KULTURA JE ZDRAVA HRANA
Cledališke sezone 1975-76 je konec. Tik pred vrati pa je že nova sezona, na katero se pripravljajo mnoga moščanska podjetja, katerih člani so že stari obiskovalci opere, drame in drugih kulturnih zavodov v Ljubl-jani.
Ne glede na samoupravne stabilizacijske ukrepe doma in na različne krize po svetu so mnoge delovne or-ganizadje omogočile svojim delavcem več vrst kulturnega življenja. Našega delovnega čjoveka je treba seznanjati z dosežki v literaturi, slikarstvu, operi, drami in drugih kulturnih dejavnikih.
In tako so se mnoga podjetja abonirala pri naših gledaliških hišah, v operi in drami.
O tem, kako so se v lanski sezoni znašla nekatera naša podjetja in kako je z gledališko sezono 1976-77, so nam povedali tisti, ki v delovnih organizacijah skrbijo za abonmaje in kulturne prireditve nasploh.
Poklicala sem Žito in Martin Krpan, ki skrbi za abonmaje je dejal: »Poskrbeli smo za vstopnice na Ljubljanskem festivalu v Križankah in prireditev se je udeležilo veliko število naših delavcev. Glede kul-tume dejavnosti skrbimo, da se izbranih predstav udeleži čimveč Ijudi. Omogočamo jim obiske v operi in drami, vsem so na voljo brezplačne vstopnice. Podjetje je iz fonda za kulturo namenilo 150 tisoč dinarjev za abonmaje in za druge prireditve med sezono v Ljubljani. Lahko rečem, da se je število obiskov v gle-dališču in drugod povečalo, da so Ijudje zainteresirani tn se tudi pri-javljajo.«
Kako pa so poskrbeli v delovni or-ganizaciji Velana je povedala tovari-šica, ki skrbi za letne abonmaje:
»Tudi letos smo se naročili na predstave v drami in operi. O pred-stavah pa so obveščeni vsi delavci prek oglasne deske in tisti, ki ga za-nima,   bo   prav   gotovo   prišel...
Vstopnice so na razpolago in so brezplačne...«
I Podobno je tudi v Saturnusu. Lenčka Toni, ki skrbi za gledališko sezono 1976-77 je dejala: »Tudi letos smo naročili kar precej kart — za dramo 21, za opero okoli 30, za mestno gledališče pa 100. Vse so razdeljene in tudi udeležba je polna. Pri nas se predstav zelo udeležujcjo delavke, ker je to njihovo edino ra-zvedrilo. Karte pa seveda lahko do-bijo vsi, ki želijo obiskovati pred-stave in so vsi tudi pravočasno obveš-čeni o prireditvah...«
Tudi v Javnih skladiščih so poskr-beli za abonmaje. V članku njih in-ternega časopisa pa sem zasledila kratko informacijo o tem, kako ve-liko kart imajo na razpolago, a da so rezervirani sedeži v gledališču pre-večkrat prazni. In kje je problem? Delavci so bili večkrat obveščcni po zvočnikih, v začetku leta pa so vsi prtjeli spored abonmajev in reper-toar posameznih gledališč. Mogoče je temu »odzivu« botrovala prejšnja neaktivnost oziroma nestalna dejav-nost in obiski predstav. Zalo bo v prihodnji sezoni sindikalna organi-zacija namenila \ei sredstev /a kul-turno dejavnost delavcev, obnovili
bodo dosedanje abonmaje, skušali dobiti nove rede, da bi bilo na razpo-lago več prostih vstopnic. Del denar-ja, namenjenega za kulturo, pa bodo porabili kot v prejšnji sezoni za kvali-tetne prireditve, za katere je veliko zanimanja.
Delovna organizacija Totra pa je v letošnji sezoni zmanjšala šte-vilo abonmajev, čeprav so ti za njih delavce brezplačni. Nekaj drobnih razlogov za to je, toda prav gotovo so neupravičeni. V primerjavi z hinskim in letošnjim številom prijavljenih so zgovorne naslednje številke: za opero je bilo lani prijavljenih 70, letos 37 obiskov, mestno gledališče lani 70, lelos 40 obiskov!? Zakaj slab odziv? Ali ni kullura zdrava hrana, ki bi jo vsi niorali zajemati z veliko žlico, da bi spoznali in dojeli njeno bistv«, vrednoto in veliko prednost v družbi, kot je
naša!
ANA MARJANOVIČ