DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Gorišk-0 uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — -Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 34 Trst - Gorica 24. avgusta 1951 Izhaja vsak petek Neodvisne liste Po našit} vaseh še vedno hodijc in šarijo nekateri posamezniki, ki prigovarjajo ljudem, naj postavijc pri prihodnjih občinskih volitvah politično neodvisne, nekakšne občinske »gospodarske liste«. Cas je da izpregovorimo tudi o tem jasno besedo. Kaj pomeni v današnjem trenutku taka neodvisna lista? Taka lista je predvsem izraz političnega figarstva! Zato se zanje navdušujejo taki, ki bi bili rad dobri na vse strani, ki nimajo poguma, da bi odločno krenili po e dini možni poti, katera še preostaja zavednim Slovencem na Tržaškem, in to je po poti Slovenske narodne liste. S tako listo obenem občine ne bi jasno odgovorile na vprašanje če so njihovi prebivalci za ohranitev Samostojnega tržaškega ozemlja ali ne. Pri volitvah, od katerih je nedvomno v veliki meri odvisng čim hitrejša izvedba vseh določil ki zadevajo ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja, bi se na ta način politični kratkovidneži skrili pod mizo. Njihovi glasovi pri tehtanju volje prebivalstva ne bi šteli kajti brezbarvneži in naivneži še nikdar niso nikjer nič pomenili Glasovi, dani »neodvisnim listam« bi bili v tej borbi za ali proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju politično izgubljeni! Kdo je pripravljen, prevzeti nase to odgovornost? In še tretje. Vse dosedanje izkušnje so nam pokazale, da se marsikatera naša upravičena zahteva razbije na ugotovitvi: »Kaj pa vendar pomenite? Za slovenske liste je glasovalo samo 2,6 odst. glasov Kako si sploh upate kaj zahtevati ko vaši ljudje sploh nimajo poguma, politično pokazati, da žive na tem področju in da se čutijo medsebojno povezane.« Iz volitev leta 1949 ni dobila nobena slovenska politična stranka ali skupnost legitimacije, s katero bi se lahko u-pravičeno prredstavljala kot predstavnica večine tukajšnjih Slovencev. Ta odgovor, ki ga prve občinske volitve niso dale, pa morajc dati druge, te, pred katerimi se sedaj nahajamo! Slovenci, kakor tudi drugi Jugoslovani na Tržaškem, potrebujemo namreč, močno Velo, ki nas bo v političnem življenju dostojno predstavljalo. Pokazati moramo, da se zavedamo usodne odgovornosti, ki leži nad nami pri prihodnjih občinskih volitvah, ko gre za biti ali ne biti. Zato ne smemo iti v votivno bitko razbiti v posamezne brezbarvne četice, skriti pod raznimi simboli grozdov, srpov, lopa itd., ampak moramo pokazati svojo zrelost s tem, da nastopimo povsod pod svojim skupnim, častnim slovenskim imenom, za katerim, stoji tudi primeren širši narodni politični program, ne pa samo oz ka zasebna ali občinarska kratkovidnost. Zato moramo vse poizku-, se za take' »neodvisne liste« samo obsojati! Kdo bi imel koristi od takih neodvisnih list? te pogledamo nekoliko globlje, potem vidimo, da Slovenci prav gotovo ne. Italijanski iredentisti si ne morejo želeti drugega, kakor da bi se povsod postavile take liste in da bi po možnosti tudi zmagale Potem bi lahko takoj trobili, da je to jasen znak, da je »miren slovenski kmetič« sit politike, da ne nasprotuje povratku Italije, in da ne mara tistih, ki so proti Italiji. Ali niso v tem smislu že izkoriščali samostojnih list po prejšnjih volitvah? Vsekakor je italijanski iredentizem prvi, ki si obeta od »neodvisnih list« največje koristi ter jih zato tudi skrito podpira in vsiljuje. Drugi, ki bi imeli od tega korist pa so babičevci, ki so si lastili do nedavnega monopol nad političnim zastopanjem našega slovenskega življa na Tržaškem. V stiski, v kakršni so, se boje, da bi prihodnjif občinske volitve odkrile vso njihovo revščino. Ker vedo, da sami ne bodo mogli več ničesar rešiti, skušajo sedaj prenesti težo svoje nesrečne preteklosti na skupne rame Tako stoji stvar in vse, kar govore agitatorji drugega, je samo zavestno prikrivanje resnice ali pa popolnoma politična naivnost. Tudi ugovori, da so »neodvisne liste« potrebne zaradi uspešnejšega uveljavljanja občinskih »gospodarskih koristi«, ne drže! To je samo kamuflaža, da ne bi volivci videli tega, kar se za takimi listami prrav-zaprav skriva. Slovenska narodna lista bo itak postavila za vsako občino poseben gospodarski programi in tudi njen splošen okvirni pro* gram je tako, širok, da bodo vanj vnešene• lahko, vse tiste zahteve^ In načrti, ki . jihibodo volivci'v- posameznih občinah predlagali. KDO JE ZARES PRISTAŠ MIRU? Najnovejši potek pogajanj na Koreji dokazuje vsemu svetu, da so kumunisti netilci vojne Ko stoji danes svet na strašnem razpotju, ki se mu pravi »MIR a-ii VOJNA?«, je prav gotovo malokdo, ki bi se lahkega srca odločil za vojno in ne za mir. Zahodni demokratični svet je po svojih človečanskih izročilih in političnih izkušnjah odločno predan stvari miru. Izkušnje prve in še .bolj izkušnje dru-ge svetovne vojne so nas podučile, da oboroženo obračunavanje med sprtimi državami in zavezniškimi bloki ne rešuje spornih vprašanj, ampak ustvarja nova, ne manj zapletena vprašanja, ki silijo človeštvo v obup in splošno bedo. Prav zaradi -tega je zahodni demokratični svet zagovornik miru in sprave ina svetu! Kdo ima koristi od tega, da ribari v kalnem? Komunizem, ki mu je mirni razvoj v demokratičnem ozračju močna ovira pri razpredanju organizacijske mreže sovraštva in mržnje. Kdo ima koristi od tega, da podpihuje najnižje človeške strasti? Komunizem, ki mu je vojno h-uj-skaštvo edino sredstvo, da ustvarja med razočaranimi ljudskimi množicami potrebno ozračje za pripravljanje svojih revolucionarnih .podvigov z drznega vida splošne svetovne proletarske revolucije ali pa v dobrodošli senci nacionalnih uporov -zatiranih narodnostnih skupin. Kdo si lahko obeta koristi od nove splošne morije človeštva? Same, komunisti, ker upajo, da bodo ni vesoljnih razvalinah zagospodoval nad vsemi narodi sveta, katerim sta danes mir in demokracija varno zavetje pred pripravljajočimi se nevarnostmi. Ce smo si na jasnem glede vsega tega, bomo pravilno dojeli vso ogromno bedo korejskega ljudstva, ki mu je komunizem s svojim zločinskim početjem spremenil boga -to državo V prostrano pokopališče. Komunistični., voditelji so...bili prepričani, da bo krščansko-demokratske, socialistične stranke za julijsko krajino, liberalne, republikanske in kvalun* kvistične - zaprosili za sprejem pri generalu VVintertonu, da bi predlagali odgodltev občinskih vb> litev na Svobodnem tržalkem o« zemlju, ki so določene za 7. In 14. oktober. Ko je general Winterton sliial njihovo stališče, jim je odgovoril, da so bili sedanji občinski sveti izvoljeni 1949. za dobo dveh let lit da za to vidi težavo v tem, kako naj bi prišlo do odgoditve volitev. General Winterton je dejal, da so ga njihova stališča zelo zanimala, vendar da po njegovem mnenju ne opravičujejo odgoditve v zadnjem trenutku. GENERAL WINTERTON JE VODITELJEM POLITIČNIH STRANK POUDARIL, „DA STA BILA DNE-VA VOLITEV ZA LETO 1451 DOLOČENA NA PRIPOROČILO CONSKEGA PREDSEDNIKA-. ..Vetnovi svobode** preho železne zavese Osem največjih protikomunisti nih organizacij zahodne poloble se je v križarski vojni za svobodo združilo v n-ovem načinu obveščanja narodov onstran železne izave-se. Kampanja »Vetrovi svobode« i-ma namen, najti nova pota in sredstva, kako obvestiti narode onkraj železne zavese o svobodoljubnih namenih zahodnega sveta. Predstavniki te nove križarske vojne za svobodo obveščanja so pred dnevi v Miinchen-u spustili v zrak 2000 balonov, ki so po vetrovih odnesli nad Češkoslovaško T milijona letakov s poslanico, pisano v- oeščiai.-x. atomska podmornica Ameriški inženir K. A. Kesse-l-ring je izjavil, da bodo stale podmornice -na atomski pogon, ki jih nameravajo i-zdelovati v Združenih državah, štirikrat toliko kot podmornice z Diesel-motorjem, da pa bodo lahko ostale mnogo daljši čas pod vodo. Ker -bodo atomske podmornice mnogo bolj učinkovite, bo zadostovalo manjše število podmornic. Za Diesel-motorje je treba od časa do časa obnavljati zrak, pri atomskem pogonu pa to odpade in tako bo lahko ostala podmornica pod vodo cele dneve, ker bo morala priti na površino samo zaradi obnavljanja izraka za posadko. italijanska birokracija Ameriški časnikar Barett Mc-G-urn je napisal zanimiv članek o italijanski birokraciji, ki je bila že od nekdaj veliko breme italijanske -države. Po njegovem opisanju je že predsednikova palača sama prvi dokaz te prenatrpanosti raznih uradov in ustanov z državnimi nameščenci. Pri obedu, prirejenem v čast Margarete Trumanove, kateremu je prisostvovalo sedem ali osem oseb, je bilo pri serviranju posredi no in neposredno -zaposlenih 50 o--seb. Podobno je v vsej državi. Med-' -tem ko je imel laši-zem, ki je vtikal svoj nos v vse kotičke javne g at in privatnega življenja, samo 700 tisoč državnih uslužbencev, jih danes nad 1,100.000. To pomeni, da jih je danes skoro 60 odst. več kakor pa leta 1939. MnlnaHHlfli tisbBvni zavod' Predsednik Mednarodnega zavoda, ki1 so ga meseca maja ustanovili, da bi gojili stBto med’'izdajat t®l31 listov v svtfbodnfh državah,1 je Izjavil,' da' bodo 'l. sčptlfttofo v Kubrlcttr’ sVeČiito- otmtli gl« sedež-3 te'" mednarodne ustatooftte.' Razumljivo je, da toliko število uslužbencev rie more -biti primerno plačanih. Od kod pa naj prihajajo dohodki, ki -bi krili potrebne izdatke? Vsi dosedanji poizkusi in načrti za znižanje birokratskega aparata so ostali samo na papirju. Ci / snikar jemlje kot -primer zopet službence -bivših kraljevih palač. Po odpravi monarhije so prenes vse kraljevske palače in dvorce e-nostavno na predsednika republike. -Pri - sklenjeni redukciji perso-nala pa so jih do 800 upokojili, odpustili pa samo 60. Dober del jih je bil premeščbn v druge urade ^00 pa jih je ostalo v breme pred-> »ednikovega 1 fonda. Pred tednih Ei-naudi dobiva' letno približno 300 tisoč dolarjev in s tem mora seveda plačhtrf vse,! te'uiMibeifce;'; vzdr^ nr | žeVnti vse srthvbe' ih predmete,' da-< I jati p$freja*f ;sve-‘ čanosti in bankete. Zato se ni čuditi, če dobivajo služabniki v palači povprečno tedensko plačo 8 tisoč .lir in si morajo ostali denar za prežvljanje prislužiti drugje kot ■uradniki, prodajalci, natakarji itd. Marsikdo se. bo vprašal, pravi časmkar, kako je sploh možno, da so ti ljudje po svojem normalnem -delovnem času še sposobni za drugo delo. Toda če jpogledate tistih 10 - 15 služabnikov, ki sede pred glavnim vhodom, potem vam bo jasno, da so po sedmih urah takega sedenja več kakor spočiti in pol7 -ni energije. Drugi delajo sicer ne7 kaj več, toda še vedno ne polno in vsi se tožijo samo za -nizke plače. Toda za polne plače je jjot.rebno polno delo in za polno zaposlitev bi bila potrebna redukcija birokracije. Italija je sicer ob priliki podeljevanja ame,riške pomoči obljubila, da bo svoj birokratski aparat reformirala, toda do danes je ostalo še vse samo pri besedah in go--vorih. Tudi v Trstu se nam zdi, da hi izgledaie naše javne finance, pa naj bodo občinske kakor conske, vse drugače, če bi oblastva izvedla primerne -reforme in prilagoditve obstoječemu stanju ter bi odpravila vse breme, ki ga mora naše Svobodno tržaško ozemlje nositi zaradi proti določilom mirovne pogodbe dejansko vsiljenega mu pre-Vzerrta vseh uradnikov in ustanov, ki so postale po izgubi Julijske krajine negjotrebne ali pa bi morale piti vsaj -Mktvehp skrčene. Toda, jtalijaBškk tal-tokrahija, je tu-di tu pri ’ dl pdd zavezniškim * nadzorstvom živa, Jfje ne bi pa bila*. v‘ Italiji!... V današnjem svetu v^da zmeda in tema. preko njega hrunie vojne, Povsod 'v mestih in' lia vaseh, v ■rudnikih in pristaniščih, V,Indoneziji in na Koreji pa srečujemo močno, skrajno bojevito silo, ki stremi za tem.s^a si osvoji' ves svet. Zadnji bdmevi mirovnih fanfar na te rl i n&kem m t ro v n e m festivalu zvenijo tkot Uvertura v novo peklensko simfonijo uničevanja in smrti. Vsi ljudje na svetu so miroljubni in si žele mirnega sožitja z vsemi drugimi ljudmi. Ljudje sploh .nočejo, da jih kdo moti v njihovem miru. Toda so drugi, ki morajo motiti ta mir. V vseh italijanskih mestih kriče raz zidov napisi »W il comunismo« iri »W MSI«. Toda kaj naj bi mesto itega pisali po zidovih: »W — kaj?« Izgleda, da današnja Italija nima več svojega duha in svojih idej, nima več mož, ki bi ji svetili na poti v novi svet. To dokazuje, da poraz v zadnji svetovni vojni ni bil, kot hočejo prikazati, samo poraz fašizma, ampak poraz Italije. Zrinjena iz vtseh svojih prekomorskih posesti, kjer je pustila samo sledove delavnosti svojih ljudi in krvave srage, se je oprijela konjunk-turistične politike okoli atlantskega pakta. Ta njena politika pa se) je zadnje .tedne pokazala v pravi •luči, v drobnjakarskem izsiljevanju iglede Trsta. Uradna in. neuradna javnost piše in govori o odpravi mirovne pogodbe, o prekinitvi diplomatskih odnošajev s SSSR, o izstopu iz atlantske 'zveze in še o mnogem sličnem. Odpoved mirovne pogodbe pa pomeni ponovno vojno stanje. Taka odločitev ne more sloneti na rtežnji po novih slavnih vojaških podvigih ali bolje po vojaških a-vanturah, niti na duhu evropskega solidarnega čuta. Posledica tega koraka pač ne bo nikdar odkrito mednarodno sodelovanje. Prekinitev diplomatskih odnošajev s SSSR pa bo lahko de formalnega značaja, kajti premnogo italijanskih parlamentarcev in senatorjev nemoteno vzdržuje bolj kot prijateljske »diplomatske« Stike z Vzhodom za zaveso. Uradna prekinitev bo lahko samo okrepila in poglobila diplomatske zveze teh ne brezpomembnih voditeljev. Izstop iz atlantske zveze pa pomeni lahko samo prostovoljni prehod v brezbrambnost, vojaško in gospodarsko. Posledice takega stanja logične. Do -tega trenutka -uradira Italija »e .ni izigubila živcev in še vedno izpolnjuje prevzete mednarodne obveznosti. V tem okviru je tudi podpoveljnik atlantskih sil maršal Montgomery obiskal Gorico in Sredpolje. Ni prvič, da je tuj vojaški dostojanstvenik pregledal in hranil italijanske meje. Mi jih pomni mri oelo lepo vrsto od Francoza Fo-che-a, do Nemca Rommel-a in Kes-Oelringa 'ter sedaj Angleža »Mon-ty«-a. V tej vrsti ni izadnji poitalijančeni Slovenec gen. Škodnik. Krajevni tisk je vsem tem tujim vojskovodjem vsikdar in času primerno kadil,. mič mar^j Rommel-u Uot »največjemu prijatelju« tržaških Italijanov gen. Airey-u. Da je oopet enkrat vrsti »priljubljeni Monty«, nas ne čudi. Čudi nas pa, da se v današnejem skrajno napetem trenutku lahko izrablja 04 strani tega tiska ime ia položaj podpoveljnika atlantskih sli za vojno- Na podlagi tega zborovanja je tedaj vladna agentura 'začela pri osrednjem uradu rovariti proti Ba-aragiO. Njeno delo ji je bilo precej olajšano zaradi tega, ker je bil Baraga pri pokrajinskem uradu za indijanske zadeve v Detroitu že očrnjen. Ko Je namreč prišel v Grand Hlver, je pri svojem misijonskem prizadevanju takoj eadel na hud odpor protestantskega misijonarja Rev. Leonarda Slaterja, ki je devet let pred njim prišel tja. Ta pastor je organiziral upor proti njemu in proti ustanovitvi katoliškega misijona. Najprej je Indijance naščuval k bojkotu, da ni dobil ne delavcev ne materiala za gradnjo misijonskih poslopij. Ker mu na ta način ni uspelo, da bi ga Izrinil, se je zatekel k denuneijant-»tvu pri vladi. Svojim privržencem je narekoval pritožbe nanjo, češ, da fe Baraga v naselbini samo za zgago im da ga je treba zato čimprej odstraniti. A Baraga je bil neustra- hujskaške namene ob neubranljivi meji, ki bo varna pred vzhodnim navalom le dotlej, dokler jo bo branil s svojimi junaškimi prsi jugoslovanski vojak. Ko tega 'zmanjka, bo šele nastopila usodna ura za italijanskega vojaka in njegovo poveljstvo. Cela Evropa je danes ogrožena od iste imperialistične bojevite sile. Mentaliteta italijanske javnosti se pa že danes zopet kaže z nožem, namenjenim v hrbet tistih, ki nudijo najboljše pogoje, da bodo branili tudi 'te meje pred navalom boljševizma. In ti so na tem sektorju samo jugoslovanski rodoljubi katerim je priznal vso čast zaradi borbenosti sam predsednik Truman, ki vidi v njih, ne glede na trenutno komunistično vodstvo, edini pogoj in sredstvo za učinkovito <-brambo tega dela Evrope! Osem milijonov italijanskih komunistov in dva milijona italijanskih fašistov' ne morejo biti potrebno in prepričljivo jamstvo za obrambo državnih meja! Na žalost pa je prav tako! To smo napisali v odgovor listu »G.iojinale di T.rieste«, ki je po svoje poročal o namenu Montgomery-jevega obiska v Gorici. V soboto 18. t. m. je namreč o-biskal Gorico podpoveljnik atlantskih sil angleški maršal Montgo-mery v spremstvu italijanskega generala Castiglionija. Montgomery je šel na igoriški grad in si od tu ogledal državno mejo. Nič novega in prav nič nenavadnega ne more ■biti v tem Mo nit gome.ryj e vem o-:gledu 'goriškega predela italijanske državne meje. In tudi nič skrivnostnega. Kot podpoveljnik atlantskih sil, je povsem naravno, da mora poznati natančen potek raznih državnih meja. Toda »Giornale di Trieste«, ki nosi očala »krivičnih meja«, meni, Iz časopisov smo izvedeli, da je na svoji zadnji poletni seji volila rimska vlada sto deset milijonov lir za »oltar miru«, ki so ga izgradili na griču v Medeji pod Krm nom s pomočjo .raznih medna-nih organizacij. »Oltar miru« je bil pravzaprav namenjen nakaki mednarodni bratski spravi v imenu ir ob spominu vseh žr.tev nasilja. V resni*i pa s*o potem Italijani spremenili ta »oltar miru« v svoje nacionalistične namene, ki nimajo kaj opraviti z bratsko povezanostjo med narodi. .In namesto da bi na »oltarju miru« dobila prostor zemlja, k' spominja na nedolžne žrtve nasilja, so dobili tam prostor tisti, ki so nasilje povzročali! Vsa okolica tega »oltarja miru« pa je živ prikaz 'brezposelnosti. In že več let dela vlada načrte in O; toljublja, da ho dala sredstva za obnovo furlanske nižine, to je gradi- Brezplačni krojni tečaj Prve dni septembra otvori Dobrodelno društvo iz Gorice brez-plačn krojni težaj z izčrpnim krojnim in šivalnim programom. Priglasite se čimprej v Dobrodelni pisarni, Riva Piaazutta 18, ki je odprta vsak dan od 9. do 12. ure. šen borec, ko je šlo za pravico. Niti nevarnost za življenje ga ni u-iklonila. Saj so prav v Grand Roverju nekoč pijani in naščuvani Indijanci prihrumeli pred njegovo hišico, da toi ga ubili. Toda ker je vedel, da mu strežejo po življenju, se je ponoči skrbno zaklepal. Ko hi bili trezni, bi ga bili tisto noč .gotovo ubili, tako so pa bili za kaj takega nesposobni. A niti to ga ni oplašilo. Ostal je in se kljub vsemu odporu uveljavil. Zdaj je pa vladna agentura sama začela rovariti proti njemu, češ, če ho on tam, se premestitev Indijancev sploh n« bo mirno iztekla, Baraga je izvedel, da je krajevna agentura barantala z vlado za njegov izgon iz Grand Riverja. Pripravljen je bil na nov boj za svoje in svojih Indijancev pravice, A komaj ga je spočel, je druga roka posegla vmes in ga prestavila. Njegov škof ga je kar na lepem odpoklical, Kako je do tega prišlo, še da- je prišel Montgomery v Gor.cc z namenom, da jih potisne še bolj v srce slovenskega naroda, da i 'bo laški šovinizem še enkrat pase! in živel na račun Slovencev! Izgleda, da sam italijanski general Castiglioni, ki je maršala spremljal, ni vedel, zakaj pravzaprav gre! Bistroumni »Giornale di Trieste« pa je takoj uganil..., da mu bo , brž maršal Montgomery popravil »krivično mejo«!... Ni mu prišlo na misel, da je Jugoslavija tista, ki zahteva, naj se meja v tem predelu popravi v njeno korist, in da nima Italija niti najmanjše upia čenosti, zahtevati kakega popra-, ka, saj ni za goriško mejo noben Italijana, medtem ko je samo v go-riški občini dvanajst tisoč Slovencev! Iz Biljane v zahodnih Brdih (.Slovenija) je pred dvema tednoma pribežala v Italijo Vlasta Zuljan, ki je bila nekoč strastna pripadnica rdečih razgrajačev in še strast-nejša »čuvarica« narodnih svetinj Napadala je kot izdajalce vse zavedne Brice in bruhala proti' njim ogenj in strup. Mesca maja 1946 je na pobudo razgretih možganov vnetih rdečkarjev hrupno demonstrirala proti angleškemu guvernerju ■na Dobrovem, nato pa zločinsko navalila na stanovanje dr. Avgusta Sfiligoja. Klicala je dr. Sfiligoja na sodišče v Ljubljano kot narodnegr izdajalca, na smrt, na vislice itd. Sama ni vedela zakaj, toda takrat je bilo .tako v modi in ona se je z ostalimi tej modi kajpak rada udajala. 'Zaradi demonstracije proti nje- ščansko-krminskega polja. Do sedaj pa je ostalo vse le pri obljubah in vlada raje išče za ta dela am;r ško pomoč! Ta je res lepa: za nacionalistični »oltar miru« ima vlada takoj denar pripravljen in ga je takoj nakazala, za kmetijske obnove in torej za delo brezposelnim pa ga nima in ga .raje »fehta« oc Američanov! Izpiti no srednjih šolah Popravni izpiti jesenskega roka (razen mature) se pričnejo 17. .septembra ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen -na razglasni deski vsake šole; jesenski rolk za maturo na liceju in na učiteljišču pa se prične 1. oktobra. Za pripustitev k popravnim izpitom ni potrebna nika-ka prošnja. Istočasno s popravnimi bodo tudi vsi ostali iapiti (sprejemni, vstopni, nižni tečajni itd.); za te pa je treba vložiti .najkasneje do 1. septembra prošnjo na način, .kakor je navaden v objavi na razglasni deski. Vpisovanje se prične 1. septembra ia se zaključi 25. septembra samo za dijake, ki bodo polagar izpite, bo ta rok podaljšan do 3 Oktobra. ni docela pojasnjeno. Ko nam bodo zavedni akti vladnega arhiva za indijanske zadeve na vpogled, tedaj šele se nam bo to razjasnilo. Zaenkrat je najverjetnejša to domneva, da je vlada pritisnila na škofa, inaj ga zaradi pretečih težav pri izvedbi njenih načrtov prestavi, in ta je to tudi storil. Tako je Baraga moral iz Grand Riverja, pokoren sin svojega škofa, a še vedno borec za indijanske pravice. Slično kot veliki papež Gregor VII. bi bil lahko zaklical:, »Ljubil sem pravico, sovražil sem krivico, zato sem moral iti!« II. Drugi boj z vlado ea pravice svojih Cipvejcev je imel Baraga v L’Ansu, kjer se je 24. oktrobra 1843 naselil. Tudi tu je že našel na delu protestantovske metodiste, ki so ga vse prej kot z veseljem pozdravili. Ze ko je v poletju istega leta nekoč začasno prišel tja, so naščuvali Indijance proti njemu. Zdaj se je začel proti njemu velikopotezni boj. Izzvala ga je metodistovska. nevoščljivost, ker je imel Baraga mnogo lepše misijonske uspehe, čeprav ,je 'bil sam in tako rekoč brez sredstev, medtem ko je metodisitov-ski misijonski štab štel okrog SO ‘ Vojne pokojnine V tretjič 'in zadnjikrat opozarjamo vse osebe, ki imajo pravico d ; vojne pokojnine, na važna določila zakona od 10. 6. 1950, štev. 648. ki določa posebne ugodnosti nekaterim vrstam .upravičencev do vo; ne pokojnine. Tako n. pr. ranjenim v boju, izven boja, toda v teku ii v okoliščinah bojev, v ujetništvu v času čiščenja vojnega materiala V teh primerih se uveljavljajo ; kojnine vrsta C, v drugih pa vrst' D. Bivšim avstrijskim vojakom j priznana samo pokojnina vrste ' Posebne spremembe in ugodnost prinašata člena 40 in 44 omen. ga .zakona od leta 1950. 'Zadnji rok za zahtevo vseh ugodnosti poteče 31. t. m., zato .naj si prizadeti pomudijo, da ugotovijo ali jim zakon nudi kakšno od t ugodnosti, in jo zaprosijo še pravočasno do 31. t. m. mu je guverner vložil tožbo in ia-ko je bila z drugimi tudi Vlastcj Zuljan obsojena in zaprta. Sele v ■zaporih se ji je začelo nekaj svitati V možganih! In ko je kazen prt , stala, je tudi izjavila, da jo partija ne 'bo več vodila za nos!... Kar naenkrat se je sedaj oble... praznično in pozdravila svoje .so vaščane. Mejo je prestopila .na Ple-šivem pod Medano in sedaj živi v taborišču v Farfa Sabina in čaka, da se je mednarodna organizacija beguncev IRO usmili in vzame \ kako prekomorsko državo, kje.r br igrala vlogo komunistične žrtve!.. Obč. seja v Doberdobu Dne 11. t. m. se je sestal občinski ■svet v Doberdobu. Električna napeljava za Jami je in Poljane je o-dobrena. Dela bo izvršilo podjetje SELVEG. Napeljava ostane občinska last. Napeljava bo izvršena z vladno podporo štirih milijonov lir:, primanjkljaj dveh in pol milijona lir pa bo morala plačati občina v tridesetih letih. Razprava o gradnji stanovanjske stavbe bo prihodnjič, ker zaenkrat še ni določano primerno zemljišče. Izvolje* je bil nato odbor Občinske podporne ustanove. Za predsednika je bil izvoljen g. Jožef Lavrenčič, za odbornike pa Jožef Čadež, Alojzij Frandolič (Dol) in Alojzij Frandolič (Jarrrije). Gjovorjeno je bilo tudi glede vodovoda za Jami je in Dol. Temeljitejša raaprava pa bo glede tega na dnevnem redu prihodnjih sej, ker -bo .treha prebresti velike finančne .težave. Izpeljano lno delo, za katerega .se je zavzel že prejšnji občinski svet: zgrajena bo stanovanjska občinska hiša s sredstvi »vojne škode«. oseb, kot poroča Baraga škofu. A dokler še ini imel svoje misijonske šole, so se metodisti, ki so jo imeli, vsaj s tem tolažili, češ kdor ima otroke, tistega je bodočnost. T.udi Baraga je to vedel »n je odprl lastno misijonsko šolo, še preden je izmoledoval kakšno podporo zanjo. S tem je pa zanetil .j. genj v njihovo streho in si naprti novo pravdo z vlado. Takoj so za čele romati na državni podurad t indijanske zadeve v Detroit meto-di&tovske tožbe, češ, to pomeni bo med dvema krščanskima sektama, ki bo onemogočil vsako resničn-kulturno delo med Indijanci. Predložili so uradu diplomatično zamišljen načrt, kako preprečiti take medverske boje ne samo v L’Ansu, ampak tudi drugod. Načrt je bil tale: Kjer je ena krščanskih ver zastavila s svojim misijonskim delom, naj za drugo ne bo mesta. Potem ne bo nikakih medverskih, .bojev, ki so ovira 11-spesnemu misijonskemu delu. Na videz prav pameten predlog, vsekakor pa zelo praktičen. V resnici pa iškarijotski. «Saj bi se olje moglo prodati za več kot tri sto denarjev.« Mk. 14.5. Dobro so vedeli, kdo bo s tem tiajbolj udarjen. Ka- Krtnin Končno smo vendar dočakali, da zidajo stavoo za slovensko osnovno šolo na kraju med Subido in Ple-šivem. V to šolo bodo zahajali licenci iz Plešivega in Novalov. Drugi slovenski .učenci iz Krmina bodo obiskovali pa slovensko šolo v Krminu kakor prejšnja leta. Lani smo imeli tu v Krminu en sam prostor in eno samo učiteljico za Kakih štirideset slovenskih učencev in učenk. Ta neprilika je hudo o-virala redni pouk. Prihodnje šolsko leto bodo šolski prostori udobnejši in pouk bolj reden in točen. Prevelika razdalja iz Plešivega do Krmina je seveda naše malčke zelo utrudila, zlasti ob slabem vremenu, pa so kljub temu radi po.se-čali šolo v Krminu. Sedaj bodo i-meli svojo šolo mnogo bliže. Krminski Slovenci pa ne smemo zamuditi prilike, da vpišemo svoje otroke v slovensko šolo! In nihče naj .se ne da premotiti od kake morebitne trditve, da slovenske šole v Krminu .ne bo več. To je le grda želja kakega laškega šovinista, ki se mu pa ne bo uresničila! Števerjan Ta čas vpisujejo v naši občini kmete, ki bi se radi udeležili kmetijskega tečaja kakor v preteklih letih. Kmetijski tečaj je za kmeta vedno dobrodošel in zlasti Slovenci se vedno radi naučimo kaj novega. Toda .zahtevati moramo, da se tečaj vrši v slovenščini, ker bi na ta način prav gotovo razumeli kaj več. Ne vemo, zakaj nam gospodje pri goriškem kmetijskem u-radu ovirajo prosto uporabo našega jezika in zakaj nočejo slišati naše .upravičene zahteve, da se .tečaj vrši v slovenščini. Ce predavatelj slučajno .slovenščine ne obvlada, naj pripelje s seboj tolmača, sa; imajo na kmetijskem uradu tudi take, ki slovenščino znajo! Izgleda da se .bomo morali poslužiti resnega upora proti zapostavljanju našega jezika, da kaj dosežemo. Le zakaj se nam je treba tako boriti z: dosego te pravice, ki nam pritiče po vsej pravici? Pretekli teden smo Steverjanci izvedeli .za neko novico, ki nas je ne malo presenetila. Nekdo je začel .kopati prostor, da bo zidal malo hišico na prostoru tik pred spomenikom padlim Steverjancem, in torej tudi blizu lipe in cerkve. Se najbolj pa nas preseneča vest da misli dotični odpreti v tem majhnem prostoru gostilno. Na vsak način menimo, da zidanje .stavbe prav .na tem prostoru ni niti umestno niti dopustno, ker je preblizu spomenika padlim in ker pokvari vso lepoto trga ob spomeniku, pod lipo in zraven cerkve! Prekrasen .razgled izgubi mnogo zaradi tega stavbišča! Naj bi prizadeti poiskal za svoje name* raje kak .drugi prostor, da ne bo trenja in nevšečnosti! POPRAVEK V članku » Napake Vin « — v »Demokraciji« z dne 10. t. m. ---beri mesto »mastrta vina« pravilno »motna viina«! toličani. Oni so v novejši dobi ve-; činoma začeli šele za protestanti misijonariti med ameriškimi Indijanci. Tja pa, kamor so prišli pred protestanti, protestantovski misijonarji sploh niso silili, ker so vedeli, da bi ne imeli uspeha. Tudi v L’Ansu so bili protestanti prvi. Po tem načrtu bi bil moral Baraga, ki je pozneje prišel, z dolgim nosom oditi. In prav .to so hoteli! V uradu za indijanske zadeve v Detroitu je takrat sedel kot super-intendent, nadzornik, Mr Robeit Stuart, zagrizen protestant. Seveda bi te svoje zagrizenosti kot državni uradnik me smel 'pokazati. A jo je. Osvojil si je namreč ta načrt. Ker .se je pa bal, da bi ga kot višjim podrejen ne mogel uveljaviti, ga je predložil — vsaj tako je rekel — najvišji inštanci za indijanske zadeve, »Vojnemu oddelku« v Washingtonu. Ko je tudi ta odobril načrt, je imel Stuart hrbet zavarovan i.n je 3. aprila 1844 naslovil na vse krščanske misijonarje med Indijanci okrožnico, s katero je odredil, da naj tam, kier koli ?e deluje kakšna krščanska sekta, druga ne zastavlja svojega misijonskega dela. (Konec prihodnjič) srede cfb srede_ 15. AVGUSTA: Poveljnik Vili. armade OZN: na Koreji je prepričan, da »more streti komunistične oborožene sile v primeru da ne bi prišlo do sklenitve premirja. — Tudi na albansko-grški meji je prišle do nevarnih obmejnih spopadov. — Ameriška zbornica je odobrila kredit šestih milijard dolarjev za gradnjo ameriških vojaških oporišč v državah atlantske zveze. — Angleški rudarji odklanjajo sprejem italijanskih rudarjev v angleške rudnike. 16. AVGUSTA: Beograjski radio javlja, da je Italija dolžna plačati vsaj tistih 125 milijonov dolarjev, ki jih določa mirovna pogodba za vso škodo in zločine, ki jih je storila njena vojska v Jugoslaviji, ne pa z zahtevo po ukinitvi reparacij odobriti fašistični napad; še niso namreč pozabljeni zločini italijanske vojske v Jugoslaviji! — Ameriška vlada sporoča sovjetski vladi, da je konferenca v San Fran-siscu sklicana za podpis mirovne pogodbe z Japonsko in ne za razpravljanje o njej. — V Kesongu so ustanovili štiričlanski odbor za določitev razoroženega področja; medtem glavni odbor ne bo zasedal. — Angleško - francosko - amer riška resolucija predlaga ukinitev omejitev, ki jih izvaja Egipt nad plovbo po Suezu. 17. AVGUSTA: Angleški maršal Montgomery, ki je namestnik vrhovnega poveljnika atlantskih čet, ameriškega generala Eisenhovoerja, pregleduje vzhodno italijansko mejo. — Tudi zadnji angleški predlogi za rešitev petrolejskega spora so za Perzijo nesprejemljivi. — Bivša nemška podjetja v Bolgariji prehajajo v sovjetsko last. — Na londonski borzi so se tečaji nemških in japonskih vrednostnih papirjev dvignili. — Vodstvo sil OZN na Koreji je obveščeno, da se »mednarodna armada prostovoljcev« pripravlja na bojevanje ob strani korejskih komunistov. — Arabska liga trdi, da napake zahodnih sil samo odpirajo komunistom vrata ne Bližnji vzhod. 18. AVGUSTA: Perzijska vlada odklanja tudi zadnje Stokesove predloge za rešitev petrolejskega spora z Anglijo. — Angleški maršal Montgomery si je ogledal itali jansko mejo na Goriškem. — De Gasperi se bo osebno udeležil septembrske konference atlantskih zunanjih ministrov v Kanadi. — Tudi Poljska je sprejela povabilo na konferenco v San Franciscu, kjer bodo podpisali mirovno pogodbo z Japonsko. — Angleški zunanji minister Morrison skuša z osebnimi stiki 3 vodilnmi politiki premostiti nastale nesporazume » egiptsko vlado. 19. AVGUSTA: Mirovna pogajanja na Koreji so baje v krizi; komunisti grozijo z masovnimi letalskimi napadi na položaje OZN, medtem pa so čete OZN sprožile ofenzivo na 40 km dolgi fronti. — Na svetovnem padalskem prvenstvu na Bledu je zmagal Francoz Lard pred Jugoslavanom Vukčevičem. — Ameriški senator Lister Hill javlja, da bodo ameriška lovska letala v kratkem oborožena z lahkimi atomskimi topovi. — Sovjetska vlada protestira, ker so baje tri turška letala preletela njeno ozemlje. — Tajnik OZN Trygve Lie se izraža optimistično glede možnosti sklenitve premirja na Koreji. 20. AVGUSTA: Italijanski vladni predsednik De Gasperi zahteva odložitev tržaških upravnih volitev, češ, naj se tržaško vprašanje rešuje v primernejših prilikah! — Predsednik belgijskega senata je bil sprejet pri maršalu Titu. — Truman je v odgovoru predsedniku vrhovnega sovjeta Sverniku poudaril, da mora sovjetska vlada nuditi stvarne dokaze, da res želi mir. — Trumanon osebni odposlanec Harriman si prizadeva, da bi preprečil prekinitev petrolejskih pogajanj med Anglijo in Perzijo. — V Kesongu je prišlo do velike napetosti zaradi uboja kitajskega vojaka v nevtralnem pasu. — V Nairobiju, v Keniji, se je začela konferenca za obrambo Afrike. 21. AVGUSTA: Podpredsednik braziljske republike Cafe Filho je na obisku v Jugoslaviji in je bil sprejet pri maršalu Titu. — Tudi Češkoslovaška je prijavila udeležbo na konferenci v San Franciscu, kjer bodo podpisali mirovno pogodbo z Japonsko; Indija se pa še ni odločila! — Predsednik Truman bo zahteval strožje nadzorstvo nad cenami. — Sovjetska zveza izvaža letno velike količine zlata, zato dn si preskrbi dolarje. — V Angliji je v teku splošno gibanje za povišanje plač — Alt so razgovori med Anglijo in Perzijo glede petroleja, pred razbitjem? — Na progi Bco-grad-Kikinda je zaradi velike hitrosti iztiril vlak; doslej so ugotovili 10 mrtvih. Šolski večerni tečaji za odrasle Vsi oč. duhovniki iz slovenjih krajev na Goriškem so vljudno napnošeni, da do 27. t. m. vp-šejo vsakogar, ki želi obiskovati šolski večerni tečaj v prihodnjem šolskem letu 1951-52, in «icer fante in dekleta nad 12. letom starosti. Imena prijavljenih naj čč. duhovniki sporočijo didaktičnerru rav.nataljstvu v Gorici, ulica Croce, najkasneje do 28. t. m. Učitelji pa, ki želijo na teh večertfih tečajih poučevati, naj si nujno ogledajo tozadevno ministrsko okrožnico pri .gori omenjenem didaktičnem ravnateljstvu. Tečaji se bodo vršili, če se bo prijavilo določeno število obiskovalcev! Nun P. HUGO BREls O. E M. Baraga - »govornik brezpraunih Denar za „01tar miru“ imajo za delo brezposelnim pa ne? NENAVADEN BES IZ RAJA obvešča kongres o položaju u Jugoslouiji ■ - n. Peto poglavje je, kot smo že rekli (glej »Demokracijo« z dne 17. t.m.), posvečeno 'kritičnemu opazovanju položaja v Jugoslaviji glede na človečanske svoboščine in pravice, in sicer v smislu -note z dne 26. januarja 1951, v kateri, kot že vemo, ameriška vlada odkrito pove jugoslovanski vladi in jugoslovanskemu ljudstvu, naj ameriške pomoči nikar ne razlagajo, kot da bi Amerika odobravala metode sedanjega režima, v kolikor zatirajo politične, gospodarske in verske svoboščine. Kako je torej s temi svoboščinami? Oglejmo si iv dobesednem prevodu .najvažnejše odlomke tega dela poročila. O človečanskih pravicah na splošno pravi poročilo: »Odkar je v juniju 1948 Jugoslavija prelomila s Kominformom, je bilo opaziti neke znake za večje spoštovanje človečanskih pravic v tej državi. Vendar pa dosedaj še ni prišlo do nobene osnovne spretnem* be v političnem sistemu, ki je jugoslovanskemu ljudstvu vzel in mu odreka še .vedno mnoge politične svoboščine. Morda se je razvilo tudi nekaj dobre volje za spoštovanje pravic posameznika, toda položaja prav gotovo ne smemo primerjati e razmerami v zahodnih, demokratskih državah.« Svoboda gibanja Svobodo gibanja opisuje poročilo kot »svobodo gibanja v notranjosti države in pravico tudi državo zapustiti«. O teh svoboščinah piše: »Svoboda gibanja v notranjost1 države je omejena v glavnem zaradi gospodarskih omejitev. Delovne pogodbe na primer vežejo delavce na določen kraj za določeno dobo. Drugače se ,zdi, da večina državljanov precej svobodno potuje po državi. Toda .tako rekoč popolnoma izključeno je, da bi kakšna neuradna oseba dobila dovoljenje za potovanje izven države.« Verska svoboda Ta del poročila je precej sporen dn šikof Ready iz Columbusa je na kongresu katoliških časnikarjev o-čital državnemu tajniku, da je nasedel komunističnim potvarjanjem' Dobesedni prevod tega odlomka poročila se glasi: »Zelo pičel je napredek v smeri, da bi se versko življenje osvobodilo državne kontrole. Na tem področju je še dokaj prostora za izboljšanje.« Nato ugotavlja poročilo, da je država popustljivejša s pravoslavno in muslimansko versko skupnostjo, medtem ko je »bolj surova s tkatoliško cerkvijo«. »Vtis je. da je zelo malo upanja, da bi vlada katoliški cerkvi in sploh kaki verski skupini dovolila, da bi mogla odpreti v bližnji bodočnosti svoje lastne verske sole. Toda tipanje prevladuje, da se bo pritisk na duhovnike, da izdajo spovedne tajnosti, sčasoma zmanjšal in morda sploh prenehal.« Svoboda govora, tiska, zborovanja Poročilo glede teh svoboščin ne ve povedati skoraj ničesar in je kratko ter suhoparno. Odlomek se glasi: »O nobeni teh svoboščin se ne more trditi, da obstoja v Jugoslaviji, če sodimo po .zahodnih razmerah. Res pa je, da se je zadnje čase opazilo, da so posamezni navadni državljani postali nekam bolj pripravljeni, izrpovedati svoje mišljenje javno in brez strahu, čeprav izpovedujejo misli in stališča, ki niso v soglasju z vladnimi nazori. Ne sme pa obstojati nooe-na stranka in nikak tisk, ki bi bil v opoziciji proti sedanjemu režimu.« Novic« z Zahoda Poročilo piše: »Glede tega je bilo nekaj izrazitega napredka. Število obiskovalcev prostorov informacijskega urada ameriškega veleposlaništva v Beogradu je od junija lanskega leta narastlo od 20.000 do 32.000 na mesec. Od novembra lanskega ieta je prihajalo v te prostore dnevno 1.500 obiskovalcev. Angleško in srbohrvatsko pisane knjige in publikacije se pridno berejo in izposojajo. Jugoslovani smejo menda svobodno poslušati oddajer radijske postaje »Glas Amerike«. Jugoslovanski uradni krogi so zadnje čase pokazali naraščajoče zanimanje iza kulturne stike med Ameriko in Jugoslavijo.« Gospodarska svoboda Tudi na tem področju ugotavlja poročilo, da se jugoslovanske razmere kaj malo skladajo z zahodnimi, in pravi: »Sedanji voditelji Jugoslavije, ki so komunisti, nimajo takega pojmovanja o gospodarski svobodi, kot ga imamo mi tukaj Njihova zamisel »gospodarske svobode« pomeni, da je država lastnik vse industrije in da je zasebno kmetijstvo ukinjeno in spremenjeno v kolektivno. Ni treba pričakovati nobenih osnovnih sprememb tega .njihovega gospodarskega sistema Vendar pa je bilo zadnje čase nekaj razvojnih pojavov, ki pričajo, da se Jugoslavija le oddaljuje od vzorcev Sovjetske sveže in njenih podjarmljenih držav v v.zhodni Evropi ter da le daje nekoliko več možnosti svobodnega gospodarske- ga udejstvovanja posameznemu državljanu. Delavski sveti, ki s.p postavljeni po vsen obratih, imajo o-liiejen sovpliv na vodstvo gorata Lani se je na primer jugoslovanska^ vlada potrudila, da oi decentralit zirala nadziranje industrije in je pri tem dosegla nekpj uspeha. Tudi je jiugoslovansica vlaaa vrnila* zasebnemu vodstvu’inatfjše število gostinskih in obrtniških podjetij, rtes je tudi, da je trenutno dejansko ustavljeno vsako nadaljno ko-lektiviziranje kmetijstva.« • • • To so glavne točke poročila ameriškega državnega tajnika kongresu o položaju v Jugoslaviji, ki je iz razumljivih razlogov skrajno u-radno vljudno in stvarno ter glede na trenutni položaj marsikatero stvar nedvomno, če le more, olepša. Toda vkljub temu razvidimo iz njega, da so opazovalci pravilno ugotovili nasilen in komunistični značaj sedanje jugoslovanske vladavine. Amerika torej ne vidi \ jugoslovanski »ljudski demokraciji« nekaj takega, s čimer bi soglašala ali kar bi odobravala. Podpira pa iz čisto hladnega zunanjepolitičnega računa in pri tem dobro ve, kakšna in .koliko je titokracija dejansko vredna. (Podatke o poročilu smo po-vzeli iz »Pregledan, ki ga izdaja »Narodni odbor za Svobodno "Evropo« v New Yorku) i j a1 V zelenem parku z lepim razgledom na del 3}rsta si je uredil novi atelje znani slovenski kipar France' Gorše. V mirni ulici Romagna št. 11 je našel zaželeni prostor za svoje bodoče delo. Vsakega obiskovalca prijetno presenetijo njegova najnovejša dela, vi .katerih se zrcali svežost in neprestana iznajdljivost dovršenega u-metnika. V svojih delih je vedno mlad, čeprav je že prešel 50 let. Največjo pozornost vzbujajo reliefne plakete, vtisnjene v bakreno ploščo. Dvaindvajset po številu, se vrste po različnosti motivov in kompozicijah, kakor tudi po raz7 ličnosti obdelave same. Najlepši so »Otroci«, njegov najobražji motiv. Mehek material sam nudi umetniku lahko obdelavo in veliko sproščenost. Linije (teles tečejo s pravv virtuoznostjo in nas spominjajo na arhaizem, čeprav manj čuteči, nje- Akrobacije logike Kdo sme govoriti in odločati v imenu Tržačanov ? Enzo Grazzini na žalost ne piše več taiko po gostoma, rekli bi ko. strojnica. Da bi pa ne bilo praznine, skrbi Diego de Castro, ki .zopet češče oglaša v »Giornale di Trieste«. Oba nastopata dokaj samozevest no. Oba govorita v .imenu vseh Tržačanov ali pretežne večine u..v škega prebivalstva. Oba se vjema;.-v itrditvi, da je celokupno Svobod no tržaško ozemlje skoz in skoiz ita lijanska zemlja. .Diego de Castre nam za to daje tudi nepohiten dokaz: Ameiričani so proglasili, da j. Svobodno tržaško ozemlje italijanska zemlja. Torej Američani vsi po virsti od pr.vega do zadnjega! Ali pa le nekateri Amerikanci? Ali njihova večina? Ali pretežnost ali nekateri, za katerih imena Diego de Castro ne ve, o katerih ne ve niti, (kdo so in (kako se imenujejo? Po Diegu de Castro bi človek sodil, da Američani na splošno odrejajo narodnost Svobodnega tržaškega o-'zemlja. Cemu torej volitve v začetku oktobra? Cemu dalje vrača* nje Satornije in Vulkani je Trstu? Cemu torej italijanske obljube u-radništvu .zavezniške uprave? K* pa po Diegu de Castru ni prebivalstvo ono, ki odreja — v kolikor mu seveda 'to dopušča kontrolna komisija anagrafskega urada — svojo narodnost in svojo politično opredelitev, ampak »Američani«... ■Enzo Grazzini in z njim skupaj republikanci so namreč napravili ono plitko gonjo a plebiscitom na področju B. Zahtevajo namreč glasova* je na celotnem ozemlju, al: na področju B šele po evakuaciji Dekliško holonija SDD p Mm S pesmijo in plesnim rajanjem ro bi rekli, da je večina v .prvi po- se je prejšnji teden nastanila v Devinu dekliška počitniška kolonija Slovenskega dobrodelnega društva, iz Trsta. Tako bi še najbolje označili radostno .razjx>loženje, ki ga srečuješ dnevno na dvorišču Ljudske šole, kjer so deklica nastanjene, in pa na olioliških .travnikih in gozdnih jasah. Kar postojiš in prisluhneš! A tudi za oči je lejpote n c) pretek. Ta mlada telesca se ti gib ijejo, skakajo, plešejo, pa istočasno vzhičeno prepevajo, da te v pi sih kar dvigne. 2e po par dneh same rdečelične, razigrano smehljajoče krasotice! Vidi se jim, da prihajajo iz velikega mesta in da pripadajo »moderni« mladini. Nič nerodnega stopicanja ali ozkosrčnega zadržanja. Ce greš mimo šolskega dvorišča »navsezgodaj« po 7. uri, opaziš valovanja rok pa nožič. U-č it e 1 j ice-nad zornic e jim predvajajo vaje, mlada telesca pa jih posnemajo že kar s 'popolnostjo (telovadnih učiteljev. Prave revijske skupinice! Pred odhodom v kopališče ti je vsak dan neznansko pisanje. Same pisateljice! Pošta kar mukoma prenaša tovore pisemc in razglednic ki romajo od otroških src do skrbnih mamic v Trstu in okolici. Nekatere so že Iznajdljive in se ra-rumejo na dopisovanje, čeprav bc še nekaj let preteklo, preden bodo gg. profesorji razlagali, kaj je pismo, kakšne 90 njegove sestavine in kaT je podobne nepotrebne tvarine, ki jo otrok dojame že s svojimi prvimi čustvenimi, pisanftrv stiki z roditelji. In so to same d" klice- od 7. do 12. ali 13. leta. Sko- lovici. Dekliški skupini je letos nebeški glavar kar naklonjen: imele so že lepo število sončnih, opojno žarkih dni. Seveda, v tej prečudno lepi devinski okolici! Kamor se ozreš, strmiš v borove gozdiče, pod njimi pa valovijo modri jadranski valovi. Sedaj ni treba več naročati cvetic v jedilnice. iNaše deklice jih naberejo vsak dan na pretek. Kd bi vedel vsem imena! A ni samo prečudežna, skoro bi rekli cankar-isko skrivnostna devinska okolica Tludi ljudje, naši ljudje, tu na skrajnem parobku slovenske zemlje! Tc so vam pristne kraške korenine, 7 znojem obdeluje svoje skromne dolinice, mladina pa stoji ob cesti :n bi se najraje kar pomešala med svoje tržašk« sestrice. Po kosilu se mlade damice vle-iejo, pa ne morda iz utrujenosti ali lenobe, ne, itak je pač red v koloniji in telesni okropitvi je treba tudi nekaj žrtvovati! ■Po popoldanskem odmoru slede večerni izprehodi pa rajanja na •travnikih. Kdor še ni preživel u-rice med otroci, kadar jih štejemo sto ali več, ta sploh ne ve, kaj je isanjski svet tega otroškega življenja. Kakšna iznajdljivost v gibih, v ukanju, v vreščanju (tudi v tem), v rajalnih igrah! A naše deklice so se že odločile tudi za resnejše opravilo. Kmalu bodo priprave za nastop pred mamicami, ki 'bo tik pred razhodom septembra meseca, Izbrana je že igrica, grla se vadijo v novih pevskih nastopih, tako upajo same in njihovi nadzorniki, (konec na 4. strani) jugoslovanske vojske in še poten pod izvestnimi jamstvi. Vendar s: pa niso še na jasnem o tem, kdo naj glasuje, ali samo tisti, ki so rojeni v Trstu, ali pa tudi oni, ki so tukaj trajno .nastanjeni, ali pa samo italijanski državljani, ali pa tuy di .tisti, katere je anagrafski urad blagohotno izključil iz italijanskega državljanstva. Toda 'tudi tedaj ne bi hoteli, ds se glasuje za Svobodno tržaško- o-zemlje, ampak le za Italijo ali Jugoslavijo, češ, da je življenjska ne sposobnost Svobodnega tržaškega ozemlja dokazana. Grazzini računa namreč s tem, da bi v tem prim ru oni ostanek Slovencev in Hrvatov, ki jim anagrafski urad ne to mogel odreči italijanskega državljanstva, vendarle .raje glasoval za demokristjansko Italijo, zemljo kr ščanske 'ljubezni do bližnjega, kot pa za komunistično Jugoslavijo. Seveda misli pri tem Grazzini tudi na to, da mora o usodi celotnega Svobodnega 'tržaškega ozemlja odločati absolutna večina i.n ker šteje od skupnega števila vsega prebivalstva 400.000 Trst sam 300.000 duš, mora veljati pač tisto, kar bo odločila večina Tržačanov. Njegova logika pa pozna še bolj čudno doslednost: Grazzini namreč kar ne more verjeti, da bi glasovanje Tržačanov moglo biti drugačno, kot pa je bilo 12. junija 1949. Grazzini računa torej z ono nepremakljivostjo tržaških volivcev, s katero — sodeč po »povratku« Saturnije in Vulkanije in po »obljubah« uradništvu zavezniške uprave — nikakor ne računa italijanska vlada. Niti v glavo nam ne pade, da bi pobijali Graz,zinijeve statistične verjetnosti, ki naj bi dokazovale tisto, kar 'bodo brez Grazzinijeve pomoči v »ekaj tednih pokazale volitve, v kolikor te ne bodo v posmeh demokratičnim načelom, kot so bile volitve 12. junija 1949. Oni, ki bi namreč v primeru plebiscita mogli potegniti krajši konec, bi mogli namreč biti prav tisti, ki ga tako bučno zahtevajo. Plebiscit bi pač moral biti resničen izraz ljudske volje. In ta izraz ljudske volje bi se v primeru plebiscita moral spoštovati. Teritorialno bi naši glasovi morali veljati prav toliko kot italijanski. Da je stvar res taka, se vidi tudi po izjavi samega Diega de Castra glede slovenskih odnosno hrvatskih občin na področju B. Sodeč po samih Italijanih gre tam za tri čisto slovanske občine. One morajo biti na podlagi njihove verjetne samoodločbe brez daljnjega dosojene Jugoslaviji. Ali zakaj samo te tri istrske občine? Na področju A so namreč tri občine Zgonik, Repentabor in Dolina, kjer Italijani niso postavili niti e-nega kandidata, ker .bi ne bili dobili niti enega glasu! Razen tega je pa še občina Nabrežina-Devin, kjer je taka »sporazumaška«, torej italijanska lista dobila le okroglih 10 odst. vseh oddanih glasov. Zakaj bi te štiri občine ne imele iste pravice samoodločitve, kot one tri istrske? S čim so eni zaslužili .večje spoštovanje kot drugi? Morda zato, ker so naši padali v borbah, drugi pa so čakali? Italijani hočejo plebiscit. V primeru plebiscita v Gornji fileziji so bile svoj čas Nemčiji dosojene tiste občine, ki so glasovale za Nemčijo, Poljski pa one. ki so glasovale za Poljsko. Podoben postopek je bil tudi v dru"ih primerih. Ali je logično, da bi se na primer v Trstu morala spoštovati volja 51 odst. glasovalcev, v občini Nabreiina-De.vin pa se ne bi itp-ištovala volja 90 odst. prebivalstva? Ko vidimo, kako Italijani nihaje, med izjavama od 20. marca 1948 in 15. marca 1951 ter plebiscitom m »Times«-ovim predlogom o arbitraži, in ko dalje vidimo, kako se jim izmika iz rok področje B in menda tudi samo področje A, prihajamq pač do .zaključka, da ni več daleč dan, ko bodo Italijani sami uvideli, da je mirovna .pogodba' tudi zanje povoljnejša od vseh njihovih praznih današnjih prizadevanj in da so bili kaj nespametni, ko so jo pobijali. V ateli ■■■■■HMBMnBMnaBBI \ , arja—i MfcMRBBMtMMmi : Franceta!, Goršeta HE ■ S*k U i'— u, ■>* K A IN (mavec) govih kipov iz Goršetovih let v Ljubljani. Da je študiral pri Me-štroviou, ne 'bo mogel nikdar popolnoma zakriti. Strogi stilistični, arhaizem Meštroviča prihaja pri Goršetu včasih še do izraza bodisi v linijah ali kretnjah. Največjo svobodnost je pokazal v moških figurah. Telesa izgube vsako težo in dajejo slutiti samo z linijami risbe pomen človeške tragike. Linije so jasno čiste, široko sproščene, daleč NAŠA BORBA ZA DVOJEZIČNOST Sklep občinskega sueta u flabrežini popolnoma zakonit Prinašamo v celoti utemeljitev, ki jo je na zadnji seji nabrežinske-ga občinskega sveta dne 19. avgusta podal naš odbornik Terčon v zvezi .z ' vprašanjem dvojezičnosti pri občinskem poslovanju: »Na svoji seji z dne 20. aprila letos je občinski svet nabrežinske občine sprejel sklep, da nihče ne more biti sprejet v občinsko službo, ako ne obvlada dobro slovenskega in italijanskega jezika. Sklep je bil pravočasno, t. j. v roku osmih dni, dostavljen predsedstvu cone. V juliju je občina dobila obvestilo, pokrajinskega upravnega odbora iz Trsita, da bi po njegovem tolmačenju izglasovani sklep omejeval državljansko pravico občanov m da zato ne more biti potrjen. Pokrajinski upravni .odbor je dal ob tej priliki nahrežinskemu svetu rok 60 dni za morebitne pripombe. Mnenja sem, da je naš sklep popolnoma pravilen in v skladu e obstoječimi zakoni, 'in sicer iz razlogov, ki jih bom tu na kratko rva-vadel. 1) Četudi ni še stopil v veljavo Stalni statut STO-ja, po katerem je slovenščina enakopravni jezik z italijanščino, je tukajšnja ZVU izdala 2. 9. 1949 ukaz it. 183, ki daje slovenskim občinam pravico do polnoveljavnega posiovanja tudi v slovenskem jeziku. Povsem naravno je torej, da morajo v teh občinah uradniki obvladati oba jezika, čim hočejo občine izkoristiti pravico, ki jim jo daje zakon. 2) Z odlokom št. 183 so bili pra-vomočno preklicani vsi oni predpisi, ki so določali, da se morajo občine in njihovi uradniki posluževati izključno italijanskega jezika. Jasno je torej, da občinski svet na-brežinsike občine s sklepom z dne 20. aprila letos ni kršil zakona, temveč je sklepal upoštevajoč in poslužujoč se pravic, ki mu jih ta zakon daje. 3) Poudarjam na tem mestu; da iz razlogov, ki sem jih navedel pod točko 2), nedvoumno izhaja netočnost trditve pokrajinskega upravnega odbora, češ, da smo mi kršili člen 282 občinskega zakona, kajti prejšnjih naših sklepov nismo spremenili mi, marveč zakonodavec z ukazom št. 183. Zato mi nismo bili dolžni navesti, katere sklepe hočemo spremeniti, kot predvideva lo člen iii. 282. 4) Prav tako greši pokrajinski upravni odbor, ko se sklicuje na člen št. 288 občinskega zakona ter skuša s sklicevanjem na ta člen o-vreči naš sklep. Z našim sklepom nismo nikomur omejevali državljanskih pravic ne kratili dostopa v javne službe. Nikdar nismo rekli, da Italijani ne smejo biti sprejeti kot uslužbenci na naši občini, marveč smo postavili samo določene pogoje, ki jih mora vsak kandidat izpolniti, da lahko do te službe pride. Določili smo samo neko vrsto preference za one, ki obvladajo <*■ ba jezika (in tu bodi poudarjeno, da ima Italijan, kd dobro obvlada slovenščino, enake pravice do službe kot Slovenec, ki dobro obvlada italijanščino). Naj se Italijani vsaj tako pridno uče slovenščine, kot se mi .učimo italijanščine in nihče ne bo utrpel krivice! Da je naš sklep docela zakonit potrjuje sam pokrajinski upravni odbor, ko na koncu svojega dopisa sugerira, naj mi določimo neko preferenco za tiste, ki obvladajo oba jezika. To pa smo mi že storili, preden so nam gospodje iz Trsta to prišepnili. Ni torej naša krivda, a-ko oni našega sklepa niso razumeli! 5) Končno zadnja in najvažnejša točka. Naš sklep je -postal pravo-močen in je nepreklicen tudi s formalnega gledišča. Clen 4. ukaza z dne 11.8. 1949 pravi: »Conski predsednik mora sklepe, ki jih smatra za nezakonite, proglasiti za neveljavne v 20 dneh od dneva, ko jih prejme. Ta rok teče od dneva, zabeleženega na potrdilu, ki ga mora prizadeti občini izstaviti conski predsednik«. Nabrežinska občina je predložila conskemu predsedniku sklep 23. a-prila letos, odgovor pa smo dobili šele julija. Iz tega izhaja, da je predsednik cone zamudil rok. Mimo tega pa nam je bil odgovor poslan od pokrajinskega upravnega odbora, ki po čl. 101 kr. dekr. od 3. 3. 1934 sploh ni pristojen za odobritev sličnih sklepov. Na podlagi teh razlogov predlagam, naj občinski svet naše občine odgovori conskemu predsedniku v tem smislu. Predlagam nadalje, da se v ta namen pooblasti g. Skerkaj ki naj v določenem roku predloži podrobni odgovor na sporočilo pokrajinskega upravnega odbora.« UPORNIKI (žgana glina) •od realizma, ker služijo samo izrazu poduhovljenosti, ne pa materiji. 2eleti bi bilo od Goršeta, da bi mogel uresničiti iste .zamisli pri kipih, ne samo v malih miniaturnih plaketah. Zbirko izpopolnjujejo portreti v žgani glini in mavcu. Najbolj čuteče sta podana ženski portret in glava dečka »Buči«. S tema portretoma se oddaljuje od suhoparnega realizma. Žanrsko je podan »Sv. Frančišek« v lesu. Toliko ima idej in novih načrtov neutrudni Gorše, zavisi samo od razumevnosti naše, javnosti, če jih bo mogel uresničiti! Tone Mihelič Železniški in plovni promet v juniju Iz »Primorskega dnevnika« z dne 10 t. m. posnemamo najnovejše statistično poročilo Trž. trg. in industrijske zbornice za mesec junij, ki priča o ugodnem porastu železniškega in pomorskega prometa. V juniju je dosegel Trst precej visoko številko pri prihodih; takrat so namreč pripeljali 3,147.898 stotov blaga, odpeljali pa so 2,058.858 stotov. Značilno za ta mesec je to, da so odhodi nekoliko manjši kot so (bili v istem mesecu 1950. leta, kljub temu pa so še v .znatni meri večji od istega meseca 1938. leta. (Skupni promet Trsta je znašal v juniju 5,206.756 stotov. Ce pogledamo primerjavo v odstotkih s 1938. letom, ugotovimo, da so v j-uniju prepeljali za 114,05 odst. blaga, odpeljali 117,85, a skupni promet znaša 115,52. Se ,Ug9dq%j|g,t je poročilp za celotno prvo polletje. V prvih šes4 ih mesecih tega leta je znašal celokupni promet 34,207.818 stotov blaga. Pripeljali so v Trst 19,886.742 stotov, odpeljali pa 14,321.076 stotov. Promet po železnici je znašal 14,723.158, po morju pa 19,484.660. Ugodnost prometa v prvem polletju tega leta nam posebno jasno izpričujejo procenti, in to v primerjavi s 1938. letom. Saj je znašal v sličnem obdobju celoten promet kar 31,30 odst. več kot 1938, leta. Posebno je porasel promet preko železnice in to na 154,20 odst., nekoliko manj pa promet po morju in to na 118,5 odst. V železniškem prometu igra še vedno prvo vlogo Avstrija in to se je izkazalo tudi v tem zadnjem mesecu, saj znaša njen promet 1,661.923 stotov blaga, razdeljen na skoraj enaki polovici med uvoz in izvoz. Na drugem mestu za Avstrijo je Italija s 311.300 stotov blaga, na tretjem 1» Jugoslavija s 117.21^ stoti. Zanimivo je to, da se večina jugoslovanskega prometa sestoji iz prihodov, in to 879.886 in le v manjši meri iz odhodov, t. j. 29.228. Na detrtem mestu je Nemčija in na petem Češkoslovaška. Vse druge države p« so zastopane z zelo majhnimi številkami. Pri pomorskem prometu pa so na prvem mestu Združene drž*ve A- >■ merike .z zelo visoko številko celokupnega prometa, ki predstavlja v glavnem dovoz, to je 797.764 stotov blaga. To je večinoma blago, namenjeno za Avstrijo, deloma pfe tudi za potrebe Trsta. Na drugem mestu sta Sirij« in Libanon. Tudi 'tukaj zajema promet predvsem prihode, t. j. 490,715, in to predvsem dovoz surovega p-lja. Na .tretjem mestu je Italija e nekako uravnoteženimi dovozi ii^ dovozi in znaša njen celokupni po-, morski promet 410.526. Na četrtem mestu je Venezuela, na petem Argentina in na šestem Egipt. Jugoslovanski promet preko pristanišča je dosegel 12.183 stotov. Naši visokošolci v svetu V Madridu je skupina slovenskih visokošolcev meseca julija priredila študijski tečaj, ki je četrti, odkar so slovenski visokošolci prišli študirat v Španijo. Predavanja te snovi so bila: Krščanski korporativizem, Cerkev kot počelo družb^, Krščansko pojmovanje države, Svobodno in načrtno gospodarstvo, Socializacija. V nekem predavanju so obravnavali slovenski, demografski problem, v dveh pa problem slovenske Primorske In slovenske Koroške. NEPREKOSLJIVA DUHOVITOST Odgovarjamo kominformistom pri „ Delu “ Kitajski pregovor pravi: »Norec v enem dnevu lahko postavi več vprašanj, kot na njih modrijan lahko odgovori v enem letu.« Nehote smo se spomnili teh besed, ko smo prečitali osem vprašanj, ki nam jih postavlja »Delo« v svoji zadnji številki. S tem pa seveda nikakor nočemo trditi, da sedijo v uredništvu »Dela« non-ci. Nasprotno! Ze večkrat, smo prav v zadnjem času imeli priložnost, pohvaliti člankarje »Dela« zaradi njihove sila visoke inteligence in duhovitosti... Tudi teh osem vprašanj je tako silno inteligentnih, da kar obstr-miš, ko jih prečitaš. Ni kaj reči: kdor zna pa zna. Kominformisti so zares tiči. Kadar jim postavljaš jasna vprašanja, na katera ne morejo odgovoriti, ti pridejo s proti-vprašanji, ki nimajo ne glave ne repa. Kar tako iz oblakov jih privlečejo. Ti se pa revež znajdi!.. Tako n. pr. jih ti vprašaš: »Ali je res, da ste vi plačani agenti Moskve?« Oni ti pa ogorčeno odbrusijo: »Zakaj se pa ti ne boriš za — avtobusno zvezo na Mars?« Pa boš obležal na bojišču, kot s kolom pobit... No, kljub vsemu bomo poskušali zadovoljiti njihovo radovednost, ker bomo tudi mi njim postavili nekatera vprašanja, na katera bi prav radi imeli odgovor ne le mi, ampak tudi širok krog naše javnosti. Torej pričnimo najprej z odgovori: 1) Ze v naši številki od 29. junija t. I. smo točno pojasnili smisel izjave dr. Agneletta o odhodu tujih čet z našega ozemlja. Dejali smo: dr. Agneletto je vstal v mestnem svetu proti demagogiji komin-formistov, ki so izvlekli na dan zahtevo po odhodu tujih čet z našega ozemlja, ne glede na določbe mirovne pogodbe, ki vsebujejo jasna določila, kdo ima pravico zahtevati odhod tujih čet in kdaj. Tc pravica pripada guvernerju tri mesece po nastopu njegovega položaja, ne pa kominformistom in »Delu«. Ne bi se ponavljali, če ne bi vedeli, da je to edini argument, s katerim hočejo kominformisti — v pomanjkanju vsakega drugega — nastopiti v volivni kampanji proti nam. 2) »Delo« nas vpraša, če je res ali ni res, da nekateri naši vedo o tajni pogodbi med Titom in Angleži za razkosanje STO-ja itd. Ob tem vprašanju smo obstali kar z odprtimi usti in s strahom smo prešli na sledeče vprašanje, če tam morda ne stoji, če je res ali ni res, da nekateri miši vedo, kdaj bo sosedova koklja izlegla piščance. Priznamo: na to vprašanje ne vemo kaj odgovoriti. 3) Zakaj ne protestiramo proti ilegalni priključitvi cone B k Jugoslaviji? Naj gospodje malo bolj marljivo čitajo »Demokracijo« — jim bo samo koristilo — pa bodo na to vprašanje kmalu imeli odgovor. 4) Ali se res strinjamo s Titovo zunanjo politiko? Kadar in v kolikor bo jugoslovanska zunanja politika v Skladu z življenjskimi ko ristmi tržaških Slovencev, ji ne bomo nasprotovali. Presojali pa bomo sami! Nam našega stališč-ne narekuje partijska centrala v Moskvi, zato lahko objektivno in samostojno presojamo vsak politični pojav. 5) »Delo« vpraša, če se nam prav res zdi, da se čuti v Trstu že sedaj drugo ozračje, nov duh, večja svoboda..? Kaj menijo gospodje kominformisti, če ne bi na našem področju vladal duh svobode, ali bi se mar smelo »Delo« in vsa nji- hova partija odkrito pripravljati na nasilno uvedbo njihove krvave partijske diktature, kot jo že izvajajo v »osvobojeni« Poljski, Cehoslova-ški, Ogrski, Rumuniji in Bolgariji? Koliko strank in časopisov z lastnimi programi bi obstojalo v Trstu in koliko samostojno mislečih ljudi bi se še sprehajalo po tržaških ulicah, če bi pri nas vladala komin-fcrrmistična »demokracija« in »svoboda«? Odgovor na to vprašanje nas prav posebno zanima! 6) Ali res, da je bil škof Santin duhovni boter naše slovenske narodne liste, nas vpraša. »Delo«. Tc informacijo »Dela« moramo popraviti. Na ustanovni seji Slovenske narodne liste je predsedoval sam sv. Alojzij ter nam razsvetlil um in duha! 7) Za kakšen STO da smo, nas zopet vpraša naše brihtno »Delof ali za Trumanovo, Attleejevo, Titovo ali za STO prav tako, kot so socializdajalci »Venezie Giulie« za plebiscit. Ob tem vprašanju se nam je pričelo vrteti v glavi: »Delo«, »STO«, »Truman«, »Attlee«, »Tito« »socializdajalci«, »Venezia Giulia« »plebiscit«, »krava«, »konj«, »kozji rep«... Stoj, smo si rekli, niti koraka naprej v razmišljanju! Saj nas bo to salamensko »Delo« še spravilo ob pamet... Zakaj je že šlo? Sa■ res, naj se končno izrečemo, za kakšno STO smo. Pa, ljudje božji, kane govorimo in pišemo že odkar STO obstoja, da ga hočemo takega 1 kot so ga ustvarili z mirovno po-) godbo?! 8) Kaj lahko rečemo o hvalnicah, ki nam jih je baje zapel Babič na/ sestanku svoje stranke? Ce je to res, lahko samo rečemo, da bo morda tudi Babič pričel počasi prihajati k pameti. Ali je res, da smo s titovci razdelili vloge in da imajo titovci celo svoje agente na vrhu naše organizacije, nas končno vpraša »Delo«? Na ti vprašanji i-mamo za »Delo« kaj kratek odgovor: poznamo se in prepričani smo. da vas je končno spoznalo tudi naše pošteno slovensko ljudstvo. Sleparije in laži, nesramna obrekovanja in podtikanja, najostudnejša zmerjava in blatenja, špionstvo in agentstvo za vašo partijo in za va šo kremeljsko centralo, to so v a š e lastnosti in v a š način politične borbe. Tako globoko so se te lepe lastnosti zajedle v kri vaših tako imenovanih »aktivistov«, da niti razumeti ne morejo več poštenih ljudi. Dolgo, predolgo je ta plevel rasel na naši zdravi narodni njivi! Upamo, da bomo s prihodnjimi volitvami pričeli s končnim obračunom. Prihodnjič pa bomo mi postavili gospodom kominformistom naša vprašanja. Dehlišfta Manija SDD v Devinu (Nadaljevanje s 3. strani) Nekaj »letoviščarjev« pred repentaborsko šolo Mladinsko letovanje SDD na Hepentabru Nad dvajset mladih in veselih obrazov me je pozdravilo, ko sem se približal repentaborski šoli. V njej so na poletnem oddihu otroci, ilci jih je poslalo Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta, da si v svežem zraku okrepijo svoje mlado ■telo. Komaj dober teden so tukaj in že se jim pozna, da sta jim sen in izrak dala 'novo barvo. Razgo-varjal sem se z njimi in veselo so mi pripovedovali, da so izelo za : voljni. Po izdatnem zajtrku odhitijo vsako jutro v bližnji gozdiček pod starodavno cerkvijo. Med igro se dobro založijo z malico, da laže čakajo do kosila. Tam skačejo in se igrajo v svežem zraku, dokler jih opoldanski .zvon ne kliče domov. Tudi po opoldanskem počitku jih čakajo nove igre. Po večerji pa, ko nastaja mrak, se zbero okoli svojih harmonikarjev Marina in Niveje, ki jim zaigrata vesele slovenske narodne pesmi. Kmalu se jima pridružijo mladi glasovi in že se razlega naša pesem po vasi Vaščani kaj radi postojijo pred šolo in prisluhnejo petju. Zaupali so mi tudi, da pripravljajo za konec letovanja kra prireditev, s katero bodo razveselili svoje starše in prijatelje. Tako ■bodo združili veselo zabevo še ■koristnim spoznavanjem slovenske besede. Tržačani na Barbani V predzadnjem »Giornaie del L.u-nedi« smo brali, da je v nedeljo 12. avgusta posebni viak odpeljal tisoč tržaških romarjev na Barbano in da je to tradicionalno romanje organizirala neka frančiškanska ustanova »Morska zvezda«. V vsem članku je resnica samo to, da j posebni romarski vlak odpeljal o1* 7.15 iz Trsta, vse drugo pa je pravljica iz »Tisoč in ena noč«! Resnica pa je ta: Slovenski tržaški duhovniki so organizirali veliko skupno romanje na Barbano Vseh tržaških romarjev iz mesta in dežele je bilo skupno 1880. Romanja se je udeležil tudi tržaški škof msgr. Santin. Vse romanje je prav lepo uspelo. V analih na Barbani imajo zapisano, da so prvi slovenski 'romarji začeli prihajati iv skupinah .na Barbano že v 15 stoletju. To pomembno 400-Ie.tnico so hoteli naši duhovniki proslaviti s item izredno velikim skupnim romarskim shodom. Prav vsi zavedni Slovenci smo zadovoljni, da je to veliko romanje tako lepo uspelo. Barbana, še ni slišala take skupine slovenske pesmi kot v nedeljo 1? avgusta. Pri popoldanski evharistični procesiji pa so donele po o-itoku Marijine litanije. Romarji so tudi poslali pozdravni telegram ■svetemu očetu. Na nekem višjem mestu so bi1 v skrbeh zaradi tako velikega romarskega slovenskega shoda nr Barbani. Bali so se. da priha.iaio naši Primorci ina Barbano s političnimi ciljj! Kako je to poniglavo!... Ti ljudje so kakor vredni po-’ tomec »Lunedi«-ja, tržaški časo-r'- ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V N ABREŽI NI OBRAMBA NAŠIH PRAVIC Pretekli petek dne 17. .t. m. je zaključil svoje 'zasedanje prvi po vojni svobodno izvoljeni občinski svet v Nabrežini. Odbornik za javna dela Slavec je takoj v začetku seje naprosil občinski svet za odobritev nekaterih vsot za razna javna dela, .in sicer: ;za izredna in nujna dela pri slačilnici, katera je podjetje že izvršilo, 184.600 lir. za napravo nove električne ure na zvoniku v Sempolaju 420.000 lir; za isto v Mavhinjah 650.000 lir; za napravo poda s parketi v pritličnih uradih občinske hiše v Nabrežini 228.000 lir ter slednjič napeljavo in izpopolnitev električne luči v šolskih poslopjih v Sempolaju, Mavhinjah, Cerovljah in Medjevasi 275.000 lir. Odbornik Slavec je še sporočil, da se 'bo za vse te izdatke naprosilo ZVU za poseben prispevek, nakar je občinski svet odobril vsa gori navedena dela. Pri slučajnostih je župan najprej sporočil, da želi odbornik Skerk začeti z razpravo o odgovoru obč. Kaj pa je zopet to? da bo vse pravočasno pripravljeno, same pa »zgrajene« za zaključno prireditev sebi v čast, svojim ma micam pa v obilno radost. Tako poteka življenje v naši dekliški koloniji. Resda v neskaljeni sreči stotih mladih srčec, In kar sitna je misel, da bi temu nedolžnemu raju nekoč, morda v bliž-nih tednih že bilo kraj. Upamo, da nas vreme ne bo Izdalo In da bo sončni bog na svojem zlatem kolesju Se in Se rinil čez iirho obzorje. Sredi Septembra pa se bodo naše deklice, okrepljene in prenovljene z zdravjem, vrnile k etariemtn na novo Izobraževalno tožtfSkfh šolskih pas^jih."' Osem let po kapitulaciji Italije in štiri leta po izločitvi Trsta iz italijanskega državnega ozemlja sc v Trstu dogajajo zares čudne stvari! Josip Klarič (Giuseppe Clarici) iz Vižovelj v občini Devin-Nabre-žina je dobil od tržaškega sodišča poziv, naj se javi na kazensko razpravo, ker je obtožen na podlagi člena 351 in 261 zakona o kazenskem postopku zločinov: a) da je v vojnem času dezertiral ker je 5. januarja 1944 zapustil svojevoljno svoj vojaški oddelek (680. pešadijski polk »Legnano« v kraju PM 16, tako da ga niso mogli najti; b) da je vzel s seboj vojaške predmete, ker je v okoliščinah časa in kraja, o katerih se govori pod a), odnesel vojaške predmete, ki so mu bili dodeljeni. Poziv je imel dostavek, da mu bo tržaško sodišče poslalo policijsko spremstvo na podlagi člena 261 odst. 10 zakona o sodnem postopku v kolikor bi se sam ne javil določeni dan na kazensko razpravo. Svojčas smo objavili ukaz pravnega oddelka ZVU o nepristojnost■' italijanskih sodišč za prebivalce STO-ja, zato se moramo danes z največjim začudenjem vprašati, kako to, da se podrejeni tržaški sodni organi ne ravnajo po dobljenih smernicah. Razen tega gre v navedenem primerki za tako očitno kršitev temeljnih političnih nadel, na podlagi katerih se je razvita dryga svetbvng vojna, za kršitev dy.ha mirovne pogodbe 2 Italijo tqr za žaljenje pravnega in političnega čuta slovenske-, ga človeka, ki te je v ie\ fcp- koi kmt boril za skupno zavezni- ško stvar, tudi z dezertiranjem i: italijanske, to se pravi sovražnikove vojske, da moramo zares posta viti odločno vprašanje: »Kaj misli ZVU glede navedenega primera? Kako misli ZVU zaščititi tržaške prebivalce, zlasti o-ne slovenske narodnosti, ki jih italijanska justica preganja zaradi izkazanih simpatij za zevezniško stvar v drugi svetovni vojni? Kako misli postopati proti podrejenim sodnim organom, ki se smejijo v brk vsem ukazom pravnega oddelka ZVU o nepristojnosti italijanskega sodstva za prebivalce STO-ja? SMRTNA KOSA Na Proseku je dne 19. avgusta preminula gospa Frančiška Kalc \ 77. letu starosti. Pokojnica je bila izavedna Slovenka in je svojo številno družino vzgojila v strogo narodnem duhu. Svojcem, zlasti pa g. Alojziju Kalcu, članu izvršnega odbora SDZ, izrekamo naše sožalje! sveta na pismo področnega upravnega odbora, s katerim je slednji odbil sklep našega obč. sveta v zadevi uslužbencev, ki bi morali obvladati oba jeaika. Na predlog odbornika Skerka je župan ponovno prečital odgovor področnega upravnega odbora, nakar se je začela razprava o njem. Najprej je dobil besedo odbornik Terčon, ki je sporočil,1 da je preučil tudi pravno stran dopisa področnega upravnega odbora, na katerega je sestavil ne-j ,kaj predlogov, ki naj bi služili kot podlaga za odgovor obč. sveta. Prečital je nato svoje predloge, katere priobčujemo na drugem me-\ ■stu. Končno je predlagal, naj se pooblasti odbornika Skerka kot predlagatelja v tej zadevi, da sestavi v smislu teh predlogov odgovor, ki naj ga nato odbor odpošlje na pristojno mesto. Takoj nato se je javil k 'besedi odbornik Slavec-imenu komunistične skupine in izjavil, da se le v načelu strinja s tem odgovorom, vendar ne more istega odobriti glede vsebine. Odgovor Terčona je po Slavčevem mnenju preveč advokatski, je v njem preveč .zakonskih sklicevanj, na katera se »navadni ljudje« ne razumejo, in sploh da je ta od 507 vor preveč ponižen. Gospodom v Trstu je treba gladko povedati v obraz, da so fašisti, treba je trdo nastopati in če potrebno vprašati tudi ,za sprejem pri generalu Win-tertoniu, da se mu pove, kako se godi z nami. Seveda ni pozabil Slavec omeniti demokratične borbe tržaškega ljudstva, ki se iramo ob rami bori z demokratičnimi množicami italijanskega ljudstva za delo, kruh in boljšo -bodočnost. Nato se je oglasil k besedi predstavnik italijanske skupine Bandi-ni, .ki je izjavil, da.se popolnoma strinja z dopisom iz Trsta in da ne more odobriti Terčonovega predloga. Ce se ta sklep uveljavi, bi vsi, Italijani, katerih je v naši občini po njegovem mnenju 34 odst. (!)', bili popolnoma odstranjeni iz občinskih služb, ker oni pač ne ©h-\ vladajo slovenskega jezika. Strinja se sicer s tem, da se postavi na u-•radniška mesta za stike s strankami ljudi, ki poznajo oba jezika, je pa proti temu, da bi se to uveljavilo na splošno za vse uslužbence. K razpravi so se oglasili še drugi svetovalci, med njimi Gratton, ki ZAHVALA Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zadnjemu počitku Frančiško Kalc roj. Regent staro 77 let. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, č. g. župniku, pevskemu zboru s Proseka-Kontovelja, zastopnikom SDZ, ter vsem darovalcem cvetja in vencev. 2AMJJOCI OSTALI Prosek, 21. avgusta 1951. Obvestilo kmetovalcem! Obveščamo zainteresirane 'kmetovalce, da bo kmetijsko nadzor; štvo organiziralo prve dni septembra podučni izlet. Ogledali si bomo nekatera posestva v gorskih predelih Lombardije in Benečije. Kdor se želi udeležiti izleta, se mora vpisati pri Kmetijskem nad-zorništvu v ulici Ghega št. 6 - tel-. 86-73. Istočasno pa -mora položiti 2500 lir za prednaroči.tev prenočišč. Prevoz je brezplačen, udeleženec pa plača poleg prenočišča tudi hrano! je seveda podpiral predlog Slavca; nato Marizza, ki je predlagal kompromis med vsemi tremi predlogi. Slednjič je odbornik Terčon odgovoril še Slavcu in Bandinij.u, Slavcu je povedal, da je bil odklonjen naš sklep na podlagi raznih zakonov, ki so navedeni v pismu. Prav itako je naša dolžnost, da tudi mi gospodom v Trstu' povemo, da na podlagi teh in .teh >zakonov tea-odlokov nimajo oni prav, ampak mi! Z enakim orožjem, kot so šli oni proti nam, moramo tudi mi odgovarjati. Glede načina odgovora pa je povedal, da mi žalibog nismo nikaki svetovni revolucionarji, zato bomo dopisovali, se razgovarjali in se borili za naše pravice po načinu, kot je pri civiliziranih ljudeh navada. Bandiniju je pa povedal da kot se mi Slovenci učimo italijanščine, je tudi Italijanom prosto, da se nauče slovenščine, nakar bo vse prav. Pred glasovanjem je župan predlagal petminutni odmor da se eventuelno poskuša v smislu Marizzinega predloga sestaviti kompromisni predlog. Po odmoru je odbornik Terčon izjavil, da ne more sprejeti nika-kega kompromisa, nakar se je ' .treh predlogih glasovalo z listki Glasovanje je izpadlo sledepe: predlog Terčon - 9 glasov, predlog Slavec - 5 glasov, predlog Bandini - !? glasove, prazen listek - 1. ■Na ta način je bil sprejet predlog odbornika Terčona, po katerem ima odbornik Skerk nalogo, da v smislu teh predlogov pripravi odgovor za področni upravni odbor. Zanimivo -pri tem glasovanju je bilo to, da je bilo pri seji navzočih ti članov komunistične skupine, a njihov predlog je dobil le 5 glasov1 Po tem glasovanju je svetovalec Slavko Pertot vprašal župana, zakaj se ni še sestala volivna komi sija, nakar mu je župan obljubil ■da se bo zgodilo to prav v kratkem# Nato se je župan zahvalil občinskim svetovalcem iza dobrohotno sodelovanje v občinski upravi in zaključil izadnjo sejo sedanjega ob č inskega sveta. »Giornaie del Lumedi«, ki enostavno resnico zamolči in zaokroži v laž. 'Naš odgovor takim ljudem je samo eden: na svoji .zemlji smo, v svoji hiši živimo! Pojemo in molimo ter govorimo kakor nas je mati učila! S PM opozarja tržaško javnost na soojo vsakoletno septembra sko prirediteo na Opčinah 1 Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 26. avg.: 9.00 Kmetijska -oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 21.00 Z domače knjižne police. — 21.30 Slovenske pesmi. — 22.00 De Falla: Noči v španskih vrtovih. PONEDELJEK, 27. avg.: 13.00 Popoldanski koncert. — 19.00 1^ filmskega sveta. — 21.00 Vokalni koncert Slavice Battistuta. — 23.00 Ljadov: 8 ruskih narodnih pesmi. TOREK, 28. avg.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Vokalni koncert tenorista Dušana Pertota. — 21.00 Vzori mladini - Izraba vodne sile. 22.00 Dvorak: Simfonija št. 5. Iz novega sveta. SREDA, 29. avg.: 18.15 Koncert za klavir št. 5. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet. — 22.30 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. ČETRTEK, 30. avg.: 13.00 Vokalni duet i-n harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Finžgar: NASA KRI, nato Večerne melodije. PETEK, 31. avg.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Koncert violinista Karla Sancina. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede - Venceslav Novak. SOBOTA, 1. sept.: 13.00 Šramel kvintet in ženski duet. — 19.00 Oddaja. .za najmlajše - Čarobna tančica. — 21.00 Operne arije in fantazije. — 22.00 Sobotni variete. — 22.30 Večerni ples. Odgovorni urednik: dr. Janka Jei Tiska: .t*karaa »ADRIA«, d. d. r Trstu Deske smrekove, vnact' snove In trdih lesov, trame 1« par-kete nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci f podjetniki * TEL. 90441 CALEA Vial« R S T Sonnino, 2 4 Hlače in letne obleke iz mako bombaža in volnene fresko M b benati izberi - po nalnižiiti cenah m MAGAZZINI DEL. CORSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) URARNA UL ROMA 19 ZLATARNA V BUIK A IZBIRA, PO ZABC6 KONKURENČNIH CEN \Hf LA. 9TNA DELAVNICA, KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DKAGULJE j