GLASNIK
Ljubljana, is. avgusta i9Gi	_ _
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VII L, ŠTEV. 62
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA CERKNICA
479.
.. Na podlagi 16. členu in 10. točke v etenu zakona o občinskih ljiul-odborih (Ur. list LRS št. 19/52) člena 14 ter 39 zakona o prora-"lih jn () finansiranju samostojnih ,?!?tlov (Ul. list FLRJ št. 52/59) je finski ljudski odbor Cerknica na ,h občinskega zbora in na seji lo?/® proizvajalcev dne 29. aprila
961 sprejel
ODLOK
0 Proračunu občine Cerknica za leto 1961
1.	člen
, Proračun občine Cerknica za lc-0 1%1 obsega:
finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačilu za izredne izdatke iz proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru.
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 20,000.000 din.
občinski
proračun
149,254.000 din 149,254.000 din
^	2. člen
si./se nove nastavitve pri občin-f organih in zavodih, za katere via .ovih predračunih niso pred-leni krediti, se morajo izvršiti le . Predlog pristojnega sveta po l,rditvi Sveta za družbeni plan in
113,370.000
31.792.000
2,900.000
787.000
405.000
149.234.000
Prosveta in kultura N'cialno varstvo ^nravstvena zaščita Uržavna uprava Uotncije:
Samostojnim zavodom družbenim organizacijam Skladu zn šolstvo Obveznosti iz posojil Proračunska rezerva Skupaj
IZDATKI
4.300.000
8.388.000
7.690.000
40.557.000
3,480000
18.337.000
43.524.000
6.322.000
9.279.000
149,254.000
DRU5BFNI PI AN OBČINE CERKNICA ZR LETO 1951
^	480.
H0!! P°dlagi 1. odstavka 4. člena L^sivi0 Pr‘s4(>jnosti občinskih in '•ovji.1,1 ljudskih odborov in n j i-52/5?) oreanov (Uradni list FLRJ št.
dr.,m zvez* z določbami zvezne-vradh- v110"8 Plana za leto 1961 Vst FLRJ št. 53/60). druž-/j.Pmna LR Slovenije za leto ?t"žbe„n,,ni Ust LRS št. 3/61) in o? leto P/H?,11 okr«jn Ljubljana finski v'1 (»Glasnik« št. 21/61) je ,?ii n, ljudski odbor Cerknica na l?9ta 'u.skega zbora in na seji J()l spj. T^njulcev dne 29. aprila
skem vlaganju gospodarskega in negospodarskega značaju, narekujejo-da plan za leto 1961 predvidi naslednje osnovne naloge:
—	povečati obseg proizvodnje v lesni industriji;
—	zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva, obrti in drugih panog gospodarstva;
— Še nadalje uvajati avtomatizacijo proizvodnih procesov in upoštevati moderne tehnološke postopke;
—	poslovati po načelu čimvcejc produktivnosti in ekonomičnosti v vseh panogah gospodarstva;
—	s pravilno investicijsko politiko zagotoviti izgradnjo že začetih objektov in objektov, predvidenih v tem družbenem planu;
—	vzporedno z naraščanjem proizvodnje zagotoviti dvig osebne potrošnje in družbenega standarda;
—	še nadalje utrjevati delavsko samoupravljanje.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961.
Cerknica, dne 29. aprila 1961. Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Jože Telič 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINE CERKNICA ZA LETO 1961 DOHODKI
Skupni dohodki Posebni dohodki
Prispevek gozdnega sklada	,
Prispevek OLO Loška dolina za Katastrski brad Rakek
Razni in nepredvideni dohodki Skupaj
II. poglavje
Družbeni proizvod in narodni dohodek
Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev v letu 1961 se predvideva naslednji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka:
v cenah iz 1. 1959 — v tisočih dinarjev
Družbeni proizvod Narodni dohodek
izvoda naslednje;
Gospodarstvo skupaj Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obit
Komunala Kmetijske zadruge
lil. poglavje Investicije
Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1961 uporabila prvenstveno za dovršitev že začetih objektov. To predvsem velja za podjetje »Brest« Cerknica, ki ima v gradnji obrat ivernatih plošč.
Z vlaganjem investicijskih sredstev pa se bodo krepile tudi ostale panoge gospodarstva za čim hitrejši dvig proizvodnje in družbenega standarda.
Skupna vrednost investicij v osnovna sredstva v družbenem sektorju za leio 1961 bo predvidoma znašala 707,295.000 din. Od tega:
1939	1960	1961	1960	1961
			1939	1960
1,775.371	1,937.060	2,108.877	109,1	108,9
1,702.577	1,854.040	2,014.591	108,9	108,7
arskih panogah bo gibanje družbenega pro-.				
v cenah iz 1. 195V		— v tisočih dinarjev		
1939	1960	1961	1960	i%l
			1959	1960
1,775.571	1,937.060	2.108.877	109,1	108,9
665.157	703.602	820.635	105,7	116,0
583.000	631.643	657.688	108,3	104,1
90.200	92.137	94.965	102,1	105,1
38.169	48.483	57.053	127,0	117,6
5.745	8.118	8.994	141,3	110,7
64.463	74.689	82.367	115,8	110.2
24.840	33.367	35.555	134,3	106,6
139.809	171.559	184.368	122,7	107,4
12.984	14.894	16.839	114,7	113,0
151.004	138.568	130.515	105,0	94,9
DRUŽBENI PI.AN OBČINE CERKNICA ZA LETO 1961
PRVI DEL I. poglavje
Osnovne smernice in naloge družbenega plana v letu 1961 Družbeni plan občine Cciknica za leto 1961 vključuje osnovne naloge in smernice zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1961.
Uspehi zadnjih let. ki sc odražajo predvsem v naglem gospodarskem razvoju, dvigu življenjskega standarda in v znatnem invcstltij-
v 000 din 618.045 89.250
gospodarske investicije negospodarske investicije
Po posameznih gospodarskih panogah bodo investicijska vlaganju v letu 1961 naslednja;
v 000 din
—	industrija	430.911
—	kmetijstvo (KZ)	155.650
—	gozdarstvo	18.000
—	gradbeništvo	12.100
—	trgovina	26.850
—	gostinstvo in	turizem 33.000
—	obrt	30.784
—	komunala	—
Od celotnega zneska odpade na:
v 000 din
—	sredstva gospodarskih
organizacij	269.781
—	združena sredstva	20.000
—	razne kredite	417.514
Da bi sc dosegle osnovne naloge investicijske izgradnje, je treba nadaljevati izvajanje programa za rekonstrukcijo podjetij, novih objektov in da se uvede intenzivno spremljanje investicijskih del, tako glede smotrne uporabe razpoložljivih sredstev kot tudi glede pravočasne dovršitve objektov.
IV. poglavje
Zaposlenost in produktivnost dela
V celotnem gospodarstvu se bo število delovne sile povečalo za 76 ljudi ali za 3,8 »/o od leta 1960.
Produktivnost dela se bo po predvidevanjih družbenega plana povečala za 6—7 e/o, v industriji celb za 10,6 °/o.
Utrjevanje sistema nagrajevanja po ekonomskih enotah in po učinku dela bo neposredna naloga vseh gospodarskih organizacij. Samo na la način bo mogoče doseči večjo ekonomičnost proizvodnje in večjo osebno potrošnjo.
Povečanje produktivnosti dela bo treba doseči z izkoriščanjem rezerv v proizvodnji, z boljšo organizacijo dela, zmanjšanjem izostankov od dela in zmanjšanjem preli-

glasni«
vanju delovne sile. Pri reševanju problema delovne sile pa naj poleg gospodarskih organizacij in občinskih organizacij sodelujejo s svojimi predlogi tudi sindikalne organizacije. Skrb vseh je tudi nenehno izboljševanje strokovnosti zaposlenih. kar je osnovni pogoj za uspešno proizvodnjo in opravljanje družbenih služb.
V. poglavje
Osebna potrošnja in družbeni standard
Družbeni plan za leto 1961 predvideva tudi povečanje osebne potrošnje za okoli 9 °/o.
V	primerjavi z letom 1960 se bodo plače v gospodarstvu povečale približno za 7 do 8%. Skrb ljudskega odbora pa je, da zagotovi pravilen odnos nagrajevanja v gospodarskih in v javnih službah.
V	letu 1961 sc predvideva nadaljnje izboljšanje in nadaljnja razširitev služb, ki bodo prispevale k razvoju družbenega standarda. Predvsem se bo tp doseglo, ko bo v celotni dejavnosti razširil poslovanje obrtniški center, ki bo nudil usluge na področju obrtne in komunalne dejavnosti.
V	letu i961 sc bo nadaljevala gradnja stanovanjskega bloka v Cerknici. Sredstva za to gradnjo bodo iz stanovanjskega sklada m
ospodarskih organizacij ter zavo-ov, ki so na objektu udeleženi.
V	letošnjem letu se bo investiralo 40,000.000 din za gradnjo nove šole. Predračunska vrednost pa znaša 76,261.000 din.
S preureditvijo kupljene hiše v Cerknici bo že v prvi polovici letu odprt otroški vrtec. Za rekonstrukcijo bosta sredstvu prispevala tovarna »Brest« in krajevni odbor Cerknica.
Zaradi vedno večjega števila zaposlenih v Cerknici in na Rakeku ic nastala potreba po objektih družbene prehrane. Vprašanje bosta rešili podjetji »Brest« Cerknico in »Tisa« Rakek. »Brest« Cerknica bo povečal in preuredil že obstoječo menzo, na Rakeku pa bo podjetje »Tisa« zgradilo novo stavbo, v kateri bodo tudi prostori družbene prehrane.
Za uspešno reševanje stanovanjskih in komunalnih problemov se bo v letu 1961 ustanovila v Cerknici stanovanjska skupnost.
DRUGI DET
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija
V	letu 1961 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje zn 16,1 % nasproti doseženi proizvodnji v letu 1960.
Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje bo po posameznih podjetjih takole:
	1959
Brest Cerknica	1,986.683
Jelka Begunje	161.527
Tisa Rakek	242.527
Skupaj	2,390.628
Porast delovne sile v letu 1961 se predvideva za 70 ljudi ali 5 °/o. Produktivnost, izračunana na podlagi fizičnega obsegu proizvodnje in delovne sile, pa znaša 10,6 °/o.
V tej panogi sc bo v letu 1961 investiralo v osnovna sredstva v višini 430,911.000 din. Od tega odpade na »Brest« Cerknica 364,411.000 dinarjev. Največjo vrednost investicij predstavlja tovarna ivernatih plošč v Cerknici, in sicer 215,101.000 dinarjev. Ostale investicije bodo zn izpopolnitev obstoječih obratov, za negospodarske investicije pa bodo investirali 64,250.000 din.
»Jelka« Begunje bo investirala 5,000.000 din zn razširitev miznrske-
1.	Poljedelstvo
—	žita
—	industrijske rastline
—	vrtnine
—	krmske rastline
2.	Sadjarstvo
3.	Živinoreja
4.	Predelava
Skupaj
Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo z dosledno uporabo agrotehničnih ukrepov. Kmetijske zadruge noj pravočasno predvidijo potrebno mehanizacijo in reprodukcijski material, kmetovalce po usmerijo na večletno kooperacijsko sodelovanje. V letu
Pšenica
Rž
Ječmen Koruza Krompir Travniško seno Črna detelja Lucerna
V tisočih din		Indeksi	
1960	1961	1960	1961
		1959	1960
1,919.810	2,301.068	97,7	119.8
165.373	170.882	102,4	103,3 '
343.652	349.901	141,8	101,8
2,429.035	2,821.830	101,6	116,1
ga obrata.			
»Tisa« Rakek bo vložila investicijska sredstva 61,500.000 din za izpopolnitev strojne opreme ter za stanovanjsko gradnjo in prostore družbene prehrane.
Kmetijstvo in zadružništvo
V	letu 1961 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje zu 7,4 odstotka. Upoštevati moramo, da je kmetijstvo pri nos šele v razvoju in da so se pomembnejši ukrepi izvršili konec preteklega leta.
V	primerjavi z letom 1960 se predvideva po posameznih panogah naslednje povečanje. Shema indeksov izgloda takole:
1960	1961
1959	1960
122,5	105,0
146,3	96,8
—	76,6
143,1	102,3
104,8	110,0
117,8	221,9
107,2	109.8
94.3	120,9
116,8	107,4
1960 je bil privatni sektor vključen v kooperacijo s 506 ha, za leto 1961 pa je predvideno 960 ha obdelovalne površine.
Za uporabo tehničnih ukrepov in v izpopolnitvi mehanizacije sc v letu 1961 predvideva naslednji hekt-
nrski pridelek najvažnejših kultur:		
1959	1960	1961
8,7	17,7	20,7
11,7	17,5	18,0
12,3	23,0	20.1
17,9	38,6	38,0
145,6	207,0	216,5
31 2	27,7	31,5
43.2	42,1	45,0
46,6	47,9	51,9
Površine zn žita se bodo zmanj- večala predvsem zaradi zvišanj8 šale, povečale pa površine zu krm- pridelka krme. izboljšanju nJi'IlC ne rastline, zaradi večjega poudar- kakovosti, racionalnejšega izkor'1 ka na živinoreji.	ščauja krme, selekcije živine, Pr8‘
Važni postavki v poljedelstvu vilne nege in oskrbovanja ter vzjtf* sta krompir in vrtnine, ki predstav- redno s tem tudi s stimulativnej«* ljata skoraj edini tržui produkt. mi cenami živinorejskih proizvodov-Za izpolnitev plana bo potrebno Kot posledica preoiimitacije P?' vložiti tudi zadostno količino gno- Ijedelske proizvodnje ter ostali" jil, uporabljati kvalitetna semena ekonomskih pogojev se bo v n»f in pravilno obdelavo.	živinoreji proizvodnja razvija'8
.	.	predvsem s pitanjem živine. bn?‘
Živinoreja	mo pa tudi vse pogoje za vzrej0
Živinorejska proizvodnja sc bo plemenske živine, v letu 1961 povečala za 9,8 %>. 2i- Porast vrednosti živinorejs*6 vinorejska proizvodnja se bo po- proizvodnje je naslednji:
Skupaj kmetijstvo:
—	živinoreja
Družbeni sektor:
—	živinoreja
—	prirastek
—	živinorejska proizvodnja Pii vatni sektor:
—	živinoreja
—	prirastek
—	živinorejska proizvodnja
Za tolikšno povečanje kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju so predvidene tudi investicije v vrednosti 15^,650.000 din. Te investicije bodo vlagale zadtuge iz svojih sredstev in iz kreditov. Večji delež investicij odpadi1 na živinorejo in hleve, izpopolnitev strojne opreme ter v manjši meri zn agromelioracijo in hidromelioracijo.
Sadjarstvo
Perspektivni načrt za sadjarstvo predvideva ukrepe, ki so zajeti tudi v dmžbenem planu za leto 1961. Ukrepi so naslednji:
a)	a sanacija obstoječih nasadov;
b)	obnova nasadov jagodičevja;
c)	organizacija zaščite nasadov proti boleznim in škodljivcem.
Za sadjarstvo imamo neugodne pogoje in se zato skupna sadna površina bistveno ne poveča. Povečanje gre v mali meri n n račun jablan in jagodičevja (ribez).
prirastek
živinorejska proizvodnja
v 000 din
1960	1961	Indeks
469.425	515.553	109,8
271.450	296.394	109,2
198.011	219.159	110,7
14.664	51.760	352,4
8.948	28.612	319,8
5.716	23.058	403,9
454.761	463.883	102,0
262.502	267.782	102,0
192.259	196.101	102,0
Gozdarstvo		
1.	Stanje gozdov:
Do leta 1960 smo imeli na P0<g roč ju občino 12.965 ha gozdov. ’ pogozdovanjem v 1. 1960 in 1961 b°j mo dosegli 13.502 ha gozdov. y tega je 13.327 ha obrasle gozd° površine, 198 ha gozdnih grinišč. 175 ha neobraslc gozdne površ*” ] Tii četrtine gozdne površine od P® de na privatni sektor oz. 10.075 Razmerje iglavcev nasproti lisi0 ceni je 80:20.
2.	Plan sečnje:
Plan sečnje v letu 1961 48.704 m3 lesa, kar je nekako 83 prirastka. Izven gozdnih površin I’ obsega plan sečnje 8000 m3, take bo celotna sečnja zajela 56.70*0 bruto lesne mase. Od te količine f 43.973 m3 iglavcev in 12.731 m3 stavcev. Primerjava sečnje s pf1’!5 njim letom je naslednja:
Lelo	DrnZ. sck.	Priv. sek.	Izv. cnzda	Skupaj
1960	18.590	37.300	8.000	63.890
1961	13.504	35.200	8.000	56.704
Indeksl960	72,7	94,4	100	88,7
Skupna sečnja v gozdovih bo po planu nekoliko nižja od realizacije 1. 1960 zaradi degradiranih gozdov. Zato jo treba posvetili veliko pozornost smotrnemu izkoriščanju lesne mase. Predvideva sc, da bo tudi blagovna proizvodnja padla za 13,4 °/o zaradi tega, ker ne dosegamo sečnje pri listavcih, oziroma gredo v večji meri za drva.
Investicije:
Plan predvideva, da sc bo v letu 1961 vložilo 18,000.000 din sredstev za obnovo gozdov in zn gradnjo ceste, ki je nujno potrebno zn prevoz leso.
del 180,000.000 din ali za 20 °/i od realizacije lani. Predviden0 tudi večja produktivnost, in zu 5 do 6 °/o v odnosu do 1. lš*0’ Zaradi nalog, ki so dane gr0‘||,1i, nemil podjetju v družbenem P*1'^ je nujno, da izpopolni svojo m mo. Predvidenih je 12,100.00’ ^ sredstev zn investicije v osn° sredstva.	^
Pri izvajanju del je pereč 1’j. blcm delovna sila. V planu je P* p« viden porast za 11 ”/o, potrel" ,viV so še večje. Zelo močno je Pr*'.cjje nje delovne sile, čeprav P,,!^' pod vzorna vse ukrepe za znlll! ,y0' nje tega pojavu (izgradnja s' vanj).
Gradbeništvo
V panogi je zastopano samo gradbeno podjetje »Gradišče« Cerknica, ki je tudi edini izvajalce večjih gradbenih del no območju občim1 Cerknica. Dejanski obseg
gradbenih del pa je odvisen od na- iviu *•*„,	...... | v
ročil oziroma od gospodarske spo- kar je zn 113.065.000 din vee ‘ P sobnosti investitorjev. Po vrednosti milega leta. Blagovni promet ^„1° bi znašal bruto proizvod gradbenih i Zgledni po vrstah trgovine
Trgovina	j
Blagovni promet trgovin0 l>f drobno in trgovine na del*1' (jjti letu 1961 znašal 1.167,065.1 , „ii
.	:..... A,.<r aaa J- .	<*’ l,t
Trgovina na debelo Trgovina na drobno
1960
403.000
631.000
i%i
430.160
736.905
Inilr*3
115
GLASNIK
STRAN 205
n .^® glede na planirani promet linčale ujemo izl)oljšanje osortiina-« trgovskega blaga in tudi po-ezpe same, ki bo nujno sledila .Pridobitvijo novih trgovskih lo-Cerkn" ^ ®egunia^ *u kasneje v
in^udi letos se bodo nadaljevale nl,c .!CU® za razširitev in moder* vi aciJ° trgovine. Investicije bo i n° le trgovsko podjetje Skoc-isn-Kakek v višini 26,830.000 din, in l^za novogradnjo bencinske črpal-na Rakeku in za novo opremo POs‘°valnic in lokalov.
«,v fedvideva se tudi, da se bo po-tt 0 število zaposlenih za 7°/*.
Gostinstvo in turizem 8e ,*an za leto 1961 predvideva, da te:	družbeni bruto proizvod v
J.Pauogi povečal v družbenem 2'Ja za 7,6 %, v privatnem pa
^..gostišča noj nadaljujejo z t6j anJhni preureditvami, težijo pa st;! ?u ‘zboljšanjem sortimenta go-ki, ih uslug, kvalitete jedil in urne postrežbe.
Stičn Sticije gostinskega in turi-•ledn ®8 z,lačojo bodo vložene v na-
- I nje IfAnllnnlr A 1	in nl('l ižm O
obi
'Ote:
gostinske in turistične
Sk.fi■ v gostinski obrat v Rakovem
bJan,l;
niči •v družbeno prehrano v Cerk-J« no Rakeku;
DjC| ,Za dograditev koče na Sliv-
lij/c Za nadaljevanje del na kopa-■i \ Cerknici.
i { ''ograditvijo teh objektov in Hosti^Polnitvijo že obstoječih bo dobil Stv° kakor tudi turizem pri-v|0g 0 n« svojem pomenu. Važno Tnti Pri razvoju turizma ima tudi skrb'IVn° društvo Cerknica, ki ' *o zunanji i zgled naselij in
'ek]
*av,)
a ni o, kar mu omogoča po-z ostalimi društvi in orgn-
b Jmni-
Se l r,|žbnni plan predvideva, da gost;. Povečalo število zaposlenih v Hov ?‘! 7'1 ”/o- Problem ic še *e ). 1 k\alificiraim delovna sila, ki 1C(U *]y( Predvidevanjih izboljšala
R.	Obrt
Mjy/V,°j gospodarstva zahteva or,,,, obrtne storitve in povečanje “Ciij ul ni k servisnih služb. Druž-Por^st ‘j11 ,zu leto 1961 predvideva 9a Užbenega bruto proizvoda Kde’ nPretežni del porasta odbila j? tri večja podjetja: Elektro-^rk,-0vn vas. Komunalni servis t’lima >n Avtošped Rakek.
Nov. .Zlljcmn povečanje obsega c(,rkiiic Jn,Pri Komunalnem servisu "ter ,Q' Jc nekakšen obrtniški . K rz različnimi obrati.
% zvoju in utrditvi obrti bo IJat!tiin ‘l . ljub investicijska iz-: ‘I v '.ki je predvidena za leto r,.. PreJjŠ‘,ni 30,784.000 din. Na več-k,f|,Pravi■<‘,|.*cv >n izpopolnitev sc I%ji ,Ju Avtošped Rakek, ki mu terjajo Ppalovni prostori ne odgo-vl^Palni „ jsti poti je tudi Koti'h ra] u°0rris Cerknica, ki bo in-
” °P,rC”° in kiJTi boo ,t!	, • večje investicije —
li, n investiralo podjetje
Ht^uPa. Nova vas iz luštnih
-v 1 'U Sicer:
ni žn ,laPrnvo clektromešulca,
Ureditev upravnih pro-
"C Zq
Uovo hidravlično stiskal-
Vs« 0l’°v° irnfo postajo.
ilai^rnia'v ~hrt!la P°l,jetjn bodo l<Cv oj,f(,li|';anjsl uieri za izpo-
Stevilo zaposlenih sc bo predvidoma povečalo za 7,2 °/o.
Čeprav so potrebe po raznih obrtnih dejavnostih tudi v zasebnem sektorju, plan ne predvideva razširitve. Družbeni bruto proizvod se bo povečal le za 0,3 % in bo znašal 45,730.000 din. Trenutno je največja potreba po kovaški, kolorski in šiviljski obrti.
Komunala
Med gospodarske organizacije komunalnega značaja spadata dve kino podjetji, od poslovnih enot pa Elektro-Liunljana okolica. Predvideva se, da bo družbeni bruto produkt porastel v primerjavi s prejšnjim letom za 4,8 °/o. Delovna sila ostane ista kot v preteklem letu. Investicije sc bodo vlagale v ko munalno dejavnost po posameznih krajevnih odborih. V ta namen bodo prejeli krajevni odbori iz proračuna 5,900.000 din, razen tega pa razpolagajo tudi z lastnimi sredstvi.
TRETJI DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE CERKNICA
VII. poglavje
Obresti od poslovnega skladu Komunalna podjetja vlagajo obračunane obresti od poslovnega sklada v svoj sklad osnovnih sredstev. Obresti se obračunavajo po stopnji 6i/o.
Vlil. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje v letu 1961 po odloku o nižinskem prometnem davku ObLO Cerknica.
IX.	poglavje
Prispevek iz dohodka gospodarskih
organizacij
Kino podjetju obračunavajo prispevek iz dohodka in ga vlagajo v svoj sklad osnovnih sredstev.
X.	poglavje Pavšalne obveznosti
do družbene skupnosti Obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku za leto 1961 bodo plačevala vsi storitvena obrtna in gostinska podjetja.
XI.	poglavje
Proračunski prispevek iz osebnega dohodka
Občinski ljudski odbor odstopa svoj del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka vsem obrtnim podjetjem razen podjetjema Elck-trožaga, Nova vas, in Avtošped, Rakek; odstopljeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka morajo vložiti v svoj poslovni sklad.
XII.	poglavje
Dopolnilni proračunski prispevek Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se obračunava po posebnem odloku, ki velja za leto 1961.
XIII.	poglavje Občinske doklade
Občinske doklade so določene s posebnim odlokom.
XIV.	poglavje
Prispevek v okrajni sklad zdravstvenih zavarovancev kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva občina iz svojih proračunskih sredstev 26% od sploš-
a prispevka, ki ga plačujejo etijski proizvajalci.
XV.	poglavje
Občinske takse
Občinske takse se plačujejo po posebnem odloku.
XVI.	poglavje
Prispevek v skupna rezervna sredstva
Gospodarske organizacije, razen pavšalistov, plačujejo prispevek v skupna rezervna sredstva po posebnem odloku ObLO.
XVII. poglavje
Bilanco proračunskih sredstev
V letu 1961 bodo znašala proračunska sredstva občine Cerknica 149,254.000 din, ki se bodo natekla iz naslednjih virov:
—	proračunski prispevek iz osebnega dohodka
—	proračunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva
—	dohodnina iz kmetijstva .— dohodnina od samostojnih poklicev
—	občinska doklada iz kmetijstva
—	občinski prometni davek od maloprodaje
—	obč. prom. davek od alkoholnih pijač (deljivi del)
—	prometni davek zasebnikov •— upravne takse
—	prometni davek od potr. piva in žganja
40.484.000
17.953.000
13.545.000
4.730.000
7.095.000
4.279.000
1.715.000
20.167.000
2.623.000
779.000
Skupaj 43% udeležba na deljivih proračunskih dohodkih	113,370.000
davek na osebni dohodek	30.000
dopolnilni proračunski prisp. iz osebnega dohodka	5,300.000
občinska doklada od kmetijstva (nedlejivi del ali 7,8 % od katastrskega dohodka)	12,500.000
občinska doklada samostojnih poklicev	620.000
občinski prometni davek od proizvodov storitev	9,200.000
občinski prometni davek od alkoholnih pijač	2,452.000
davek na tujo delovno silo	210 000
dohodki uradov in ustanov	400.000
— občinska taksa		780.000
— prispevek iz gozdnega sklada		2,900.000
— davek na doli. avtorskih pravic		5.000
— ostali proračunski dohodki		1,487.000
Skupaj		35,884.000
Skupaj proračunska sredstva 1961		149,254.000
XVIII. poglavje		
Občinski investicijski sklad		
V letu 1961 bodo znašala razpoložljiva sredstva v občinskem in ve-		
sticijskem skladu 24,946.000 din, ki se bodo porabila	v naslednje namene:	
1. Obratna sredstva		6,236.000
2. Osnovna sredstva		18,710.000
a) kmetijstvo	1.600	
b) industrija	4.900	
c) trgovina	3.500	
d) obrt	8.710	
XIX.	poglavje
Občinski stanovanjski sklad
V letu (961 bodo znašala razpoložljiva sredstva v občinskem stanovanjskem skladu 83,737.000 din, ki sc bodo porabila v naslednje namene:
a)	za komunalno dejavnost	4,000.000
b)	za stanovanjsko izgradnjo	79,487.000
e) neposredni izdatki sklada	250.000
XX.	poglavje Občinski cestni sklad
Razpoložljivih sredstev v letu 1961 v občinskem cestnem skladu bo 4,150.000 din, ki se bodo uporabila zn vzdrževanje občinskih cest.
XXI.	poglavje Občinski šolski sklad
Sredstva šolskega sklada bodo znašala 52,384.000 din. Viri sredstev pa so:
a)	del proračunskega prispevka iz oseb. dohodka	9,060.000
b)	dotacija iz proračuna	38,704.000
c)	dotacija iz proračuna zn otroški vrtec in
delavsko univerzo	4,620.000
XXII.	poglavje Končne določbe
1.
Svet za finance in družbeni plan občine Cerknica po potrebi izda podrobnejša navodila za izvajanje tega družbenega plana.
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961 dalje.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r.
*i/»
GLASNI*
OBČINA
LJUBLJANA ViČ-RUDNIK
481.
Na podlagi 4. člena zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Uradni list LRS št. 18—158/01) in 27. člena statuta občine je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1961 sprejel
ODl.OK
o ustanovitvi občinskega gozdnega
sklada zn pospeševanje gozdov v državljanski lastnini
1.	člen
Ustanovi se občinski gozdni sklad za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini v občini Ljubljana-Vič-lludnik.
Sredstva občinskega sklada se smejo uporabiti samo za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini.
2.	člen
Sklad ima upravni odbor, ki šteje 13 članov, katere imenuje občinski ljudski odbor Liubljana-Vič-lludnik. Mandatna doba članov upravnega odbora sklada traja dve leti.
Upravni odbor upravlja sklad po načelih družbenega upravljanja in po pravilih, ki j ih izda upravni odbor in ki jih potrdi svet za gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Vič-Rudnik.
3.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 311/E-16.
Ljubljana, 13. julija 1961.
Predsednik ObLO:
Ignac Voljč 1. r.
03ČBJ? TEBOVUE
482.
Na podlagi 196. in 197. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16-279/59 in 47—753/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na sp ji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1961 sprejel
ODl.OK
o posebnih obveznostih nosilcev stanovanjske pravice, ki uporabljajo več prostorov, kot je potrebno, da bi se štelo, dn je stanovanjc smotrno izkoriščeno
1.	člen
Na območju občine Trbovlje se šteje stanovanje zn smotrno izkoriščeno, če uporablja nosilec stanovanjske pravice dvosobno stanovanje za tri osebe, trosobnn stanovanje vsaj za štiri osebe, štiri in večsobno stanovanje vsaj za šest oseb.
2.	člen
Za presežek stanovanjskega prostora se šteje:
!. Ena soba. če uporablja nosilec stanovanjske pravice dvosobno stanovanjc zn eno ali dve osebi, trosobno stanovanjc za tri osebe, štirisobno stanovanjc za štiri ali pat oseb:
2.	Dve sobi. če uporablja nosilec stanovanjske praviee trosobno stanovanje za eno ali dve osebi, Štirisobno stanovanje zn tri osebe:
3.	Tri sobe, če uporablja nosilce stanovanjske pravire štirisobno sta-novanjp za eno ali dve osebi.
Za pet ali večsobno stanovanje sc presežek stanovanjskega prostora ugotavlja po načelih iz 1. in 3. točke tega člena.
Ce stanovanje uporablja šest ali več oseb, se pri pet ali večsobnih stanovanjih presežek stanovanjskega prostora ne ugotavlja.
3.	člen
V presežek stanovanjskega prostora se ne šteje stanovanjski prostor, ki meri do 10 kvadratnih metrov površine (kabinet).
Cc ima stanovanje več kabinetov, se ostali kabineti upoštevajo pri ugotavljanju smotrne izkoriščenosti stanovanja kot sobe.
4.	člen
Stanovanjski organi občinskega ljudskega odbora izda nosilcu stanovanjske pravice odločbo, s katero mu določi rok. v katerem naj ta odda presežek stanovanjskega prostora podstanovalcu ali turistom in potnikom, če ima za to dovoljenje za turizem in gostinstvo pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora po določbah uredbo o oddajanju zasebnih sob turistom in potnikom (Ur. list LRS št. 14/59).
5.	člen
Če nosilec stanovanjske pravice ne odda presežka stanovanjskega prostora osebi, ki je navedena v prejšnjem členu, in v roku, ki mu je določen, mora plačevati za ta presežek stanarino, povečano za 100 odstotkov.
6.	člen
Kot presežek stanovanjskega prostora, za katerega se plačuje povečana stanarina po prejšnjem členu, se štejejo sobe s površino nad 10 kv. metrov.
7.	člen
Če uporabljata dvosobno stanovanje, ki nima kabineta, dve odrasli osebi različnega spola, ki nista zakonca, temveč bližnja svojca, se šteje, da je tako stanovanjc smotrno izkoriščeno.
8.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01/1-61/1.
Datum: 13. julija 1961.
Podpredsednik ObLO: Hinko Kamnikar 1. r.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
66.
Na podlagi .87. člena zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Ur. list FLRJ št. 28/60) in v skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov (Ur. list št. 25/60) ter temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Ur. list FLRJ št. 53/60) je sprejel L izredni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Ljubljana dne 21. aprila 1961
ODLOČBO
o ustanovitvi Gostinskega šolskega centra za strokovno izobraževanje
gostinskih delavcev za okraj Ljubljana.
1.
Ustanovi sc Gostinski šolski center za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu »Center«) kot finančno samostojni zavod.
Ime zavoda je Center za strokovno izobraževanje delavcev okraja Ljubljana.
Sedež zavoda je v Ljubljani.
Zavod prične s poslovanjem dne 21. aprila 1961.
Naloga Centra je:
a)	strokovno izobraževati delavec, ki nimajo izobrazbe, ki jim jc potrebna zn določeno delo;
b)	prekvalificirati delavce;
c)	strokovno izpopolnjevati delavec, da bi izboljšali svojo strokovnost;
d)	usposabljati delavce zn nove načine proizvodnje in za delo z novimi napravami in stroji:
e)	dajati delavcem strokovno in teoretično znanje, ki jim jc nujno potrebno zn delo;
f)	skrbeti zn strokovno izobraževanje in sistematično izpopolnjevanje učnega osebja centra;
g)	spremljati strokovni razvoj delavcev, ki sc izobražujejo v centru, da bi izpopolnjeval učni načrt in predmetnik ter dajal delavcem
strokovno pomoč pri njihovem nadaljnjem strokovnem razvoju;
h)	da ustanavlja delavnice ter druge vrste organizacijskih enot na območju okraja Ljubljana za praktičen in teoretičen pouk slušateljev Centra;
i)	da nudi usluge za izobraževanje kadrov tistim organizacijam, ki potrebujejo delavce z delnim ali popolnim znanjem enega izmed poklicev gostinske stroke, in sicer tako, da jim izdela učni program in učbenik, daje na razpolago prostore in učni inventar tor učno osebje Centra za praktični pouk.
Center ima na razpolago notranje organizacijske enote:
a)	oddelek zn strokovno izobraževanje gostinskih poklicev 1, stopnje;
b)	oddelek za strokovno izobraževanje gostinskih poklicev II. stopnje;
c)	oddelek zn strokovno izobraževanje gostinskih poklicev 1111. stopnje;
d)	dom za slušatelje Centra, katerega pripadajoči gostinski prostori služijo tudi za praktično izobraževanje I. in 11. stopnje;
e)	obrat bife »Jadran« v Ljubljani, ki služi zn praktično izobraževanje I. in II. stopnje;
f)	obrat hotel »Bellevue« za praktično izobraževanje II. in III. stopnje.
4.
Center razpolaga s premoženjem, s katerim je do sedaj gospodaril Gostinski šolski center, Ljubljana, in s premoženjem, ki mu ga zagotovi ustanovitelj. .
Sredstva za redno vzdrževanje Centra so:
n) sredstva, ki jih ustvarijo posamezne organizacijske enote Centra s svojo dejavnostjo;
b) finančna sredstva, ki jih da ustanovitelj'
c)	sredstva, ki jih gospodarsk
organizacije prispevajo za spl0'11 pospeševanje oz. pospeševanje si* cializacije kadra v strokovne® izobraževanju;
d)	sredstva, ki jih prispevaj0 ostale gospodarske organizacij” zavodi in ustanove ter družbene of' ganizacije, če Imajo v sklopu svoj osnovne dejavnosti tudi dejavno* gostinstva in družbene prehrane;
e)	sredstva, ki jih dajo politi1 2!0 teritorialne enote za izobraževanj strokovnega kadra za nove kap1 citctc;
f)	sredstva, ki jih prispevajo l,lj samezni slušatelji Centra za dop®* nilno izobraževanje in spcciuhz° cijo;
g)	sredstva iz uslug in nujen'0 prostorov, ki jih nudi Center P, sumeznim gospodarskim orgunizaU jam za izobraževanje njih0'1 kadrov.
Center ima tele sklade:
a)	sklad osnovnih sredstev amortizacijo;
b)	rezervni sklad;
•c) sklad za nagrajevanje.
Organi Centra so upravni odb° in direktor.
Upravni odbor Centru šteje k članov; sestavljajo ga 6 članov, . jih imenuje ustanovitelj Centra, člani, ki jih izvoli kolektiv Ge11 ^ na skupnem sestanku, 1 člana vrst učeucev iu upravnik, ki J član upravnega odbora po svoj položaj u.
Direktorja Centra imenuje razrešuje ustanovitelj.
8.
Podrobnejše določbe o orga"'^ eiji, nalogah in načinu poslov®.j Centru se določijo s pravili, ki > predpiše ustanovitelj.
Ko začne veljati ta odločba, P^i nclin s poslovanjem kot snino^A. zavod Gostinski šolski center W ljana.
Ta odločba se objavi v »G )y ku«, uradnem vestniku okraja w ljana.
Številka: 1/1-523/1-61.
Datum: 21. uprli 1961.
Predsednik Gostinske zbornico olt Ljubljana Franc Drobež •• r'
VSEBINA
479.	Odlok o proračunu zn leto H*1 Cerknica.
480.	Družbeni plan za letd I®"1 Cerknica.
481.	Odlok o ustanovitvi občinskejj^Jo^. neira skladu za DOZDoicvanj®, L,bU*

noga sklada za poupcScvanje ^Ij3 državljanski lastnini občine w VTč-Rudnik.
482. Odlok o posebnih obveznostih
stanovanjsko pravico, ki 11 . “ jr več prostorov, kot jc potre»>* tru<? so Štolo, dn jo stanovanjc * koriSČeno občino Trbovlje.	#<p
60. Odločba o ustanovitvi
skega centra za strokovno ' ,j k nje gostinskih delavcev i* 0 ,lana