Oxf.: 156.2 Cervus elaphus L. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.). Gozdarski vestnik št. 4/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. Razprava obravnava prehranske značilnosti je- lenjadi in srnjadi v različnih delih Slovenije. Pre- hranske raziskave temeljijo na analizi vzorcev vsebine vampov uplenjene divjadi in na izsledkih fitocenoloških raziskav v habitatih jelenjadi. Iz raziskav je razvidno, da je prehranski izbor odvi- sen predvsem od razmer v okolju. Generalistični način hranjenja dopušča jelenjadi, da se specia- lizira na najlažje dosegljiv in obenem najbolj kakovosten prehranski vir v okolJu. Znanje o prehranskih značilnostih je pomem- bno izhodišče pri načrtovanju upravljanja s popu- lacijami parkljaste divjadi in posebej pri odločanju o najprimernejših ukrepih v habitatih. 1. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM Današnja razširjenost in številčnost di- vjadi v Sloveniji je rezultanta naravnih raz- mer, v preteklosti veljavne zakonodaje, stopnje družbenoekonomskega razvoja po- s.ameznih območij in običajev v odnosu do živalstva ter s tem tudi do divjadi. številčnost in razširjenost divjadi v Slove- niji pa se danes precej razlikuje od stanja v preteklosti (glej tabelo št. 1 ). Srečujemo se s podobnimi težnjami kot drugod v Evropi. Zaradi menjave načinov rabe pro- stora oziroma sprememb v okolju so se spremenile nosilne zmogljivosti habitatov, * dr. M. A., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Adamič, M.: Nutrition Characteristics as the Element of Conservation, Breeding and Hunting Planning of the Ungulate Game with the Empha- sis on the Red Deer (Cervus elaphus L.). Gozdar- ski vestnik, No. 4/1989. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 16. The research work deals with nutrition charac- teristics of the red deer and the roe deer in different parts of Slovenia. The nutrition research is based on the analysis of intestine contents samples taken from the killed game and on the results of phytosociological research in the habi- tats of the red deer. It is evident from the research work that food selection is primarily conditioned by the environmental situation. A generalitic feed- ing manner enables the red deer to specialize on the most easily accessible food source which is at the same time that of highest quality in the environment. The knowledge about nutrition characteristics is an important starting point in the ungulate game popvlation planning and especially in deci- ding on the most appropriate measures to be carried out in habitats. s tem pa tudi njihova primernost za posa- mezne skupine divjadi. Kot del biocenoze je divjad sestavna prvina ekosistemov. Ker se vse spremembe na eni trofični ravni odražajo tudi na drugih ravneh v ekosiste- mih, se torej spremembe načina ali sama intenzivnost rabe prostora odražajo tudi pri populacijah divjadi oziroma njihovi gostoti, razširjenosti in dinamiki. Glavna značilnost prostorskih sprememb na ozemlju današnje Slovenije v zadnjih sto letih je naglo narašč­ anje površine gozdov (glej tabelo št. 2). Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč je osnovni razlog za naraščanje deleža gozdov. Z zaraščanjem, ki je najmočnejše v zahodni in južni Sloveniji, so bila najmoč­ neje prizadeta tista kmetijska zemljišča, ki jih ni mogoče strojno obdelovati in zemljišča v manj razvitih, odročnih območjih, od ko- der so se prebivalci množično izseljevali. G. V. 4/89 145 Z zaraščanjem se povecujeJO nosilne količinske, kakovostne in prostorske zmog- ljivosti za rastlinojedo parkljasto divjad. Spremenijo se torej prehranske in varo- valne razmere~ z njimi pa tudi pestrost in gostote živalskih populacij. Naslednji vzrok dviga nosilnih zmogljivo· sti za parkljasto divjad je tudi intenziviranje izkoriščanja gozdov v zadnjem stoletju. Svetlobni jaški1 ki nastanejo s sečnjo odra- slega drevja, dovajajo na tla več svetlobe! zaradi česar se v gospodarskih gozdovih v primerjavi s pragozdnimi oblikami gozdov povečata pestrost in biomasa rastlin v zeliščni in grmovni plasti~ s tem pa tudi količina in kakovost hrane za rastlinojede. Izboljšajo pa se tudi varovalne razmere v gozdu. Pomemben vzrok za naraščanje gostote populacij parkljaste divjadi je tudi ureditev razmer v lovstvu in oblikovanje zakonodaje, ki daje prednost tej skupini divjadi. Tu je treba opozoriti na predpisova~ nje kratkih !ovnih dob, dovoljenih načinov lova ter drugih omejevalnih ukrepov. V to skupino sodi tudi načrtno uničevanje plenil- skih vrst (volk!). Sočasno z intenziviran jem gospodarjenja z gozdovi in naraščanjem gostote populacij parkljaste divjadi so se začele v večjem obsegu pojavljati tudi poškodbe gozdov od divjadi. Med temi posebej izstopajo po- škodbe zaradi jelenjadi. S podobnimi teža- vami pa se srečujemo tudi v kmetijskem prostoru. Tabela 1: Primerjava višine odstrela nekaterih vrst divjadi na ozemlju današnje Slovenije v obdobju 1900-1904 in 1980-1984. Prikazana so petletne povprečja, ~reračunana na po- vršino 1000 ha oz. 10 km2 (ADAMIČ 1986) · Vrsta Odstrel 1 Odstrel 1900-1904 ndeks 1980-1964 Indeks Srnjad 3,9 100 14,9 382 Jelenjad 0,02 100 1,5 7500 Gams 0,3 100 1,0 330 Divji prašič 0,9 Poljski zajec 9,1 100 5,2 57 Poljska jerebica 5,2 iOO 0,6 i1 Lisica 1,5 100 3,8 250 Današnje gospoda~enje z gozdovi izhaja iz večnamenskosti ciljev ob poudarjeni le- snoproizvodni vlogi. Mesto in vloga parklja- ste divjadi je v večnamenskem gozdu pre- cej drugačna oziroma omejena v primerjavi 146 G. V. 4/89 Tabela 2: Obseg in časovna dinamika narašča- nja gozdnih površin na ozeQtlju današnje Slo- venije v zadnjih sto letih (ZUMER 1976, GA~ ŠPERŠIČ in sod. 1985) Leto 1875 1974 1961 1970 1980 Površina go:zdav 1000ha 737 860 943 1008 1027 0/o površine Slovenije 36,4 42,4 46,5 49,8 51,0 Indeks 100 1 i7 i28 137 i39 z gozdom iz obdobja brez jasno določenih gozdnogospodarskih ciljev. Zaradi ugodnih prehranskih in varovalnih razmer je ekolo- ška nosilna zmogljivost visoka. Ker pa je dostopna rastlinska biomasa v odvisnosti od gozdnogospodarskih ciljev tudi repro- duktivni del gozda, je zato delež biomase, ki ga lahko divjad izkoristi za hrano, odvisen od teh ciljev. V večnamenskem gozdu se zato srečujemo z ekonomsko nosilno zmogljivostjo, ki je podrejena gozdnogo- spodarskim ciljem. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge parkljaste divjadi v gospodarskem gozdu se pojavljajo nejasnosti pri razlikovanju do- pustne in mejne poškodovanosti gozda. Običajno pozabljamo, da presežena do- pustna poškodovanost gozda še ne pomeni ekološkega osiromašenja gozda. Različna pojmovanja vplivov jelenjadi in druge park- ljaste divjadi na gozd nato (še) onemogo- čajo oblikovanje dinamične strategije upravljanja s parkljasto divjadjo in so glavna zavora v procesu dogovarjanja in usklaje- vanja ciljev gozdarstva in lovstva. Posebej so se ti miselni stereotipi okrepili ob spozna- nju, da so današnji slovenski gozdovi že skoraj kritično destabilizirani zaradi po- škodb od onesnaženega ozračja, vetrolo- mov, snegolomov, pretiranih sečenj v prete- klosti, ponekod pa tudi zaradi obsežnih poškodb od parkljaste divjadi. Naše raziskave so zato usmerjene v proučevanje in spoznavanje nekaterih ka- zalcev in mehanizmov, ki naj služijo kot usmeritve v novi strategiji dinamičnega upravljanja s populacijami jelenjadi in dru- gih divjih rastlinojedov. Med temi kazalci smo v naših raziskavah posebno pozornost namenili spoznavanju: - prehranske strategije jelenjadi v različ­ nih letnih obdobjih in različnih območjih; - prehranskih interakcij jelenjadi in dru- gih simpatričnih rastlinojedov, potencialne kompeticije in kombiniranih prehranskih vplivov na rastje; - vpliva dosedanje politike varstva, goji- tve in lova na dinamiko populacij jelenjadi; - pomena dopolnilnega zimskega krmljenja in drugih usmerjenih ukrepov v okolju jelenjadi; - dolgoročnih možnosti upravljanja s po- pulacijami jelenjadi v gozdovih z upadajočo bioekološko stabilnostjo. Ta spekter raziskav smo izbrali zato, ker je po naših ocenah od poznavanja in upo- števanja teh informacij odvisna prihodnost varstva, gojitve in lova jelenjadi v Sloveniji. 2. POMEN POZNAVANJA PREHRANE PARKLJASTE DIVJADI Iskanje hrane in samo hranjenje sta pre- vladujoči dejavnosti divjih rastlinojedov. Za- nju porabijo 4D--60% dneva (WICKSTROM et al. 1984). Današnje spreminjajoče se razmere v okolju omejujejo človekove mož- nosti za načrtno in pomembnejše usmerja- nje odnosov med populacijami parkljaste divjadi in njenimi habitati. Zato je znanje o prehrani divjadi prvinska sestavina ekolo- gije divjadi, strategije upravljanja s popula- cijami divjadi ter osrednji temelj razumeva- nja dinamike populacij. Na vprašanja, kot so pomanjkanje hrane, konkurenca med vrstami, ocena nosilnih zmogljivosti, uprav- ljanje s habitati, pravilno zimsko krmljenje itn., s pomanjkljivim poznavanjem prehrane divjadi ni mogoče zadovoljivo odgovarjati. Osnovna vrednost prehranskih raziskav je v tem, da nam pomagajo spoznavati pomen posameznih prehranskih sestavin v celotnem prehranskem spektru posamezne živalske vrste. Vendar pa moramo za obli- kovanje pravilnih sklepanj poleg samega izbora poznati tudi splošne prehranske raz- mere oziroma »ponudbo« okolja. Zato so prehranske raziskave usmerjene v iskanje odgovora na vprašanja: - s čim se žival hrani in - kje, kdaj in zakaj se s čim hrani. Naše raziskave so namenjene spoznava- nju celoletne prehrane jelenjadi in sezon- skega pomena posameznih prehranskih sestavin ter možnosti praktične vgraditve teh ugotovitev v naloge varstva in gojitve park[jaste divjadi. S posebnimi vsakoletnimi odločbami Republiškega komiteja za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS o od- strelu jelenjadi v raziskovalne namene smo zbrali dovolj vzorcev prehrane tudi v zim- skem in spomladanskem obdobju, torej zu- naj lovne dobe. Iz izsledkov raziskav lahko zato oblikujemo ugotovitve o pre::: :mskem izboru v celem letu ter območnem in sezon- skem pomenu posameznih sestavin. Pred- vsem pa lahko tako pridobljeno znanje tudi praktično uporabimo pri upravljanju s popu- lacijami jelenjadi in njihovim okoljem, kar je osnovni smisel teh raziskav. 3. IZBOR OBMOČIJ PREHRANSKIH RAZISKAV, ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV PREHRANE IN UPORABLJENA METODOLOGIJA 3.1 . Območja prehranskih raziskav Ker je v samoupravnem sporazumu o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 območje Kočev­ skega in Notranjske opredeljeno kot osred- nje območje za gojitev jelenjadi v Sloveniji, smo težišče naših raziskav usmerili v ti območji. Kot primerjalna območja pa smo vključili lovišča na Pohorju, v Karavankah, širšem območju Ljubljanske kntline ter v Prekmurju (glej karto št. 1 ). Tako smo poleg osrednjega območja v raziskavo pre- hranskih značilnosti vključili tako rekoč vsa pomembnejša območja z jelenjadjo v Slo- veniji. Povsod, kjer je bilo mogoče, smo v istih območjih opravili tudi primerjalne razi- skave prehrane srnjadi, na Pohorju pa tudi prehrane gamsa in damjaka. 3.2. število odvzetih vzorcev prehrane Skupaj smo pri prehranskih raziskavah analizirali 1417 vzorcev prehrane jelenjadi, 598 vzorcev prehrane srnjadi (glej tabelo št. 3), 36 vzorcev prehrane gamsa in 23 vzorcev prehrane damjaka. Posamezni vzorec prehrane je približno 1 kg vsebine vampa odstreljenih živali, odvzete in pri- merno konzervirane nepo~redno po odstre- lu. G. V. 4/89 147 3.3. Uporabljena metodologija Vzorce prehrane smo v laboratoriju ana- lizirali v mokrem stanju (Korschgen 1980). Uporabili smo prirejeno metodo makro- skopske analize, pri kateri smo pod stereo- mikroskopom pri majhni povečavi (1 O do 25-krat) vzorec razdelili na posamezne pre- hranske sestavine. Posebej smo ugotavljali prostorninske deleže sestavin (V%) v posa- meznem vzorcu. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo s posebnim raču­ nalniškim programom izračunali mesečno in sezonsko pogostnost (RF%), povprečja prostorninskih deležev (V%) ter indekse pomembnosti (IP =V% x RF%) prehran- skih sestavin v primerjalnih območjih. Po vidnih razpoznavnih znakih in z refe- renčnim gradivom smo določili posamezne rastlinske taksone v vzorcih. Posebno po- zornost pri tem smo namenili taksonom lesnatih rastlin, ki so prevladujoč zimski prehranski segment. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo izračunali me- sečno in sezonsko pogostnost (RF%) tak- sonov lesnatih rastlin. Iz tako urejenih po- datkov smo sestavili ranžirne vrste lesnatih rastlin v prehrani proučevanih vrst divjadi v primerjalnih območjih. Podobnost v sestavi prehrane simpatrič­ nih rastlinojedov istega območja in v istem obdobju smo računali na dva načina. Po- dobnost v prostorninski sestavi smo raču­ nali z indeksom podobnosti (Kulczynski 1972, cit. THILL 1984, GRANT et al. 1985) S (similarity) = __g_yy_ a + b W = vsota manjših vrednosti parov pro- storninskih deležev (V%) sestavin, prisotnih v prehrani obeh (primerja- nih) vrst, a vsota prostorninskih deležev vseh sestavin v prehrani vrste X (a = 1 = 100%), b vsota prostorninskih deležev vseh , sestavin v prehrani vrste Y (b = 1 = 100%). Podobnost med vrstama se giblje v raz- ponu: O < S < 1. Pri vrednosti S = 1 je podobnost popolna, pri vrednosti S = O pa je sestava prehrane popolnoma različna. Na enak način računamo tudi podobnost (različnost) v prehrani iste vrste v različnih obdobjih na istem območju in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Z indeksom prekrivanja prehranske niše (SCHOENER 1968, SKOGLAND 1984): n Ro = 1 - 0,5 2 (Pxi - Pyi) i=1 Tabela 3: Analizirani vzorci prehrane jelenjadi in srnjadi (časovna in prostorska razporeditev) Območje Il 111 IV v VI VIl Vlil IX x Xl Xli Skupaj JELEN 7 18 30 30 47 35 18 15 53 52 42 88 435 MEDVED 27 69 82 24 23 27 14 26 14 32 52 27 417 'O SNEŽNIK 7 21 17 1 4 8 3 26 26 113 «S ŽITNA GORA 5 15 5 3 4 31 24 26 37 150 c Q) Skupaj KOČEVSKO 39 105 104 25 23 31 17 30 53 59 104 90 680 Q) LJUBLJANSKI VRH 7 7 22 11 25 72 '"':) POHORJE 3 4 1 1 3 10 31 38 22 114 KOMPAS 3 1 6 6 6 2 4 10 39 KOZOROG 2 1 14 5 13 36 GROSUPLJE 1 9 11 11 8 41 .. JELEN 5 19 15 19 25 40 16 26 29 38 30 30 282 MEDVED 2 9 4 6 2 4 4 2 33 'O SNEŽNIK 1 5 6 «S c ŽITNA GORA 2 2 16 11 3 6 41 '- Skupaj KOČEVSKO 3 12 6 6 23 15 7 8 80 (J) LJUBLJANSKI VRH 5 3 3 4 7 4 3 29 POHORJE 1 22 7 9 14 21 19 5 98 GROSUPL..IE 9 6 1 3 8 14 17 49 109 148 G. V. 4189 Karta 1: Prikaz območij prehranskih raziskav: 1 -lovišča na Kočevskem, 2 -lovišče Jelen, 3 -lovišče 'Ljubljanski vrh, 4 - lovišče Pohorje, 5 - lovišče Kozorog, 6- LD Grosuplje, 7- lovišče Kompas. Osrednje območje gojitve jelenjadi je omejeno s prekinjeno črto. Pxi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste X, Pyi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste Y, smo ugotavljali podobnost (prekrivanje) po- gostnosti (RF%) lesnatih vrst v prehrani dveh rastlinojedih vrst na istem območju v enakem obdobju. Na enak način smo ugo- tavljali razlike (podobnost) v izboru iste vrste na istem območju, vendar v različnih obdobjih, in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Stopnjo prehranske specializacije ozi- roma širino prehranske niše rastlinojedov v posameznem mesecu ali letnem obdobju smo računali z Levinsovim indeksom širine niše (Levins 1968, cit. HUEY, PIANKA 1977, CIAMPALINI, LOVARI 1985): B (breadth) n 2 p~ i=1 P1 = prostorninski delež (V%) i-te sesta- vine v prehrani (2 P1 = 1 OO%). Čim bolj se vrednost indeksa B približuje 1, tem večja je prehranska specializacija in obrnjena, čim večji je indeks širine, tem večja je stopnja prehranske generalizacjje. Za lažje razumevanje prehranskega iz- bora parkljaste divjadi smo se na Kočev­ skem lotili tudi primerjalne analize rastja. V ta namen smo opravili fitocenološke popise na 78 vzorčnih ploskvah velikosti 7 x 7 m in 111 ploskvah velikosti 1 O x 2 m v območ­ jih poletnih in zimskih habitatov jelenjadi. Poleg tega smo na ploskvah ugotavljali tudi pogostnost in objedenost taksonov lesnatih rastlin. Iz združenih podatkov popisov na vzorč­ nih ploskvah smo za mladje drevesnih vrst računali stopnjo preference, priljubljenosti pri prehrani (RIESENHOOVER, BAILEY 1985, WRIGHT 1980) po obrazcu: PR (preference rate) pik pii uporabljeno razpoložljivo ' Pii = delež (%) vrste v skupnem številu osebkov na ploskvah, Pik = delež (%) vrste v skupnem številu . o.bjedenih osebkov na ploskvah. G. V. 4189 149 Priljubljenost je nakazana pri vrednostih PR > 1, če pa je PR < 1, je nakazana. da se rastlinojedi določene vrste izogibajo ozi- roma da je prehransko nepriljubljena. Odvisnost med številčnostjo mladja dre- vesnih vrst in odstotkom njihove objedeno- sti smo preverjali s Spearmanovim rangko- relacijskim količnikom (LEWIS 1966: 82). Na enak način smo preverili tudi odvis- nost med objedenostjo in srednjo pokrovno vrednostjo grmovnih vrst na ploskvah. Posebno pozornost v raziskavah smo namenili zimskim prehranskim značilnostim jelenjadi ter povezavam med zimskimi pod- nebnimi razmerami ter prehranskim izbo- rom. Pri tem smo uporabili interpolirane vrednosti povprečnih dnevnih vrednosti več meteoroloških postaj na območju Kočev­ skega in lovišča Jelen v letih 1978 do 1985. Uporabili smo podatke o: - minimalni dnevni temperaturi, - povprečni dnevni temperaturi, ..... dnevni višini snežne odeje in - dnevni višini novozapadlega snega. V analizah uporabljeni podatki o telesnih težah jelenjadi na Kočevskem, ki smo jih uporabili za ponazoritev vpliva zimskih raz- mer na jelenjad, izvirajo iz lovišča Medved na Kočevskem. Živali so bile odstreljene v redni lovni dobi l. 1977-1983, upoštevali pa smo tudi vse podatke o jelenjadi, odstreljeni v zimskim in spomladanskih mesecih. Po- datke smo uredili in analizirali s program- skim paketom STAT JOB (CYBER), prilago- jene srednje vrednosti (Xp) telesnih tež po posameznih letih pa s programom AKO- VAR. 4. UGOTOVITVE PREHRANSKIH RAZISKAV V nadaljevanju prikazujemo ugotovitve analize vzorcev vsebine vam pav ter analize prehranskih razmer v nekaterih proučeva­ nih območjih. Pri razlagi izsledkov uporab- ljamo nomenklaturo, kakršna je v rabi v tovrstni evropski literaturi (FIŠER, LOCH- MAN 1969, JACKSON 1980, CEDERLUND 150 G. V. 4/89 et al. 1980, KIOROGLANIDIS 1981 itn.) in ki temelji na prehranski podobnosti seg- mentov. ki smo jih združili v posamezne sestavine. Dovolj vzorcev za razlago celoletnega prehranskega izbora jelenjadi smo analizi- rali le v loviščih na Kočevskem in v lovišču Jelen. V drugih primerjalnih območjih je večina analiziranih vzorcev iz redne lovne dobe, torej jesenskega obdobja. Zato smo primerjavo pomena posameznih sestavin omejili na jesensko obdobje. Podobno smo le v lovišču Jelen lahko proučevali celoletno prehrano srnjadi, v drugih območjih pa smo analize omejili na jesensko obdobje in jih tako tudi prikazujemo. V nadaljevanju so strnjene sklepne ugo- tovitve te razprave. Sklepi so oblikovani tako, da je mogoče iz njih izbrati praktična izhodišča in usmeritve za upravljanje s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. 1. Po svojih prehranskih značilnostih spada jelenjad med generalistične rastline- jede s poudarjeno nag nje nostjo do trav. Trave oziroma njihova dostopnost in koli- čina odločilno vplivajo na sezonsko in celo- letno prehransko usmerjenost jelenjadi. Čim manj je trav, tem bolj generalistično se jelenjad hrani. in obratno - čim več je trav, . tem večja je specializacija na ta prehranski vir. Trave so pomembna celoletna sestavina prehrane jelenjadi. Posebej očiten je po- men trav v vegetacijskem obdobju. Na Kočevskem so trave od aprila do oktobra v vzorcih prehrane zastopane s povprečno 50.7 ± 7.8% prostorninskega deleža (gra- fikon št. 1 ). V zimskem obdobju je delež trav v vzor- cih odvisen predvsem od snežnih razmer. Pomen trav v prehrani jelenjadi v petih zaporednih zimah na Kočevskem je v zna- čilni pozitivni korelaciji s številom dni z manj kot 1 O cm snega (r = 0,950, n = 5, a: < 0,05). Z naraščanjem debeline snega upada delež trav v vzorcih prehrane jelenja- di, narašča pa pomen značilnih zimskih sestavin, kot so iglavci in krma. Večina trav v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem izvira s kultiviranih travni- kov. Površina travnikov v območju, kako- vost, količina in dostopnost trav na njih torej odločilno vplivajo na prehranski izbor in tudi 100 OSTALO KRMA ZELISČA 50 TRAVE LISTAVCI IGLAVCI 1\1 IV V VI VI\ Xlll IX X Xl Xli ~ l-XII 27 67 82 24 23 27 IL 26 lL J2 52 27 4/7 Grafikon 1. Spreminjanje mesečnih prostorninskih deležev (V%) sestavin v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem. Desni stolpec prikazuje povprečje prostorninskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 417). na razporeditev jelenjadi. Slednje je raz- vidno tudi iz podatkov o višini petletnega odstrela jelenjadi v dvanajstih lovskih revir- jih v lovišču Medved. Iz preskusa odvisnosti med deležem kmetijskih površin (travnikov in pašnikov) ter višino petletnega odstrela v lovskih revirjih, je očitna pozitivna korela- cija (rs = O, 789, n = 12, a < 0,01), medtem ko je višina odstrela v značilni negativni korelaciji s površino gozdov v revirjih (r x = -0,785, n = 12, a < 0,01). Površina in razporeditev travnikov torej vplivata na raz- poreditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel (tabela št. 4). Na splošno je delež trav v vzorcih pre- hrane odvisen od dostopnosti te sestavine ter splošnih prehrambenih razmer v kon- kretnem primerjal nem območju. Največ trav smo ugotovili v vzorcih z območja lovišča Kozorog in lovišča Pohorje. V prvem se jelenjad jeseni, preden zapade sneg, za- držuje na alpskih pašnikih in se hrani pred- vsem s travami. V vzorcih prehrane jele- njadi s Pohorja pa smo ugotovili predvsem trave, ki rastejo v presvetljenih gozdovih, manj pa je trav s travnikov in drugih negozd- nih površin. Trave v prehrani srnjadi praviloma nimajo pomembnejše vloge. Očitno se srnjad s travami hrani le naključno. Nekoliko pogo- steje se trave pojavljajo le v poletnem obdobju, v času cvetenja. Prehranske značilnosti gamsa in da- mjaka smo proučevali le na Pohorju. V Tabela 4. Izsledki opazovanj jelenjadi na Kočevskem od aprila do oktobra (n = 205) v letu 1980 in 1981 Število Skupaj opažene n/1 opa- Stopnja Območje opazovanja opazovanj jelenjadi zevanje priljubljenosti n % n o/a (PR) gozd, gozdni rob 41 20,0 134 15,2 3,3 0,76 nasad, poseka 54 26,3 188 21,3 3,3 0,81 grmišče 21 10,2 86 9,7 4,1 0,95 travnik 76 73,1 443 50,2 5,8 1,35 ostalo* 13 6,4 32 3,6 2,5 0,57 skupaj 205 100,0 883 100,0 4,3 * ostalo: krmna njiva, cesta, vlaka, krmišče G. V. 4189 151 vzorcih prehrane obeh vrst je delež trav visok. 2. Zaradi pogostnosti v okolju, dostopno- sti, vsebnosti hranilnih snovi in vsebnosti vode so zelišča pomemben prehranski vir. Vendar pa je pomen te sestavine odvisen predvsem od splošnih prehranskih razmer. Zelišča so v prehrani jelenjadi prisotna celo leto. V bistvu so zelišča komplementarni pre- hranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Prostorninski deleži zelišč in trav v vzorcih prehrane jelenjadi v lovišču Jelen v obdobju od maja do oktobra so v značilni negativni korelaciji (r = -0,969, n= 6, a. < 0,01 ). Upad deleža trav in povečan delež zelišč v prehrani snežniška jelenjadi je še posebej očiten v obdobju od julija do septembra. Delež te sestavine v vzorcih prehrane v teh treh poletnih mesecih (n = 86) znaša povprečno 49,4 ± 3,0 %. Med zelišči, ki se pogosteje pojavljajo v poletnih vzorcih, prevladujejo vrste, ki rastejo v goz- du pod zastorom drevja. Jelenjad se v tem obdobju zadržuje globlje v gozdu in se hrani z večjo količino zelišč. Razlog za povečan pomen zelišč v prehrani v polet ... nem obdobju je verjetno dozorevanje trav ter košnja na sicer skromni površini travni- kov, ki sovpada s poletnim padavinskim minimumom. Ker v osrednjem delu lovišča Jelen poleti tako rekoč ni dostopnih površin- skih vodnih virov, je tudi večja sočnost zelišč, ki rastejo pod zastorom, verjetno eden izmed razlogov za to poletno prehran- sko prilagoditev jelenjadi. Poseben pomen imajo zelišča v zimski prehrani jelenjadi. V tem obdobju so v vzorcih prehrane zastopane izključno na mraz odpornejše vrste, ki ostanejo pod snegom žive. Jelenjad te vrste koplje izpod snega in išče pod gostejširni krošnjami iglavcev ter na kopnih mestih. Zelišča imajo v zimski prehrani izrazit dietetični pomen. Rastline, ki ostanejo pozimi zelene, vsebu- jejo več beljakovin in vode ter so tudi lažje prebavljive kot lesnate rastline, ki sicer sestavljajo glavnino zimske prehrane. še pomembnejša vlogo kot v prehrani jelenjadi imajo zelišča v prehrani srnjadi. V skupaj 282 analiziranih vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen smo to sestavino ugotovili v 94,3% oziroma v 266 primerih. 152 G. V. 4/89 3. Čeprav so iglavci v majhnih količinah zastopani v vzorcih prehrane jelenjadi tudi v drugih letnih obdobjih, pa sta njihov koli- činski pomen in pogostnost izrazito poudar- jena v poznojesenskem in zimskem obdo- bju. V zimskem obdobju je prostorninski delež iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi značilno odvisen od višine snega (lovišče Jelen: r = 0,242, n = 161, a < 0,01; lovišča na Kočevskem: r = O, 185, n = 163, a < 0,05). V lovišču Jelen so vejice in iglice iz krošenj podrtih jalovih dreves glavni vir iglavcev v vzorcih zimske prehrane jelenja- di. V obdobju od decembra do aprila smo to vrsto hrane ugotovili v 90,8% vseh analiziranih vzorcev (n = 173). Glavne razloge za tako pogostnost jelke v vzorcih moramo iskati v razporeditvi in dostopnosti sečišč v območju ter velikih količin sečnih ostankov na posameznem sečišču (grafi- kon št. 2). Jelka iz sečnje je tudi priljubljen zimski prehranski vir srnjadi. To vrsto hrane smo ugotovili v 74,4% analiziranih vzorcev iz obdobja od decembra do aprila (n = 78). Obe rastlinojedi vrsti sta torej svoj zimski prehranski izbor prilagodili najlažje dostop- nemu viru hrane. Čeprav smo v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem ugotovili večino prisotnih vrst iglavcev, pa v vzorcih po pogostnosti in prostorninskem deležu posebej izstopa smreka. Razloge za visok delež in pogost- nost smreke v vzorcih zimske prehrane (RF = 68,3%) moramo iskati v razmerah, ki vladajo v zimovališčih jelenjadi. Izbor zimo- vališč oziroma določeno območje zasede- nosti je odvisno od debeline in trajanja snežne odeje v posameznih letih. Po opa- zovanjih v lovišču Medved se zimovališča nahajajo večinoma v pasu na nadmorski višini 500-700 m, prevladuje jugozahod na lega. To pa je hkrati tudi območje, v kate- rem se nahaja večina po l. 1985 osnovanih smrekovih nasadov s skupno površino prek 3000 ha. Visok delež smreke v vzorcih zimske prehrane jelenjadi je torej posledica prekrivanja zimovališč in smrekovih nasa- dov oziroma pogostnosti in dostopnosti smreke v zimovališčih. V višjem snegu se jelenjad urnika v starejše nasade v fazi drogovnjakov. V njih se zadržuje dalj časa 100 OSTALO KRMA ZELIŠČA so TRAVE LISTAVCI IGLAVCI \11 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XII 1a 30 Jo 47 3~ 18 1S '!>3 !i2 1.2 aa us Grafikon 2. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane jelenjadi v lovišču Je!en. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 435). in se tam tudi hrani. Ker je smreka najlažje dostopen vir hrane, je torej njen delež v vzorcih prehrane odvisen od višine snega {r = O, 185, n = 163, a < 0,05). Posledice teh prehranskih povezav pa so obsežne poškodbe smreke v nasadih. Ker se jelenjad hrani tako rekoč z vsemi prisotnimi vrstami iglavcev, vendar v majh- nih količinah, je posplošeno povezovanje pojava iglavcev v prehrani s poslabšanimi prehranskimi razmerami nepravilno {tabela št. 5). 4. Čeprav so listavci celoletna sestavina v prehrani jelenjadi, pa so sezonski pomen- ski viški jasno izraženi, tako glede posame- zne vrste kot glede njihove skupne količine. Iz primerjave pomena listavcev v lovišču Jelen in lovišču Medved na Kočevskem je razvidno, da je ta posebej poudarjen v zimskih in poletnih mesecih. Medtem, ko so lesnate rastline, med katerimi po pestro- sti prevladujejo listavci, pozimi najlažje do- stopen prehranski vir v območjih zimova- lišč, pa je njihova velika prehranska po- membnost poleti povezana s hranilnostjo in visoko prebavljivostjo v tem obdobju. Listavci, posebno zeleni, so na začetku olistanja bogato hranilni in lahko prebavljivi, s staranjem listov pa ti lastnosti upadata. Na splošno težko govorimo o kakšni značilni specializaciji jelenjadi pri prehranje- vanju s posameznimi, posebej priljubljenimi Tabela 5. Pogostnost (RF %) iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi v obdobju september- december Območje Število Abies Picea Juniperus Pinus Pinus vzorcev alba excelsa communis sylvestris slrobus Jelen 235 54,0 4,7 0,9 0,9 Medved 125 18,4 9,6 1,6 4,0 0,8 Snežnik 63 9,5 22,2 1,6 Žitna gora 118 5,9 5,1 5,9 0,9 Ljubljanski vrh 65 33,9 16,9 9,2 Pohorje 101 29,7 16,8 Kozorog 33 36,4 39,4 6,1 Kompas 14 Grosuplje 39 7,7 5,1 2,6 G. V. 4/89 153 100 ~o OSTALO GOBE ZELISCA TRAVE POLGRMI LISTAVCI IGLAVC1 111 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XI 15 19 25 r.tJ 16 26 29 38 30 lO :E282 Grafikon 3. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane srnjadi v lovišču Jelen. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 282). vrstami v tej skupini. Vendar pa je iz naših raziskav razvidno, da se v vzorcih prehrane jelenjadi iz jesenskega obdobja v primerjal- nih območjih najpogosteje pojavljajo leska (Corylus avellana), robide (Rubus fructico- sus aggr.) in bukev (Fagus sylvatica). Pomen listavcev v prehrani jelenjadi v primerjalnih območjih je na splošno odvisen od njihove dostopnosti, pestrosti in količine. Pomen te sestavine posebej izstopa v lo- višču Žitna gora na Kočevskem, kjer lahko govorimo o prehranski specializaciji jele- njadi na ta vir hrane. Listavci so pomemben celoletni vir v prehrani srnjadi. V vzorcih prehrane srnjadi v vseh primerjalnih območjih v jesenskem obdobju po pogostnosti posebej izstopajo robide (grafikon št. 3). Iz primerjave prehranskih značilnosti jele- njadi in srnjadi v lovišču Jelen je očitno, da je pomen listavcev večji pri srnjadi kot pri jelenjadi. Slednje moramo upoštevati tudi v procesu usklajevanja hotenj gozdarstva in lovstva oz. pri načrtovanju upravljanja s populacijami divjadi v habitatih z majhnim deležem listavcev. Še posebej pa je to pomembno tam, kjer želimo delež listavcev v zmesi drevesnih vrst povečati. 154 G. V. 4/89 5. Zaradi velike količine dostopne rastlin- ske biomase na enoto površine, vsebnosti hranilnih snovi in visoke stopnje prebavlji- vosti so kmetijske kulture priljubljena pre- hranska sestavina jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Povsod, kjer se v širšem območju arealov aktivnosti jelenjadi naha- jajo površine njiv, si jelenjad na njih poišče pomemben del hrane in to v vseh letnih obdobjih, seveda glede na razvojno stopnjo kultur na njih. V območjih s kmetijskimi površinami jelenjad svojo aktivnost obi- čajno prilagodi tako, da se giblje med go- zdom, kjer se čez dan skriva, in njivami, na katerih se ponoči hrani. Ta priljubljenost kmetijskih rastlin pa se odraža v narašča­ joči škodi zaradi divjadi v kmetijskem pro- storu. Prav škoda je razlog za to, da park- ljasta divjad v kmetijskih območjih ni zaže- lena. 6. V območjih z intenzivnim režimom gojitve jelenjadi je krma oziroma dopolnil na ~Irana iz krmišč pogosta sestavina v zimski prehrani jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Sama pogostnost in količina krme v vzorcih prehrane pa je odvisna od razpo- reditve krmišč, vrste krme, obdobja krmlje- nja, splošnih prehranskih razmer in ostrine IV V VI VIl Vlil IX X Xt Xli jelenjad ~------------------------------------~------------------------1 Grafikon 4. Mesečna pogostnost (RF %) jelke v vzorcih prehrane jelenjadi in srnjadi v lovišču Jelen. Celoletna povprečna pogostnost v vseh pregledanih vzorcih je prikazana črtkano (------). zime (grafikon št. 4). Količina krme v vzorcih prehrane jele- njadi v lovišču Jelen narašča sorazmerno z naraščanjem višine snega (r = 0,389, n = 51, a < O,Oi). Na Kočevskem te povezave nismo ugotovili, pač pa smo tu ugotovili, da je pomen krme v vzorcih pre- hrane odvisen od števila dni s povprečno temperaturo pod -i0° (r = 0,901, n = 5, a < 0,05). Očitno se »hladnost« zime, ugotovitve se namreč nanašajo na izsledke prehranskih analiz v petih zaporednih zi- mah (i981-i985), izraža v večji porabi energije za vzdrževanje telesne tempera- ture ter povečani porabi hrane kot posledici tega. Kljub intenzivnemu krrnljenju pa si jele- njad pomemben del potrebne zimske hrane poišče v zimovališčih zunaj krmišč. Zato z dopolnilnim krmljenjem negativnih posledic koncentracij jelenjadi na okoliška rastlinstvo ne moremo popolnoma preprečiti. Pač pa s pravilno organiziranim zimskim krmlje- njem in privlačnimi vrstami krme zmanj- šamo pritisk na okolje in obseg poškodb v širšem območju zimovališč. 7. Med ostalimi, količinsko manj pomem- bnimi prehranskimi sestavinami imajo gobe posebej dietetičen pomen. Pomen te sesta- vine pa je večji v vzorcih prehrane srnjadi kot pri jelenjadi. Gobe so pomemben zgo- ščeni vir beljakovin, pospešujejo pa tudi prebavljivost drugih vrst hrane. Prehanski pomen sadja oziroma plodov divjega in domačega sadnega drevja je odvisen od prisotnosti in vsakoletnega obroda teh vrst v območjih habitatov jele- njadi in srnjadi. Poleg navedenih sestavin smo v posameznih vzorcih prehrane jele- njadi in srnjadi ugotovili tudi praproti, ma- hove in lišaje, vendar vse v nepomembnih količinah. 8. Iz ugotovitev prehranskih analiz je razvidno, da jelenjad svoj prehranski izbor prilagaja količini, kakovosti in dostopnosti rastlinskih vrst in prehranskih sestavin v habitatih. Pri tem načrtno izbira le majhno število rastlin, z večino pa se hrani glede na njihovo pogostnost v okolju. Izogiba se le tistim vrstam, ki vsebujejo višje koncen- tracije sekundarnih toksičnih snovi, ki zmanjšujejo prebavljivost zaužite hrane ozi- roma povzročajo funkcionalne motnje ali celo smrt živali (grafikon št. 5). Generalistični rastlinojedi, med katere spada tudi jelenjad, si v pestrih prehranskih razmerah običajno izbirajo tako sestavo hrane, da z njo zadovoljujejo vse količinske in kakovostne potrebe. Očitno je torej, da prehranskega spektra posamezne rastlino- jede vrste tako rekoč ni možno v celoti spoznati. Zato je tudi pospeševanje ali celo saditev posameznih priljubljenih rastlinskih vrst za izboljševanje prehranskih razmer za parkljasto divjad neučinkovito opravilo. Mnogo učinkovitejše in cenejše je vzdrže- vanje naravne pestrosti v habitatih oziroma takih razmer, pri katerih si lahko jelenjad v G. V. 4189 155 100........------------ ABIES ALBA RUBUS SP so FAGUS SYLVATICA ACER PSEUDOPLATANUS SORBUS AUCUPARIA VISCUM ABIETIS 50 Grafikon 5. Mesečna pogostnost (RF %) najpomembnejših lesnatih vrst v vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen; ----- povprečje v vseh analiziranih vzorcih vseh letnih obdobjih izbere primerno se- stavo hrane (tabela št. 6). 9. Posebej je ohranjevanje naravne pe- strosti rastlinstva pomembno v območjih zimovališč jelenjadi. Zimovališča so območ­ ja, kamor se jelenjad pred nastopom zime umakne in ki se po svoji primernostj razliku- jejo od poletnih delov habitatov. V primer- javi z njimi je v zimovališčih manj snega v istem obdobju, večja pestrost in pokrovnost lesnatih rastlin ter več toplotnega kritja. Med ukrepi za povečevanje količine in 156 G. V. 4/89 kakovosti dostopne hrane v zimovališčih je treba opozoriti na pomen prisekovanja in pomlajevanja lesnatih rastlin, posebej grmovnih vrst. S prirezovanjem spodbu- jamo odganjanje in tako povečamo delež tanjših, lažje prebavljivih poganjkov. Pomembne prehranske učinke v zimova- liščih dosežemo tudi z načrtovano sečnjo tistih vrst drevja, katerih poganjki, iglice in lubje so običajna hrana jelenjadi. Tako skorajda brez dodatnih stroškov povečamo količino dostopne hrane v zimovališčih. Tabela 6: Priljubljenost (PR) mladja listavcev pri rastlinojedih na vzorčnih ploskvah v štirih gozdnogospodarskih enotah na Kočevskem (1, 2, 3, 4), v Gorskem Kotarju (5) in na trasi 380 KV daljnovoda (6) 1 2 Vrsta Kolpa Ravne (58 pi) (28pl) Fagus sylvatica 0,78 0,72 Acer pseudoplatanus 0,97 1,47* Ul mus glabra 1,54" 2,25 .... Quercussp. 1,13* 2,00** Acer campestre 1,48" 3,50 ... Acer platanoides Sorbusaria 1,60* 3,25** Sorbus aucuparia 2,33** Sorbus torminalis 1,67~ Fraxinus ornus 1,45 .. 2,00** Pyrus pyraster 1 ,60* Prunus avi um 1 ,18" 2,76**" Populus tremula 1,92* Sali x caprea 1,00 2,35** Tilia sp. 1,00 Ostrya carpinifolia Betula pendula Carpinus betulus 1,34~ 3,00** Število ugotovljenih taksonov na ploskvah 14 11 * zmerna priljubljenost ** velika priljubljenost 1 O. Pomembna sestavina upravljanja s populacijami jelenjadi je pravočasno in pra- vilno organizirano dopolnilno zimsko krmlje- nje. Pri tem moramo upoštevati, da s krm lje- njem preoblikujemo skupinske areale aktiv- nosti jelenjadi in povečujemo koncentracije v širši okolici krmišč, s čimer ustvarjamo tudi nova žarišča poškodb zaradi jelenjadi. Zato se moramo s krmišči izogibati tistih delov sestojev, kjer bi lahko jelenjad pov- zročila občutnejše poškodbe. če bi radi s krmljenjem dosegli zaželene učinke, morajo biti krmišča postavljena ta- ko, da so jelenjadi dostopna tudi v nadpov- prečno visokem snegu in seveda tako, da bodo negativni učinki koncentracij jelenjadi čim manjši. Na splošno postaja dopolnilno zimsko krmljenje nujna sestavina upravljanja s po- pulacijami jelenjadi. Jelenjad je zaradi me- njave načinov izrabe prostora danes prisi- ljena prezimovati tudi v suboptimalnih zimo- vališčih, ki posebej po količini dostopne 3 4 5 6 Koče Željne G. Kotar 380KV (25pl) (24pl) (14pl) (31 pi) 0,69 1,22* 1 ,13*" 0,93 1 ,os~ 0,99 1,01~ 1 ,14 .. 1,50* 0,90 2,20** 2,00** 1,00 1,00 2,66** 1,48" 6,oo·· 1,60* 1,47* 1,67* 1,02* 2,00 .... 1,67* 6,73 .. 1,69*" 3,00** 1,67* 2, 12** 2,00** 1 ,14* 1,00 2,oo•• 0,82 1,00 0,60 0,70 1,00 1,45* 1,00 1,00 0,92 11 14 5 11 hrane, varovalnih razmerah in primernosti lokalnega podnebja zaostajajo za optimal- nimi območji. Poleg tega pa številčnost jelenjadi v Sloveniji v povojnem obdobju ves čas narašča, tako da imamo danes opravka s povečanimi gostotami te divjadi, ki so še posebej izrazite v obdobju zimskih koncentracij. Ugotovitev, da zimsko krmlje- nje nima pomembnih učinkov na zmanjše- vanje normalnega zimskega pogina, tudi zavrača očitke, da je prav zimsko krmljenje eden izmed najpomembnejših vzrokov za naraščanje številčnosti jelenjadi (grafikon št. 6). 11. Velike koncentracije jelenjadi v zimo- vališčih povzročajo povečane obremenitve okolja, povečane poškodbe okoliških go- zdov ter visoke stroške zimskega krmljen ja. Zato je uravnavanje gostote jelenjadi z odstrelom zelo pomemben ukrep pri uprav- ljanju s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. Pri tem moramo opozoriti na po- men na~rtovanja dinamike odstrela med G. V. 4/89 157 l' 1 1' 1 f, 6000 soo o LOOO ).O (lO 2000 lODD x Xl xu 111 Grafikon 6. Pomen (IP) krme v obdobju od oktobra do marca v vzorcih prehrane jelenjadi na Ko_č:ev­ skem: lovišče Medved (1). Snežnik (2) in Zitna gora (3). veljavnimi lovnimi dobami, ki so dokaj krat- ke. Zato je pomen zgodnje uresničitve čim večjega dela načrtovanega odstrela še to- liko pomembnejši. Iz naših raziskav na Kočevskem je na- mreč razvidno, da že decembra v prehrani jelenjadi značilno narasteta delež in pe- strost lesnatih rastlin. Z značilnim zimskim hranjenjem začne jelenjad očitno že de- cembra. če hočemo torej razbremeniti les- nate vrste v zimovališčih, je treba čim večji del načrtovanega odstrela uresničiti do konca novembra. S tem pa hkrati zmanj- šamo tudi stroške zimskega krmljenja in vplivamo na smotrnejše izkoriščanje krme, predvsem pa lahko tako omejimo obseg zimskih poškodb gozda zaradi divjadi. 12. Čeprav prebije jelenjad v zimovali- ščih nekako 100 do 130 dni, v dolgotrajnih zimah pa tudi več, pa njihov pomen obi- čajno precenjujemo. Brez maščobnih ener- gijskih zalog, ki jih jelenjad in drugi rastline- jedi oblikujejo v poletnem in jesenskem obdobju, bi skrajne zimske razmere samo s hrano, ki jo najdejo v zimovališčih, težko preživeli. Zato lahko primernost in vlogo zimovališč ocenjujemo le v povezavi z zmogljivostjo poletnih delov habitatov. Ta poletna območja pa je zaradi drugačne 158 G. v. 4/89 socialnosti in razporeditve jelenjadi mnogo težje upravljati kot zimovališča. Jelenjad je razporejena v širšem območju gozda. Po- seben pomen pri oblikovanju poletne razpo- reditve jelenjadi imajo prehranske krpe, deli poletnih območij, ki po količini in kako- vosti dostopne hrane presegajo okoliška območja. Vlogo prehranskih krp imajo trav- niki in jase v gozdu, poseke in površine v pomlajevanju, gozdni rob in druge za divjad dostopne površine. Stopnja izkoriščanja prehranskih krp je odvisna od njihovih prehranskih in varoval- nih razmer. Jelenjad se izogiba velikim odprtim površinam oziroma izkorišča le robno območje v bližini gozdnega roba. Raje izstopa na manjše površine, ki jih tudi enakomerneje izkorišča. Pomembno je, da se prehranskih krp izogibamo pri gradnji gozdnih cest, saj ceste, ki vodijo preko alil ob robu takih površin, bistveno zmanjšajo njihovo privlačnost in izrabo. Travniki, jase in druge negozdne površine v gozdu so pomembni tudi zaradi lažjega odstrela jele- njadi in druge parkljaste divjadi, zato je zagotavljanje čim manjše vznemirjenosti teh površin pomembno tudi s tega stališča. 13. Poseben pomen in privlačnost za jelenjad in druge divje rastlinojede imajo prehranske krpe, ki jih oblikujemo s sečnjo. Te površine so namreč razporejene v šir- šem gozdnem prostoru, zato so dostopne večini živali, in to tako rekoč ob vsakem dnevnem času. Ker pa namen teh površin praviloma ni usmerjen v izboljševanje pre- hranskih razmer za rastlinojede, ampak v obnovo gozda, je ravno prehranska privlač­ nost teh površin razlog povečanih zaviralnih vplivov divjadi na obnovo gozda. Privlač­ nost posečnih površin je odvisna od njiho- vega površinskega deleža v širšem območ­ ju, velikosti, števila, oblike in dostopnosti teh površin, vznemirjenosti območja in go- stote populacij divjadi. Ta dejstva moramo v gozdnogojitvenem načrtovanju vsekakor upoštevati, sicer lahko nezaželene težave z divjadjo samo še povečamo. 14. Pomemben ukrep, s katerim lahko že pri samem načrtovanju velikih nasadov iglavcev predvidimo in omejimo nastanek poškodb bodočega gozda zaradi divjadi, je upoštevanje razlik v lokalnih gostotah jele- njadi. Posebno pozornost moramo v takih 50 I.J~IISKI I'OHOI'I..E I 20 10 o 10 20 30 VIŠINA SNEGA primerih nameniti izboru območja bodo- čega gozda in izbiri drevesne vrste. Z nepravilnim izborom drevesnih vrst namreč dolgoročno slabšamo prehranske razmere za rastlinojede in obremenjujemo bodoči 40 --JELEN 1 --- KOČEVSKA 2 so 60 -1 -KRMA 2 -IGLAVCI 3 -TRAVE cm gozd z dodatnim tveganjem, poškodbami zaradi divjadi. Zato moramo že v zasnovi predvideti, kako bomo načrtno poslabšali njegovo varovalno in izboljšali prehransko vlogo. To pa dosežemo s saditvi jo v progah, G. V. 4/89 159 manjših otokih, pasovih itn. S tako obliko saditve izničimo blagodejni učinek gostih, strnjenih sestojev iglavcev (toplotni učinek, ugodnejši snežni režim), izboljšamo pa pre- hranske razmere in olajšamo odstrel. Dosledno. pa se moramo pri snovanju večjih nasadov iglavcev izogibati območjem zimovališč jelenjadi. Povsod, kjer se pro- storsko prekrivajo zimovališča in smrekovi nasadi, prihaja v obdobju z višjim snegom do obsežnih poškodb nasadov, ki so pose- bej problematične v starejš!h kulturah s tesnim sklepom krošenj. Taki sestoji so za jelenjad zaradi svojih varovalnih lastnosti zelo privlačni, vendar so prehransko revni in zato delujejo kot ekološka past. Jelenjad se v sestojih koncentrira, hrani pa se pred- vsem ali zgolj z objedanjem in obgrizova- njem lubja. Take poškodbe pa so običajno povod za zahteve po povečanem odstrelu ali celo zmanjšanje številčnosti jelenjadi. 15. Intenzivni odstrel je glavno orodje, s katerim oblikujemo in vzdržujemo ekonom- ski nosilni zmogljivosti prilagojene gostote populacij jelenjadi in drugih divjih rastlinoje- dov. Z intenzivnim odstrelom tudi najhitreje razbremenimo rastlinstvo, kar je še posebej pomembno v območjih s povečanim obse- gom poškodb gozda zaradi divjadi. Na dobrih rastiščih in v semenskih letih lahko določene pozitivne učinke dosežemo že v prvem letu, praviloma pa je proces razbre- menjevanja gozda dolgotrajen. Ob pričako­ vanju hitrih učinkov intenzivnega odstrela torej ne smemo biti neučakani. Opozoriti pa je treba na možne negativne stranske učinke intenzivnega odstrela jele- njadi v razmerah zdaj veljavne kratke !ovne dobe. (Pre)kratka !ovna doba in načini lova jelenjadi omejujejo možnosti za usklajen, visok odstrel, ob katerem bi lahko dosledno upoštevali starostno in spolno strukturo odstreljenih živali. Osiroteli mladiči, ki z nepravilnim odstrelom izgubijo vodeče sa- mice-matere, imajo le malo možnosti, da preživijo ostrejše zimske razmere. Naše raziskave na Kočevskem opozar- jajo na tovrstne probleme. Višina vsakolet- nih poginov jelenjadi je namreč v značilni korelacjji z višino in trajanjem snežne odeje, večina najdenih poginulih živali pa spada prav v starostni razred mladičev. Iz povedanega je razvidno, da višino 160 G. V. 4189 zimskih poginov lahko omejujemo, pa tudi povečujemo z ustreznim ali neustreznim predzimskim odstrelom. Če z naraščanjem odstrela ne bo podaljšana tudi !ovna doba, in to v poletne mesece, lahko v prihodnje pričakujemo še večji pogin mladičev. 16. Zaradi velikih prehranskih potreb je jelenjad pomemben ekološki dejavnik, ki prostorsko in časovno deluje na proizvajal- ca, rastlinstvo. V nekoliko manjši meri velja ta ugotovitev tudi za drugo parkljasto divjad. Od tega, kako nam bo uspelo ugotovitve o prehranski strategiji jelenjadi vgraditi v za- snovo sodobnega večnamenskega gospo- darjenja z gozdovi, je odvisen tudi okvir možnosti za upravljanje s populacijami jele- njadi oziroma dolgoročna prihodnost te vrste v Sloveniji. Posledice dosedanjega neusklajenega upravljanja s populacijami parkljaste divjadi nas opozarjajo in silijo v oblikovanje dru- gačne dinamične strategije varstva, gojitve in lova teh vrst. V tej strategiji moramo prostorski pojem rajonizacije nadomestiti s sistemom dinamičnega coniranja intenziv- nosti varstva, gojitve in lova jelenjadi. Pri upravljanju s populacijami jelenjadi in nje- nimi habitati moramo torej slediti naravnim procesom v populacijah in upoštevati ka- zalce o njihovi gostoti in razporeditvi v prostoru, dinamiki, količini dostopne rastlin- ske biomase in deležu, ki ga lahko divjad izkoristi kot hrano, stopnji ogrožanja ciljev drugih dejavnosti itn. Upravljanje s populacijami divjadi vse- buje številne prvine, ki so zunaj vplivnega območja lovske organizacije, vendar lahko odločilno vplivajo na spremembe prehran- skih razmer. Gozdarstvo ima pri tem ne- dvomno pomembno vlogo. Zato moramo med gozdnogospodarske cilje kot dopolnil- ni, kompatibilni cilj vgrajevati tudi pospeše- vanje prehranskih in varovalnih vlog za parkljasto divjad. Z nepravilnimi gozdnogo- · spodarskimi odločitvami lahko te vloge usodno prizadenemo in tako sproži mo nove probleme v odnosu med gozdom in divja- djo. Zato moramo svoje odločitve oblikovati le ob objektivnih ocenah možnih posledic naših ukrepov. Upravljanje s posameznimi prvinami gozdnih ekosistemov je namreč neperspektivno, potratno in tvegano in torej ni zdruŽljivo z zamislijo o večnamenskem gozdu. če hočemo te zapletene odnose sprem- ljati in jim slediti z ukrepi, moramo vzposta- viti občutljiv sistem nadzoroval nih mehaniz- mov, s katerimi bo mogoče nadzorovati odzive v popUlacijah divjadi in se odločati za spekter posegov v populacijo divjadi in njihovo okolje. Za to pa potrebujemo več znanja kot ga imamo danes, več strpnosti in več razumevanja tistega, kar se trajno dogaja okoli nas. Temu je namenjena tudi ta razprava. NUTRITION CHARACTERISTICS AS THE ELEMENT OF CONSERVATION, BREEDING AND HUNTING PLANNING OF THE UNGULATE GAME WITH THE EMPHASIS ON THE RED DEER (Cervus elaphus L.) Summary The present occurence and the number of the game in Slovenia greatly differ from those in the past. It is evident from the kill analysis that the number of some game species (the roe deer, the red deer, the chamois, the boar) was much greater in the eighties than at the beginning of the century. Yet some other game species (the hare, the partridge) were essentially more scarce. The trends of these changes as well as the reasons for them are similar to those eleswhere in Europe. (table 1) The overgrowing of the abandoned farm land (first of all the land which is inconvenient for machine cultivation) increases the carrying capacity of the habitats for the herbivorous ungulate game as regards the quantity, quality and space. More intensive forest management (more intensive thinnings, shorter periods of the silvicultural rotation) causes the same con- sequences due to greater light influx into forest stands. Finally, the game law has also contributed to the increasing of the ungulate game number because it gives the highest priority to this game group. Considerable damage is caused to forests and agricultural areas by the herbivorous ungulate game which is not in accordance with the environment. Nutrition knowledge represents the basis in the dealing with the ecology of wild herbivores as well as in the searching for the method of how to manage their populations. One should also be well acquainted with the nutrition situation of the environment of the food offer in the environment. The purpose of the present research work is to give an explanation of the nutrition habits of the red deer all the year through and the significance of some nutrition components in different seasons. For this purpose, a certain number of the red deer was caught with a special licence allowing the hunting also out of the shooting season. The analysis comprised the red deer from severa! Slovene areas, especially that from Kočevsko and Notranjsko which have been defined as the central red deer populated areas in Slovenia. Where possible, a parallel analysis of the roe deer nutrition was pertormed and the same was carried out for the chamois and the fallow deer in the Pohorje. The nutrition analysis required a 1 kg intestine contents sample of the killed animals immediately after the kill. The following number of nutrition samples of killed game were analysed: 1417 for the red deer, 598 for the roe deer, 36 for the chamois and 23 for the fallow deer. The samples were analysed in wet state (Korschgen 1980), under a stereomicroscope of low magnification (x1 D-25), the samples were classified into individual nutrition components and their volume shares (V%), monthly and seasonal frequency (RF%) as well as their indices of importance (IP =V% x RF%) were established. lndividual plant species were determined in the samples, with a special emphasis on woody plants. The similarity of food composition in various herbivores of the same area (S), the index of their food niche coinciding (Ro) and the nutrition spe- cialization rate or the herbivore food niche width in individual months or seasons (B) were also established. ln the Kočevje region, a phytosocio- logic inventory was performed in 189 pilot areas, the preference rate for young trees of tree speci es and their popularity as nutrition were calculated. The conclusions made on the basis of the research are the following: - The red deer is a generalistic herbivore with a marked affinity towards grasses. ln the period between April and October, the grass volume share in the red deer nutrition is 50.7 ± 7.8% in the Kočevsko region. Most of the sample grasses were taken from cultivated grassland. ln winter time, the grass share in the reed deer nutrition decreases with the increasing of the snow thick- ness. Grasses do not play an important role in the nutrition of the roe deer. A small number of the chamois and fallow deer nutrition samples have evidenced a great share of grass in their nutrition. - A characteristic negative correlation between the grass and the herb share in the red deer nutrition shows that herbs primarily represent a complementary nutrition source which enables the red deer to compensate for the grass shorta- ge. The significance of herbs in the red deer nutrition is extremely great during the summer and winter months when animals try to get herbs, rich with proteins and water, even from beneath the snow. An even more important role is played by herbs in the nutrition of the roe deer. Their share was as high as 94.3 %. - The significance of conifers in the nutrition of the red deer is especially great during the late autumn and winter period. Felled coniferous trees represent a very important food source in winter, G. V. 4/89 161 which holds true of the red de er as well as of the roe deer. The presence of a certain conifer tree species in the food depends primarily of food possibilities. - The significance of deciduous trees in the red deer nutrition is extremely important in winter and summer months. ln winter, because lhey are more easily accessible and in summer, due to the high nutrition value of young leaves. Deciduous trees represent an important food source for the roe deer all the year round which cannot be claimed for the red deer as well. - Agricultural produce is a highly wished for food source of the game. The share of supplied fodder in the winter food of the red deer is despite intensive feeding not big. Among other food sources, mushrooms, fruits of forest trees and fruit trees also have to be mentioned. Only small quantities of ferns, mosses and lichens were established in the sam ples. The red deer makes a systematic choice only among a small number of species and avoids only some of them, the toxic ones. The above facts lead to the conclusion that a variety of nutrition sources should be present in the environment which is the habitat of the herbi- vorous game so that it could choose from them according to the given situation by itself. The establishing of proper relations between the game and the environment requires also the food patch conservation, i.e. areas extremely rich with food, a corresponding extra food supplying for the game, correct gamekill and a sensitive system for the control of game populalion reactions and environment reactions to human intervenlion. literatura 1. Adamič, M. 1986. The land use changes in Slovenia and their influence on range and density of some (game) wildlife species. Proc 181h World IUFRO Congress, Div. 1/2: 588-600. Ljubljana. 2. Cederlund, G., H. Ljungquist, G. Markgren, F. Stalfelt 1980. Foods of moose and roe-deer at Grimsa in Central SWeden. Results of rumen conte nt analysis. Viltrevy 11 : 169-24 7. 3. Ciampalini, B., S. Lovari 1985. Food habits and trophic niche overlap of the badger (Meles me les) and the red fox (Vulpes vulpes) in Mediter- 162 G. V. 4/89 ranean co asta! area. Ztschr. Saugetierkunde 50: 226-234. 4. Fišer, Z., J. Lochman 1969. Untersuchungen uber die natOrliche Nahrung des Rot- und Rehwil- des in Riesengebirge. Opera Corcontica 6: 139- 161. 5. Grant, S. A., Suckling, D. E., H. T. Smith, E. Torell, T. D. Forbes, J. Hodgson 1985. Compara- 1ive studies of diet selection by sheep and cattle: the Hill garsslands. Journal of Ecology, Lond. 73: 987-1004. 6. Huey, R. B., E. R. Pianka 1977. Patterns of niche overlap among broadly sympatric Kalahari lizards (Scincidae: Mabuya). Ecology 58: 119- 128. 7. Jackson, J. 1980. The annual diet of the Roe deer (Capreolus capreolus) in the New Forest, Hampshire, as determined by rumen content analysis. Journal of Zoology Lond. 192: 71-83. .. 8. Kioroglanidis, J. 1981. Nahrungswahl und Uberlegungen zur Nahrungsnische bei Reh (Ca- preolus capreolus), Rothirsch (Cervus elaphus) und Gemse {Rupicapra rupicapra) im National- park Berchtesgaden. Dissertation. Forstwissen- schattlichen Fakultat Munchen: 1-62. 9. Korschgen, L. J. 1980. Procedures for food- habits analyses. p. 113-127 in S.D. Schemnitz ed.: Wildlife Management Techniques Manual. Wildlife Society, Washington. 10. Lewis, A. E. 1966. Biostatistics. Reinhold Publishing Corporation, New York: 1-227. 11. Risenhoover, K. L., J. A. Bailey 1985. Foraging ecology of mountain sheep: implications for habitat management. J. Wildl. Manage. 49: 797-804. 12. Schoener, T. A. 1968. The Anolis lizards of Bimini: resource partitioning in a complex fauna. Ecology 49: 408-418. 13. Skogland, T. 1984. Wild reindeer foraging- niche organization. Holarctic Ecology 7: 345-379. 14. Thill, R. E. 1984. Deer and cattle diets on Louisiana pine-hardwood sites. J. Wildl. Manage. 48: 788-798. 15. Wickstrom, M. L., C. T. Robbins, T. A. Hanley, O. E. Spaldinger, S. M. Parish 1984. Food intake and forage energetics of elk and mule deer. J. Wildl. Manage. 48: 1285--1301. 16. Wright, J. M. 1980. Spring and summer vegetation preferences of semi-domestic reindeer on the Northwest Seward Peninsula. Proc. IL Int. Reindeer/Caribou Symp. Rdlros, Norway 1979: 167-173. Trondheim, 1980.