno namreč sumimo, da gre samo za igrani medijski pomp, ki predvsem opravičuje stroške delegacije, v praksi pa gre za zrno v mozaiku svetovnega dogajanja, v J terem Slovenija pač ne*; nikoli imela takšnega vp* kot to poskušajo prikai nekateri Vrnimo se k našim p1*, šolčkom. O njih najvefk neje ne bo spregovorila m delegacija v Pekingu. tudi neprimerno, vendaf-na začetku šolskega dogajajo stvari, o kateri!1 se kazalo ob vsem pomjf ženski enakopravnosti J! govoriti doma. O tem, ' se nauči Janezk v r0$-letih. j Ko pogledamo na zat^Kar šolskega leta spiske uČelynin po razredih na nekat^vsai kranjskih osnovnih Š0ye n se moramo zamisliti, letaki po vrsti, po abecedijPolj napisani, vendar z lepfao i napako. Najprej je nap?, abecedni spisek fanto* ^c nato deklet. f° ' Pedagogom je morda l\*m no, zakaj je dobro otffy8t ločevati po spolu, dvom.*Qn pa, ali lahko uternef^] zakaj je dobro, če j^is^ ločujejo, postavljati v r^l plan fante in v d^^teu dekleta. Dvomimo natjniSe zato, ker olika enosm^. daje prednost Ženskam ZelJo prav, da se tega Jat*?* naučijo v svojih tih, da jih ne bo - ,L S00( treba prepričevati o ^^on pravnosti in vzgajati t *wov kimi kongresi Kitajski s \ro\ d* da 4 -L pjevanje s 24. strani 1 ^of Športnega delavca, ki fPorr m mu je zelo blizu A Zanima le nekaj. Kakšni w° kriteriji pri tem ocenje-/iPu? Kot mi je iz imen jpidno so v tej komisiji $>tni smučarski skakalci, ffflfci, kolesarji, hokejisti, jrrkarji in delno nogome-\} Kako pa bo razdeljen W*» ki ga je v Mestni občini jTni veliko, le nekdo ga Je dati, bi pa vseeno rad ltdel. Mnima me naslednje: 9y se bo štelo za uspešno? Jpoličnost tfzultat iKdo bo odločal o teh >Wh? J°sebna komisija, ki jo je TOvi/a Mestna občina Kranj ■lubi fdo bo dobil več? PHi ki je kritiziral delo iPnne zveze 'rtl> ki je stal ob strani F** zveze \ ki ima več obiskovalcev Mmi P» ki ima v ekipi tujce I" ki nima tujcev in ima ten p Ppgon fjosim, da mi na to pisno favorite, ne le meni, tem- i|Vi/m' i*n *Port zanima. 4f jam povem, da si rad 'it dobro košarko, no-lato*' r°komet, plavalno r^o, hokej, atletiko, smu-**ke skoke, tenis in ve Ho *Porte- h 'men> ki so 0* objavljena, pa lahko pičeno sklepam, da j*° Prav ti ljudje odločali V' da bodo nekateri športi ffijšani. rrjislim, da moramo biti pri ft Zadevi pametni, misliti s trezno glavo, se ne zaletavati skozi zid, tam, kjer je najtrši in rešiti, kar se rešiti še da, če se še kaj sploh da. Žal bodo pri vsej stvari prikrajšani davkoplačevalci, ki si zaradi posameznikov ne bodo morali ogledati dobre športne prireditve, saj v Kranju ne bo več niti dobrega nogometa, košarke, atletike, vaterpola, ki so polnili tribune šporntih objektov. Polne bodo gostilne in zbirališča narkomanov, veliko bo prepirov in kregov med prijatelji, ki bodo talco počasi postali najhujši sovrainiki. Ne redimo iz mesta, ki je znan po športu, ne po županu, mesto sovražnikov! Morda so moja razmišljanja nepravilna, vseeno pa menim, da je šport združenje športa ne pa politike. Ne prehitevajmo nečesa, kar je v planu, pomagajmo ta plan izpeljati, razdelimo denar, ki ga Mestna občina ima, ne pa da ga pobirajo le nekateri. • Jože Marinček DARS-u in Petrolu na uho Rad bi DARS-u in Petrolu prišepnil nekaj pripomb o jeseniški obvoznici. Saj ni nič hudega, je pa precej grdo, saj gre za zanikrnost in samovoljo, česar pa ne sme biti na vratih v Slovenijo. Najprej nekaj na račun D A RS-a. Že nekaj let je minilo od tistega dne, ko je bila jeseniška obvoznica dana v promet. Do takrat so bili napisi na smernih ploščah na hruščanskem vstopu na avtocesto prekriti s črno folijo, tistega dne, ko je bila cesta odprta, je bila folija odtstran-jena. Tista plošča, na kateri piše LJUBLJANA, je še danes obrobljena s črno plastiko. Prav tako izgleda, kakor nekaka velika osmrtnica. Potrudite se vendar in potrgajte tisto črno obrobje, da ne bomo mislili, da ste se nabrali nekakih j... manir in vam je vseeno, kako smerne plošče izgledajo. Tam doli, kjer se je avtocesta zagrizla v strmine Me-Žaklje, so kar štirje podporni zidovi. Lepo so narejeni, celo SCT se ni sramovala nanje napisati svojih inicialk. Poglejte vendar, ti zidovi še niso dokončani. Na terasah po takih zidovih pri naših sosedih onstran Karavank ne raste plevel, kakor se to dogaja na naši avtocesti. Te terase so vendar namenjene ozelenitvi z bršljanom ali čim podobnim. Da bo tam rasel plevel, pa tudi projektant prav fotovo pi mislil. No, ta plevel, i že nekaj let obrašča podporne zidove, ima tudi eno dobro stran: tujcem že po nekaj kilometrih naše avtoceste jasno pove, da so prišli tja, kjer so še zmeraj žive balkanske manire. Če je Vam, gospoda pri DARS-u vseeno, Vam moram povedati, da nam ni vseeno, kako gospodarite na vratih v našo Slovenijo. Po-medite vendar z zanikrnostjo, saj gre samo za to. Tole gre pa na račun Petrolu. Na prvi bencinski črpalki v Sloveniji, na tisti na Plavškem travniku, imate zelo lepo trgovino, tudi izbira je bogata. Nimate pa vsega, kar v moderno trgovino spada. Že dvakrat se mi je pripetilo, da sem poleg bencina želel še časopis. Prvič sem dobil odgovor "A tisti Peterletov cajtng? Tega pa nimamo." Mislil sem, da se možakar šali. Čez nekaj dni sem zopet vprašal za Slovenca. Prijazen dečko je povedal, da se tega časopisa pri njih ne more dobiti. Tako je rekel gospod šef. Lahko se pa dobi vse druge slovenske časopise in tudi veliko tujih. Da, da, čudna merila gospoda šefa. Kaj pa vi pravite o tem, gospod Premk, ali je Vam, generalnemu direktorju vseeno, kakšna časopisna segregacija je v Petrolovi trgovini na Jesenicah? Pozdrav z Jesenic Matevž Šuštar, Jesenice r • & hočemo, potem to i tudi zmoremo! 1 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ C. Staneta Žagarja 1 Tel. 217 481 vabi k sodelovanju - učitelje ali profesorje ANGLEŠKEGA - NEMŠKEGA JEZIKA za delo v osnovni šoli in tečajnih oblikah. Nudimo: - stalno strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini - stimulativno nagrajevanje Prijave z opisi dosedanjega dela sprejemamo do 18.9.1995. USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Spoštovani! Znesek 90 avstralskih dolarjev (ček), Vam pošiljam za letno naročnino Gorenjskega glas 95/96. Najlepše se Vam zahvaljujem za tako redno pošiljanje. Čeprav je malo daleč -mislim po kilometraži, je pa tem bolj težko pričakovan ta moj časopis z Gorenjskega- Nimam nikakršnega upanja s križankami in njih nagradami, se pa potrudim in čim več rešim za moje veselje. Takoj za tem prelistam novice - in druge podrobnosti - od športa do nesreč in podrobnosti življenja na vaseh. Veliko tega in podobnega gradiva potrebujem pri sestavljanju tedenskega slovenskega programa za radio 3ZZZ 92.3 FM v Melbournu, ki je postaja 54 etničnih skupin, in tudi Slovenci smo del te sestave. Imamo približno štiristo poslušalcev - Slovencev prve in že druge generacije. Počasi že vključujemo tudi mladino. Do sedaj nam je uspelo že enkrat mesečno, upamo še na bolje. Vse to delo je darovano, poleg tega pa tudi glasba. Trudimo se za ohranitev slovenskega jezika na različnih poljih. Lepo bi bilo, če bi se kdaj - kdo zanimal, kako Slovenci živimo na tem delu sveta (če sploh živimo?) od Vaših bralcev. Življenje v slovenskih skupnostih v Melbournu je zelo živahno. Če bi kdaj koga kaj zanimalo, naj se mi oglasi in si lahko izmenjamo kakšno vprašanje, ali kaj podobnega. Za enkrat prejmite vsi lepe spomladanske pozdrave iz Melbouma - Avstralija od zveste in redne bralke Gorenjskega glasa Mete Lenarčič. S spoštovanjem? Meta Lenarčič Kar KLlEf^ ^odb ° človeških usodah se je v ■\sak l te"nih nanizalo pred vami. Za te ni • ^ Prisluhnem> sem prepričana, da tako a PosebneSa' ln tudi danes mislim p0f,' Anica Ušeničnik je doma v Podgori v no i«*' dolini, ima prirojeno, podedova-«°zno bolezen. Mama mi je pripovedovala, da so postali že P° mojem rojstvu pozorni na kožo, ki je bila Fe^i ter tja rdeča in posuta z izpuščaji. Na prvi f °gled se je že videlo, da je bila koža drugačne ^arve, pozneje, ko so se ob vsakem najmanj-grobem dotiku po koži naredili najprej "?enur;j, potem pa še kraste, so se moji starši *uPaj z zdravniki zavedeli, kakšna kruta tfspda me je doletela. Pozneje, ko sem svoje e'° bolje spoznala, sem lahko opazila, da r»«>l imela na rokah niti na nogah nohtov, m°li lasje so bili redki in in tudi zobje so bili *e'° slabi. Že od otroštva sem se morala °°čafi z drugačnostjo. Ne vem, kdaj sem jo "re/e/a za svojo, toda z njo sem rasla in poživljala svoje otroštvo." otem mi je pripovedovala o igrah, ki so £°v?*ova/e otroke na vasi med seboj. O tem, a le rada kuhala, in da si je najprej želela postati kuharica. Toda ko se je začela igrati s punčkami, je ugotovila, da ne bi bilo napak, če bi bila vzgojiteljica. V šoli je zelo dobro risala in ob svinčniku sanjarila o poklicu tehnične risarke. Iz vsega pa ni bilo nič. Vse želje in vsa hrepenenja so se razblinila ob pogledu na roke, ki so iz leta v leto postajale bolj občutljive in drugačne. "Nikoli nisem imela občutka, da bi me vrstniki zaradi te drugačnosti zaničevali ali pa, da bi bili brezobzirni do mene. Le sama sem velikokrat pri sebi razmišljala, zakaj se ne morem igrati tako kot drugi, zakaj ne morem pri telovadbi telovaditi kot drugi, zakaj... Na tisoče zakajev je bilo, toda nič ni pomagalo. Spominjam se, da sem nekoč, ko sem bila že malo pozna, tekla na šolski avtobus, in sem padla. Grdo padla. Po kolenih in po rokah mi je dobesedno pobralo kožo in grozno sem krvavela. Pobrala sem se in se vrnila domov, kjer sem se za silo očistila in si povezala rane, potem pa sem se z naslednjim avtobusom odpravila v šolo. Malce začudeno so me sošolci gledali, ker sem bila še vsa krvava, toda nisem hotela zaradi take "malenkosti" zamuditi pouka." Anica ves čas najinega pogovora ni mirovala. Z rokami je krilila po zraku, z njimi pritrjevala in dajala še posebno težo povedanemu. Roki sta bili brez dlani, ena je bila krajša od druge. Leva ji je "mirovala" v nekakšni opornici, z desno pa sije popravljala lase, si sem in tja pomela oči, se dotaknila lica... "Roke me niso dO predlani prav nič bolele. No, bila sem v službi, toda malo počakaj, o tem ti bom pripovedovala malo kasneje... Do 1983, ko sem šla v pokoj, sem imela na desni, prav tu, še prste. Niso bili taki, kot bi morali biti, toda "nekaj" pa je le bilo. Lahko sem še klekljala, pletla, stikala, z levo roko sem še lahko držala telefonsko slušalko, z desno pa tudi svinčnik. Toda stanje se je hitro slabšalo. Prsti so postajali vedno krajši. Saj ti težko razložim, kako. Predstavljaj si, da se vmes, med dvema prstoma naredi ranica, se potem zaceli, in potem se to ponavlja iz meseca v mesec, iz leta v leto... dokler se niso prsti med seboj popolnoma zrasli." Priznam. Bilo mi je tesno pri srcu. V grlu se mi je naredila kepa in na tihem sem si predstavljala, kako se je Anica, ki danes o svojem življenju pripoveduje tako, kot da to ne bi bilo nič takega, soočala s svojimi rokami, ki je niso in niso hotele ubogati. Kaj neki se je takrat dogajalo v njenem srcu, kako se je lahko sama borila s kruto boleznijo, ki ji je iz dneva v dan, znova in znova kazala le kruto plat?! "No, saj to še ni bilo najhuje," se mi je vmes prav prisrčno nasmehnila, kot bi slutila, o čem razmišljam. "Nekoč sem na palcu začela opažati rano, ki se ni in ni hotela zaceliti. V roki pa so se istočasno pojavljale silne bolečine. Neznosne. Ni mi kazalo drugega, kot da grem v bolnišnico. Po številnih preiskavah so ugotovili, da imam karcinom. Da moram na operacijo. Da se moram sprijazniti z amputacijo roke. Da moram z odrtimi očmi gledati, kako se pred menoj podira svet... Od desne roke sem se težko "poslovila", saj sta bila na njej še dva čisto uporabna prsta, palec in sredinec, s katerima sem si lahko veliko pomagala. Nisem mogla dovoliti, da bi mi ju "vzeli". Zdravniki so me ubogali, izrezali so le karcinom, prste pa so mi pustili. Bila sem srečna, da se je tako lepo izteklo... toda... čez pol leta so se bolečine spet pojavile, tedaj pa ni bilo več pomoči. Vdala sem se. Veš, to je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju. Tu ni bilo samo vprašanje prstov, temveč sem se morala na lepem soočiti s svojo usodo. Ji pogledati v obraz in kar naenkrat "videti" vse tisto, kar sem, kakšno je moje življenje, kakšna bo moja prihodnost... Toda potem sem si rekla, da konec koncev mi še vedno ostane leva roka, in da zato, če mi pač manjka "malo" roke, še zmeraj lahko uživam ta svet in življenje na njem. Pa kaj, se bom že prilagodila!" Življenje, če ga znamo ceniti, nam v resnici prinese veliko lepega. In tega se Anica v vsakem trenutku močno zaveda. "Še zmeraj lahko delam. Ne ravno tako kot prej, pa malo drugače. Grem na vrt in če se hočem, rešiti plevela, uporabim stare vilice in z njimi izkopljem plevel iz zemlje. Sosedje me včasih začudeno sprašujejo, češ, zakaj se še matram, pa jim rečem, oplet pa le bo, čeprav na "čuden" način. Navajena sem tudi, da se moram "merkat", ker se mimogrede ranim, toda hitro se spomagam, le da mi gre čas in delo normalno naprej. Moja bolezen me ne sme niti ustaviti niti ovirati. Ko bi ti vedela, kako prijeten občutek je to, ko je delo opravljeno, kljub naporom in kljub temu, da na začetku kaže, da mi ne bo uspelo. Toda jaz sem trmasta, malo po očetu, toda tudi to mi pomaga, da ne obupam na pol poti. Z boleznijo sem se sprijaznila, in če bi se nekoč, po kakšnem čudežu, zjutraj zbudila zdrava, sploh ne vem, ali bi znala potem normalno Živeti...!!!" O Anici še zmeraj nisem vsega povedala. Lahko bi vam na dolgo in široko pripovedovala o njeni volji do življenja, pa o pogumu, s katerim premaguje življenjske težave, lahko bi vam povedala besedo, tudi dve o njeni trmi, ki ji ne dovoljuje, da bi se vdala in si priznala, da jo je usoda porazila in spravila na kolena. Raje vas bom povabila, da se prav potihem vtihotapite v kuhinjo, kjer Anica gospodinji in pripravlja bratu kosilo. Dobrih 15 let je bila tudi sama v službi. Bila je telefonistka v Jelovici in let, ki jih je med njimi preživela, se bo vedno rada spominjala. Ne samo zaradi toplega prijateljstva, pristnih odnosov med njimi, temveč tudi zaradi denarja, ki ji je zagotovil neodvisnost. "Zjokala sem se, ko sem dobila prvo plačo. Toliko mije pomenila. V tistem trenutku sem se zavedela, da se lahko začnejo prenekatere moje sanje. Lahko sem si kupila novo obleko in konec koncev, lahko sem začela misliti tudi na svojo hišo..." Z veliko trme, s potrpljenjem in odrekanjem, je začel rasti nov dom. Za Anico in njenega brata Matjaža. "Začelo se je malo "za hec", ko sem rekla bratu, da morava začeti varčevati. Pa poglejte, kaj sva zmogla!" Na balkonu rastejo bršljanke, ki jih Anica neguje sama. Pred dnevi je potaknila več kot 130 vrhov. In to sama. Da se že danes začne novo življenje za naslednje leto. "Vesela sem vsakega novega dne. Ko se zjutraj zbudim, skupaj s soncem, si rečem, poglej, spet bo en lep dan, pa bom šla lahko okrog hiše, si ogledala rože, vrt, šla na sprehod, uživala v malenkostih. ... Spomin na minula leta, ko sem se ponoči m prebujala v ledeno mrzli sobi, polni sreža, je že j tako daleč, da se mi zdi skorajda neresničen. W Saj ne rečem, da nimam tudi danes težav. §f Številne skrbi, ki jih s seboj prinaša moja bolezen, mi včasih zoži požiralnik do te mere, % da ne morem požirati niti sline, kaj šele kaj drugega. Pa vem, da bo čez nekaj dni tudi to <§ minilo in s tem upanjem kar naprej živim. Da bo jutri bolje, in da bo jutri nov dan. Za srečo vendar ni važno, ali imaš na roki vse prste, pravzaprav ni važno niti to, če te roke sploh imaš! Okrog nas je toliko lepih stvari, ki vstopajo v l| naše srce, ne da bi jim priskočili na pomoč z |f rokami. Le odprti moramo biti za vse prijazne stvari, ki 1 nam jih ponuja življenje! V tistem trenutku me je bilo na neki način || sram, da sem sama sploh kdaj pomislila, da se ne splača boriti, da sem nad nečem obupala, da | sem si kdajkoli v svojem življenju priznala, da i česa ne zmorem. Kajti potem, ko sem se zazrla v svoje naročje, sem tam zagledala svoje roke. Pomigala sem s § prsti, se dotaknila z dlanmi in potem stisnila f§ pesti. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek,11. septembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avt0 Jo" B * B- Vožnja z novimi vozili IVECO. Tel.: 22-55-22 IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND - AOUALAND, 16. 9. MADŽARSKA - LENTI, 21. 9.; PALMANOVA 19. 9. , TRST 26. 9.; Rozman, tel.: 064/715-249 SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 11. 9. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Vpis učencev vseh starosti za šolsko leto 95/96 in prodaja glasbil po ugodnih cenah. lnf.:Tomšičeva 36, Kranj, tel.: 225-078 Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov... - ženske bluze - odrasle trenirke - otroške trenirke Velika izbira otroških bund in vetrovk! 4.900 SIT 3.900 SIT od 1.800 SIT dalje GARDALAND AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ŠOLA ING. HUM AR GLASBENA ŠOLA AKORDEON Trgovina "VIDA" Kranjska I, Šenčur Reševa 14, Kranj tel: 216-153 Trgovina "CVETKA" Kranj, C. S t. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 Nudimo vam: INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE JAMI TOURS KIDRIČEVA 6 NAKUPOVALNI IZLET NAKUPOVALNI IZLET DELAVSKA UNIVERZA Vas vabi v program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETAR-TRŽIČ JA in v tečaj SL,KANJA NA STEKLO. Inf. po tel.: 52-155 BUTIK GALA UGODNOI Termovelur metrsko blago, žensko, moško In otroško Kranjska 4, Radovljica Peri,°- Plačilo na 2 ali 3 čeke. Odprto od 8. do 19. ure. ob sobotah Tel.: (064) 714-182 06 8 do 12 ure za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/ 621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka POČITNICE V ŠPANIJI -18.9. - 3.10.95, osem dni, polni penzlon, cena 349 DEM. Obročno plačevanje, inf. 213-160 21. 9. MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 731-050 Drinovec Pavel. 23. 9. MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 242-356, Konrad HIT CASINO KR. GORA VABI 8. in 9. 9. ob 22. uri, kjer bo danes 8. 9. in jutri 9. 9. ob 22 h bo nastopil znani francoski komik in iluzonist RENE LUDEN. a itriiSKA PfiMunRA 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih PIZZ* dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP, Plzzerija Dare, 221 -051 MIZARSTVO IN MONTAŽA Franc Zadnikar s.p. STARA CESTA 44, NAKLO, TEL: 064/48-088 PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI tel.: 064/66-381 PRENOVA KUHINJE - Z zamenjavo vrat, del. plošče in po potrebi tudi dodelovanje elementov, bo vaša kuhinja zopet nova. Po naročilu izdelujemo tudi nove kuhinje, ter drugo pohištvo. je odprt pon., sre., pet. od 15. -21. ure, v tor. in čet. od 15.-22. ure, v sob. in ned. od 10.- 20. ure. Cene sezonskih kart, ki so prenosljive, se gibljejo od 250 SIT do 800 SIT. Temperatura vode je med 27 stopinj in 28 stopinj C. Obratujeta tudi savna in videoteka. Možno je celo igranje namiznega tenisa. Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 Pralni stroji 604,606,608,711. Cene že od 42.624 do 65.844 SIT. 15 % na 5 enakih obrokov 20 % na 3 čeke 25 % popust za got. plačilo DIJAKI! TEČAJI NEMŠČINE za začetnike Prof. Meta Konst. Tel.: 064/621-998, Podlubnik 253; Škofja Loka FITNESS STUDIO BRDO PRI KRANJU tel.: 22-11-33 Jax: 22-24-79 Obveščamo, da z 11. 9. 95 začne veljati nov del. čas: od pon. do petka od 9. do 22.30 ure, ob sobotah od 10. do 21. ure in nedelje od 9. do 11.30 ure in 16. do 20. ure. Do 25. septembra je vpis za otroke od 3 -11 let v TEČAJ OTROŠKE AEROBIKE. @ HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 223 111 v Radovljici, Ljubljanska c. 4, ponovno odprto od 18. septembra od 16. do 22. ure. Cena za enourno kegljanje je 320 tolarjev. Zaže-lena je vnaprejšnja rezervacija. Piknik Žabnica - DU Žabnica na željo številnih upokojencev ponavlja piknik, ki bo v nedeljo, 10. septembra, ob 15. uri na nogometnem igrišču v Sp. Bitnjah. Prireditve Srečanje modelarjev Društvo ljubiteljev železnice Ljubljana prireja v nedeljo, 10. septembra, v Viteški dvorani na Blejskem gradu srečanje modelarjev in ljubiteljev železnice, ki se bo začelo ob 10. uri, do 18. ure bodo tudi razstavne vožnje. Komemoracija na Krvavcu Jutri, 9. septembra, bo ob 11. uri pri spomeniku na Jezercih na Krvavcu kome-morativna slovesnost s kulturnim programom v spomin na žrtve zločinov okupatorja. Žičnica bo na Krvavec vozlia od 8. do 17. ure, povratna karta stane 700 SIT, Za otroke do 12. leta 500 SIT. Razstava gob Sovodenj - V nedeljo, 10. septembra, bo ob planinskem domu na Ermanovcu 3. razstava gob v organizaciji planinskega društva iz So-vodnja. Začela se bo ob 12. uri, od 14. ure pa bo za veselo razpoloženje igral ansambel Jurček. Vstopnine ne bo. Pokrovitelji prireditve so Radio Žiri, Radio Cerkno in Gorenjski glas. Predstavitev v Kamniški Bistrici Kamnik - Program Alpske ceste bo jutri, 9. septembra, ob 9. uri v Kamniški Bistrici pripravil predstavitev ekološko turističnega programa in knjige Naravne znamenitosti Kamniških alp. Po predstavitvi si bodo udeleženci pod vodstvom Bojana Pollaka lahko ogledali nekatere naravne znamenitosti v okolici Kamniške Bistrice. Udeležencem priporočajo športno in pohodniško planinsko opremo. Srečanje na tromeji V nedejo - 10.9. 1995 bo tradicionalno, že 16. SREČANJE NA TROMEJI Planinsko turistični pohod na Peč nad Ratečami - stičišče treh meja se bo pričel ob 8. uri izpred gostilne Surc v Ratečah. Poskrbljeno bo tudi za dobro hrano, pijačo in razpoloženje. Za ples bo skrbel ansambel AS. To je tudi mesto, kjer se je rodila ideja o olimpijskih igrah Treh dežel. GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila EJ Ročna dela Kranj - Sekcija za ročna dela pri DU Kranj obvešča svoje članice in druge, da se bodo redna srečanja začela v torek, 19. septembra, in bodo vsak torek od 16. in 18. ure. Novi telefonski številki Jesenice - Planinska društ- Center v Kranju. Cena izleta je za člane 2.300 SIT in 3.000 SIT za druge. V naročje gora Jutri, 9. septembra, bo od 10. ure dalje potekalo Slovensko srečanje v naročju gora. Dostop je možen preko kabinske žičnice, dvajset-minutne pešpoti do Tihe doline, do brunarice letališča Brnik. Na Madžarsko Preddvor - DU Preddvor organizira za svoje člane nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo 21. in 28. septembra z odhodom avtobusa ob 02. uri izpred pošte v Preddvoru. Cena je 1500 SIT, prijave sprejemajo vsak torek in petek med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Na Osojnico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na izlet na Osojnico, ki bo v četrtek, 14. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Zmerne hoje je za tri ure, oprema naj bo vremenu primerna. V Lenti Žabnica - DU Žabnica prireja v soboto, 16. septembra, z odhodom ob 2. uri iz vsej postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Na Dobrač Žirovnica - Planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod na Dobrač, ki bo v torek 12. septembra, z odhodom ob 7. uri s postaj od Rodin do Brega. Hoje je za tri ure, oprema naj bo primerna vremenu, prijave sprejema Mica Legat, Breznica, tel. 801-560, do 11. septembra do 15. ure. IrlrlUrlUHUHHHHfM Na Goro V nedeljo, 10. septembra, bo od 11. ure dalje srečanje planincev Poljanske doline na Gori, ki ga prireja PD Gorenja vas. Kašče Kamnik - Danes, 8. septembra, bo v razstavišču Veronika ob 18. uri otvoritev razstave slik Dušana Sterle-ta Kašče - pozabljena dediščina. V programu ob otvoritvi bodo nastopili Kamniški koledniki. Izleti vo Jesenice obvešča, da imata Tičarjev dom in Erjavčeva koča na Vršiču novi telefonski številki. Tičarjev dom 0609/634-571, Erjavčeva koča 0609/610-031. Odprto kegljišče ZDU občin Radovljica, Bled, Bohinj sporoča re-kreativcem, da bo kegljišče v društvenem domu »ItlrMMlrltltltltltL,, Vinko Tušek Stražišče - V bistroju S bo danes, 8. septembri 18. uri, otvoritev raz' sliki in grafik akadems slikarja Vinka Tuška. Hubert Bergant Bled - V okviru prire Večeri komorne glasb otoku bo v ponedeljek septembra, ob 20. i cerkvici na Blejskem o koncert organista Huberta B< ta. Pevski koncert Bled - V cerkvi sve Martina bodo danes, 8. tembra, ob 20.30 nasl sopranistka Sofia Ah' basist Ivica Šarič in pi* ka Dariana Blaće. ^ Ta pršparan jur p— Vrba - Danes, 8. septefl bo ob 20. uri na vrti Prešernovi rojstni hiši dstava gledališča Toneti farja Ta pršparan jur, S 0'Caseyja. Režiser dstave je Matija MilČi scenograf Sanja Kenda jar, kostumografka Anj3 luža. Igrajo: Janez Kri Rado Mužan in Tatjana C PrireditveOrglice Begunje - Ob lepem vrt nu bo na vrtu Galefi Restavracije Avsenik v gunjah jutri, 9. septembrj 16.30 uri prikaz razi* glasbil iz družine UJ harmonik - orglic. Pro! bo namenjen vsem, ki s ustne harmonike zanil^ predvsem pa za star^ njihove otroke. jlii Ob 18. uri pa bodo v g**VJ nastopili: Vladimir H4-^ (mandolina, ustna HarF ka), Igor Saje (kitar* Bronislava Prinčič (h* n Vstopnine ni. ■*» -T- Srečanje pritrkova'cVč„ Radovljica - Pojutrlšnj«^ nedeljo, 10. septembra^ ganizira Petrov klub Ra0 PT°dam termoakumulacijs- 5 ^ mal° rab|Jeno-1*— *418 »i**« Oceni ™"*~~^'^~™"™~"""""~~™"mm rv, hlad?*18"1 pralni in sušilni str°i- 3or^ie a41-28!S°re2niCO IVIKCiAJMILK Prodam PEČ za centralno ogrevanje in radiatorje. Cena po dogovoru. Močnik, Dvorje 66, Cerklje 21550 Prodam PAJEK na dva vretena. S 685-533 21553 Odlično ohranjeno zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I. prodam. Cena 200 DEM. «58-724 21531 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel. :064/213-650 DANES (petek, & 9.): "KAKO SMO PLESALI V OSEMDESETIH" (Glasba 80-ih let) ČETRTEK, 14. %' ROČK VEČER Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. fifJRO - A, do... •-'Koiarjeva 27, 64000 Kranj, tel.: 064/331-301 POSEBNA PONUDBA V ČASU OBRTNEGA SEJMA V CEUU - pd/?,LN| STROJ WA 906 x ......................................54.990,00 - cVP'rfJI STROJ WA 904 x ........................................46.990,00 . Š-rl$-0 KER. ŠTEDILNIK EC 641 .......................... 108.952,00 - 7!!!^° KER- ŠTEDILNIK (vgradni)........................125.990,00 . 5T^2- SKRINJA LTH 220 I....................................43.488.00 . 57^RZ SKRINJA LTH 300 I....................................55.490,00 £*MRZ. SKRINJA LTH 380 I....................................59.812,00 g™5lTTX.............................................................. 43.990,00 UTV 55TTX...............................................................52.681,00 Možnost plačila na več čekov. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure rizzA DELOVNI ČAS: VSAK DAN ^NEDELJA OD B' OD 11° 2 2 00' 22.00J| RAČUNALNIK PC 286 z opremo prodam. »326-869 21757 HLADILNIK Gorenje ter sekljalnik za zelenjavo in meso, prodam. ©326- 869 21756 KUPPERSBUSCH ŠTEDILNIK, prodam za 700 SIT. «312-259 21701 Avtomatske vrtljive in fiksne satelitske antene po ugodni ceni, z montažo. Q 49-442 21752 Prodam HLADILNO OMARO 120 litersko. 0324-903 21772 Ugodno prodam rabljene PEČI termoak. 3 KW in trajnožarečo peč. Zg. Bitnje 57, Žabnica 21790 Prodam 5 let star pralni STROJ v dobrem stanju z garancijo (gorenje). 13332-350 ali 329-102 21B09 Prodam SYNTHESIZER KAWAI X-50 D s kovčkom. ©43-497 21813 Ugodno prodam novo 17 KW PEČ na trda goriva za etažno CK. ©84-627, po 19. uri 21830 Prodam TRAČNO ŽAGO. ©696-012 Prodam AVTOZVOČNIKE 2 x 100 W. ©421-576 21862 Prodam malo rabljeno PEČ Fer-otherm 35 KW. ©47-822 21867 TRAKTOR Tomo Vinkovič 18 starejši, prodam. Podhom 12, Zg. Gorje 21872 Prodam komplet za varjenje, 2 kisik, 1 acetelen. ©326-153 21377 Prodam PEČ za centralno ogrevanje IN EKSPANZIJSKO POSODO, zelo ugodno. ©731-083 21882 radio triglav 64270 Jesenice, Cufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS Savska c. 34. Kranj m...FAX. 064/224 640 trm_ 0609/620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABELTn TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI OISPI_AYI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH DIMENZIJ _BARVNIH PLAKATOV_ GLASBILA Ugodno prodam dve leti rabljeno peč na trda goriva za etažno centralno, 24 KW in 80 I bojler. © 620-257 med 20. in 21. uro 21556 IZRUVALNIK KROMPIRJA, prodam. O 061/666-396 21518 Prodam nov RECEIVER MARANTZ. ©53-114 21625 Prodam HI-FI in TV SONY (najcenejši že za 500 DEM), garancija, račun, tudi druge znamke. ©328- 286 21637 Prodam BTV GORENJE ekran 55 cm. Sučeva 9, Kranj 21M7 Prodam ROČNO KOSILNICO, varilni aparat Varex 100. ©327-067 21670 Poceni prodam SEKULARNI LIST (klino), novo, 500 mm premera. S 218-051, zvečer 21682 Prodam ročne tkalne STATVE, Krajnik, Poljanska c. 29, Sk. Loka COMMODORE 64, dobro ohranjen, nov kasetar, igrice. 1 vojstic in ĆB TV, cena po dogovoru. 0632-371 21713 CISTERNO 2800 I, malo rabljeno, prodam. 0713-298 21730 7 W motor 2800 obratov menjam za isto moč z manjšimi obrati. ©64-015 Ugodno prodam hladilno SKRINJO 3801 na novo obnovljeno. ©715-936 21741 Prodam HLADILNIK kombiniran. ©631-438 21749 Trajno žareča PEČ nova Magma 10, prodam za 25000 SIT. ©47-431 Prodam 72 basno klavirsko HARMONIKO. O 421-041 21887 Prodam novo diatonično HARMO-NIKO Be-EsAs. ©50-859 21735 GR. MATERIAL OPAŽ smrekov debeline 12 in 16 mm, prodam. 064-207 21035 SMREKOV OPAŽ različnih dolžin in širin ter smrekov LADIJSKI POD izdelujemo. 064-103 21265 Prodam KOMBI PLOŠČE, debeline 5 cm 20 % ceneje. 0725-176 21530 Prodam 100 velikih in 200 malih BETONSKIH KVADROV po ugodni. 0422-039 21595 Prodam SILIKATNO NF OPEKO 10 % ceneje, 500 kosov. 067-O372ieo2 Poceni prodam 130 kom. navadne ZIDNE OPEKE. 0213-749 21614 Prodam NOVO OKNO 140 x 40, ugodno. ©632-101 21845 Prodam agregat, skoraj nov, 2.2 KV in nova okna 120x140 s termoton steklom 24 mm. S 691-676 21653 Prodam 35 m2 KERAMIX PLOŠČIC, svetlo rjave. ©214-872 21392 Ugodno prodam belo iverno oblogo. ©44-211 21738 Prodam TLAKOVCE 50 % ceneje. ©328-307 21763 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO Pobeda 1200 kosov in rdeče korenje. 043-436 21793 Zelo poceni prodam STREŠNO OPEKO Kikinda 1300 kosov. ©218- 061 21600 Prodam 1 m3 smrekovih DESK suhih in 1 m3 hrastovih plohov suhih. ©061/611-132 21822 Strešna OKNA nova, 3 kose, dim. 78x118 in 30 m2 črne TEGULE, ugodno prodam. Udir, Duplje, ©47- 441 21634 Prodam termopuc in teranovo za fasado ter dva okna 60x60. ©685- 043 21673 Ugodno prodam lepa nova VHODNA VRATA s steklom, tt 310-020 21684 Prodam nove kombi plošče in les za šolanje. ©44-211 21737 1 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA uberite svojo pot do znanja VPIS 1995/96 - izobraževanje za pridobitev izobrazbe ~ osnovna šola za odrasle - 6., 7., 8. razred, kuharski in natakarski pomočnik, pomožni tekstilec, frizer, kuhar, natakar, ekonomsko-komercialni tehnik, poslovni sekretar, računovodja, komericalist, visoka upravna šola - jezikovno izobraževanje - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina strokovno izobraževanje * vodenje poslovnih knjig, strojepisje, viličarist, skladiščnik, strojnik TGM splošno izobraževanje avtogeni trening, striženje las, tečaj šivanja in kuhanja, voditelj čolna LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1b, 64220 škofja Loka, p.p. 51 telefoni: 620-091, 620-080, 622-764, 621-865 fax: 620-888 CENTER ZA SOCIALNO DELO JESENICE Titova 65 64270 JESENICE objavlja Občina Naklo kot investitor objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB PONOVNI JAVNI RAZPIS 1. Predmet prodaje in ocenjena vrednost AVTOMOBIL RENAULT, tip R-4 GTL, letnik 1990 320.000 SIT 2. Prednost pri nakupu opreme bo imel tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. (Ponujeni rok plačila ne sme biti daljši od 8 dni po sklenitvi pogodbe.) 3. Ponudniki naj v pisni obliki navedejo predmet, ceno in plačilne pogoje. Ponudniki naj predložijo potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od izkicne cene in jo vplačajo na žiro račun št. 51530-603-32202, sklic, na št. 00 1207 - Center za socialno delo Jesenice. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. 4. Pisne ponudbe pošljite na naslov. CENTER ZA SOCIALNO DELO JESENICE, Titova 65, 64270 JESENICE v 8 dneh po objavi v Gorenjskem glasu Kranj z oznako "ponudba za nakup avtomobila - ne odpiraj". 5. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali kot skesnino. 6. V izklicno ceno ni vključen prometni davek. Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. 7. Izročitev avtomobila se opravi po plačilu celotne kupnine. 8. Ogled je možen v času zbiranja ponudb in sicer po predhodnem dogovoru. Vse informacije so kupcem na voljo pri Centru za socialno delo Jesenice, Titova 65, Jesenice, tel.: 064/82-472. za oddajo del: IZVEDBA REGULACIJE POTOKA "DUPEUŠČICA" V STRAHINJU Dokumentacija razpisnih del bo na razpolago v prostorih občine Naklo, Kranjska c. 1, Naklo (g. Drago Goričan), in sicer 12. septembra 1995 od 8. do 12. ure. Strokovne informacije se dobijo pri Ivanu Lunarju, dipl. ing. gradb., dne 13. septembra 1995 po telefonu (064) 217-461 od 8. do 14. ure. Orientacijska vrednost del znaša 10.000.000,00 SIT. Ponudbo na javni razpis predložite do 15. septembra 1995 do 10. ure na Občino Naklo, Kranjska c. 1, 64202 Naklo. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za regulacijo potoka v Strahinju." Odpiranje ponudb bo 15. septembra ob 10. uri v sejni sobi občine Naklo na Kranjski cesti 1 v Naklem. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa v 10 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, rok izvedbe in strokovna usposobljenost. Naklo, 5. 9. 1995 Štev.: 81/6-157 Župan občine Naklo: Ivan štular, I. r. foto bobnar IZOBRAŽEVANJE "KEKEC" učenci, dijaki vabljeni k vpisu inštrukcij, šol. predmetov OŠ, SŠ do 1.10.95. Stalna pomoč inštruktorja, preverjanje znanja med letom v Kranju, v dopololdanskem in popoldanskem času. Sodobne metode, pedagoški pristop. Mobitel 0609/632-874 21493 Romantični večeri 06 Zbiljsfgm, jezeru - Za ples in razpoloženje vam duo HONf:Y MOON iara vak večer. 0 Odlična hrano, izbrana vina, t vrt z bazenom in igrišča za tenis. Družinska nedeljska kosila Sprejemamo tudi rezervacije {061/627-011. GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek» 8- septembra l| Instruiram matematiko na vašem domu, ura 350 SIT. Dipl. strojni inženir O215-301 21666 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OŠ. »217-367 21714 Prodam KNJIGE za II., III., in IV. letnik komercialnega tehnika. »217- 689 21782 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. O 621-779, po 15. uri. 19509 Kupim zazidljivo PARCELO. «311-471 21111 Kupimo HLODOVINO, smreke, jelke in lubadarice. «64-210 2isea Kupim GUMENI ČOLN z motorjem, dolžina do 4 m. «311-672 21803 Kupim Fahr obračalnik v okvari. O 421-041 21886 KAMP PRIKOLICO ADRIA IMV kupim za zmerno ceno. «733-106 21/31__ Kupim RADIATOR 180x60 ali dva manjša. «802-661 21756 Kupim suhe hrastove deske in plohe. «242-839 21S85 R 4 GTL. letnik 1989-90, dobro ohranjen, kupimo. « 212-367 21916 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NA) TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 ™Š*CE LOKALI Prodam trgovino v obratovanju, na dobri lokaciji. « 324-334 ali 327-939 21522 Kranj - center 80 m2 poslovnih prostorov, ugodno prodam. «221- 209 21853 V centru Kranja oddamo 80 m2, v Prešernovem gaju 60 in 80 m2 za poslovne prostore. KOSNIK, s.p. 332-061 21788 Živilsko trgovino - novo, že vpeljano, oddam z ali brez odkupa vloženih sredstev. ŠIFRA: PLANINA Ugodno prodam malo rabljen ŠANK, 2 m, retro pult z hlajenimi boksi in rostfrei retro pult. «620-210 21844 Pri KRANJU ODDAMO bife in opremljeno gostilno, v KRANJU, ŠK. LOKI, CERKLJAH IN ŠENČURJU prostor za obrt ali skladišče. APRON d.o.o., « 331-292, 331-366 21937 PRODAMO: trgovski objekt v Kranju, odkup Inventarja ni obvezen, K3 KERN KRANJ d.o.o., « 221-353 telefon: 064 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. «49-442 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme a 323-320 Prodamo GOSTILNO v Podljubelju in v Beli Krajini ter oddamo okrepčevalnico v bližini Kranja. KOŠNIK, s.p. »332-061 21789 Prodamo LOKAL na Cankarjevi c. v Radovljici, v centru Tržiča prodamo ali oddamo LOKAL cca 70 m2. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, «52-233 21823 TRGOVSKI LOKALI naprodaj in v najem v Kranju in okolici ter 200+200 m2 skladiščnih prostorov v najem v Kranju z velikim parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE. »242-307 21833 PRODAMO: v šk. Loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom, K3 KERN KRANJ d.o.o., » 221-353 21961 NAJEM: v bližini Kranja nudimo najem nove neživilske trgovine v pritličju in nadstropju, K3 KERN KRANJ d.o.o., » 221-353 21952 NAJEM: nudimo najem diskoteke z odkupom inventarja, K3 KERN KRANJ d.o.o., O 221-353 21953 ODVETNI 2 DAMIJAN PAVLIN Kranj, Maistrov trg 7/I Cenjene stranke obveščam, da imam po spremembah naslednje telefonske številke: 211-149, 221-089; fax: 212-043. KOLESA Poceni prodam MOŠKO GORSKO KOLO 15 prestav. «218-606 21848 GORSKO KOLO SCOTT Montana, Schimano 500 LX oprema, prodam. «311-266 21851 Prodam GORSKO KOLO na 21 prestav, nov - še v garanciji, vsa oprema, cena po dogovoru. « 57- 919 21699 TEČAJI NEMŠČINE -za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do8. razreda) Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) Trgovsko podjetje p.o. Mirka Vadnova 19 Za veleprodajno dejavnost našega trgovskega podjetja iščemo ambicioznega in komunikativnega kandidata za delo na delovnem mestu VODJE KOMERCIALE Od kandidata pričakujemo, da ima: - višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, - tri leta delovnih izkušenj, zaželene so s komercialnega področja in poznavanje tekstilnega blaga - aktivno znanje tujega jezika Kandidatu nudimo dinamično in strokovno delo ter stimulativno nagrajevanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. KOMERCIALISTA NA TERENU -za območje GORENJSKE Od kandidata pričakujemo, da ima: - srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali trg. poslovodske smeri - tri leta delovnih izkušenj, zaželene so s komercialnega področja in poznavanje tekstila - vozniški izpit B kategorije, delo na terenu opravlja z lastnim avtomobilom. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - eno leto in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili sprejemamo v roku 8 dni od objave v kadrovski službi Trgovskega podjetja KOKRA, p.o., Kranj, Mirka Vadnova 19. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. NEPREMIČNINE SILAN GORENJSKE, Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj, Partizanska ul. 6, 64000 Kranj V torkovi številki Gorenjskega glasa je bila objavljena napačna telefonska številka za Silan Gorenjske. Pravilna tel. številka je: 22 33 76 Prodam okovane GAJBICE za JABOLKA ali KROMPIR. «731-208 ali 731-366 21586 Staro vrtno uto z mrežami, prodam. Cerklje, «422-117 21641 Prodam skoraj nov 100 I HRASTOV SOD. «213-184_21801 Prodam litoželezno trajno žarečo PEČ kuppersbusch. Šuceva 9, Kranj Primskovo 21893 Prodam lesen VOZIČEK, dobro ohranjen. « 242-284 21919 Prodam PTIČJO KLETKO, dobro ohranieno. O 242-284 21020 PRIDELKI Prodam 2 nova moška In dekliško kolo na 18 prestav gorska, lahko na čeke. «632-110, popoldan 21707 ATX, letnik 1988 z E 90 mašino in original mašino za 1200 DEM, prodam. «55-080 21752 Prodam moško športno KOLO na 10 pristav za 10.000 SIT. «46-967 21811 GORSKO KOLO SCOTT Montana. Schimano 500 LX oprema, prodam. «311-266 21836 Prodam ŽENSKO KOLO. «631-986 21838 Ugodno prodam žensko in moško GORSKO KOLO. »47-665, do 14. ure 21861 Ugodno prodam malo rabljeno MOTORNO KOLO TORI. » 833-016 21898 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko s kombijem. »49-442 FOLKLORNA SKUPINA SAVA KRANJ vpisuje nove člane. Informacije na telefon 222-241 int. 902, dopoldan 21417 OBLAČILA Ugodno prodam nov ženski prehodni kostim št. 38. »51-581 21734 Prodamo dvoletne SADIKE žive meje llguster. »802-537 21666 Prodam PŠENICO in krmilni KROMPIR. »422-012, Velesovo 23 a 21601 Prodam drobni KROMPIR ter sla-moreznico Speiser z motorjem. »312-403 21607 CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OLJNI GORILCIS PREDGR/L0P/P0KR/DIZA ČRPALKA GRUNTF0S S H0LAND0M COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 C0LE EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 30.492,00+20 %PD 41.916.00 + 20 %PD 16.998.00 + 10 %PD 18.360.00 + 10 %PD 40.823.00 + 20 % PD 8.990.00 + 10 %PD 4.290.00 +20% PD 3.296.00 +20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 NOVO V KRANJU Na Jf&rtizanski 26 v Kranju smo odprli DISKONT SADJA IN ZELENJAVE Ita debelo in drobno) ( v nekdanjih prostorih Jelovice bivša Roleta za stadionom v Kranju) VABIMO VSE DOSEDANJE IN NOVE KUPCE! OTR. OPREMA POGRAD nov masiven ugodno prodam za 22000 SIT. »332-601 21367_ Naprodaj otroški STOLČKI z mizico. »57-313 21683 Prodam LESENO PREVIJALNO MIZICO. »421-790_21636 Prodam belo ZIBELKO in dve beli otroški POSTELJICI. »061/841-429 Prodam dobro ohranjen otroški kombiniran voziček. »84-075 21742 Prodam otroški kombinirani voziček, športni voziček, stajico, skokec, otroško posteljico z jogijem, hojico, stolček za hranjenje v kombinaciji s hojico. Vse za 500 DEM. O 328-242 21921 OSTALO Prodam drobni KROMPIR. »422- 610 21618 Prodam več vrst JEDILNEGA KROMPIRJA. MOžna dostava na dom. B 731-164 21592 Prodam bel KROMPIR za ozimnico In drobni za krmo. 0 47-872 21595 SADIKE debelih celoletnih vrtnih JAGOD, poceni prodam. »45-532 Prodam večjo količino KRMILNEGA KROMPIRJA. Kern Aleš, Jezerškova 5, Komenda 21721 Prodam BALIRANO SENO in OVES za krmo. »802-211 21747 Prodam ZIMSKA JABOLKA, 40 SIT/ kg. »686-070 21824 Prodam večjo količino OVSA za seme ali krmo. »41-268 21975 Prodam HRUŠKE tepke za namakanje ali mošt. Pivka 1, Naklo. Đ 48- 733 21917 Ugodno prodam sadike žive meje Laguster. O 311-474 21515 GAJBICE okovane za krompir ali jabolka, prodam. »067/53-104, popoldan 21533 POSESTI KMETIJO 4 ha v ravninskem delu, kupimo. »061/328-270 21350 Pod Mežakljo - Jesenice, v bližini železniške postaje Kočna, prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. »874-019 21426_ Zamenjam ali prodam GARAŽO V šorlijevi za garažo na Planini. »329- 479_21554 BRITOF 800 m2 parcela v kratkem v zazidalnem načrtu, ugodno prodam. «221-209 21654 Najamem manjšo hišo v Selški dolini ali okolici Škofje Loke. šifra: MIRNO OKOLJE_21718 Krajno VRSTNO HIŠO v Železnikih, IV.faza, prodam. »66-076 21750 Oddam GARAŽO v ulici J. Puharja. «324-515 21764 SATEUlSp ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačil« 1 do M tekov !*I.:0M/422-585,«MO8 SAT TO ADE d.o.o. Fožfeentk tO Cerklje V najem dajemo ogrevano GARAŽO, cena 80 DEM mesečno. DOM NE-PREMIĆNINE » 242-307 21915 PRODAMO: pri Preddvoru hišo v gradnji, visokoprltlična, na lepi lokaciji, 240 m2 površine ter na Visokem novejšo hišo, CK, tel., 180 m2 stanov, površine, na parceli 700 m2, MIKE & CO. d.o.o., » 216-544 21933 V centru Kranja prodamo poslo^ stanovanjsko HIŠO in v Šenčurju I v 3. gr.fazi. KOŠNIK, s.p. 332-061 • 21767____J Prodamo več hiš v gradnji, Šenčurju in v čirčah na parceli 5 1500 m2 (različne gr. faze), polovi hiše na Blejski Dobravi s 650 \ zemljišča, starejšo hišo v Kafl! gorici, novo hišo v Besnici ter vw v Hotemažah in Gozd MartulJK Prodamo več VIKENDOV in zazkf vih parcel na različnih lokacijah; Gorenjskem. Na Gorenjskem kupi' več hiš in bivalnih vikendov razll# cenovnih razredov ter zazidljivo pj celo v Kranju in na JesenicJ B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tri »52-233 211 m Prodamo VEČ HIŠ v Kranju i okolici. DOM NEPREMIČNI'' »242-307_2jJ Prodam GARAŽO na Planini, c4 11000 DEM. »242-835_li Kupim zazidljivo parcelo ali hiše začetni gradbeni fazi v Kranju okolici. »331-266 dopoldan »329-924 popoldan 211 PRODAMO: v Šk. Loki starejšo hi* obnovljeno, CK, parcela 500 m2 Inj Jesenicah pol hiše z vrtom, CK, c* ugodna. MIKE & CO. d.o.o., » 2t 544 21« Z IGRO DO NAGRAD VSAK TEDEN 20.000 Sl1 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0.5 min PRODAMO VIKENDE: v Poljar* dolini, zidan, 9x5 m, 10 let star, M urejen, na parceli 1073 m2 tef Bašlju, delno lesen, 7x5m, z * opremo, na lepi lokaciji. MIKE CO. d.o.o., O 216-544 NOvejšo hišo PRODAMO V Gdt MARTULJKU, v 3. gr. fazi pri PP DDVORU, vilo v KRANJU, obnov* no na JESENICAH, parcelo 600 \ pri Šk. Loki, vikend pod Staj vrhom. APRON d.o.o., » 331-2' 331-366 2* V okolici Kranja, Šk. Loke, Rade jice, Jesenic, KUPIMO novejši starejše hiše potrebne obnove, kende ter zazidljiva zemljišča. °L nimo, prodamo In DriDr»vl" pogodbo. APRON d.o.o., » 3? 292, 331-366 ffl -a PRODAMO: v mestnem Jedru Kri prodamo hišo - ugodna cena, KERN KRANJ d.o.o., » 221-353 21943 PRODAMO: v bližini Radovlf prodamo enonadstropno stanovtn ko hišo In 1000 m2 zemljišča. 150.000 DEM, K3 KERN KR* d.o.o., » 221-353 t -j PRODAMO: starejšo hišo v Z«t žah, prodamo dvostanovanjsko l» v Kranju, K3 KERN KRANJ d.*. »221-353 t PRODAMO: pritlični del hiš« Retečah, gornji del hiše z vrto^ Zg. Bitnju, K3 KERN KRANJ d> O 221353 t -j PRODAMO: v Goricah (pred kom) novjšo hišo-dvojček in 1000J sveta, na Drulovkl novo vrstno r» K3 KERN KRANJ d.o.o., » 221-5 HIŠO kupim (Radovljica, Lesce, Bled), do 150.000 DEM. »061/554- 540 20836 m TEKSTILINDUS p.o. - v stečaju Savska c. 34 64000 KRANJ objavlja javno prodajo sledečih osnovnih sredstev: STRUŽNICA UT 250/2000 PRVOMAJSKA leto izdelave 1972 REZKALNIK UHG 290 PRVOMAJSKA leto izdelave 1959 SKOBELNI STROJ KR 400 KIKINDA leto izdelave 1957 GLAVA ZA REZ KAR UHG 290 leto izdelave 1959 GLAVA BRZOHODNA ZA REZKALNIK 290 leto izdelave 1969 VRTALNI STROJ STB 132 PRVOMAJSKA leto izdelave 1955 NAMIZNI VRTALNI STROJ METALAC leto izdelave 1973 BRUSILNIK ESM 5 ELEKTROMOTOR leto izdelave 1984 ELEKTROMOTORJI KOMPRESORSKA POSTAJA INVENTAR KUHINJE TEKSTIUNDUSA OBRATU, INft Ogled je možen: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 12. ure,^* informacije pri g. RAKOVEC - g. ŠMID, telefon: 064/222-451 Ponudbe 3 ceno pošljite do 20. 9. 1995, v zaprtih kuverti z označbo: "za stečajnega upravitelja". 3l0V tu hi 361 injl )li d »lov« ,0 f M 2 in' , c* f 2t 21! D sit \ ter Z V: KE 211 IS PP ov!, 10 ^ 3 2« ^MošniK. ■Posredovanje z nepremičninami *oinlk s.p. Sorika u/. J, 64000 Kron/ PRODAMO: v Vogljah pri Visokem Prodamo starejšo pritlično delno Podkleteno hišo, K3 KERN KRANJ d-O-o., B 221-353_21948 PRODAMO: v Žireh prodamo hišo z J^orri, cena je 110.000 DEM, K3 219« KRANJ d.o.o., Q 221-353 ^^JJtni pri Žabnici: prodamo parcelo «000 m2, od tega 1.400 m2 zazidljivo. K3 KERN KRANJ d.o.o., « 221- j53 _21954 V Srednji vasi pri Goricah: prodamo «•000 m2 zazidljive parcele, primerne 28 vikend, K3 KERN KRANJ d.o.o., *22l-353_219» VIKEND: prodamo vikend - brunarico v bližini Ljubnega pred Radovljico- K3 KERN KRANJ d.0.0., 0 221- ^3__21966 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in razne prireji vam nudi DUO. «45-292 21649 TRlo DUO igra na ohcetih, po želji Pridem s frajtonarico spremljati por- 2"°^ 0731-015_21739 Plesna šola URŠKA vpisuje nove PJgsalce. lil 41-581_21910 URŠKA - plesna šola v Kranju, Škofji L°ki, Radovljici, 0 41-581 21911 Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATE v vrednosti ^=0.000 SIT za 300.000 SIT. Naslov v °9|asnem oddelku. 21736 Prodam žensko KOLO, star šivalni STROJ Singer. 0218-367 21704 Prodam GARAŽNA in vhodna VRATA - rabljena ter otroško posteljico z jogijem. «332-212 21705 Zaradi selitve zelo ugodno prodamo sedežno garnituro, posteljo, pralni stroj, hladilno omaro, pisalno mizo, termoakumulacijsko peč in garderobno omarico. Zmitek, Jaka Platiše 9, Kranj 21708 STROJČEK za mletje sadja ročni in nosilce prtljage za Golf, prodam. «242-397 21829 STAN. OPREMA Prodam starinsko SPALNICO za 15.000 SIT. O 59-095 21521 Kuhinjske elemente "Marles", pomivalno korito, mizo, stole, kombiniran štedilnik Gorenje, prodam. ©213- 491 21529 Prodam staro masivno, bogato izrezljano POHIŠTVO, 2 fotelja in 1 kanape. O 801-030 21543 Ugodno prodam nov jedilni kot. « 718-121_21546 Prodamo kuhinjo, zgornje in spodnje elemente, s hladilnikom, štedilnikom 2+2, pomivalni pult...«85-483 21599 Poceni prodam dobro ohranjen dvosed. «46-798 2i6oe Ugodno prodam KUHINJO. 0332- 770 21661 Elemente dnevne sobe, nizke, bele, 5 kosov, ugodno prodam. «721-030 21748 _ Ugodno prodam STROJENO GOVEJO KOZO. «731-627 21776 Dvosed usnjeni, prodam. 0620-531 21780_ Ugodno prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO in klubsko mizico. «328-853 21783 Prodam 4 m OMAR za dnevno sobo. «310-041 21846 Prodam SPALNICO črne barve, cena po dogovoru. «327-470 21874 Prodam PISARNIŠKO POHIŠTVO (mize. stole). «242-088, po 18. uri J&O d.0.0. LAKI BARVE-LEPILA Trgovina Savsko c. 14, Kranj, tel., fax: 064/222-627 delovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, soboto 8. -12. ure i* VSE ZA MIZARJE a* ■ ICLA - LAKI, LUZILA ■ RAKOLL - LEPILA ■ SCHACHERMAYER - OKOVJE ■SPAX - VIJAKI ■GRASS - SPONE, VODILA ■SADOLIN - PREMAZI ZA LES ■ SIA - BRUSNI MATERIALI. LAK ZA PARKET -15 nf 5.380. SIT POZNANSTVA ŠPORT j?v?SP?.d CURIČ M, naj se mi prosim n-' uya z okolico. Naslov v oglas- 2!?^>ddelku._^879 s^!01 upokojenec srednjih let. Rad bi s«^ al dekle star° od 40 do 50 let in PRlH^i61'1 na "i*1 donr Sifr* JESEN ~A 21881 ^AZNO PRODAM PcSjv^P"5^"1 SKRINJO 320 I in gNV KOLO MAXI. «311-196 21588 jProdam BUKOVA DRVA. «622-629 ote1hd"0-prod-am dva kavča* 714 Večji GUMI ČOLN Olimpia in ELAN 410, poceni prodam. «713-079 Prodam ELAN T 401, z motorjem Tomos 4 KM in prikolico. «738-075 21606 Proti mali odškodnini odstopim: šotor za 3 osebe uvoz, štedilnik, žar in svetiljko, vse za šotor, motor Tomos M 14 nerabljen, cena po dogovoru. «215-824 21608 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme « 323-320 Prodam NOV ŠOTOR (4 osebe), cena 18000 SIT. «324-598 21773 f t -P^lja in dva ženska koiešaT~057~ STORITVE DF^amJbukova. hrastova in mešana nvA 2 dostavo. «685-518 216« ča^dam Pohištvo, ključavni- Peč«^ "SSi,primež- Plinski žar a KsSj9"18' nblški Pribor. «714-971 1) «42?^ HLADILNIK in KOZO. ste-"1 l000 kosov nerabljene "•""lii letnik, a 2,6-130 21680 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! «331-450_19918 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese, O 621-443, po 20. uri 20979 Izdelujmo in polagamo iz naravnega kamna: okenske police, stopnice, podeste in cokle. KLESAR! 0329- 308_21166 SATELITSKI SISTEMI: navadni, vrtljivi, skupinski. Lahko na čeke. 0 064/719-014 21340 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.:061-738-980 ŠIVANJE po naročilu. «326-839 21358 Sprejmem šivanje lažjih oblačil na dom. Železniki, «66-232 21388 Izvajamo vsa gradbena dela, novogradnje, adaptacije, obnova dimnikov in tlakovanje dvorišč. «061/ 614-221, od 18. do 20. ure 21394 Izdelujem kovinska vrata, okna, stopnice, ograje. «421-631 21474 Nudimo vam storitve termične obdelave za orodna jekla in jekla za poboljšanje. Izdelujemo vseh vrst Imbus ključev od 1 mm do 32 mm. Tel.: 064/47-215; 47-255 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL.: 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, JAVOROVO, JESENOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES PO UGODNIH CENAH. Prevzamem vsa zidarska dela. Imam svojo skupino. Delamo hitro in poceni. « 224-730, zvečer 21542 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in poceni. 0331-375, po 20. uri 21590 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 21596 TELETEKST Gorenje! Vgradnja de-koderja na vašem domu, cena ugodna. 0331-199 21597 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah -IZDELUJEMO, MONTIRAMO TER POPRAVLJAMO! Naročila na 0213-218 21614 Pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK popravimo - hitro in strokovno. 0331-450 21628 Vaš servis gospodinjskih aparatov za vso Gorenjsko. Hitro in kvalitetno. 057-695 21846 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. 057-695 21847 Izposoja dvigala KOBRA za višinska dela, TER BARVANJE LESA (špic. pobjonov). 0422-423 21665 SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 331-053 21896 VSO VODOVODNO NAPELJAVO vam popravimo ali na novo napeljemo! Kvaliteta - garancija! 0218-427 Oljni gorilniki, avtomatika, montaža, servis meritve. BETA-S,d.o.o., 0874-059 21722 Masaža, limfna drenaža, nega obraza, solarij. KOZMETIČNI SALON RIBNO, 0741-321 21723 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 --JBBcjrrt Poceni nudimo vse tiskarske storitve: ofset in sitotisk, žigi. 0328-286 21726_"_ Izvajam manjša zidarska dela in belim. 0730-735 21740 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cen-ah. KOŠNIK, s.p., 0332-061 21766 Nudim kombi in tovorne prevoze blaga. 051-288, Tomaž 21/81 Z dolgoletno prakso, hitro in poceni popravim vse vrste pralnih strojev. Kuželj Edo, Pot za krajem 24, Orehek Kranj 21 sob Tipkam diplomske in seminarske naloge na PC. 0324-897, zvečer Pozdravim z BIOENERGIJO. 051- 521 21827 čistimo cisterne kurilnega olja. 0421-555 21861 Popravilo hladilne tehnike, previtje elektromotorjev, rotorjev ročnega orodja. Naklo. Pivka 20, 047-490 21863 SERVIS ORODJA Iskra, Makita, Bosch, AEG, ELU, B/D, Metabo. Naklo, Pivka 20, 047-490 2iB64 Hitro opravljam vsa fasadna dela in gradbena dela. Kokolari Gane, Paradiž 7, Tržič. 0 327-961 21927 Oddam STANOVANJE v Žirovnici 100 m2. 0733-106 21732 SOBO oddam študentu, zvečer r41-843, 21888 i Vodovodne 64294 Križe, Retiije 32,Tel.: 064/57-710 STANOVANJA PRODAMO: 2 sobno stanovanje 48 m2, v mestnem jedru Kranja, K3 KERN KRANJ d.0.0., 0 221-353 21940 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1,5 sobno 53 m2, 2 sobno 63 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 s 72 m2, 82 m2, 84 m2. K3 KERN KRANJ d.0.0., 0 221-353 21941 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 54 m2 brez CK, 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, K3 KERN KRANJ d.0.0.. 0 221-353 VOZILA DELI Prodam VLEČNO KLJUKO za R 5. 0 311-907 21519 Prodam 4 kose rabljenih Uni rojal gum 185/65-15. 0 43-740 21557 AVTOVLEKA, AVTOPLASTIKA. POKLUKAR, «725-315 21576 Prodam MASKO z meglenkami za GOLF II in Z 101. 0422-757 21633 Prodam novo GUMO za motorno kolo dim. 325x16. «84-608 21805 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. «422-129, v soboto in nedeljo 21817 STANOVANJA KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. DOM NEPREMIČNINE « 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. « 218-824 20732 Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. « 064/401-068 20977 V Frankovem naselju v šk. Loki prodam 1,5 ss, 50 m2. Vseljivo konec leta. «633-219 21382 Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE 88 m2 (tel.. CK etažna. SAT TV), obnovljeno In 1 - sobno 27 m2. «861-742_21559 Oddam sobo s kuhinjo za dva samska fanta ali dekleti. Naslov v oglasnem oddelku. 21650 Kupim 1,5 sobno stanovanje na Planini III., v nizkih blokih, šifra: GOTOVINA 21689 GflNTflR 64202 Naklo, Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 KONSIGNACIJA Jf£3b^' IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI SATELITSKE ANTENE SISTEMI "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) TV IN RAJMJSK1 PROGRAM! Z MONTAŽO SAMO 549 DEM OEKODKRJI KARTICE ZA PILMNET« ♦VRTLJIVI SISTEMI • •OBROČNO PLAČILO ♦ SAT- VRHOVNIK Sk. Loku, OODESlČ 125 TKI*.: 064/633-425 MIKE & CO. D.O.O. - NEPREMIČNINE - nakup, prodaja, menjava hiš, stanovanj, parcel, lokalov. O 216- 544 21928 PRODAMO: 1 ss v Tržiču. 40 m2, CK, takoj vseljivo. MIKE & CO. d.o.o.. « 216-544 21929 PRODAMO: na Planini 2ss, 62 m2, CK ter 2,5 ss, 65 m2, CK. MIKE & CO. d.o.o., O 216-544 21930 PRODAMO: na planini 3 ss, 88 m2, CK in v Begunjah 3 ss, 78 m2, CK. MIKE & CO. d.o.o., « 216-544 21931 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ garsonjero 33 m2, 2,5 ss 76 m2, obnovljeno 3 ss 76 m2; na JESENICAH 2 ss 52 m2, 54 m2, 3 ss 86 m2; ODDAMO: opremljeno 2 ss v KRANJU, 3 ss nad PODNARTOM in polovico hiše v ŠENČURJU in 3 ss v hiši na Bledu. APRON d.0.0 , O 331-292 ali 331-366_21935 NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON D.O.O. O 331-292. 331-366 VOZILA <0>HYUf)Dfll ♦ SUZUKI ŠKOFJA LOKA, GOSTIŠE 8, TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJEHIH VOZU kredit - leasing - staro za novo PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. «325-981, 325-659, po 20. uri 9526 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. «49-442 20364 Enodnevni nakupovalni izlet V ITALIJO Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. «49-442 20366 Prodam motor KAVVASAKI EN 500,1. 95. 5000 km. B 325-753 zvečer Prodam FORD FIESTA GHIA, 1.3, letnik 1992. «47-442 21216 Prodam Z 750, letnik 1984. 0325- 105 21429 SEAD TOLEDO 1.8 I GLX, letnik 7/ 93, reg. do 7/96 z vso opremo, prodam za 21500 DEM. »56-540 21461 Prodam YUGO 55 GVL, letnik 1988, cena 3.500 DEM, tt 622-802 21517 Prodam YUGO. letnik 1991, lep, ohranjen, ugodno. O 714-998 21520 Prodam R 5, letnik 1992, 5 v, reg. 5/ 96, metalne barve. «312-494 21527 Prodam Z GTL, letnik 1987, reg. do konca 3/96, cena po dogovoru. Ogled ves dan. Begič, Dol 6, Medvod 21532 JUGO 55 SKALA, letnik 1989. «216-627 21634 Prodam ZASTAVA 101 GX 1.1, letnik 1988, cena po dogovoru. «686-049 21535 Prodam FORD MONDEO GLX 1.8 karavan, letnik 1993. Oblak O 332- 377 21539 KRANJ - PLANINA III. Prodam 71 m2, 2,5 sobno komfortno stanovanje v 3 nadstropju, 82.000 DEM. « dopoldne 061/125-10-90, zvečer 064/714-014 21890 KRANJ - KOKRICA, starejša hiša, 140 m2, lahko dvostanovanjska, izredna parcela 700 m2, prodam. « dopoldan 061/125-10-90, zvečer 064/714-014_21691 Za 2 leti oddam v najem 1-sobno stanovanje v Škofji Loki. «241-584 21703 ' Mlado dekle najame sobo v Kranju in okolici Preddvora. «331-092 21724 Najamem STANOVANJE v šk. Loki ali bližnji okolici, neopremljeno ali delno opremljeno. «272-572 21748 Na Planini prodamo 2 ss, v Lescah 2 ss in 1 ss in v centru Kranja 3 ss. KOŠNIK.s.p. «332-061_21766 STANOVANJE 45-55 m2 v Kranju kupim. 9241-648 21816 Na Planini III. prodam PRITLIČNO 4-sobno STANOVANJE s samostojnim vhodom, vseljivo takoj. «41-489 Prodamo več dvosobnih in večjih STANOVANJ v Kranju, Jesenicah ter Škofji Loki. Kupimo več stanovanj različnih velikosti na Gorenjskem. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. «52-233 21822 Več različnih stanovanj prodamo na Planini od 1000 DEM/m2, dalje. DOM NEPREMIČNINE, «242-307 21832 V Kranju damo v najem sobo študentu. DOM NEPREMIČNINE «242-307 21834 Mlad par najame 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za daljši čas na relaciji Kranj-Jesenice. Možno predplačilo. «0609/620-562 21837 Prodam 3 sobno stanovanje na Partizanski v Škofji Loki. «621-610, zvečer 21648 QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite • do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motorja • povprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu - povpr. 12 % boljša kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleiweisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO. Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODEU PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180. Kranj; tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.0.0., Ljubljanska c. 5. Kranj; tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR. Mirka Vadnova 8. Kranj; tel.: 064/242-589 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 11. KUNČIĆ VOJKO. Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 12. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a. Visoko; tel.: 064/43-019 13. AVTOMEHANIKA VAUAVEC, llovka 17, Kranj; tel.; 064/211-977 14. NBA d.0.0., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 15. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje; tel.: 064/733-506 16. ČOP d.0.0., H. Verdnika 23a, Jesenice; tel.: 064/84-366 17. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 18. AVTO IN, Titova 69. Jesenice; tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED - KORAL. Železniška 6, Lesce; tel.:064/718-596 20. VALANT BLED - KORAL, Ribenska 6, Bled; tel.: 064/741-317 21. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a. Tržič; tel.: 064/58-850 22. BENEDIČIČ DARKO. Zigana vas 27, Tržič; tel.: 064/58-071 23. JENKO d.0.0.. Virmaše 109; tel.: 064/632-346 24. PROFIL, Virmaše 70; tel.: 064/631-240 25. FAZER d.0.0.. Spodnji trg 2a, Šk. Loka, tel.: 064/621-073 26. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8; tel.: 064/632-286 27. AVTOŠPORT d.0.0.. Zbilje 12; tel.: 061/611-450 28. TAPOS d.0.0.. Gorenjska c. 3. Medvode; tel.: 061/613-352 29. MIŠA d.o.o, Podgorska Pot 2. Kamnik; tel.: 061/814-091 VERTIGO, d.0.0., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Prodam Z 750, letnik 1985, registriran vse leto, ohranjen zelo dobro. 0 46-068 21540 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1984, ohranjen, vreden ogleda. 0 421-341 21544 Prodam YUGO 55, letnik 1989, reg. do 24.3.96. 0 326-820 21546 Prodam BMW 525 i, 24 V, letnik 1993, prevoženih 72.000 km, vsa dodatna oprema, nove gume, lita platišča, redno servisiran in kupljen v Tehno Unionu. 0 329-996 21547 Prodam 126 P, letnik 1987, registriran do 26.6.96, odlično ohranjen. 0 224-651_21551 Prodam YUGO koral 45, letnik 1988, rdeče barve. Globočnik, Letališka 14, Voglje, Šenčur, 0 49-358 21552 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, registriran 2/96. Breznica 8, od 16 -18 ure. 21555 Prodam YUGO 45 A, letnik 1986. 0 682-103, popoldan 21558 Prodam TOYOTO COROLO 1.3 XLI, letnik 1990, reg. do 6/96, cena 12500 DEM. 861-742 21560 Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1982, reg. do 23.8.96. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj 21557 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, cena po dogovoru. 0802-064 21570 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1990, 3 vrata, temno modre barve. 0891- 076 21571 MARUTI 800, letnik 93/94, 29000 km, rdeč, 7500 DEM, prodam. 0725-315 21575 ODKUP PRODAJA rabljenih vozil. 0323-298,331-214 21577 GOLF D, letnik 1989 5 v, KADETT 1,3 I. 83, JUGO 45 A, letnik 1986, Z 128 I.87, prodamo. 0323-298, 331-214 21578 Prodam GOLF DIESEL 89/90, odlično ohranjen, cena 12700 DEM. 083- 813 21579 AUDI COUPE OUATTRO, letnik 1992, maksimalna oprema, prodam. 084- 583 21580 Prodam AVTO R 11 diesel, letnik 1988. 0731-382_21586 Ugodno prodam JUGO 45, 5/87. 0 633-525 21589 Prodam brezhiben R 4, letnik 1986 maj, cena 2500 DEM fiksna. 0328- 854 21594 VW JETTA 1.6 B, 10/86, z dodatno opremo, prodam. 0731-543 21609 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, letnik 1987. 053-500 21613 GOLF D, letnik 1985, reg. 6/96, prodam. Šalamija, Planina 4, Kranj 21615 R 4 GTL, letnik 1985, dobro ohranjen za 1600 DEM. 0312-470 21619 Prodam R 4, letnik 1990, 68000 km, ohranjen. 0323-708 21623 GOLF JXD, letnik 85/86, reg. 4/96, prodam. 0327-729 21626 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. 0 720-082, 0609/629-610 21627 R 18 TLJ, bele barve, lepo ohranjen, letnik 1984, prodam za 3400 DEM. 0324-201 21630 Prodam JUGO SKALA 55, 4/89. temno rdeč. 0323-526, po 12. uri Prodam ZASTAVO FIAT 850 v voznem stanju, cena 200 DEM in oddam 4 mlade MUCKE. 047-387 21640 JUGO 45, letnik 1989, reg. celo leto, bele barve, lepo ohranjen, prodam. 047-340 21644 AV70 -avdb -afann -mobitel MSTMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 AVTO AKUSTIKA mmm wW H... AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis ta prodajo In montažo I AUTO KRAINER ©CELOVEC, Vbkeimaikterstr. 184—^ TEL 0043-463-38330 Ugodno prodamo: R 5 PLUS, letnik 1993, R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1992, R 5 CAMPUS 3 v, letnik 1991, CLIO 1,2 RN, I. 93, CITROEN ZX 1.4 CAT, I. 92 in LADO SAMARO, letnik 1993. Za vsa vozila možen kredit. 0422-522 21610 Prodam JUGO SKALA 55, LETNIK 1989, 3300 dem. 0736-556 21612 JUGO 45 A, I.86, obnovljen, 120.000 km prodam, a 242-422 zvečer Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. 20.7.96 in VISA 11 RE, letnik 1982, reg. 25.12.95. 047-581 21645 Prodam ZASTAVO COMFORT 101, letnik 1982, poceni. 0241-046 21652 Prodam GOLF 1.3 BENCINAR, letnik 1986, reg. 5/96, cena 7800 DEM. 0862-504 21656 AX CABAN, letnik 1994, prodam ali zamenjam za R 4 z doplačilom. 0216-274 21658 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, rdeče barve, z dodatno opremo, fiksna cena 8800 DEM. 0218-412 21659 Prodam LADO SAMARO, letnik 1993. Ogled po 18. uri. 066-565 21660_ Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, reg. do 3.3.96, lepo ohranjen, cena 1000 DEM. 0212-184 21662 Prodam VW KOMBI 7+1, letnik 1978, generalno obnovljen, pločevina in mašina, lepo ohranjen, cena 5200 DEM. 041-445 21663 mm MENJAVA IN PRODAJA IZPUŠNIH LONCEV WALKER Z DVOLETNO GARANCIJO •?> Prodaja avtoplaščev: Dunlop, Michelin, Good Year, Kleber, Pirelli, Semperit, Sava -> Brezplačna montaža pri nakupu novih avtoplaščev «•> Popravilo avtoplaščev za osebna vozila in kmetijsko mehanizacijo -> Menjava rok in končnikov «> Nastavitev žarometov -> Nastavitev kolotekov ^ Menjava hladilne tekočine **■> Prodaja platišč Tekno, Mak, Mim Možnost plačila na 4 čeke Prodam SKALA 55, letnik 1990, karamboliran zadnji del, AL platišča. 0218-569 21664 Prodam WV 1303 S, letnik 1972, rdeče barve, generalno obnovljen, dod. oprema, cena po dogovoru. 082-195, Blaž 21669 Prodam osebni avto 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, registriran. 0731-262, popoldan 21575 Za 500 DEM prodam Z 101. letnik 1982, reg. do 12/95, potrebno manjših kleparskih del. 0 725-190 21577 Prodam R 4 GTL. letnik 1983/84, reg. do 4/96, ohranjen, cena 1.600 DEM. 0 422-017 21679 Prodam YUGO 55, letnik 1989, reg. do 3/96, lepo oharnjen. Ogled ves dan, Tomšičeva 18, Kranj 21681 Prodam CITROEN AX 1.1 TRE, letnik 1988. 0 323-558 21683 Prodam lepo ohranjen VW CORRA-DO G 60, letnik 1991. 0 57-141 21688 R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. 0 620-885 21594 SUZUKI SVVIFT 1.3 SEDAN, letnik 1990, 82.000 km, prodam. 0 730- 181 21697 Prodam MINI MORIŠ, obnovljen, cena 2.000 DEM. 0 421-576 21700 Prodam JUGO 45 A KORAL, cena 1900 DEM. 0326-908 21710 Prodam JUGOTA 45, letnik 1989, cena 2700 DEM in avtobus TAM 190 - 51 sedežev, turistični, cena 17000 DEM. 00609/635-656 21711 Prodam nevoznega HROŠČA. Cena 500 DEM. 0310-017 21712 Prodam JUGO 45/89 zelo lepo ohranjen. 0331-273 21715 MAZDO 626 zelo dobro ohranjeno, prodam. 0331-273 21710 Z 101, letnik 1985 in JUGO 45, letnik 1984, prodam. 0421-011 21717 Prodam JUGO 55, letnik 12/89, dobro ohranjen. 047-627 21720 PASSAT 1.8 CL VARIANT, model 95 ABS, kljuka, šibedah 13500 km, prodam. 0714-975 21727 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. 0225-499 21728 Prodam DAIHATSU CHARADE, letnik 1991, cena po dogovoru. «715-778 21729 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 1993. 0734-023 21743 JUGO 60, letnik 1989/90, prodam. 0733-427 21751 GOLF JXD. letnik 1987. rdeče barve, zelo ohranjen, prodam. 0331-852 21753_ Prodam osebni avto VAUXHAL CAVALIER, letnik 1980. 0312-259 21760 Prodam GOLFA 1.3, letnik 1982/8. Mrakova 1 st. 4, Kranj 21774 Prodam GOLFA JD, letnik 1979, motor, letnik 1983, 1,6, registriran. 045-356 21775 Prodam BX 15 Re, letnik 1988, CZ, ES, šibedah, reg. do 6/96. 0325- 501 21777 Prodam GOLF diesel, letnik 1/85. 0323-914 21779 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena 1900 DEM. 0325-313_21785 Prodam LADO SAMARO in Z SKALA 55. oba letnik 90. 052-074 21786 Prodam MERCEDES 508 D, letnik 1976. 058-719 21787 Prodam ZASTAVO 750, registriran do 25.3.96, zelo ugodno. 0403-223 21789 JUGO KORAL 45, 1989, vinsko rdeč, prodam. Orehovlje 7, Kranj 21792 126 P, I. 1989. reg. 24.4.96, opečno rdeč, prodam. 0242-822 21797 Prodam GOLF, letnik 1978, reg. celo leto in JUGO 45, I. 86, celega ali po delih. 084-735 21798 MAZDA 323 F, letnik 1990, metalik siva, vsa oprema. 0725-369 218O6 Prodam OPEL KADETT. I. 87, 1.6 I, katalizator, šibedah, garažiran. 0725-362 21807 Kupim JUGO 55, letnik 1988/89 od prvega lastnika. 0212-132 21810 GOLF JGL, letnik 1980, rdeč, reg. do 6/96, enkraten, cena 2100 DEM. 045-170 21820 Prodam R 4 GTL. letnik 1988, registrirana celo leto, šibedah, nove gume. 0328-856 21825 Prodam R 19 1.8 I, 115 KM, z vso dodatno opremo, letnik 1993. 064- 066 21826 Prodam OPEL CORSA 1.2, letnik 1987. 0225-139 21828 PEUGEOT 205 XL, letnik 1986, odlično ohranjen, 051-620 21842 Prodam zelo dobro ohranjeno FORD FIESTO 1.3, letnik 1993, cena po dogovoru. 0311-264 ali 403-250 MONTANA d.0.0. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. 94 UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. 93 UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. 94 UNO 1.7 DIESEL 3V 92 TIP0 1.6,5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah oz. stekla 94 TIP0 1.4, 5V, alarm, meglenke, radio, tem. stekla 93 TIPO 1.4, 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla 93 TIP0 1.9 TD GT SV, servo, alarm, meglenke, el. stekla 92 TIPO 1.7, D, 5V, alarm 92 TEMPRA 1.9 diesel SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke 92 TEMPRA 1.9 TD, SX, klima, servo, meglenke, alarm 93 TEMPRA 1.6, SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio 92 TEMPRA 1.4., bogata dodatna opr., klima 92 TEMPRA 1.4, centralno zaklepanje, el. stekla 93 CR0MA 2.0, max. oprema, el. pom. streha, ABS, klima 92 LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS 92 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zakl., servo, ABS, klima, metalic 92 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, klima, meglenke, el. stekla 92 FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev 92 FIAT COUPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema 94 ALFA ROMEO 1.3, alarm, lita platišča 91 OPEL CORSA 1.2 SWING dvojni air bag, cen. zaklepanje, el. stekla, 6. zvočnikov 95 OPEL OMEGA 3000/24v maximalna dodatna oprema, vrhunska športna limuzina 91 OPEL ASTRA 1.4 GLS, 5 V klima, temna stekla, cent. zaklepanje, alarm, daljinsko up. OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V, cent. zaklepanje OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V el. stekla, centralno zakl., air bag, model 95, koda OPELVECTRA 1.6, GL, 5V, radio, cent. zakl., alarm DAIHATSU APPLAUSE 1.6,16 V, kat, 105 KM, metalic SEAT TOLEDO 1.8 GLX BOGATA DODATNA OPREMA: servo volan, el. stekla, volan in sedež nastavljiva po višini, KLIMA, alarm 93 92 94 93 90 94 AUDI 100 2.3 E, aut., el. pom. streha, ABS, servo 92 12.690 11.690 12.990 10.990 21.490 15.990 18.490 17.490 16.490 17.490 19.990 17.990 17.490 16.990 19.990 21.990 23.490 20.990 12.990 43.990 12.990 17.990 29.990 19.990 17.490 21.990 20.990 11.990 23.990 26.900 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. Prodam OPEL KADETT 1.4. letnik 1991, JUGO 55, letnik 90, CHARADE. letnik 1991 nov. AVTO INTEX. 0224-029 21847 Prodam GOLF JXB 1.3, letnik 1989, bele barve, ugodno. 0329-542 2issc Prodam HONDO SEDAN 1.4, letnik 8/1990. O 312-422_21852 Prodam R 18 TU, letnik 86/87, prva barva, odlično ohranjen. 0310-537 21854_ UNO 55, reg. celo leto, letnik 1984, pomična streha, odlično ohranjen, prodam za 4650 DEM. 00609/626- 801 21857 TIGRA, CORSA, ASTRA DAEVVOO >4# NEXIA,ESPERO UGODNI KREDITI R+ 10,9% DOBAVLJIVI TUDI VSI OSTALI MODELI VRBA d.0.0., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211 090 R 5 CAMPUS. letnik 1990, prodam. 0715-469 21858 Prodam KARAMBOLIRANO ŠKODO 120 LS, cena 300 DEM. 0731-379 Prodam AX CABAN letnik 1993. pomična streha, temna stekla, cena po dogovoru. 0241-799, popoldan 21865 JUGO 60, letnik 1990, prodam za 4200 DEM. 0331-858_21866 Ugodno prodam ZASTAVO 128, letnik 1987, reg. do avgusta 1996. Pečanac, J. Puharja 10, Planina Kranj 21870 Z GTL 55, letnik 90. odlično ohranjeno, prvi lastnik, prodam za 4250 DEM. 00609/626-801 21B71 Prodam GOLFA, letnik 1981, 1300. dobro ohranjen in GOLFA letnik 1984, S paket diesel, dobro ohranjen. 058-079 21875 Prodam YUGO 45, letnik 12/1998, garažiran. 0 225-724 21880 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1987, reg. 15.4.96, cena po dogovoru. Avsenik, Moste 35, Žirovnica. 0801-122 int. 155_21886 Prodam AX 11 TRS, letnik 1990, 53000 km. lepo ohranjen, 8400 DEM. 0422-770 21887 Prodam BX 16 RS EVASION, letnik 1989. 0312-280 21881 Prodam ŠKODO 100 L, zelo ohranjena. 044-176 21894 Prodam FIAT UNO 45 FIRE, letnik 86/87, reg. do maja 96. 0741-318 Prodam YUGO 45, letnik 1989, registriran do 6/96, cena 3.000 DEM. 0 329-146_21999 Prodam GOLF, letnik 1989, z opremo in aluminjasta platišča z gumami. 0 47-176 21902 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, ohranjen, registriran do 2/96. 084- 613 21908 Prodam R4 TL letnik 1982. Cena 45C DEM. 0 730-175 21915 YUGO KORAL 55, letnik 1990, meksiko modre barve, reg. do 2/96, prodam. 0 224-652 2191: Prodam OPEL KADETT 1200, letnik 1977. O 45-578_tW* R 18. letnik 1986, registracija 20.8.96. prodam. Cena 3.900 DEM. 0 218-204 21918 Prodam FORD FIESTA, letnik 1979, cena po dogovoru. 0 328-242 21922 Prodam LADO NIVO, letnik 1989, ugodno. 0 76-623, od 7. do 18. ure 2f923 Prodam TOVORNJAK, skupne nosilnosti 5 ton, aluminjasti kason, 5 m, cerada, spojler, nove gume, vredno ogleda. 0 76-623, od 7. do 18. ure 21924_ Prodam YUGO 45, letnik 1990. reg. do 12/95, cena 3.900 DEM. 0 214- 784 21925 Prodam FIAT 750, letnik 1980, reg. do 3/96. 0 47-627 21926 GOLF III. 1.9 diesel, oprema GL, letnik 1994, kot nov, prodam. 0 738- 142 219571 VVARTBURG karavan, letnik 1981,; obnovljen, registriran, zelo ugodno* prodam. Keržič Drago, Koroška 49, Kranj. 0 211-865 21951 Prodam TAVRIA, letnik 1993, reg. do 8.4.96, cena 4.000 DEM, od 16. do 20. ure. Petek Marko, Pot na Jošta. 26, Kranj 21963 ZAPOSLITVE Po. graf ~Bh redr norj Bi zap in al "Ve eljn še, Pri2 me* 2154 Dobro plačilo redno ali honorarno NI delo na terenu. 051-812 20060 Kra Dodatni učni pripomoček za mate- SI matiko in angleščino ne bo težko prodajati na 11 obrokov, saj sta kur učencem in dijakom nujno potrebna. 0; Zastopnikom nudimo izjemen zaslu- "*~ žek in možnost redne zaposlitve. 's 0325-728 20968 0i Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. 00609/629-033 ali 45-! 481 21280 i -1 ŠTUDENTKO za delo v šanku išče discoteca ARX Radovljica. Informa-! cije v Discoteci četrtek, petek, sobo- ta. 21433 V gostilni v Gorenji vasi iščemo NATAKARJA za strežbo hrane in i pijače. 0681-424_21434 Lep zaslužek nudimo agentom za prodajo drobnih zdravstvenih artik-lov, 0 0609/618-791_21438 Po preizkusu nudim redno zaposlitev KV MIZAR in KV VODOINSTALATER - terensko delo. Informacije torek in sobota med 18. in 20. uro. 0 217- 974 21440 Trgovina "CMOK", Zasavska c. 1a, Orehek išče PRIPRAVNIKA-CO ali PRODAJALCA-KO s prakso trgovske ali druge ustrezne izobrazbe za delo v živilski trgovini. Ponudbe osebno ali pisno. TRGOVINA SERVIS Zaposlimo AVTOUČARJA, DELAVCA ZA PRIUČITE V in DVA UČENCA. Tel,: 211-325 Poznate pletilne stroje CONTI? Če jih poznate in znate delati z njimi,'se oglasite po tel: 064/47-169 Posebno organizirana prodajana enota pri MIK nudi redno zaposlitev |( osebam, ki jim delo ni odveč. c Možnost napredovanja, najboljši do- j f datno nagrajeni. Delo poteka od i ponedeljka do petka, v dopoldans- « kem času. 0064/634-064, 56-105, 0609/620-475 _21444 ■ Zaposlimo KV ELEKTROINSTLA < TERJA (pogodbeno, redno) ali obrt- | nika kooperanta. Prošnje in dokazila • na Šifra: PLAČILO PO DOGOVORU 21490_ 1 Redno zaposlimo žensko za delo v gostinstvu. 0633-278 2152« Trgovko redno zaposlim v živilski trgovini. 0 634-211, po 20. uri 2153» Natakarja ali natakrico sprejmemo | bistroju Žafranika, Jaka Platiše 17. Kranj 2153? Vertical Vojkova ul. 5, 61000 Ljubljana, tel.: 061/316-974 IŠČEMO REGIJSKE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PREHRAMBENIH ARTIKLOV NA PODROČJU ..... SLOVENIJE POGOJI: - samostojni podjetnik oz. d.o.o. - izkušnje na področju prodaje prehrambenih artiklov - dostavno vozilo (pick up oz. kombi) Pisne vloge naj vsebujejo: - registracijo s.p. oz. d.o.o. - področje delovanja - reference Prodaja se bo vrSila po sistemu fiksne cene za naš račun. VLOGE POŠLJITE DO 22.09.1995 NA NAŠ NASLOV! podjetje honorarno zaposli dekle v grafični stroki. Šifra: GRAFIKA 21 ose Bistro MATJAŽ v centru Kranja redno zaposli NATAKARICO ter honorarno študentko za strežbo pijače. • 222-430__ Bistro MATJAŽ v centru Kranja zaposli dva KUHARJA za peko plzz ln ala card s 1. oktobrom, a 222-430 Velika možnost za agente s post-1'inino in ostale za prodajo najnovej-8e9a ortopetskega artikla, Poznanega nemškega izdelovalca ^edicinskih proizvodov. O 329-010 NK DELAVCE mlajše zaposlim v *gnju. Šifra: PRIUĆITEV 21&61 SLAŠČIČARNA in PIZZERIJA ČE-g[EUCA v Kranju išče pomoč v Kuninji, redno ali honorarno delavko. ^325-545_21591 Iščem kakršnokoli delo na domu. »623-053 21592 PRODAJALCA-KO živilske stroke, lahko tudi mesar - sekač, veterinarski, živilski ali kmetijski tehnik, takoj zaposlimo v Ribarnici v Radovljici. VETI, d.0.0., Ljubljana; informacije po tel.: 061/621-026 fakoj zaposlimo TRGOVKO v okolici ^gnic «85-463_2159« 'Sčete delo. pri nas ga dobite! če ste r,.Jesenic, Radovljice, Kranjske gore J Kranja? Če imate izkušnje iz Pjjpdaje ste v prednosti! Število je r^ieno. Pogoj: srednja ali višja šola. telefon. Informacije «061/824-"»1 ali 0609/636-295, med 15. in 20. lilP^DANES!_21804 Na področju Gorenjske zaposlimo v* zastopnikov za prodajo "DRUMSKE ENCIKLOPEDIJE". Zakaj ne ^Poizkusili tudi vi? Z našo pomočjo 22 bo uspelo! Slovenska knjiga ^2^/443-915_21617 sirn8*"'08 v Kranju honorarno zaposli "Patično dekle za pomoč v strežbi. ^2^122_21620 Kran!^ kuhinjske pomočnice, v -Jl1^ 8r 327-837_21621 v kolikor potrebujete redno zaposli-^vpokiicite na «311-131 21657 Sprejmem FRIZERSKO POMOČIJO. «801-626_21674 2a zastopnike nudimo TERENSKO S^ODAJO z odličnim zaslužkom. O £22J0J__21685 I Bi torej radi delali! Nudimo vam 24nrrT1aciie' del° in Pomoc- »894- _21702 Honorarno ali redno terensko delo ll^Dz. «331-507_21709 y delovno razmerje sprejmem de-SS* za pomoč pri avtoličarskih SJjn. Razgovor možen na naslovu: ^Jočnik Alojz, Hafnerjeva pot 7. —Tli 21719 ^Pfslim ŠIVILJO. 1738-065 21725 j^/ajmem VOZNIKA C kategorije za rr°čen čas. «312-050, v soboto v soboto 21746 52^£_url_ Jščemo mlajšo dekle za delo v baru. Zil4^_21771 JSjSJ delo na dom. »215-946, Poldan 21778 CESTNO PODJETJE KRANJ p. 0. KRANJ, JEZERSKA C. 20, TEL: 064-242 221 objavlja prosto delovno mesto DELOVODJA PRI VGRAJEVANJU ASFALTA - 1 delavec Pogoji: gradbeni delovodja, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Lekero, d.o.o. Milje 13, 64212 Visoko, Tel.: 064/43-345 V redno delovno razmerje za nedoločen čas sprejmemo 1. MONTERJA STAVBNEGA POHIŠTVA, SENČIL IN LESNIH OBLOG (2 delavca) Pogoj: - končana poklicna šola tehnične smeri - vozniški izpit B kategorije 2. PRODAJALCA (1 delavec) Pogoj: - končana šola ustrezne smeri - vozniški izpit B kategorije Prošnje sprejemamo 8 dni od objave oglasa na zgornji naslov. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Redno zaposlimo stavbnega kleparja - krovca. «738-184 21788 Zaposlimo MONTERJA - varilca nerjavečih kovin, monterja CK, vodovodnih instalacij. «328-685 0609/ 628-952__21796 Nudim dobro glačano delo, honorarno ali redno. Šifra: META 21800 Iščem simpatično dekle za delo v strežbi. «46-878_ 21816 Iščemo komunikativne gospe z lastnim prevozom za reklamiranje atraktivnega izdelka, ki je popolna novost na slovenskem tržišču. Šifra: DOBRO PLAČILO ziese RADIO 104.5 A ft A 105.9 107.5 V MM \l 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fu. 152-13-62 KAMNOSESTVO Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.: 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV. NAPISOV IN OKENSKIH POLIC ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANCKE KRŽIŠNIK iz Jarčje doline pri Žireh s« iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu Počitku. Hvala gospodu Poljanšku in gospe Jerebovi za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala ZB Žiri, praporščakom ter osebju ZD Žiri. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Hvaležni sinova in hčerke z družinami V SPOMIN Minula so lalostna peta leta, odkar si zapustil dom, Šport in tvoje drage si. Na tvojem preranem grobu lučke in rotice cvetijo in gorijo, ki grenke solze rosijo. 8. septembra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric MARJAN KROPAR Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI FRIZERKO in pripravnico moško-žensko smer sprejmem. Bled, «741-595 21873 ŠOFER B kategorije z znanjem varjenja dobi redno zaposlitev. «714-072, od 14-16. ure 21878 NET WORK MARKETING - možnost odličnega zaslužka. B 3II-7IO 21896 Zaposlimo KV PREŠIVALKO v čevljarski stroki. KERN čevljarstvo, « 215-852_21958 Nudimo vam dober zaslužek z možnostjo redne zaposlitve. « 53- 415 21969 V redno delovno razmerje sprejmemo KUHARICO. « 41-321 ali 403- 274 21962 ZAHVALE Zahvaljujemo se vsem gasilcem, vaščanom in drugim, ki so nam pomagali in stali ob strani ob naravni nesreči. Družini Obu in Dobnikar, Lahovče 84, pri Cerkljah 21625 Kupim BIKCA simentalca, starega do tri tedne. «622-490 21573 Prodam črno belo KRAVO po prvem teletu. «802-043 21574 Prodam visoko brejo telico ali kravo menjam za jalovo. Virmaše 42, Šk. Loka 21802 Oddamo 4 mesece starega ŠNAV-CERJA DOBRIM LJUDEM. «241- 262 21624 Prodam KLETKO za 60 kokoši nesnic. «422-757 21632 Prodam KRAVO simentalko po teletu. «736-792 21639 ŽIVALI Zaklane (očiščene) KOKOŠI, stare eno leto, cena 280 SIT/kg. Prodaja: 8. septembra po 12. uri in 9. septembra ves dan Resnik, Moste 76, Komenda, tel.: 061/841-118 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. « 45-304 21523 Prodamo mlado KOZO s kozlički in kozje mleko. O 421-232 21538 Prodam mladiče SIBIRSKI HUSKY, stare 8 tednov, čistokrvne brez rodovnika. « 723-750 21541 Prodam čistokrvnega BERNSKEGA PLANSARJA brez rodovnika, starega 7 mesecev. « 48-068 21549 SLOVAŠKE ČUVAČE bele dolgodlake, vse dobre čuvaje z rodovnikom, odličnih staršev mladiče prodam. «882-030 21562 Kupim BIKCA simentalca. starega 14 dni. «802-726_21568 Prodam 14 dni starega TELETA Pšenična polica 8, Cerklje 21569 ROTTVVEILER PSIČKO z rodovnikom, ugodno prodam. «632-332 21656 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. 0685-500 21672 Prodam 2 TELIČKI 10-15 dni stari. Rozman, Dragočajna 16, Smlednik 21678 Prodam JARKICE že v začetku nesnosti. Toporiš « 46-008 21898 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo različnih starosti. «84-225 21744 Prodam MLADE PAPIGE po parih ali posamezno. «49-442 21759 Prodam BIKCA križanca, starega 10 tednov. «242-829 21770 PSIČKO kokeršpanjelko, zlato rjave barve, z rodovnikom, prodam. «225-230 21764 Prodam KRAVI simentalki s prvim teletom, po izbiri. Sp. Otok 24, Radovljica 21791 Prodam BIKCA križanca 120 kg, primernega za rejo. Srednja vas 12. Golnik 21794 Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom. Zg. Besnica 6 21795 Prodam PERZIJSKEGA MUCKA, starega 2 meseca. «421-437 21799 Prodam dva PRAŠIČA za zakol ali nadaljno rejo. «51-047 21803 Prodam PUJSKE težke 25 kg Zg. Brnik 56. «421-239 21804 Prodam HIŠICO za ptičke 110x110x220. »41-037 21819 Oddam PSA - mešanca, srednje velik, star eno leto. «46-613 21839 Prodam TELETA simentalca, težke-gaJ20 kg. «422-546, popoldan Prodam ODLIČNO KOZO mlekarico. Vilfan, Zasavska 43 B, Kranj. «332- 537 21841 Prodam BIKCA simentalca, težka 120 kg. Urh, Suha 20 21849 Kupim BIKCA ali telička simentalca, stara 14 dni. «696-012 21869 Rjave JARKICE ter bele petelinčke za dopitanje, prodam. Stanovnik. « 685-546 21897 Prodam TELETA, simentalca starega 8 tednov. « 49-336 21900 Prodam devet tednov stare JARKICE, cepljene. Golniška 1, Kokrica 21903 Ugodno prodam PRAŠIČE, težke nad 100 kg. O 46-832 21904 Prodam KOZLIČKE in JARCA 2 leti starega, ugodno. « 47-628 21906 Prodam KRAVO in TELETA simentalca. Meja 8, Mavčiče. 21907 Prodamo pritlikave ŠNAVCERJE. črne z rodovnikom. O o63/711-014 ZAHVALA Vsi smo prah, nekateri so zlati prah. Izmučena od življenja je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in teta ANGELA REJC roj. Starina Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku Gerdenu iz župnije Zlato polje za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, ter uslužbencem Komunalnega pogrebnega podjetja Kranj za izredno čuten odnos v teh težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: hčerki Vera in Ivica z družinama, vnukinja Mojca z družino Kranj, Breg ob Kokri, 1. septembra 1995 V SPOMIN FRANCIJU ŠTIRNU Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš Franci. Najlepša hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate in prižigate sveče. NJEGOVI Srednja vas, 1995 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega najdražjega PAVLETA PODOBNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala njegovim bivšim sodelavcem AVTOMEHANIKE, delavcem Potovalne agencije ALPETOUR, ALPETOUR RTC, Agenciji za plačilni promet, lovskim družinam, AMD društvom, Zvezi borcev, ZLSD, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi starološkemu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lovskega pevskega zbora, vsem govornikom in lovcem LD SORICA za spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI V Škofji Loki, 1995 Močna vročina povzročila hitro rast zelenja Grmovje sili na cesto Vročina je bila celo poletje hvaležen izgovor in tema raznih dvogovorov monologov in pojasnil. Zadnje pojasnilo povezano z vročino smo dobili v četrtek na komunalnem podjetju. Ker je letos za rast rastlin zelo ugodno vreme, kranjski komunalci nekako ne morejo sproti kositi robov cest. Hitrost rasti je naravnost fantastična in ji je s s koso ter podobnimi orodji težko slediti. Tako bi se dalo razumeti komunalce. Prizadeti ljudje pa seveda menijo drugače. Naši posnetki so s ceste na Čepulie, kjer je tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti je precej precej časa porabil za to, da je za urejanje cest pristojne može zaposlene na Komunali prepričal, da so se začeli prebijati skozi obcest- no zelenje. Le to je namreč s svojo zeleno odejo obdalo precejšen del obcestne ograje, dolge zelene vejice s še bolj zelenimi listi so silile na cesto... V komunalnem podjetju pravijo, da za ceste redno skrbijo. Ceste redno pregledujejo ter jih med drugim tudi redno kosijo. Prekomerno zelenje, vsaj takšno pojasnilo so nam na Komunalnem podjetju ponudili, je posledica izredno ugodnega vpliva vremena na rast rastlinja. Vreme je bilo toplo, pa še dežja je bilo kar nekaj... Res je, da je večina cest, za katere skrbi kranjsko Komunalno podjetje, redno in dobro vzdrževanih. Res je tudi, da zaradi pomanjkanja denarja cestna služba nima dežurne službe, tako da je v izjemnih razmerah posredo- Iskanje krivca za poškodbe Kurnikove hiše S tovornjakom v muzej Tržič, 8. septembra - Danes dopoldan si bodo v Tržiču ogledali Kurnikovo hišo, ki jo je že julija letos poškodoval neznani voznik s tovornjakom. Storilca še vedno niso odkrili, radi pa bi ugotovili obseg škode in način popravila kulturnozgodovinskega spomenika. Delavci Tržiškega muzeja in Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, ki upravljajo rojstno hišo tržiškega pesnika Vojteha Kurnika, so od julija letos zaman čakali na pojasnilo o poškodbi več kot tri stoletja stare stavbe, v kateri je sedaj muzej z etnološko zbirko. Takrat naj bi se nek tovornjak zaletel v severovzhodni vogal te znamenite hiše. Razen poškodb na vogalu in žlebu so opazili premik stene, posumili pa so tudi na zrahljanje temeljev stavbe. Žal ni nihče razkril povzročitelja poškodb, zato so državnemu tožilstvu prijavili neznanega storilca. V odgovoru tožilstva so ocenili, da dejanje ni bilo naklepno, obenem pa so jih napotili v civilno tožbo proti povzročitelju. Ker bi ga morala policija najprej odkriti, postopek pa bi utegnil predolgo trajati, so sklenili poiskati drugačno pot. Na današnji sestanek in ogled Kurnikove hiše z okolico so povabili predstavnike zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, gradbene inšpekcije ter investitorja in izvajalca del na sosednjem gradbišču. Tik za Kurnikovo hišo namreč že nekaj časa raste nova hiša, pri delih v ozki ulici pa uporabljajo tudi težko gradbeno mehanizacijo. Skupaj bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali je lahko prišlo do poškodb muzejske stavbe zaradi neposrednje bližine gradbenih del. Obenem bodo poiskali točnejše številke o nastali škodi in možnostih za sanacijo poškodb. • S. Saje G.G. Vzgojna palica Gorenjske banke Gorenjska banka je s 1. septembrom uvedla vzgojno palico Za varčevalce, ki si še drznejo s čekom dvigniti gotovino. Svojo seveda in v svoji banki. Na vsak ček, s katerim dvignejo do vključno 15 tisoč tolarjev gotovine, morajo plačati 150 tolarjev provizije. Gorenjski bankirji nameravajo svoje varčevalce tako prisiliti k uporabi bankomatov. Nerodno je le to, da bankomatov povsod še ni, provizijo pa velja povsod. Vprašanje pa je, kolikim bo prekipelo in bodo odšli v druge banke, saj je pri nas ie kar nekaj konkurence. V Gorenjski banki se radi hvalijo, da imajo posluh, in da so prejeli znak kakovosti SQ. Mar ne bi bilo torej veliko bolj primerno, če bi ljudem na prijazen način pomagali premagati strah pred strojem. NESREČE vanje na cestah nekoliko počasno. Dežurna služba pa z redno košnjo zelenja po logiki zdrave pameti nima pretirano opraviti. Očitno se je zgodilo, da so fantje ob svojem rednem pregledu izpustili hribovsko cesto na Čepulje, zelenje je bujno zraslo, tudi zaradi rasti naklonjenega vremena. Kakorkoli že, bujnega zelenja so se že lotili z primernim orodjem. Morda nekoliko pozno pa vendar... • U. Špehar POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. lAINUS _)K_VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 NAPREDEK barvni televizor 51 cm HX GORENJE 46 900 su BLAGOVNICA VELE DOMŽALE OBČINA CERKLJE Slovenska cesta 2 ŽUPAN POSEBNO OBVESTILO Na območju občine Cerklje bomo v letu 1995 izvrševali modernizacijo naslednjih lokalnih in krajevnih ter nekategoriziranih cest. Dvorje cesta od cerkve do gostišča BAVANT, Cerklje, Vašca - Letališče, Zg. Brnik, cesta od glavne Letališče mimo gostišča CILKA do križišča centra vasi Zg. Brnik, LahovČe cesta od gostišča JEŽOVC preko polja do Vodiške ceste. Vse občane in javna podjetja pozivam, da pred dokončno ureditvijo asfaltiranja izvedejo predvidena zemeljska dela oz. v ta namen položijo cevi za prepuste predvidenih komunalnih vodov. Občina Cerklje 5 let po opravljeni modernizaciji cestišč ne bo dovoljevala na teh predelih posegov oz. prekopov. Dela z asfaltiranjem se začnejo 12. 9. 1995. Občina Cerklje, dne 6. 9.1995 Župan: Franc Čebulj Hudo ranjen mopedist Bohinjska Bistrica, 6. septembra - V torek, 5. septembra 1995, malo po 10. un se je zgodila huda prometna nesreča na regionalni cesti Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero. Leta 1980 rojeni Simon S. iz Bohinjske Bistrice se je peljal z mopedom od doma proti jezeru. Na začetku naselja Kamnje je voznik osebnega avta pred njim zmanjšal hitrost na 40 kilometrov na uro, kolikor je tam predpisana. Mopedist se je odločil za prehitevanje avta in zavil na levo. Ker je opazil avto iz nasprotne smeri, je hotel zaviti nazaj na desno. Izgubil je ravnotežje in padel z mopedom tik pred osebni avto golf, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Anton B. iz Opatije, rojen 1926. leta. Voznik avta se je sicer umikal v desno, vendar je z vozilom vseeno zadel v moped in fanta. Oba je odbilo 6 metrov po cestišču proti robu, kjer je Simon obležal težko ranjen. Med vožnjo je imel čelado obešeno prek roke, zato se je ob trčenju dobil hude poškodbe glave. Ranjenca so odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Mladoletnik zbil deklico Jesenice, 5. septembra - V ponedeljek, 4. septembra 1995, ob 17.45 je 12-letni Ervin A. z Jesenic brez dovoljenja vozil moped po Logu Ivana Krivca na Jesenicah. Ko se je približal hiši štev. 1, je zapeljal proti Diani M., rojeni 1986. leta, ki je takrat stala pred hišo. Deklico je zadel in jo zbil po cesti. Mopedist je ustavil le za trenutek, potlej pa je odpeljal naprej. Diano je oče odpeljal v zdravstveni dom, kjer so ugo\ tovili sled poškodb. Mladolet-\ nega povzročitelja, ki jfl pobegnil s kraja dogodka, sflfcto policisti našli ob 20.35 v gos^S tišču Lipa na Jesenicah. Z radarjem nad dirkače j Kranj, 7. septembra • Voznij Jy| ki se še vedno ne zmenijo z» opozorila, naj zaradi začetka pouka in množice otrok M cesti bolj strpno in počasi vozijo vsaj v okolici šol. Tako so policisti med kontrolo 4. septembra 1995 v Predosljab našteli 5 prekoračitev dovol- Pi jene hitrosti v 40 minutah, Vj ^ Cerkljah 4 v 50 minutah, ni. Cesti 1. maja v Kranju 9 v 40 minutah, v Stražišču pri Kranji| pa 15 v 40 minutah. Kontroli hitrosti z radarjem nadaljujej« tudi v teh dneh, da bi vsaj mal<| umirili promet v bližini šol. Priporočila staršem Kranj, 7. septembra - Prof metni policisti opažajo v okoi; lici vrtcev, da le redki starš vozijo malčke v sedežih. Pc sebno večji otroci stojijo i\ prednjimi sedeži, namesto dl bi sedeli na zadnji klopi| pripeti z varnostnim pasorrto To je seveda zelo nevarno ob zaviranju ali trčenju, zato j«! med ponesrečenimi potniki tudi veliko otrok. Čeprav s0j na to opozorili vodstva vrtce4 že spomladi, se doslej ravnanj« staršev pri prevozu otrok I izboljšalo. Poseben problem irt nevarnost za otroke, ki hodijo peš v vrtce in šole, so parkif ana vozila na pločnikih! Zato bodo policisti še bolj pogosto nadzirali nedovoljeno parkir ^ anje vozil po pločnikih v;! P( naseljih, kjer potekajo šolska j* poti, voznike pa tudi strožja Jf Kaznovali. • S. S. ^ V ij b \\BlLO S spoštovanjem in dobrimi željami ste vabljeni na največjo slovensko prireditev pod naslovom SLOVENSKO SREČANJE V V lKOr.fi GORA, ki bo jutri, v soboto, 9. septembra 1995, od 10. ure dalje na Krvavcu. Dostop je možen preko kabinske žičnice, od tam pa po dvajsetminutni pešpoti do Tihe doline, do brunarice LETALIŠČA BRNIK. Za tiste, ki ne bodo mogli ali želeli po pešpoti, bo vozila dvosedežnica do Tihe doline. Pričakujemo, da nas boste z Vašim obiskom prijetno presenetili, saj Vam obljubimo, da nas boste zapustili z lepimi spomini. Igra ansambel ŠTAJERSKIH SEDEM. Torej dobrodošli na največjem SLOVENSKEM SREČANJI V OBJEMI) GORA. ur V ie »dv »a tei iso *n Jve Ha lov |h P isti trit la liši 1 Pošta svetuje - uporabljajte standardizirano pisemsko in paketno embalažo prihranili boste pri poštnin <3AfiJ si.3 Fn STEREO RADIO KRMJ POSLI/SAM VSAK DM STEREO