XVII. litRlk.
V Gorici, IS. marca 190'.).
11. številka.
* '
latama rak Istrtsk •h 1 mi piptlln. l«k*plri m a* ni Sihukmiu sfaaaa n u ipr»-}««•}•.
Cm Uiti oab ra nli lit* d taram, •a fil lata I boni. la bob] gmsotni m **la 1*1* I bone, a v*l I*ta K 1'60. Sa ■«■■]• ja eina lUto I (, u <io|i 4aSala ima Antrtji 6 K.
Stakaptnifiadrasa .Vaiadaa VUkarna"
v ■•rili, oIIm Tit-varial M. §•
1 '
^ U:\’;
•—
Naročnino in na -minila a pr j ema upnmiiStvo, Gorica SemoniSka ulica 9t. 16. Poaamezn« Številke ie prodajajo T tobakaruah t Šolski ulici, Nuniki ulici, na Joiip Verdijevem te-kcliSču nasproti me-itnem vrtu, pri Vaclavu Baum^artl v Korenjaki ulici in na Korenjskem Iregu (Riva Como) St. 11, po 8 vin.
Oglasi in poslanice ■e radunijo po petlt vrstah in sicer: 4e se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
IadajdWlj.i»-odgovorni prednik: J. Vimpolick * Oonoi
, y r ^a'---------------------------------------------
Tiska „Narodnn Tiskarna** (odgov. L. Luketič) t Sorici.
Svobodomiselno učiteljstvo.
Znano je dejstvo, da se svobodomiselni učitelji — naj so liberalci ali agrarci ali socialni demokratje — navdušujejo in poganjajo za „s v o-bodno šolo**, v kateri ne bdde prostora za sv. križ in veronauk in katere praga ne bode smel prestopiti duhov-nik-veroučitelj. Svobodno šolo je zahtevalo napredno - svobodomiselno učiteljstvo lani na svojem počitniškem zborovanju v Gorici, in ta zahteva se po-vdarja med glavnimi v njihovem stanovskem glasilu ^Učiteljskem Tovarišu". Svobodomiselno učiteljstvo pripravlja uže tla svobodni šoli. Odstraniti skuša vse, kar nosi krščanski značaj na sebi. Posebno bode napredne učitelje v oči stari krščanski pozdrav „H. b. J. K.“; ta pozdrav mora na vsak način iz šole. Pred par meseci se je stavilo v okrajnem šolskem svetu tolminskem od zastopnikov učiteljstva predlog, da se v znamenju naprednosti navedeni krščanski pozdrav izbacne iz šole. Posamezni učitelji-na-prednjaki to zahtevo v šoli že dejansko izvršujejo. Boje se še sicer otrokom naravnost prepovedati omenjeni krščanski pozdrav, dosežejo pa isti vspeh na drugi način. Ne da bi namreč omenjali pozdrav H. b. J. K., zapovedujejo otrokom, da morajo pozdravljati z dober dan ali z drugim sličnim pozdravom. Ta ukaz vsebuje objednem v sebi tudi prepoved pozdravljanja s starim krščanskim pozdravom, in tako ga umevajo tudi nedolžni otroci in njihovi stariši.
LISTEK.
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jos. Košanov.
(Daljo.)
Otrooi io se zgubili po vazi, Rožica pa je ila po samotni poti proti mlinu in ni mogla zabiti na besede, ki jih je sli-iala. V zrcu ze ji je vzbudil dvom: „Kaj, če je res, da nimam stariiev in sta mlinarjeva ie moja dobrotnika ?* Težko ji je bilo pri zrcu in t modrih očeh so ji zablestele svetle solze.
O	te solze, porojene iz prvih slutenj in dvomov I —
„Kaj pa ti je, dete ?“ jo je vprašala akrbno mlinarica.
Rožica je zaihtela in povedala v pretrganih atavkih, kaj ji je bilo na poti. Potem pa je vprašala mlinarico, je li res nima starišev in doma. Oči, solzne oči ao proaile za odgovor: „Imaš stariše, imaš dom pri naa. Naša si*. Mlinarica je odgovorila, a ne tako. Skušala je, da bi
Sedaj pa poglejmo predrznost naprednega učitelja! Pred dvemi leti je spravil učitelj v Zadlazu na zatočno klop nekaj starišev šolskih otrok in poštenih posestnikov tamošnjega kraja. Obsojeni so bili na zapor, češ, da so učitelja krivo obdolžili pri okrajnim šolskemu nadzorniku v Tolminu, da prepoveduje otrokom krščanski pozdrav „H. b. J. K.“ V resnici so se ti možje-poštenjaki kot priprosti ljudje le slabo izrazili pred okrajnim šolskim nadzornikom ter so menili reči, da uvidevajo v zapovedi pozdravljanja z dober dan prepoved pozdravljanja s s'arim krščanskim pozdravom kakor sami uče otroke.
Kako daleč si upa napredni učitelj zunaj šole in celo v šoli, je jasno pokazala kazenska razprava, ki seje vršila preteklo soboto pred okrožno kot vsklicno sodnijo v Gorici. Sodno se je dognalo, da je bivši učitelj na Drežnici, Josip Semolič zmerjal članice Marijine družbe z nesramnicami in vlačugami ter da se je izjavil v šoli pred nedolžnimi otročiči, da je papež le za neumne ljudi. — Tako postopa napredni učitelj in pohujšuje mladino.
Krajni šolski sveti bi morali imeti pravico takemu počenjanju naprednega učitelja napraviti konec ! Toda v kakem položaju se dandanes nahajajo člani krajnega šolskega sveta. Napravi krajni šolski svet — izvrševaje svojo dolžnost sporočilo o učiteljevem postopanju na okrajni šolski svet, potem naj bodo člani krajnega šolskega sveta pripravljeni, da predno bode disciplinarna pre-
iskava končana, bode jih napredni učitelj kazensko preganjal, provzročil jim mnogo poti in stroškov, do plačila katerih pa največkrat ne morejo priti, ker tožitelju ničesar vzeti ne morejo. Zares žalostno je dejstvo, da krajni šolski sveti kot šolska oblast prve stopinje nimajo nikake moči in se na njihove sklepe in predloge le malo ali nič ne ozirajo okrajni šolski sveti. Ker je od prevla-dajočega naprednega učiteljstva odvisno imenovanje okrajnega šolskega nadzornika, je ta popolnoma od naprednega učiteljstva odvisen in mu mora biti povsem naklonjen. Odtodi izvira, da pritožbe navadno nimajo nikakega vspeha, če tudi so upravičene. Okrajni šolski nadzorniki varujejo napredno učiteljstvo, člani krajnega šolskega sveta pa naj bodo vedno pripravljeni, da dobe za izvrševanje svoje službe kot plačilo kazensko preganjanje.
Krščansko ljudstvo pazi dobro, kaj da počenja svobodomiselno učiteljstvo, ki vzgojuje tvojo deco. Zavedaj se, da ti plačuješ in vzdržuješ šolo in da je učitelj dolžan vzgojevati ne samo v šoli, temveč tudi zunaj šole tvoje otroke v krščanskem duhu kakor ti to želiš in zahtevaš. Spoštuj krščanskega učitelja, svobodomiselnemu učitelju postavi se po robu in čuvaj se ga!
ji kolikor mogoče mehko in tolažilno razložila vse. A aaatonj! Reanica je bila trda, pa naj ie tako prikrita in olepšana v Ijnbeznjivih besedah.
Rožica je znova zaihtela tako obupno, da so priile mlinarici solze v oči in mesto tolažiti jo, je jokala ie sama. Med tem je priiel mlinar iz mlina v hišo in ves začnden je praial, kaj seje zgodilo. Neža mu je povedala dogodek.
.No, radi tega ni potreba, da ao jočeta, ne ti Rožrca, a ie manj ti stara. Čaj Rožica, mater imai in gotovo jo boi ie videla, ker tako je stalo na pismo, ki smo ga dobili pri tebi.
Kakor navadno je govoril mlinar, a te besede so vplivale na Rožico bolj, ko vsaka tolažba. .Mater boi ie videla...**
O	besede sladkega npanja polne!-----------------
VI.
Petnajst let delai v tujini med hre-penjenjem po domačih krajih, kaj ti ni ie dovolj o Katarina? Kaj ne čntii v srca materine Ijnbezni, te ne objemajo neprestano skrbi, kaj je z Rožico tam gori v gorab, kjer si jo izročila v tihi poletni
Politični pregled.
Državni zbor.
Zbornica je v pond. nadaljevala razpravo o rekrntni predlogi. Med drogimi
noči orodi? Vrni se Katarina v domovino, dovolj je pokore, vrni se v veselje otroka.
Ne greš? Naj gre mimo tebe po tujini ie nekaj let in potem se vrneš, da dobii hčerko v cvetja istih let kot si jih imela ti, ko si odšla? Ampak aedem let bo še potemtakem treba in to je dolga doba. —
Misliš da ne? In ie marsikaj se zgodi lahko v tem časa I
Tako so govorile misli Katarini v Aleksandriji in jo silile domo?, a ona je sklenila, da ostane ie sedem let.
V	teka teh sedmih let pa se je odigralo v Kctu ie marsikaj.
Rožica se je razvila v zalo dekle, in ko ao atali ob nedeljah fantje pred cerkvijo in je ila ona mimo, ao ostale oči vaeh na njej in splošna sodba je bila: Najlepia! Vaika dekleta so ji bila seveda zavidna. One, hčere Kota, da bi »ostajale za njo, ki jo je prinesel bogsigave-dikdo od bogvegod I Ne, tega niso mogle prenaiati.
ae je oglasil k besedi tudi posl. T r y-I o w s k y, ki je rekel foed dragim, da mn je pravil neki podčastnik, da so začasa bosanske -vojske avstrijski vojaki rizbtljali svoje bajonete in prebadali Bošnjake. Pri teh besedah je domobranski minister Georgi z roko udaril ob mizo in rekel, da bo to pravljice. Po govora posl. Tiylc\vikega se je dvignil minister za deželno hrambo Georgi ter izjavil,da se proti takim pravljicam zavaruje. Na-glašal je, da ne dovoljuje, da so armado na tak način napada. — Avatroogrski vojak, je rekel minister ni nikdar zmožen takega čina, kakor ga je omenil posl. Tiylowski, Minister ae je obenem opravičil, če se je pregreiil proti hiinemu redu, da je napravil mejklic, toda postaviti se je treba v njegov položaj, da ni mogel takih obdolžitev mirno prenesti. Nato je bila seja ob 9. uri in pol zvečer zaključena.
I	V torek in v sredo je zbornica na-
daljevala razpravo v prvem čitanju re-krutne predloge, katero je tndi končala.
V	včerajinji seji načelnikov klubov je bilo sklenjeno, da imata vojni in železniški odsek danes celi dan sejo, nakar se potem jutri vrii plenarna seja, ki bo razpravljala o obeh zakonskih predlogah.
I
Dogodki na Balkanu.
,	Položaj je skrajno resen. Odgovor
| Srbije na avstro ogrsko noto, katero je i izročil avstro-ograki zastopnik v Bslgrada ! grof Forgsch, je jako vznevoljil našo J vlado, ker ni jasen in ker se izogiblje glavnih točk, na katere bi morala Srbija odgovoriti. Valea tega izroči grof Forgach
Toda Rožica se ni zmenila zanje in živela mirno svoje življenje, dokler ni priiel nekdo in ji vzbudil hrepeneč nemir v mladem srcu. Zgodilo pa ae je to v pomladi, ko je praznoval cvetni maj nad dolino veliki praznik prerojenja narave. Travn ki so se odeli v bajno zelenje iz katerega so gledale pestre cvetlice liki
1	lepe nade in bukcyi gozdovi so inmeli veličastno pesem vstajenja.
Lepega pomladanskega večera torej je prinesel Oreharjev Tine v mlin. Iz štirinsjstletnrga dečka, kot smo ga videli v pričetku povesti, je postal krepek mladenič, ki je skrbel za se in za mater, s katero sta stanovala v revni hiši sama, odkar je umrl Orehar. „Priden je sicer14, ao mislile matere, ki bi rade omožile svoje hčere, „a ubog je in s kontraban-tom se peča; Bog ve, kaj se mn vse še prigodi. Zalotiti ga znajo in potem pojde hiša in vse skopaj, da poplača kasen*.
(Dalje pride.)
srbski vladi te dni novo noto, ▼ kateri se zahteva jasnega odgovora. Od tega odgOTora bode odvisno, ali se bo dal avstro-ogrski srbski spor poravnati mirnim potom ali pa s orožjem. Sploino se pa danes sodi, da tndi ta odgovor ne bode sadovoljil Avstro-Ogrske in da bode morala najbrže z orožjem postopati proti Srbiji. Vesti, ki prihajajo iz Srbije in Crnogore so skrajno bojevitega znadajs.
Nsjnovejie vesti se glase tako-le: Rasni listi pilejo, da je vojna neizogibna in da ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, je krvavi ples gotov. — V Bel-gradn je sploino razburjenje in eploina bojevitost. Ljudstvo vpije in hode na vsak nadin v vojsko. Srbski časopisi zahtevajo od vlade, naj se nikakor ne nda Avstriji. — Listi piiejo, da izrodi avstro-ogrski poslanik v Belgradn srbski vladi zadnjo noto v petek in da potem odgovor srbske vlade odloči nsodo. Odgovor bo avstro-ogrski zastopnik zahteval koj.
—	Nai zunanji minister baron Aerenthal ja rekel, da Srbija mora dati jasen od-, govor: ali hode nadaljevati dosedanjo Avstriji sovražno politiko, ali pa prenehati s oboroževanjem. — Srbska vojska je nže oborožena ter se nahaja ob bosanski meji. Sam kralj Peter si jo je ogledal. — Rusija je odgovorila Avstriji, da je treba bosansko-hercegovsko vpra-ianje predložiti konferenci velevlasti. —-Posebno srbski prestolonaslednik je jako bojevit človek. — V merodajnih krajih na Dunaju so izgubili vsako nado na mir. Zato uže povsod! računajo na vojsko.— Srbski vojni svet je imel včeraj sejo. Sklenil je obvestiti kralja Petra, da je vsa armada pripravljena. — Na 2e-Iezniikih progah srbskih vozijo noč in dan posebni vlaki vojni materijal in streljivo. Na bosansko mejo prihajajo neprestano nove čete. — Odločitev vojne pade baje prih. teden. — Na Dunaju so prepričani, da stoji za Srbijo Rusija in da igra Rusija s Srbijo pod enim klobukom. — V srbski državni tiskarni uže siskajo vojno proklamacijo. — Črnogorci so tudi pripravljeni na pomoč Srbiji.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i ro t i š č e *:
P. n. gg. M. M. 1 K, okrajna posojilnica v Kobaridu 50 K, N. N. 40 v, dr. Fr. Pavletič, odvetnik v Gorici, mesto venca na grob preč. g. kurata J o s. Goloba, 20 K, Nekdo
1	K, Sošalj Marija Pevma 20 v, Ivan Černič Vrh 40 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Novice.
Zahvala sv. Očeta. — Iz Vatikana je prejel dne 10. marca t. 1. naš prev-zvišeni knezonadškof naslednje pismo: »Podpisani se v imenu sv. Očeta zahvaljuje za dar 7770 lir 1 6 c, ki se ga je poslalo za uboge ponesrečene ob grozni nesreči v Kalabriji in Siciliji, in javlja, da podeljuje Njega Svetost za ta blag čin bratske in krščanske ljubezni iz celega srca apostolski blagoslov.
Veleudani G. BRESS AN“.
Slovenskim kolesarjem. Na sobotnem občnem zboru slovenskega kolesarskega društva .Gorica" je bil izvoljen za častnega člana tega društva Andrej Gabršček, mož, ki sam v kolesarstvu nima pojma, ki nima za razvoj društva samega prav nobenih zaslug. Očividno je, da se je Andrej Gaberšček izvolil za častnega člana le radi tega, da se mu izkaže čast kot načelniku go-riških liberalcev. — S tem dejstvom je
treba računati. Ravnotako pa je treba pribiti še, da je to, do tedaj nestrankarsko kolesarsko slovensko društvo očitno pristopilo k liberalni .Zvezi" narodnih društev, katere namen je, širiti po Goi iškem liberalne svobodomiseljne ideje. Tudi kolesarstvo so liberalci začeli izrabljati v svoj namen. V to sedaj izrabljajo tudi društvo .Gorica" in snujejo tudi druga podobna taka društva, ki naj pomagajo vabiti ljudi v liberalizem. Jasno je, da ob teh razmerah za naše somišljenike ni prostora v takih društvih in to velja prav posebno za društvo .Gorica". Nekaj članov je že izstopilo iz društva. Prav so storili! Ti, ki so sedaj izven liberalne kolesarske organizacije, ne bodo in ne smejo ostati brez društva 1 .Slov. krščansko socialna zveza" se je odločila, osnovati poseben kolesarki odsek, ki bo čisto avtonomen, t. j. opravljal se bo čisto neodvisno, samostojno. V najkrajšem času skliče .Slov. kršč. soc. zveza" vse kolesarje, ki se priglase, na posvetovanje, na katerem se odsek ustanovi. Priglasi se, oz. pristopi k temu odseku vsak član .Slov. kršč. soc. zveze", oziroma član kakega društva, ki je .Zvezi* pridruženo. Kdor ni še član .Zveze", ali če ni v njegovem kraju našega društva, lahko poprej pristopi kot član .Zvezi*. Kolesarji, ki žele pristopiti kolesarskemu odseku, naj to čimpreje sporoče na naslov: Tajništvo .Slov. kršč. soc. zveze", Gosposke ulice 6, Gorica.
Ta odsek bo imel svoje kolesarske znake in čepice ter bo — kar je zagotovljeno — dobil v kratkem času vse tiste pravice, ki jih ima liberalno kolesarsko društvo .Gorica", t. j. prehod čez laško mejo.
Vabimo sve kolesarje, ki so dobrega mišljenja in ki se nočejo dati iz-zrabljati za priveske liberalne stranke, naj priglase svoj pristop k snujočemu se kolesarskemu odseku S. K. S. Z. — Zdravo!
Goriški brigadir Bogoljub Seibt je imenovani feldmariallajtnantom in poveljnikom divizije. Baje pojde za divizijskega poveljnika v Slbinj. — Danes zvečer priredi novemn divizjonerjn vojaika godba serenado.
Svilorejeem naznanja o. kr. kmetijsko drnitvo v Gorici, da se bodo brezplačno razknževali prostori, kjer se rede sviloprejke. Svilorejci naj se javijo direktno ali potom županstva s navedbo kraja, imena h. itev. in itevila prostorov namenjenih za svilorejo do 31. marca 1909 pri c. kr. kmetijskem drnitvn v Gorici.
9000 tatov v Trstu. V Zadru se vrli te dni kazenska obravnava proti nekima Koren in Jedrejčičn, ki so izvršili razne tatvine v Ljubljani, Trstu in Zadru in ki so posebno trgovcu Je-bačinn iz Ljubljane prevrtali žslez-no blagajno, iz katere so odnesli mnogo denarja. Med pričami v tej pravdi se nahaja tndi policij iki ofidjal Titz iz Trsta, ki je med drugim povedal, kakor poroča .Piccolo", da se nahaja v Trstu 9000 tatov, katere vse ima v evidenci trža-iko policijsko ravnateljstvo. Kaj, ako bi se tndi ta .stan" v Trsta organiziral ? I
Prebivalstvo Trsta. — Po naj-novejiem itetjn iteje Trst 214 tisoč pre-bivajcev.
Mesine novice.
m V torek vrh Triglava! Vrh
Triglava, ki je sedaj še ves pokrit s snegom, priredi prihodnji torek t. j. 23. t. m. lep izlet »Slovenska krščansko socialna zveza". Mimogrede si bomo ogledali še druge lepe kraje po slovenski domovini. Opozarjamo na ta krasni izlet vse goriške Slovence, naj se ga gotovo
udeleže! V torek ob 8-h zvečer namreč nam bodo v resnici krasne in deloma umetniške skioptiške slike kazale naj-lepše kraje, krasote naše Slovenije. Porabimo to priliko, da vedno bolj spoznavamo svojo lepo rodno zemljo. Udeležimo se, Slovenci, predavanja v velikem številu. To skioptiško predavanje bo zopet v salonn (telovadnici) .Central". Začetek ob a-h zvečer!
m Nedeljski počitek. — Te dni ee je nredil nedeljski počitek sa nale mesto in sicer tako-le: Brivci bodo imeli ob nedeljah odprto brivnico od 7. zj. do 3. are pop.; trgovine s kolonijalnim blagom bodo odprte ob nedeljah od 7. nre zj. do 10. isvzemii meseca jnlij in avgust, ko so trgovine celi dan zaprte ; vse drage trgovine bodo vsako nedeljo skozi celo leto zaprte; trgovske in drage pisarne bodo smele biti odprte ob nedeljah le od 9. do 11. are ; posredovalnice bodo smele biti odprte od 8. do 11. are z opombo, da vsaki aslažbenec ima pravico biti prost vsaj vsako drngo nedeljo. Te določbe stopijo koj v veljavo.
m Manufaktura« trgovine bodo, vsled nedeljskega počitka, skozi celo leto vsako nedeljo zaprte. To dajemo na znanje naiema ljudstva na deželi.
m Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa se predstavlja sedaj v kinematografa .Central". Slike so res krasne, pretresajoče. Vsakdo naj se potrudi ogledati si te predstave. Jatri, na praznik sv. Jožefa se vrže predstave zjutraj ob yall. ari, popoladne pa od 2. do 9. are.
m Neznan tat je v torek nkradel is žepa neki ženici 140 K, katere je prejela za kravo, katero je prodala na torkovem trga.
Iz goriške okolice.
f Josip Golob, kurat v Podgori.
—	Naznaniti moramo javnosti tnžno vest, da je v pondeljek dne 15. t. m. ob 9% ari zj. preminal v Podgori preč. gosp. Jožef Golob, karat, po kratki a močni bolezni. Z Jožefom Golobom smo izgubili moža plemenitega srca, osornega duhovnika, neutrudljivega delavca v cerkvi in izven cerkve, ki je zastavljal vse svoje moči v to, da bi revnemn ljudstva pomagal. Podgorcem je bil dober daini pastir ter nstanovnik tamoinjih kat društev, sa katere je mnogo žrtvoval. Vspehi pokojnikovi so vidni. —Pokojni Golob je bil rojen v Solkana 9. avg. 1849 ter je bil sedaj v 60. letn. V dnhovnika je bil posvečen 31. avg. 1878. Služboval je 7 let kot kaplan v Štanjela, v Temnici eno leto kot vikar, potem spet v Štanjeln kot vikar več let in od 1. 1886 kot karat v Podgori. V Podgori je služboval torej skoraj 23 let. Pokojnik je bil sonstanov-nik in večletni odbornik .Alojzjevišča", sonstanovnik in predsednik konsorcija .Prim. Lista". Bil je mož dela za blagor človeitva. — Bolehal ježe ne mesec dni. V petek ga je obiskal prevzviieni knezo-nadikof in počutil se je ie precej dobro. Čez tri dni pa ma je pretrgala nit življenja smrt.
Pogreb č. g. Joi. Goloba je bil včeraj ob ogromni udeležbi, ki je pričala, kako je znalo ceniti ljudstvo in kako so znali ceniti njegovi sobratje in dragi gospodje vrline blagega pokojnika. Taka adeležba je na deželi redka. Navzočih je bilo okrog 40 duhovnikov, svetnih in re-dovniikib. Vlado je zastopal visokorodni g. dvorni svetnik grof Attems, podgorsko papirnico pa gosp. ravnatelj. Sprevod je vodil preč. gosp. dekan Filipič. Molitve za dnio blagega pokojnika je opravil v cerkvi ob obilni azistenoi preč. g. župnik K o i a v č i č. Po molitvah je imel peto mažo g. dekan Filipič, in potem kratek nagovor, v katerem je slavil pokojnika kot dobrega učitelja in vodnika ter poživljal ljudstvo, naj posnema nje-
gove čednosti. Pokojnik je bil cel mož, neomajen značaj in nevstraien bojevnik za čast Božjo. Mej govorom je vsa cerkev glasno ihtela. Bil je to ginljiv prizor, ki je dokazoval, kako je dobro podgorsko ljudstvo ljubilo avojega dninega pastirja in očeta. Pogreba so se udeležila tndi domača draitva, mej temi: Katoliiko podporno del. drnitvo z zastavo in ženska Marijina dražba istotako s zastavo. Občino je zastopal župan in dežel, odbornik g. Klančič. Krsto so spremljali ob straneh podgorski telovadci. Pred hiio je molki pevski zbor pod vodstvom gosp. nadučitelja Bodala zapel pesem: Blagor mu, ki se spočije, na grobu pa pesem : Jamica tiha. Na grobu je zapel žalostinko tudi meian pevski zbor. Ljudstvo je na grobu na glas jokalo. Ko »e je krsta pogreznila v jamo, ni bilo mej ogromno množico suhega očesa. Vse je živo čutilo, kako vrlega in akoraj ne-nadomestnega moža je v tem trenotku zemlja zagrnila!
Naj omenimo ie, da je podgorska tvornica poalala tndi ognjegssce, ki so delali red in darovala lep venec, Id so ga nesli delavci.
Počivaj v miru, dragi Jožefi Prav kar smo se napravljali Tvoji duhovni sobratje, domače županstvo, Tvoji verniki, Troja draitva in Tvoja Marijina družba, da bi Ti voičlli za god. Zgodilo se je drugače. Ti praznuje! S roj god že v večnosti. Naj Ti ga voičijo angelji in svetniki v nebesih, ki so spremljali Tvojo blsgo duio pred Gospoda! Počivaj v miru I
g Vikar Rudei — umrL — Rzvno-kar smo dobili Iz Mirna poročila, da je tamkaj umrl preč. g. vikar Rudež v najlepiih letih življenja. Pogreb bo v soboto ob 10. uri zjutraj. Sretila mu večna luči
g Smrtna kosa. — V soboto 13. t. m. je zapustila to solzno dolino po dolgi, mučni bolezni g. Terezija Košuta v Čekavcu pri Vitovljah v 58. letu svojega življenja. Pokojnica je bila vzor krščanske žene, skrbne matere, pridne gospodinje. Mož ji je bil zgodaj umrl in dolga leta je sama opravljala precej obširno kmetijo. Bog je blagoslovil njen trud in zapustila je vse otroke preskrbljene in gospodarstvo v najlepšem redu. Zadnji čas jo je težka bolezen priklenila na posteljo in jo po dolgem trpljenju spravila v grob, preskrbljeno s svetimi sakramenti za umirajoče. Žalujoči rodbini naše sožalje, njej pa naj sveti večna luč v nebesih !
Iz ajdovskega okraja.
Smrtni kosa. — Dne 13. t. m. je v Maloviah pri Črničah zaspal v Gospodu preč. g. Jožef Cigoj, bivii ajdovski župnik. V njem je izgnbila gorilka nadlkofija vzornega delavca v Gospodovem vinograda, Ajdovičinn skrbnega pastirja, domača vas moža, ki ji je bil vselej in povsod v čast in ponos. Pokojnik je bil rojen 29. XI. 1870. in posrečen v mainika 6. VIL 1894. Najprej je bil kaplan v Tolmina, kjer je astanovil hranilnico in posojilnico in jo azorno brezplačno vodil. Njegova druga služba je bila v Jageričah, odkoder je priisl v Ajdovičino za župnika. Žs iz službovanja v gorah je prinesel s seboj kal bolezni, ki ga je mučila zadnja leta in ga tudi položila v prezgodnji grob. Bolehal je že delj časa, a vendar vestno opravljal svojo slnžbo, dokler ga ni pred dvemi leti pri-ailila bolezen, da je stopil v začasni pokoj. Iskal je izgubljenega zdravja v več krajih in upal do zadnjega, da je sadobi
—	a Božja volja je odločila drugače. Bridka smrt ga je odp sijala v najlepii moiki dobi iz sreie domače dražiae in v ponedeljek 15. L m. ob 4. uri pop. amo izročili njegove zemeljske ostanke materi zemlji. Pogreb je bil veličasten, kakor se jih malokedaj vidi v teh krajih.
'Od vseh itrani 10 prihiteli duhovni so-bratje pokojnika izkazat mu zadnjo čast. “V cerkvi je imel d. g. Murovec, črniiki dekan, ginljiv nagovor, v katerem nam je pokazal, kako Tiorneg* moža spremljamo k aadnjema počitku. Nato io zapeli ajdovski pevci lepo £aloatinko .Jamica tiha". Iz cerkve le je zavil na pokopa* liiče dolg sprevod, v katerem je bilo reč .Ajdovcev. Opilili amo tudi dva kraana venca, katerih enega ao poklonili ajdovaki žapljani svojemu Ijabljenemn župnika, drugega pa itariii sveatemu aina. Po koačanih molitvah ob grobu ao sapeli ,pevci kraano nagrobnioo .Nad zvezdami" in maraikatero oko ae je sssolzilo ob njej. Počivaj mirno, blagi pokojnik, žalujemo po Tebi i Tvojimi ovčicami, z domačini, i družino, ki te je itgabila, a vendar upamo, da „vid’mo v raju avetlem ae — nad zveidami!“ —
a Vipavska železnica. G. kr. mi-niateratvo sa železnice je dovolilo ač avojim odlokom 12/2.1909, itv. 70414/19 1908, da ae svila na lokalni želesnici ■Gorica-Ajdoričinn brsina od 25 na 35 km za uro. Radi tega ie občinatvo oposarja, da mora biti od aedaj naprej bolj opremo pri prehodih in prevosib čez rečeno železnico in ie poaebej da mora natančno pasiti na svarilne znake bližajočih ae vlakov. To se daje na obče snanje viled nkasa c. kr. namestniilva v Trstu z dne 26/2 1909 - II. - 257 — 09.
S tem bo gotovo vstreženo potujočemu občinstva po vipavski železnici. Saj «o bile pritožbe aploine zaradi počaine vožnje na tej železnici. Rasne iale ao ae abijale z vožnjo na tej želesnioi. Saj ime „polžer ka“ je uie sploino znano, pa tudi beieda .i tiflete noug* ae je udomačila med Ijnditvom. S tem odpade •mnogo mrmranja in sabavljanja. Saj to bi ae moralo nie kedaj sgoditi.
a Dol-Otlica — 6. tega meseoa izročili smo materi zemlji truplo poitenjaka Andreja L ikar, trgovca, večletnega pred« aednika kraj. iolik. sveta, podžupana itd. Kako priljubljen je bil ranjki, dokaz je pogreb, katerega so ie udeležili ioliki otrooi z nčiteljatvom, c. kr. žandarmi, župan z obč. odborniki, kateri so tudi neili truplo k večnemu počitku. Počivaj v mira dragi Drejo, ter isproai pri Bogo, da oatane naia gora ie nadalje Angelska ■<3ora. —
Snega imamo na »metih do 8 ms-trovin ie več. Sneži neprenehoma. Če bi „caker“ padal, bi ae ga naveličali, kaj ie le snega!
a Strela. — le Brij nam poročajo o veliki nesreči, katero je vprisorila atrela dne 14. t. m. okolu 5. are zjutraj. Udarila je v zvonik podrnžne cerkve ar. Uartina ter odbila ipico atrelovoda, prevrtala na dveh meatih itrelovodno žico, poruiila na vihodni strani zvonik ter napravila pol metra iiroko odprtino nad oknom zvonika. Nadalje je poraiila obok pod zvonovi ter ila po žici, katera je pritrjena k zvonovom za zvonenje nizdol do tal. Pri tej priliki je poikodovala uro in poraiila tlak ter izrnla debelo kamenje. Ii stolpa je ivignila v 30 metrov oddaljene itale ter abila posestniku] Fr. Ličnu enega vola in posestnika Antonu Vidmar eno kravo. V Ličnovi itali ao bila ie tri drnga goveda in dva fanta, ki so ostali nepoikodovani. Zronovi ao ostsli tudi nepoikodovani. To je jako čuden pojav narave aedaj v tem času, ko imsmo v nsiih hribih |ie na metre snega. Bog nas varuj strele I
a V Vrtovlnu so v ponedeljek po-kopsli 69 letnega Antona Utaj ki je skoz celih 46 let služil za hlapca pri Lekinovi hiii. Zares je stari fant bil vreden, da bi bil dobil kak križec v priznanje sa tako atanovitno svesto slntbovanje pri edni hiii, posebno ker ni sahteval ^nikakega plačila v denarju. Križca mn ni nikdo izposloval, ker križce dobi navadno le go-
spoda in ministri; pač pa je pričala velika odeležba sosedov pri -pogreba, da zna tadi polteno ljudstvo ceniti zvestobo. Radke so več slovenske hiie, kjer bi vladale tako domače razmere med gospodarjem in hlapcem, da se gospodsr in hlspec tikata kot dobra prijatelja.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Zapotoka smo dobili pojasnilo, zakaj se ne obdržava šolski pouk v zapotoški šoli. Nekdo se je namreč v zadnji številki ..Prim. Lista' pritožil, da ni šolskega pouka. Pojasnilo pravi, da šolskega pouka v zapotoški šoli zato ni. ker otroci vsled obilice snega ne morejo zahajati v šolo izven par otrok, ki stanujejo zraven šolskega poslopja.
Iz tolminskega okraja.
t Sr. Lucija. — Ta teden ao bili ta hkrati trije mrliči na mrtvaikem odru. Na Modrejoah je amrla Marija Krivec ■ sestrična dr. Ivana Pregelj, mati oamero živih in nedorastlih otrok, vzgledna kr-ičanska žens, stara 38 let. — Ta na Mostu sta pa umrla dva: Franc Kovačič, gospodar „pri Dreju", ie mlad mož. Zt-pastil je Ijabesnjivo ženo in nedorastlo hčerko.
Tudi nai Ivane Podoreh, po do« mače Jermol, je po dolgi in težki vožnji, srečno privozil v kotiček mira. Ni snal ne brat ne pisat, a znal je pa pridno delat in/iparat. Vozaril je noč in dao. Pri-godilo se je, da je po noči na vozu bres svetilke zaspal, čei: saj sveti zadosti luna; a oko postave, ki lune ne pozna, ga je sasačilo in kaznovalo. Kolikokrat amo ga aliiali v iali pripovedovat, kako je huJ6 „na svoji postelji spat in povrhu ie kazen plačat". O pivu je sodil, da „bir pit ae pravi prazno alamo mlatit". Ko je imel biti previden za smrt, je rekel : O saj toliko pa nisem vreden ne, o saj pojdem aam gori v cerkev.
t Hudajužna. — Vesel napredek mora zaznamovati tukajšnja km. hranilnica in posojilnica, ki ima v teku šestih mesecev čez dve sto tisoč K prometa. Veliko število hranilnih vlog in prav malo število posojil spričuje, da ljudstvo varčuje in ne zapravlja težko prisluženih K. Posebno hvale vredni so tudi mladeniči iz gorenje baške doline, ki z mnogimi hranilnimi vlogami kažejo varčnost in zmernost, kar je podlaga za pošteno življenje. Tistim, kateri pridejo radi raznih okolščin v denarne zadrege, rada pomaga posojilnica, posojilo da skrbnim gospodarjem na moštvo in poroštvo. Na tak način koristi posojilnica ne le tistim, ki vlagajo denar, ampak tudi tistim, ki ga potrebujejo, pa ga začasno nimajo.
t Ponikve. — ^Primorski List" it. 8 je prinesel žalostno novico s Kneža o udovi Mariji Pirih, ki se je v svoji naprednosti izrazila, da je nauk o Boga in neamrjočnosti naie doie duhovska krama. Ko smo to čitali, smo si mislili, da na Kneži taki govori morajo biti nekaj navadnega, kajti tudi tukaj se je nek Kae-žan prilično tako izrazil. To je bil namreč neki Trapalč. Kolovratil je po Kneži in se neki večer nastanil pri nekem posestniku, pri katerem je zlival svojo liberalno učenost s tem, da je pravil, da je on .godel" na harmoniko nekje na Nem-ikem sa sabavo tistim, ki so križsnje Kristusovo posnemsli in 8 tem zasmehovali Božjega Sina. O slepota, kam privedel človeka I Pravil je, da na Kneži so skoro vsi liberalci in da tisti, ki niso ie, bodo uže oni s takimi nauki jih preobrnili. Potem ae res ni čuditi onemu amorn, katerega je sagreiila nečloveška mati na Kneži, ki je potem novorojeno dete sa-kopala v kleti. Ljadje božji, preč od te-
kih ljudij, ki jemljejo iz src naiega ljudstva vero, ki je edina tolažba v britkosti in trpljenju. Preč od bogotajcev, od liberalcev in sličnih elementov. Vzgled nečloveške matere na Kneži nam bodi v vzgled, kam privede človeka nevera 1 t Ponikve. — Tadi iz naie vasi so se začeli moiki izseljevati v Ameriko. Dva mofika sta ae dne S. t. m. podala na daljno pot. Die itirje naii rojaki so se podali v Ameriko iskati sreče v treh letih. Če pojde teko nsprej, bodo morali posestniki, ki rabijo za obdelovanje kmetije delavce, obesiti kmetije na klin.
Iz cerkljanskega okraja.
c Novaki. — Dolgo ni bilo nič či-tati iz naie občine v naiem poljubljenem „Prim. Listu", kateri izhaja v naio občino v 28 istisih. Pa tudi .Slovenca", .Gorico" in „Domoljubau čitamo. K nam izhaja tudi par itevilk .Primorcev", katere pa lahko na prste ene roke aeite-jemo. — Zima je letos huda. Voda nže od sv. Martina zmrzuje, mlini ne morejo mleti. Sedaj pa imamo mnogo snega. — Novega iolskega poslopja potrebujemo. Upanja ua to dosežemo imamo aedaj pa ravno toliko, kot bi pričakovali, da bo pienica zorela o sv. treh kraljih. Radovedni smo, kje se bo jeseni nsstanila iola, ker aedanji J prostori so uže odpovedani. Drezali pa le bomo naprej. — Glede poite imamo tudi nekaj napisati. Postreženi nismo nič kaj dobro ž njo. Pismonoia prihaja k nam ob pondeliskih, sredah in petkih. Ii Cerkna gre ob 7. uri sj. Ob 10. ari pa pride iz Sv. Laoije v Cerkno poita ■ časniki. Mi torej, ako hočemo imeti naie časnike v nedeljo, moramo poslati na poito v Cerkno posebnega moža, aicer dobimo „Prim. List" iele v ponedeljek. Naj bi ae vsaj tako uredilo, da bi piamonoia počakal poito iz Sr. Lucije, ki pride v Cerkno, kakor uže omenjeno ob 10. ori. Enako je a pismi. Pismo, namenjeno na pr. v G orico, ki ga denemo v nai nabiralnik v nedeljo, pride r Cerkno v ponedeljek ob 4. uri pop. Poita is Cerkna k Sr. Luciji pa gre ob pol 3. uri. Torej čaka pismo na cerkljanski poiti celih 28 ur. Te razmere ae morajo urediti. Prosili smo uže poitno ravnateljstvo, da bi nam oakrbelo vsakdanjo poito, a nam je prošnjo zavrnilo. S to zavrnitvijo seveda mi niamo zadovoljni. Bomo ie nadalje dresali dokler ne dosežemo, kar nam gre po božji in človeiki postavi.
c Planina. — Dne 14. t. m. amo nstanovili Kat. sl. izobr. druitvo. Iz Cerkna sta prihitela k nam g. dekan in Gabrijel Bevk, ki ata vodila ustanovni zbor.
— V odbor ao bili izvoljeni: France Peternel-Bridnik, predsednik; Peter Podo b n ik, podpred.; Selak Janez, tajnik; France H a d al l n, blagajnik; Peter Jereb, TuiarVal. in Kranj c Val., odborniki. — Izvolili smo tndi dekliiki odaek in bralne krožke. Draitvo bo im«lo avoj sedež v Planini pri Bridniku, v Če-plezu pri Laka, kjer bosta na razpolsgo po 1 iztis „Slovenca“. Drugi časniki, mej njimi 2 izt. lista .Kmetovalec" in ie
2	sobotna Slovenca, bodo prihajali na načelnike bralnih krožkov, v Planini ozir. v Čeplezu. Tako, aedaj smo ločeni I Ločitev so izzvali liberalci, ki so prvi predlagali liberalno druitvo, z ultraliberalnim listom .Slov. Narod* na čela. Bili ao pred nami, a smo jih že dohiteli in v nedeljo smo istočasno ustanavljali, imena gornjih mož veljakov nam dajejo opravičene nade, da bo v doglednem času v Planini le eno aamo t. j. Kat. al. iz. dr.
— a „S1. Narod** bodo ie nadalje brali osaualjani — Mihajne — Pulin Andrej v krčmi Ivanovi I Somiiljeniki, agitirajte sa naie druitvo, a delo Vale in trud blagoslovi Bogi —
c Cerkno. — Naši naprednjaki kaj radi očitajo pristašem S. L. S. surovost in izzivanje. Sedaj pa molčijo kot grob o znanem dogodku, ki se je nedavno zvršil o polnoči pred Šavnovo hišo, ko je priletel v sobo skozi okno debel kamen in napravil precej škode. Stvar je sedaj v pristojnih rokah; in zato hočemo sedaj molčati o zadevi. Prvič pa, kakor hitro se nam bo očitala surovost, bomo posvetili zadevi več pozornosti, in navedli tudi veljake liberalce, ki so vanjo zapleteni.
Iz kobariškega okraja.
kd Izpod Krna. — Nai očka Krn ima veliko častljivo belo kapo, s katero te ponaia uže par meseeev. Neb} naaje obdarilo letos s veliko množino anega. Da bi nas tako obdarilo tudi a senom 1 Po anegu gazimo, da je veselje. Ej, gospodje iz mesta, turiati in drugi, aedaj atopite na glavo aivemu stsreu Krnu, ako ai upate I Da, da, Krn hoče biti po zimi miren, nemoten, nadlegovan od nobenega, najmanj pa od noge tnriatove, katera ga iegeče po leti. Ko ae dodobra preapi in ko aname belo kapico, takrat da znamenje ainovom planin, da jih vabi na svojo glavo, ras katere ae divijo ljubitelji naiih gori. — Pri naa vozimo vse na aaneh. Pod nogami hrefiči amrznjeni sneg, ko ae solnce prikaže pa ae kot kristal bliičL Davkov pa le ne nalaga aneg nobenih.
Iz komenskega okraja.
v Vojšdlca, v marcu. — Pri naa bo v kratkem volitev novega župana. Do-aedajni župan, g. Jernej Lozej, ki je ved let županil, želi odstopiti in župansko breme dragemu izročiti.
Da I — županil je več let v zadovoljnost celi občini. Je bil pa tudi mož na svojem mestu, vesten in natančen, dober goapodar in vnet sa vae. Ves čaa županil je v lepi vsajemnosti in Ijnbesni s stara-iinstvom. Govorica je aploina: Takega župana ne bomo več imeli!
In rea I Poti r občini in is občine
—	pravi star pregovor — povedč, kakini možje so v občini. Skrbel je, da so bile in da ao poti vedno r redu, in kolikor je bilo mogoče, gledal je strogo na to, da so se iste redno ohranile čedne in v dobrem stanu. Maraikateri klanec v občini je bil pod njem raziirjen, oziroma vravnan, nevarni prometn in grbasti ovinki bili so odstranjeni. V tem ao ma vsi Občinarji hvaležni in hvaležni mn bodo pozni rodovi.
Pod županom g. Lozejem sprožila se je misel in želja po občinskih vodnjakih in napajališčih za živino. Mož je ■poznal živo potrebo vode za ljudi in za živino. PotrasUl se je zato, da ae je napravila proinja za podporo visoki c. kr. vladi in deželnemu odboru. C. kr. vlada je takoj usliiala njegovo proinjo in poslala hvalevredno veliko svoto; z lepo podporo odzval se je tudi dež. odbor v Gorici. Hvala in priznanje 1 — Da ima sedaj Vojičioa dvoje krasnih vodnjakov, oziroma napajaliič, zahvaliti se ima občina županu Lozeju. Leta in leta bodo minula, a ljudstvo bo ie znalo povedati, da za časa njegovega županovanja dobila je Vojičica vodnjake, ki so zraven tega v kraa občini in okolici.
On pa še vedno akrbi, da se voda bres potrebe ue rabi in zametuje, čei, bodimo z vodo varčni in dobri gospodarji, ker ne vemo, kaj nai čaka in zadene. Pod županom Miličem ata ae delala vodnjaka. Pod Lozejem rasiiril ae je pred iolskim poslopjem občinski svet ie toliko, da ima zdaj io4a primeren vrt, obzidan na vse atraai, da je lepo videti. PokopaliMe dobilo je toliko potrebno kapelico ia prostor za aalealjive boleani in taje umrle.
Kaj je ie dragega napravil, ni treba omenjati, dorolj jepriinanje in apoitova-nje meh Občinarje?.
Kot možak in poilenjak skrbel je g. Jernej Lczej tnd! za čast bcžjo in za mir t občini ter za njeni napredek. Z dninim pastirjem bil je vedro t lepi alogi. Z njegovo modro in prepričalno besedo ter s proinjo dosegel je, da ni bilo v občini posebnih, javnih in poboji-Ijivih plesov. Ves čaB njegovega županovanja skrbel je za to ; pa tndi starešinstvo bilo je ž njim edino. Videl je pogubo tega v dninem in telesnem obzira, in sprevidel je, da pleti vodijo ljudstvo v potratno življenje, v pijanost, v prepir in v pokvaro ter povdivjanost mladine. Plesi odpirajo na iiroko vrata vsem slabostim. Kjer se veliko pleie, je tndi veliko umazanih porok in predčasnih otrok Župan g. Lozej je ljubil vse in pomagal, če je le mogel, pa tudi Občinarji ao se kaj radi k njemu zatekali v vsaki potrebi in sili. Njegova hiia je bila in je odprta vsakemu: bogatemu in ubogemu, domačina in tujca. Cela družina je vigled pravega, poltenega, kričanskega življenja. Čast mu I Pač res : takega župana ne bomo več imeli I
km. Iz Kostanjevice. — V nedeljo dne 14. t. m. je treičilo ▼ cerkveni zvonik kostanjeviiki ravno ko ao otroci zvonili aa nekega mrliča. Strela j'e
pokvarila strelovod, poškodovala zidovje v inpniičn in napravila na istem razne razpoke, bližnjemu posestniku Fr. Spačalu it. 120 pa omamila kobilo in vola. Omembe vredno je, da imenovani posestnik je od cerkve oddaljen kakih 150 metrov in da ga je strela v petih letih aže trikrat obiskala. Bog nas varaj treska in hadega vremena)
km Gorjansko. — Kaj so izprijeni ljudje vsega zmožni, dokazuje sledeči slučaj, ki se je dogodil pred nekaj časom pri nar. Gosp. karat je delil listke za velikonočno spoved. V cerkev je priiel tndi neki člorek, ki bi spadal vse kam drngsm kot v sveti kraj, v hišo božjo. Obnaial se je skrajno pchnjiljivo in motil nauk. 6. kurat gaje opomnil, naj pomisli, kje se nahsja. Pri teh besedah je začel strašno na glas kleli Boga, M. B., g. kurata in druge. Par mož ga je prijelo in ga hoteli iztirati iz cerkve. Sedaj pa te je na sredi cerkve vrgel na tla in razsajal kakor besen. — Mož aicer je bil nabit, a to ie ne opravičaje njegovega blaanega početja. Pravijo, da človek v pijanosti pokaže notranjost svoje daie. a To je sad podivjanosti.
11
km Štanjel. — Ob božičnih praznikih se je naila žepna srebrna, nra od Štanjela do Podlasa. Kdor jo je izgubil, j naj se oglaai v itanjelskem župniiču.
Iz korminskega okraja.
kr Občni zbor hranilnice in posojilnica Riljana-Medsna bo v nedeljo 21. t. m. ob 4. uri pop.
Okoli 40 panjev čebel močnih plemenjakov prodajo dedeči pok.
Janeza Žbogarja v Lozicah
pri Kanalu. — Cena boljšim panjem je po 12 kron, slabejše po pogodbi.
Martin Ž boj? ur, sin Janeza.
Namizna jabolka
fine vrste po kron 14—16 —18 za 100 kilov iz kolodvora Litija nudi J. Raz-boršek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 220 m a\ m franko m m m
Kinematograf Salon Central.
PROGRAM:
Za videti samo od 14. do 20. marca.
Rojstvo, življenje* trpljenje, smrt in listaje-nje Jesusa Kristusa.
Krasne, pretresljive, resnične žive slike v ‘JO oddelkih.
Povzdigljiva moč te pre-tres u joče v e 1 i ke žaloigre, za odrasle in mladost vsakega stanu i n v e r e. ay av
Znižane cene!
Predstave ob delavnikih ob 5,v6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob V* uri predp., popoldne ob. 2., 3.,. 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
JMaznanilo.
»Centralna posojilnica registrovaiia zadruga z omejeno zavezo” V Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:1
a) na vknjižbo po 5'4°|o (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°„ (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
i i
Zahvala.
Dolžnost nas veže, da na (tem mestu izrečemo iskreno zahvalo vsem, ki. so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba našega brata in svaka, prečastitega gospoda
JOŽEF-A (SOLOB-B,
KURATA v PODGORI,
Srčno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, ki je v velikem številu prihitela spremit svojega sobrata na poti v večnost, posebno zahvaljujemo preč. g. dekana Filipiča za lep govor v cerkvi, nadalje slavno podgorsko županstvo, visokorodna gospoda grofa Henrika in Žigo Attemsa; voditelja papirnice v Podgori in uradništvo iste, učiteljsko osobje s šolsko mladino, telovadce, podgorska društva, pevska zbora za lepe žalostinke, ognje-gasce, odlične gospode iz mesta in dežele, darovatelje krasnih vencev in sploh vse sorodnike, prijatelje, znance in domačine, ki so blagega pokojnika spremili v ogromnem številu do kraja večnega počitka. — Bog poplačaj vsem stotero.
P od gor a, dne 18. marca 1909.
Žalujoči ostali.
DoSlo ie
spomladno ■ letno blago
v velikanski izberi.
Zbirke vzorcev so vedno mi razpolago zastonj in poštnine prosto.
ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI.
GENE SO STALNE. Postrežba strogo poštena.
„Kroj aška zadruga41 Gorica.	Gosposka ulica štev. 6 in 7.
Trgovina se nahaja v novih prostorih.
Priloga „Prim. Lisfu“ šl. II. z dne 18. marca 1909.
O Gabrščekovi nedoslednosti.
lil.
Let« 1890 je priporočala Gabričekova „Soča“ alogo med duhovičino in učiteljstvom z besedami: »Sloga med duhovičino in učiteljstvom je zlasti n« deželi velike važnosti in ni ga menda učitelja, ki bi si je ne želel". L. 1900 pa je ista „Sočau klicala učiteljstva: „Vsi na krov, v boj proti dahovičini 1“ „Par rojakov", je pisala „Soča“ pred leti, „bi hotelo spraviti narodne zavode y zvezo z .liberalizmom" in z osebno politiko na Goriikem, da bi jim po tej poti ikodovali ter dali oddnška svojemu krepostnemu srcau. — Danaioji dan pa Bpravlja ista „Sočau naš »Šolski Dom" v zvezo s .klerikalizmom" in z osebno politiko, da bi mn po tej poti ikodovala.
Še pred 30 dnevi ae je Gabriček predrznll v „Soči“ zopet trditi, da zlorabi dr. Gregorčič posvečene prostore .Šolskega doma" v avoje strankarske namene.
Ko so nasprotniki Gregorčiča tadi s tem črnili, da so mn očitali sebičnost, je .Soča* piaala: »Gregorčič je nesebičen delaveo, katerega vodi ljubezen do naroda na vseh njegovih poteh, ne da bi iskal časti ali bogastva, ali da bi se klanjal v dosego osebnih koristi*.
Po razkolu 1. 1899 je ista „Soča“ očitala Gregorčiču morda že stokrat — sebičnost I
Osebe, katere je A. Gabričekova „Soča“ pred leti hvalila radi njih rodo-Ijubja, 'delavnosti in požrtovalnosti, iste osebe zdaj ista ,Soča“ zasramuje, blati in napada. Ali naj začnemo z dr. Gregorčičem, katerega je imel Gabriček do razkola za „vior-poitenj«ka in duhovnika*, katerega je častil 9 let in pol „kot svojega očeta?" Kako nesramno ga napada po razkolu, je obče znano; teh napadov ne navajamo, ker ae nam zde preoatudni. Kako je »Soča" oboževala grcfa Alfreda Coroninija ie leta 1898, kako nesramno pa ga je napadala po razkolu I
Šp 18. aprila 1899 je objavil Ga* briček v .Soči" članek, v katerem je alavil grofa G. tako-le: .Največja sreča za goriike Slovence je ta, da imamo na čelu narodnega vodstva poleg dr. Gregorčiča, 4r. Tume in dr. Rojica — grof« Coroninija, — Brez njegovega velikega vpliva na vse strani, brez njegovega nenavadno bistrega pogleda v nestalno vrvenje političnega življenja, brez njegove odločne volje ob pravem času in na pravem mestu hi bili goriiki Slovenci zagazili v mlako, da bi naili težko izhoda iz nje*.
Že 7. septembra istega leta je pa iata Gabričekova .Soča* trdila, da je grof C. .slabič v vseh duievnih zmožnostih, a. najslabši diplomat*. V naslednjem letu (3. februarja 1900) je ta liat za častikrajo imenoval grofa C. .pravo duievno revičino, star steber nazad-njaitva, teme in korupcije*. Kdo naj ne strmi nad ^Škandalozno nedoslednostjo in ie večjo lumparijo Gabričekove .Soče", če primerja Gabričekov slavospev od 18. aprila a poznejiim blatenjem g. grofa C.?
Dr. Tomo je povzdigoval Gabriček v .Soči* toliko let v deveta nebesa, — zdaj pa mu je odkazal v svojem listu poseben kotiček, v katerem ga napada in ameii I Navedli bi lahko ie dolgo vrsto oseb različnih stanov, katere je .Soča" po razkolu mesarila, pred razkolom pa hvalila. Ali je verjetno, da so se vsi ti rodoljubi spremenili ter poitali taki, kakor jih alika .Soča* po razkola? Menda nel Spremenila se je .Soča" in njen lastnik!
L«ta 1892 objavila je .Soča* članek »K novemu leta", ki se lako-!e
glasi: „Nasprotniki naii stegajo od vseh stranij svoje poželjive prste po naiej lepi zemlji ter aklepajo zarote proti naiema narodnemu obstanka. — Šopirni Nemec hoče preko velikega slovenskega gro-bovja zgraditi svoj germanski most do Adrije, vročekrvni Lah pa sanja o vzhodni laiki meji ne ob Soči, marveč celo tam ob Savi. Naia akrb bodi, da vsi taki spletkarji delajo račan brez krčmarja. V to pa nam je potreba v prvi vrsti sloge, v dragi sloge in v tretji zopet sloge. Ako tadi je med nami sem-tertje kako navskrižje, ki žalibog le prevečkrat izvira iz osebnostnih povodov, treba je pozabiti na vse morebitne neprijetnosti, pozabiti na ono, kar nas loči, ter iakati vselej le ono — kar naa druži".
Naie razmere na Goriikem so se od 1. 1892 le malo na bolje spremenile, aloga je za goriike Slovence ie vedno prvi pogoj vaakega uspeha. Tega prepričanja je bil tudi dr. Tama ie po razkolu.
V	.Soči* od 1. sept. 1899 je izjavil: „Vedno aem bil prepričan in sem tudi danes, da brez skupnega delovanja vaeh stanov in v prvi vrsti duhovičine in učiteljstva, ni mogoče med goriikim ljudstvom doseči velikih vspehov".
L. 1901 pa je pisala .Soči" : .Sloga med duhovnikom in posveta^akom na Slovenskem je to, kar mrtva luža, ki nima dotoka aveže vode... Sloga na Slo-venakem mej alov. rojaki pomeni zvezo a tisočletnim sovražnikom vsakega napredovanja, zveza je to z molohom, ki le požira gmotna blaga narodov, ki je nenasitljiv, ki , vzame od naj večje reve zadnji vinar, zadnjo kokoi, in ki se sa-tanično smeje, ko vidi pred sabo atati ubogega ratarja a klobukom pod pazduho... Sloga mej posvetnimi in klerikalnimi Slovenci ne odpodi psa od tople peči".
Navedli bi lahko še mnogo dokazov o akrajni ikandaiozni nedoslednosti A. Gabričeka in njegove .Soče", toda to menda že zadoiča.
Saj je 2e iz tega razvidno, kako nedoaleden je Gabriček; kar je pred razkolom I. 1899 hvalil, zdaj graja, kar je grajal, zdaj hvali. In kljubu tej ikandaiozni nedoslednosti se drzne bahati, da stoji dosleden na svojem bojnem Bta-liiču, da je vedno isti v vseh 20 letih svojega delovanja 1 Dosleden je pač le v tem, da piie dosledno, kakor mu kaže I
Zato pa, goriiki Slovenci, ne verujte nio .Soči", ki danes graja, kar je včeraj hvalila, in danes hvali, kar je včeraj grajala. Ne zmenite se nič ne za .Sočino* grajo, ne za .Sočino* hvalo. Prezirajte popolnoma to goriiko lažitorbo; potem se strežne in poboljia tadi .Sočin" lastnik, tisti nestalni in .n e d o s 1 e n i" človeiki stvor, ki sliii na ime Andrej Gabriček.
Iz fržiškega okraja.
Ir Iz Dev na. — Podpisani izjavljam, da nisem jaz pisal dopisa iz Devina, ki je bil priobčen v ,,Prim. Lista" št. 10. z dne 11. marca in da nisem v nobeni zvezi ž njim, kar mi lahko sl. uredništvo potrdi. (Potrjujemo. Ur.)
Devin, dne 16. marca 1909.
Miroslav Colja.
Iz sežanskega okraja.
a Iz Krepljen. — Ker smo paita začasno upokojili in ker se je mati zemlja zakrila a snežnobelo odejo in ker narara počiva, aiojam ai tadi jaz nekoliko časa porabiti v to, da cenjenim či-
tateljem opiiem vsled svoječaBne obljube v tem liBla, zakaj se dogaja, da čim delj časa stoji Tomaževa žlindra in saper-fosf«t raztroien po travnikih in po žita preden dež pride, tem bolji je vspth, nasprotno pa mora čiljski soliter in kalijeva boI koj po troienja dež zaliti. Vzrok je tal Hlevski gnoj je razkrojen, ko se ga raztrosi in pride rastlinam v prid koj, ko ž njim pognojimo; umeten gnoj je pa rudnina, in kot tak ga mora popred zrak, ki pride ž njim v dotiko, razkrojiti; dež ga potem zalije in šele potem pride rastlinam v prid.
V	krajih, kjer imajo apneno zemljo, delujejo opisana gnojila tadi če jih pod-kopljejo; a naia kraika zemlja je na apna siromaina, ima namreč kake 3 odstotke apna v sebi, med tem ko ima zemlja v drugih krajih 18 odstotkov in še več. Naša kraška zemlja ima v sebi več železa kot druge apnene zemlje, če pridejo gnojila koj pri raztroienju v zemljo zakopana, ostanejo nerazkrojena, ker se gaojila spojijo z železnim okisom. Čilski soliter in kalijeva sol če itojita pred dežjem veliko časa raztroiena, ju solncein zrak pokvari. — To sem objavil valed mojih večletnih poskusov. Prihodnjič nekaj o trtoreji.	Ant.	Tavčar.
Drobtinice.
Rahločuten samomorilec. —
V	Karlovou so naili nekega neznanoa pred vratmi vojaike bolnice ustreljenega, a pismom, da naj ne poizvedujejo po imeau, ker noče, da bi njegova rodbina vedela, da se je ustrelil?
K letošnjim vojaikim vajam bo počenii z aprilom poklicanih 4900 rezervnih častnikov in 278.000 mož in sicer 246 tisoč od pehote, 8400 od konjenice, 9400 od artilerije. Tako bo mirovno pieienčno stanje od aprila do avgusta jako visoko.
Pijanci se ne smejo ženiti. — Iz Springfelda, UL, v Ameriki poročajo : Tnkajinja postavodaja je dobila odobritev zakonskega predloga, ki določa, da se mladeniči, ki pohajajo aalone, ne smejo poročiti. Vse izgleda tako, da bode ta predlog sprejet in da postane končno zakon. Predlog je vložil zastopnik Groves in ga vtemeljuje a tem, da je pijancem nemogoče vzgojevati rodbino. K pijancem po tem zakonu apada vsakdo, ki je na leto dvakrat pijan.
Podpore za žrtve potresne katastrofe v južni Italiji znaiajo glasom poročila plenarne aeje centralnega pomožnega odbora do 26. siečana 18 milijonov 464.699 lir, od kater.h se je okroglo 16 milijonov že razdelilo.
Bedasta stava. — Mladi kmet A. Szimay iz Dere na Ogrskem je stavil, da ai npa akočiti z zvouika in to bedarijo pred itevilno zbranimi občani tadi napravil ter obležal seveda mrtev na mesta.
Za kratek čas.
Profesor: „Naštejte mi kosti v človeški lobanji". Dijak: „lmam sicer vse v glavi, a si ne morem nobene domisliti".
Nekdo je bral v nekem listu, da krokar živi lahko več kot 200 let. Ker se mu je to zdelo malo neverjetno, je takoj kupil enega krokarja, da se sam prepriča, če je to res.
Hlapčeva zvijača. Upnik: „Vi pravite, da je šel vaš gospodar v mesto, pa ga vidim v sobi skozi priprta vrata". Hlapec: Meni nič mar. Rekel mi je, da je šel v mesto".
V	železniškem vozu. Berta (kažoč na gospoda, ki gleda močno križem): „Mama, glej, tisi gospod ima lepo; gleda lahko pri obeh oknih h k ra tu ven".
Trst
Line
Loterijske številke.
14. marca,
............. 30	77	79	17	52
35 6 73 88 90
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. ----------------
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila iu bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
szaszaszei
f 1 jjHlEOJŽ
= urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 52.
GSSHBZ3BZ3
Išče se
Učenca
za sobno slikarstvo s '	Krasa ali iz
Vipavske doline. Kje, se poizve pri upravi »Primorskega Lista“ v Gorici, Semeniška ulica št. 1(1, II. nadstropje. x x x x x x x x
0H0HSHHaHB
Zaloga pohištva.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril zalogo vsakovrstnega pohištva in imam svojo lastno delavnico. Sprejemam naročila iz mesta in dežele; priporočam se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in vsem drugim cenjenim odjemalcem za obilno naročbo. — Cene zmerne in poštene.
Z najodličnejšim spoštovanjem.
vedno udani
mizarski izvedenec
Alojziji Kerstun,
Gabrovica 13, p. Komen.
Prostovoljno se proda enonad-
stropna
hiša
v kateri
je dobro idoča trgovina in gostilna poleg glavne ceste v Modrejah pri Sv. Luciji ob Soči. V bližini se proda tudi travnik z občinsko pravico, ki poseduje gozd. Več se izve pri lastniku Anton Jelcnec-u
V Idriji. AV A\ A\ A\ A\ AV AV AV A\
----------- — Raznovrstne---------------------——
Volnene in bombažaste obleke, svilene šerpe in rute
prodajam za Volikonoč po znatno znižanih cenah..
*******
m
*****
FHSNC Ril V N IH SR,
manufakturna trgovina (* O III C A v Ra štel ju št. 16.
mm®
^ Odlikovana pekarija ^	^	in	sladčičarna
| K. Draščik
+ v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
♦ izvršuje naročila vHakovrutnega peciva, torte, kolače za birmauoe in poroke, plnee itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri-
♦ poroča ne ul. občinstvu. Cene jako nizke.
OGLAS.
♦
Rojaki!
Spominjajte sc ob vsaki priliki »Šolskega doma,,
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaiše nlrnberSkega in drobnega baga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
■a krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
&
NOVA TRGOVINA
s špecerijskim, kolonijalnini blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke
A. & F. ANDERVVALD GORICA
v hiši sl. »Centralne posojilnice14, pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za prav mnogobrojna cenjena naročila.
UT Vedno sveže blago, točna postrežba in za vsakogar najskrajnejše cene!
Oddase. najen, p0SeStV0 za 40 mernikov, J 	,
posjaiio z lepim sadnem vrtom, hišo in hlevom za 10—15 govedi in 10 prašičev. Daje se od istega posestva tudi samo njive za 4 živine s hišo in hlevorn na lepi ravnini do sv. Jurja, na Prezreli j a h pošta Podnart. Obvestila daje gospa Jera J e le n ec na Prezrenjah, ali pa Janez Jel e n e e, župnik na Ledinah pošla Idrija. ——== • —
J\fadinženir
F1! a a® Lang
kulturni inženir
g Gorici, Via Ponte Isonzo 32,
sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, urevanje pritokov in odtokov, napravljanje vodovodov itd.
Njegovi načrti rabijo kot priloga prošnjam za vladno podporo.
j J1 p uCmuIi
Delavnica Krimnlh posod In GBFhVBnBQB orodja
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in : otroke. Nflročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Borlca, Magistratu ulica itn. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjih cenah. Popravila in prenavlja stare reci.
Blago h razpočila Mo.
za one ki nosijo klobuke in črevlje.
Tvrdka J. MEDVED GORICA
otvori v hiši „<Vntralne posojilnico« velikansko zalogo čevljev m klobukov.
Kor založi omenjeno trgovino s popolnoma novim blagom, razpeča sedanjo zalogo izdatno pod ceno, kakor: Čevlji za ženske se dobe o<l 4 kron naprej
„ moško „	,9	9)	(	>»	”
•2000 klobukov le dobre kakovosti po kron 1, 2,
Kdor zamudi to priliko, sovražnik je svojemu /epu.