281
„Sinko, sedaj pa urno! Epafrodit naj ve, koliko sem trpel."
Pognal je konja z mladeniškim ognjem, prah ju je zavil, in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila.
se
WftE    ;
KRANJSKA PREDICA.
„Pax, eirene! Pax, eirene!"
Radovan je kričal glasno in dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta se približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osmero dobro oboroženih spremljevavcev. Ko so ti
zapazili Iztoka in Radovana, so vzpodbodli konje, poprijeli in nagnili kopja ter obkrožili neznana potnika.
„Pax, eirene!" je ponavljal Radovan in im priklanjal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoborožena, so izpustili kopja in z zanimanjem opazovali jezdeca.Toda izsvojesredejuniso pustili, zabrnili so konje in z njima jahali proti vozu, ki je zaostal.
Radovan si je brisal pot in še neprenehoma ponavljal: „Pax, pax, pax..." Ko se je na videz oddahnil in odhro-pel, je poprašal v slabi latinščini, pomešani z grškimi besedami, če se pelje trgovec Epafrodit.
Spremljevavci so se začudili in tesneje pritisnili s konji do Iztoka in Radovana. „Kaj želiš našemu gospodu, Epafrodi-tu?"
„Smrti ga bom otel!"
Oblastno je pogledal Radovan na konjike. Ves strah je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa
.¦V .... - ¦. .- .______j       modrost pretkanega
godca. po fotografiji.             „Smrti ga otme?"
so ponavljali kupčevi varihi in se spogledali pa vsi hkrati zasmejali.
„Pri Kristu, katerega moli vaš gospod, vam rečem, da ste norci, če se smejete mojim besedam!"