Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. Debata o premembi občinske postave glede tega, ali naj se naredijo občine velike ali male. V 13. seji je dr. Poklukar poročal v imenu do-tičnega odseka o zadevah občinske postave. Deželni odbor je poročal namreč, da prememba te postave je odvisna od prestrojitve politične uprave sploh, da pa se v tem obziru ni še nič učinilo niti od strani državnega zbora, niti od vlade. Pretresovaje to poročilo, navaja dr. Poklukar, se je v odseku pokazalo dvojno mnenje; manjšina odsekova je za to, naj se deželna postava od leta 1869 izvrši, to je, da se osnovajo velike občine (srenje); večina pa temu ni pritrdila in sicer zarad tega ne, ker se je dotična enketna komisija lanskega leta, pri kateri je bil zastopan tudi ves deželni zbor, izrekla zoper ono silo, ki jo normira postava od leta 1869, in zagovarjala to, naj se občinam na prosto voljo da, ali se hočejo zložiti v veče občine ali manje po svoji potrebi; naslonjena na enketni sklep predlaga odsekova večina, naj se deželno-odborno poročilo vzame na znanje. Temu nasproti pa je vitez Langer, kot poročevalec odsekove manjšine, predlagal, naj se deželnemu odboru nalaga, izvršiti postavo od dne 2. januarija leta 1869, to je, ustanoviti velike občine. — Ta predlog je podpiral vladni zastopnik vitez Widmann dostavši, da se ne da bolje dokazati, ali bo nameravana postava zarad velikih občin res slaba, kakor s tem, da se izvrši; potem bo skušnja sodila. Dr. Bleiweis temu ugovarja in pravi: Oba gg. predgovornika sta povdarjala, da se sklep deželnega zbora od leta 1869 mora izvršiti. Vitez Langer je rekel, da dosedanja stagnacija ne more dalje trajati, in g. vladni zastopnik je dostavil, ako se bo pokazalo, da nova občinska postava ne velja, se bode pa predruga-čila. Al to sredstvo večnih poskušinj zdi se meni zelo nevarno. Gospoda moja! občina se je takrat, ko smo 1848 prvikrat zagledali žarijo ustave, razglasila za fun-dament ustavnega življenja; takrat se je reklo: „svo-bodna občina je podlaga svobodne države". Ce tedaj se na uni strani v eno mer liberalizem zagovarja, bi moralo to tudi za občine veljati. Al zdaj se ravno od une liberalne strani slišijo glasovi, naj se občine zlože s silo, to je, zoper voljo ljudstva našega, ki je mnogokrat odločno izreklo, da ne mara za velike občine , ki imajo po 3000 in še več duš. Tudi mi smo prejšnji čas bili za velike občine, ker smo mislili, da bodo lože zmagale svoj posel. Al dandanes se ne da prezirati, da imajo naše sedanje občine že toliko opravka, da ga ne morejo zmagati, sedaj naj bi pa do bile še celi uradi, ^ganz^ Aemter", in nalagalo naj bi se jim še veče breme! Ce se stvar le teoretično pogleda, se res misli, da velike občine bodo častite kor-poracije z veliko pisarnico itd., ki bodo zmogle tudi veče posle. Al če pomislimo, kolikošni stroški so s to Častitljivostjo združeni, ne bomo se čudili, da je nastal velik strah po deželi, ko je počil glas, da bomo napravili velike občine. In to je bil vzrok, da se je v posvetovanje sklicala enketna komisija. Ko pa so v ta zbor prišli iz vseh krajev naše dežele zaupni možje, in so bili tudi okrajni glavarji tukaj, izreklo se je, da postava v smislu velikih občin ni i z pel j i v a. Zato, gospoda jnoja! nismo se lotili kar hitro dela velikih občin. Ce se zmirom povdarja, občinam naj se da samouprava, avtonomija, držimo se je, pa ne začnimo avtonomije s tem, da jo pokopljemo, kajti če še tolike svobode nimajo občine, da bi se same po svoji volji zljožile, potem je avtonomija prazna fraza in druzega nič. Meni bi se tedaj zelo nevarno zdelo, ako bi predlog manjšine obveljal. Zaradi tega pa ne bo naša dežela nikakoršne škode trpela, če ne bomo že jutri te premembe vpeljali, kajti predruga-čenje politične uprave, to je tista stvar, ki se mora poprej dognati. Pri enketni komisiji povdarjalo se je, da v ozki zvezi je nova ustanova občin s predru-gačenjem politične uprave, ta pa čaka še rešitve, in glas se je raznesel, da minister notranjih opraj sam čuti potrebo te prenaredbe, a danes je še ni. Čakajmo tedaj, kaj se bo sklenilo na Dunaji. To vem: ako provoci-ramo plebiscit naroda, bomo zvedeli, da so mu ljubše manjše občine, ki morejo izvrševati svoja opravila, ' kakor okorne in drage velike. Ce hočemo velike občine narediti, potem pa okrajnih glavarstev ni treba, potem bodo na njih mesto prav lahko stopile občine. Zato mislim, da je popolnoma opravičen predlog večine odsekove, da čakamo predrugačenja politične uprave in potem še le gremo na delo za ustanovitev novih občin. Dr. vitez Vesteneck se poteza za predlog odsekove manjšine; prav naivno izreče, da ne razvidi, v kaki zvezi da stoji zložitev občin s politično organizacijo. No! to vsak človek ve, ako se le količkaj briga za občinske zadeve, če tudi pisati in brati ne zna, a okrajni glavar tega ne razvidi! Potem poslanec M. Lavrenčič poprime besedo, rekši: Gosp. dr. Bleiweis pretresal je že stvarna tanko in jaz omeniti hočem le to, kar mi je iz skušnje znano. Pri nas so tri občine, ki imajo 3000—4000 duš; al koliko pritožeb je bilo že pri teh občinah, kolikrat so se že obrnile na deželni odbor, koliko škode trpe in koliko več plačujejo, kakor manjše občine. V manjših občinah gre duhoven županu na roko, in tukaj nimajo ljudje skoro nobenih stroškov. Da bi po besedah pl. Vesteneck a bili stroški manjši, tega nikakor priznati ne morem; morebiti dr. Vesteneck ni služboval v takih krajih, kjer so soseske raztresene, kajti v velikih občinah morajo biti uradniki, tajnik in drugi; vsak hoče biti plačan; to pa morajo soseske skladati. In koliko imajo ljudje hoje pri velikih občinah, da pridejo do župana itd. Tedaj več zamude časa, več opravkov, več stroškov in več priklad. Iz vseh teh razlogov sem jaz mnenja g. dr. Bleiweisa. Tudi poslanec Pakiž se oglasi in pravi: jaz sem ravno nasprotnega mnenja od g. pl. Vestenecka in to tudi iz svoje lastne skušnje. Gosp. pl. Vesteneck je trdil, da pri velikih občinah so stroški manjši; al poskusiti je treba, potem še le se spozna, kaj je pravo. Povdarjal sem to v odsekovih sejah, imenoval tudi soseske, zraven pa tudi župane, in dokazal, da v velikih občinah so tudi veliki stroški; male občine nimajo skoraj nobenih priklad, ker župan sam opravlja svoje dolžnosti brezplačanega pisarja, brez plačanega sluge, druga opravila pa, kakor na pr. občevanje z okrajnim glavarstvom posreduje navadno tako zvani tlačan. Velike občine pa imajo po 900 do 1000 gold. stroškov za pisarno, za tajnika in slugo, in to se plačati mora s pri-kladami. Toplo priporočam toraj predlog odsekove večine. Ko sta pl. Schrev in Dež man zagovarjala predlog manjšine, se oglasi poslanec Obreza, zagovarja predlog ^odsekove večine in ugovarja vladnemu zastopniku. Ce je on rekel, da se ne da bolje dokazati, ali je kaka postava slaba ali dobra, kakor če se izvrši, mu odgovoriti moram, da prav Cerkniška občina je dejansko izvršila postavo od leta 1869 ter se zložila s sosednimi soseskami v veliko občino, a vspeh je ta, da Cerkniška občina plačuje zdaj 12 odstotkov priklad, med tem, ko poprej ni imela nobenih priklad; zdaj 158 plačuje tajnika, 2 občinska služabnika, župana in druge reči; vsega tega ni bilo poprej. Dr. Zarnik navaja, da se je tudi v državnem zboru sklenila že marsikatera postava, katera še danes ni izpeljana, in reči se sme, če bi državni zbor vse nasledke novih postav dobro premislil poprej, mnogokrat bi ne bil sklepal tacih postav. Vzemimo , na primer, postavo o tako zvanem posilnem legalizovanji (Lega-lisirungszwang). O tej postavi je vsa Avstrija le enega mnenja, namreč tega, da se mora odpraviti. Ko se je ta postava izpeljevati začela, imela je le ta dober nasledek, da so jo nekateri notarji dobro zadeli. Ali ne bi bilo bolje, da bi se ta postava ne bila nikdar izpeljala? Ministerstvo pa pravi, postava se je enkrat sklenila, in toraj se ne sme precej odpraviti, sicer bi se postavodajstvo kompromitiralo. Govornik nadaljuje, da tudi on je bil spočetka prijatelj velikih občin, misle, da so za našo deželo v resnici koristne. Al to ni stvar principijeina, ampak eksperimentalna, in če se kdo pozneje prepriča, da njegovo poprejšnje mnenje ni bilo pravo, je njegova dolžnost, podvreči se druzemu boljšemu mnenju. Dr. pl. Vesteneck je jako slabo pod-učen, če trdi, da vlada nikakor ne misli na spremembo politične uprave; kajti vsak drug zna, da se vlada že dolgo s tem peča, kako to reč dognati do konca. Ce dnSchrev povdarja, da postava se izpeljati mora zato, ker je dana, ga vprašam, kaj neki bode ljudstvo reklo, Če bi postavo hoteli izpeljati s silo? Vpiralo se bode, naše stališče pa je naravno in svobodomiselno, ker volji ljudstva prepušča, da se združi v male ali velike občine, kakor mu to bolje ugaja. Tudi on priporoča predlog odsekove večine. — Fri glasovanji se je predlog odsekove manjšine zavrgel, nasvet večine pa je obveljal. 159