URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13	Ljubljana, 14. aprila 1971 Cena 8 dinarjev	Leto XXVIII
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 371.
Na podlagi 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11/71) ter odredbe o najvišji ravni cen mestnega plina (Uradni list SRS, št. 12/71) je svet 'za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 31. seji dne 8. aprila 1971 sprejel
SKLEP
o	soglasju k cenam mestnega plina I
Komunalni delovni organizaciji Plinarna Ljubljana se daje soglasje k naslednjim cenam mestnega pli-
na:	din
a)	za gospodinjstvo, redne šole, otroško
varstvene ustanove in obrate družbene prehrane za porabljenih 1000 Kcal................'. . 0,1604
b)	za ostale .potrošnike za porabljenih
1000 Kcal.....................-................. 0,2292
II
Komunalna delovna organizacija iz točke I. tega sklepa je dolžna zagotoviti redno preskrbo potrošnikov mestnega plina v dosedanji kvaliteti tj. s plinom, katerega kalorična vrednost mora znašati 4800 Kcal na m3.
III
V okviru cen določenih v točki I tega sklepa je komunalna delovna organizacija dolžna najkasneje v enem mesecu izdelati stabilizacijski program poslovanja. Ta program mora ob .upoštevanju novih pogojev poslovanja nakazati možnosti realizacije programskih zasnov določenih v srednjeročnem programu razvoja Plinarne Ljubljana za obdobje 1971—1975.
Stabilizacijski program je komunalna delovna organizacija dolžna predložiti v zgoraj določenem roku v soglasje svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-052/71
Ljubljana, dne 9. aprila 1971.
Predsednik
sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet
t	skupščine mesta Ljubljane
Lojze Blenkuš, dipl. ing. 1. r.
372.
Na podlagi 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11/71) ter odredbe o najvišji ravni cen za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 12/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 31. ' seji dne 8. aprila 1971 sprejel
SKLEP
o	soglasju k cenam za uporabo toplotne energije
I
Delovni organizaciji Toplarna Ljubljana enota komunalne energetike se daje soglasje k naslednjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošne vode:
a)	ogrevanje stanovanjskih prostorov 	
b)	ogrevanje poslovnih prostorov .
c)	segrevanje potrošne vode na 60°
za gospodinjstvo Im3....................
d)	segrevanje potrošne vode na 60°
za druge potrošnike za 1 m3.............
II
Delovna organizacija iz točke I tega sklepa je dolžna zagotoviti v dosedanji kvaliteti redno Oskrbo potrošnikov, ki so priključeni na toplovodno omrežje ter uporabljajo toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošne vode.
III
V okviru cen določenih v točki I tega sklepa je komunalna delovna organizacija dolžna najkasneje v enem mesecu izdelati stabilizacijski program poslovanja. Ta program mora upoštevati nove pogoje poslovanja in nakazati možnosti realizacije programskih zasnov določenih v programu razvoja Toplarne Ljubljana za obdobje 1970—1979.
Stabilizacijski program je komunalna delovna organizacija dolžna predložiti v zgoraj določenem roku v soglasje svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet.
92,00 din/Gcal 99,30 din/Gcal
5,75 din
7,45 din
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-053/71
Ljubljana, dne 9. aprila 1971.
Predsednik
sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet 1 skupščine mesta Ljubljane Lojze Blenkuš, dipl. ing. 1. r.
373.
Na podlagi 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam zfa komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11/71) ter odredbe o najvišji ravni tarif za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 12/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 31. seji dne 8. aprila 1971 sprejel
SKLEP
o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu
I
Delovni organizaciji Ljubljana-transport, enota mestni potniški promet se daje soglasje k naslednjim tarifam:
din
1.	za prevoze v mestnem potniškem prometu:
a)	priložnostna vozovnica................... 0,80
b)	priložnostna vozovnica s popustom . .	0,40
c)	dijaška enotna mesečna vozovnica . . .	25,00
d)	delavska enotna mesečna vozovnica . .	50,00
e)	mesečna vozovnica za vse proge v mestnem prometu	100,00
f)	letna vozovnica za vse proge v mestnem
prometu ..................................... 1000,00
i
2.	za prevoze v primestnem potniškem prometu (progi Ljubljana—Sostro in Ljubljana—Zalog):
a) priložnostna vozovnica do višine tarife določene z veljavnim sporazumom sklenjenim
med slovenskimi avtobusnimi podjetji dne 12.
I. 1971 v Gospodarski zbornici SRS;
b)	dijaška mesečna vozovnica — 2 delni
progi .........................................32,50
c)	dijaška mesečna vozovnica — 3 delne
proge .............................,	35,00
d)	delavska mesečna vozovnica — 2 delni
progi .........................................65,00
e)	delavska mesečna vozovnica — 3 delne
proge .........................................70,00
II
Delovna organizacija iz točke I tega sklepa je dolžna opravljati prevoze potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu pod enakimi pogoji kot
doslej, zlasti pa ne sme poslabšati kvalitete prevoza, ukinjati posameznih prog in spreminjati obstoječega sveta o soglasju k voznemu redu mestnega potniškega prometa za zimsko obdobje (Glasnik, št. 35/67).
III
V	okvir tarif določenih v točki I tega sklepa je je delovna organizacija dolžna najkasneje v enem mesecu izdelati stabilizacijski program poslovanja, ki bo zagotavljal takšno obnavljanje voznega parka in takšno kvaliteto prevozov kot je to določeno v sklepu mestnega sveta o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem prometu ter o posebnih obveznostih podjetja Ljubljana-transport (Glasnik, št. 33/67).
V	roku 6 mesecev pa je delovna organizacija dolžna izdelati srednjeročni in dolgoročni program razvoja, ki bosta upoštevala zahteve dogovorjenega komunalnega standarda v Ljubljani in. ki bosta slonela na predhodno izdelanem stabilizacijskem programu. Stabilizacijski program in oba programa o nadaljnjem razvoju je dolžna delovna organizacija predložiti v zgoraj določenih rokih v soglasje svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-054/71
Ljubljana, dne 8. aprila 1971.
Predsednik
sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane
Lojze Blenkuš, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 374.
Na podlagi določb 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list FLRJ, št. 31-426/64) ter 97. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Brežice za leto 1971 1. člen
Proračun občine Brežice za leto 1971 obsega:
din
—	dohodke v znesku................. 12,805.776
—	razporejene dohodke v znesku . . 12,656.018
—	vložena sredstva v rezervni sklad .	123.635
—	nerazporejene dohodke v znesku . . "	26.123
2. člen
Določeni proračunski dohodki se v odstotku razporedijo naslednjim koristnikom:
a)	3% od prispevka iz kmetijske dejavnosti skupnosti otroškega varstva,
b)	75 %> od turistične takse v sklad za pospeševanje turizma.
,	3. člen
Sredstva, namenjena za financiranje Dolenjskega lista Novo mesto in »Občana« Ljubljana se odvajajo koristnikom skladno s pogodbami, ki jih skupščina občine Brežice sklene s posameznim koristnikom.
4.	člen
Državni organi skupščine občine Brežice in Javno pravobranilstvo Celje smejo za redno dejavnost ter za prenos v svoje sklade skupke porabe in sklade opreme poleg proračunskih sredstev uporabiti tudi lastne dohodke, ustvarjene z lastno dejavnostjo v preteklih in tekočem letu.
5.	člen
Če se med letom odpravi katerikoli sklad, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
6.	člen
Po 2. odstavku 98. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti je svet za finance pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada občine v namene iz 1. do 3. točke 96. člena navedenega zakona.
7.	člen
Svet za finance občinske skupščine je pooblaščen, da omejuje proračunsko potrošnjo, če se ugotovi, da dohodki ne dotekajo po predvidenem planu.
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Brežice za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna in V posebnem delu proračuna.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od X. januarja 1971 dalje.
St. 402-15/71
Brežice, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
375.
Na podlagi 135. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
POSLOVNIK
za delo občinske skupščine Brežice in njenih organov
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem poslovnikom se določajo pravila za delo in organizacijo občinske skupščine kot celote, posameznih njegovih zborov in organov.
2.	člen
Občinska skupščina (v nadaljnjem besedilu: skupščina), ki jo sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, dela stalno, razen v času letnega odmora, in sicer:
—	na skupnih sejah obeh; zborov,
—	na ločenih sejah posameznega zbora,
—	na splošnem zboru,
—	po svojih organih.
Letni odmor občinske skupščine traja vsako leto od 15. julija do 1. septembra.
3.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enotni zbor, lahko pa tudi takrat, kadar odločata o zadevah, ki jih sicer enakopravno obravnavata.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki jih enakopravno obravnavata.
4.	člen
. Predpisi in drugi splošni akti, ki niso bili sprejeti na način in po postopku, kakršnega določa ta poslovnik, nimajo pravne veljavnosti.
5.	člen
Delo skupščine in njenih organov je praviloma javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi, gospodarskih ali drugih družbeno-političnih razlogov skupščina ali posamezni njen organ tako odloči.
Vsakdo lahko dobi informacijo o vsebini razprave odbornikov na sejah skupščine pri tajniku občinske skupščine, ne more pa dobiti prepisa njihovih izjav iz sejnih zapisnikov, razen če skupščina to izrecno odobri na zahtevo prizadete ali zainteresirane fizične ali pravne osebe.
6.	člen
Delo skupščine in njenih organov poteka po programu, ki ga sprejme vsako leto ob začetku koledarskega leta skupščina. Program dela skupščine in njenih organov obsega okvirne naloge za vse leto.
Iz utemeljenih razlogov se program dela skupščine in njenih organov med letom lahko dopolni ali spremeni.	A
Predlog delovnega programa izdela pristojba skupščinska služba skupščine občine Brežice na podlagi delovnega programa svetov in komisij, pri tem pa upošteva tudi druge potrebe in naloge občinske skupščine ter morebitne predloge volivcev, delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih skupnosti. Predlog programa dela skupščine obravnava pred obravnavo na pristojnem svetu predsedstvo skupščine.
7.	člen
Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skup-
nosti ter predstavnike družbeno-političnih in drugih organizacij.
8.	člen
Občinsko skupščino predstavlja njen predsednik.
9.	člen
Odbornikom občinske skupščine so zagotovljeni podatki in informacije, ki so jim potrebni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih dolžnosti.
II.	KONSTITUIRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
10.	člen
Prvo sejo obeh zborov občinske skupščine pripravi in skliče dotedanji predsednik občinske skupščine takoj po objavi volivnih rezultatov. V ta namen pripravi vse volivne spise, ki so potrebni za verifikacijo mandatov, pošlje novoizvoljenim odbornikom .potrdila o izvolitvi, če jim jih ni poslala že volivna komisija, ugotovi najstarejšega odbornika, da bo vodil sejo in ga o tem obvesti, sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj prve seje.
11.	člen
Prva seja mora biti najkasneje petnajst dni po dnevu volitev.
12.	člen
Prvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika občinske skupščine.
Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nakar določijo odborniki zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Odborniki nato odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik občinske skupščine.
13.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki 3-člansko verifikacijsko komisijo. Kandidate za verifikacijsko komisijo predlagajo najmanj trije odborniki ter se volijo z dviganjem rok.
Na novo izvoljeni odborniki skupščine izročijo verifikacijski komisiji potrdila o izvolitvi. Odbornik, ki je zadržan in se ne more udeležiti prve seje skupščine, lahko predlogi potrdilo o izvolitvi po pošti ali kako drugače.
Na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volivnih spisov ter morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volivnim postopkom, sestavi verifikacijska komisija pismeno poročilo v katerem poroča skupščini o ugotovitvah pri pregledu volivnega gradiva ter predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov.
14.	člen
Po predložitvi poročila skupščina o poročilu glasuje. Ce verifikacijska komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje skupščina o poročilu kot celoti. Ce komisija kakšnemu mandatu oporeka, glasuje skupščina najpreje v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Skupščina lahko sklene, da odloži odločitev o spornem mandatu za največ dva meseca zaradi izvedbe potrebnih poizvedb.
O predloženem poročilu glasuje vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.	/
Skupščina lahko odloči tudi o verifikaciji mandata odsotnega odbornika, če je potrditev ali razveljavitev mandata možna na podlagi poročila verifikacijske komisije.	,
15.	člen
Ce skupščina izvolitev posameznih odbornikov razveljavi, se razpišejo ponovne volitve v smislu zakonitih določil.
Dokler skupščina ne odloči o verifikaciji mandata posameznega odbornika, ima ta pravico udeleževati se sej skupščine oziroma njenega zbora in sodelovati pri njenem delu, vendar brez pravice odločanja.
IG. člen
Funkcija verifikacijske komisije preneha, ko so potrjeni mandati vseh odbornikov, izvoljenih pri splošnih ali pri ponovnih volitvah.
Verifikacijo mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah, izvede po določilih členov tega poslovnika, mandatno-imunitetna komisija posameznega zbora, ki jo skupščina izvoli na prvi seji takoj po podaji slovesne izjave.
17.	člen
Odborniki, katerih mandati so verificirani, podpišejo slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave glasi:
»Izjavljam, da bom dolžnosti odbornika občinske skupščine opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih, ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve SFRJ in Socialistične republike Slovenije.«
Odbornik, ki pri podpisu slovesne izjave ni navzoč, poda in podpiše to pozneje pred predsednikom skupščine. Predsednik to sporoči skupščini.
Z dnem verifikacije mandata novih odbornikov preneha funkcija odbornikom, ki jim poteče mandat.
III.	POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJE
18.	člen
a) Splošne določbe
Volitve, imenovanja in razrešitve opravlja skupščina na svojih sejah po postopku, ki ga določajo zakoni, statut in ta poslovnik.
19.	člen
Mandatna doba odbornika v organih skupščine, v katere je bil izvoljen ali imenovan, traja do izvolitve novih organov skupščine.
b) Volitve predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov zborov
20.	člen
Občinska skupščina izvoli na prvi seji predsednika in podpredsednika skupščine po postopku, ki je določen v statutu občine Brežice.
21.	člen
Izvoljeni predsednik prevzame takoj po izvolitvi svojo funkcijo za nadaljnje vodstvo seje.
22.	člen
Na prvi seji se volita tudi predsednik občinskega zbora in predsednik zbora delovnih skupnosti. Predsednika zbora izvoli vsak zbor izmed odbornikov svojega zbora na podlagi posamičnih kandidatur na predlog najmanj petine odbornikov posameznega zbora.
/
c)	Volitve članov svetov in komisij skupščine
23.	člen
Člane svetov, komisij in drugih organov skupščine voli skupščina po predlogu komisije za volitve in imenovanja. Predlog mora obsegati posebej ime kandidata za predsednika organa ter članov in imena najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je potrebno izvoliti.
č) Volitve predsednika in sodnikov občinskega
sodišča
24.	člen
Predsednika in sodnike občinskega sodišča voli skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja, za čas, ki ga določa zakon.
O vsakem kandidatu se glasuje posebej.
O kandidatih za sodnike porotnike občinskega sodišča odloča skupščina na podlagi skupne kandidatne liste s tem, da glasuje o celotni listi.
d)	Imenovanje tajnika in predstojnikov upravnih organov
25.	člen
Tajnika in predstojnike upravnih organov imenuje skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja.	-
O vsakem kandidatu se glasuje posebej in javno.
26.	člen
Člane organov upravljanja v delovnih in drugih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje skupščina, predlaga skupščini komisija za volitve in imenovanja.
Ce je treba imenovati več članov v isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih v celoti, kolikor skupščina ne odloči drugače.
e)	Razrešitve
27.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah in imenovanjih, se (primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitve.
28.	člen
Član sveta ali drugega organa, ki ga imenuje skupščina, ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti.
Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku skupščine.
IV.	SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
a) Pripravljanje in sklicanje seje
29.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine pripravlja in sklicuje predsednik po potrebi, po določbah statuta skladno s sprejetim programom dela skupščine, ia podlagi sklepa občinske skupščine ali posameznega njenega zbora, na predlog sveta, odborniske komisije in drugega organa, ki lahko daje skupščini predloge v zadevah iz njegovega delovnega področja ali na zahtevo Va odbornikov občinske skupščine.
Predlagatelji morajo hkrati z zahtevo za sklicanje seje, predložiti tudi obrazložen predlog dnevnega ieda.
Če predsednik skupščine v 10 dneh po prejemu utemeljenega predloga predlagatelja iz 1. odstavka tega člena ne skliče seje občinske skupščine, jo skliče odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik občinske skupščine, ki ga občinska skupščina v ta namen posebej pooblasti.	^
30.	člen
Pri pripravljanju gradiva za sejo pomaga predsedniku tajnik občinske skupščine.
Vsaka zadeva, ki se predloži na sejo občinske skupščine, mora biti predhodno obravnavana na seji pristojnega sveta oziroma komisije, ki mora podati ustrezni predlog, o katerem se sklepa na seji skupščine.
31.	člen
Gradivo za sejo se zbira v uradu tajnika občinske skupščine. Gradivo mora biti podrobno pripravljeno.
- Za vsako zadevo je potrebno sestaviti obrazložitev, poročilo in predlog. V gradivu morajo biti zabeleženi vsi predhodni sklepi pristojnih svetov in komisij.
Gradivo za sejo dostavljajo uradu tajnika starešine temeljnih upravnih organov, ki so odgovorni za pravočasno dostavo in kompletno urejene spise.
Zbrano gradivo predloži tajnik skupščine predsedniku, ki ga prouči, ter določi datum seje in predlog dnevnega reda.
Samo izjemoma uvrsti predsednik v predlog dnevnega reda nujno zadevo, o kateri ni sklepal niti svet niti komisija, če so podani utemeljeni razlogi za tako izjemo.
Če obsega zadeva predlog za sprejem odloka ali drugega splošnega upravnega predpisa, mora gradivo obsegati tudi pripravljen predlog takega predpisa, ki se mora priložiti vabilu za sejo občinske skupščine. Predlogu predpisa je treba priložiti tudi podrobno obrazložitev, zakaj je potrebno sprejeti predlagani upravni predpis.
Osnutke predpisov mora pregledati' pravna služba občinske uprave zaradi skladnosti z zakoni.
O zadevah, za katere statut občine Brežice določa, da se morajo dati najpreje v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, občinska skupščina ne more sklepati preje, dokler tl o njih niso razpravljali. Občinska skupščina lahko sklene, da se tudi druge zadeve predložijo v obravnavanje zborom volivcev in zborom delovnih ljudi prej, preden sklepa o teh zadevah.
32.	člen
Na sejo občinske skupščine se redno vabijo razen odbornikov občinske skupščine vsi predsedniki, svetov
in komisij občinske skupSčine, republiški in zvezni poslanci, predstavniki občinske konference SZDL, občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta. O seji občinske skupščine se obvešča tudi predsednik sveta posavskih občin.
Ce je na dnevnem redu problematika s področja sveta, so v pomembnejših zadevah na sejo občinske skupščine vabijo vsi člani sveta. O tem odloča sklicatelj.
Gradivo za sejo občinske skupščine se pošilja tudi v bratsko občino Velika Plana.
O	sklicu seje občipske skupščine se obveščajo tudi predstavniki tiska, radia in televizije.
Seje skupščine se morajo obvezno udeležiti starešine upravnih organov, pravni svetovalec, po potrebi pa tudi delavci uprave SOB Brežice, ki so sodelovali pri pripravi gradiva.
b) Vodstvo seje
33.	člen
Sejo začne in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik občinske skupščine. Pri delu mu pomagata predsednika obeh zborov skupščine ter tajnik skupščine.
Ce sta predsednik in podpredsednik občinske skupščine odsotna, vodi sejo odbornik, ki ga določi skupščina.
34.	člen
Občinska skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Sklepčnost ugotavlja predsednik na začetku seje na podlagi seznama, ki je sestavni del zapisnika tiste seje.
Občinska skupščina veljavno sklepa, če je pri sklepanju navzoča večina odbornikov.
Posamezni zbor veljavno sklepa, če je navzoča večina članov zbora. Če se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost odbornikov s poimenskim klicanjem.
C) Pričetek seje
35.	člen
Na začetku vsake seje se obravnava izvleček iz zapisnika zadnje seje, na katerega ima vsak odbornik pravico dajati pripombe. Sprejete pripombe se zapišejo v zapisnik seje, na katero se nanašajo in tudi v zapisnik seje, na kateri po bile izročene. Ce k zapisniku odborniki nimajo pripomb in dopolnitev ge smatra, da je zapisnik soglasno odobren.
Praviloma je naslednja točka dnevnega reda vprašanja in predlogi odbornikov.
č) Predlaganje in sprejem dnevnega reda
36.	člen
Pred pričetkom seje predlaga predsednik skupščine za sejo pripravljeni dnevni red. O dnevnem redu odloči občinska skupščina s skupnim glasovanjem brez obravnave.
37.	člen
Vsak odbornik lahko na začetku seje predlaga, naj se na dnevni red da določeno vprašanje, vendar mora nujnost predloga utemeljiti, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Predno da predsednik skupščine za-
devo na glasovanje, mora dati mnenje o obravnavani zadevi predstavnik ustreznega sveta.
Glede vseh predlogov iz prejšnjega odstavka skupščina najpreje razpravlja, ali je predlog obravnavati kot nujen.
38.	člen
Predlog se šteje kot nujen, če bi zavlačevanje utegnilo imeti škodljive družbene posledice. Skupščina odloči o njem brez odlaganja. Predlagatelj mora nujnost predloga utemeljiti in navesti razloge, zaradi katerih je treba predlog obravnavati kot nujen.
Ce je predlog sprejet na dnevni red kot nujen, se lahko obravnava tudi brez poprejšnje obravnave na pristojnem organu občinske skupščine.
39.	člen
Po sprejetju dnevnega reda ter izvolitvi dveh ove-rovateljev zapisnika, preide skupščina k obravnavanju posameznih zadev dnevnega reda.
Sprejeti dnevni red se na seji lahko spremeni le glede vrstnega reda obravnavanih zadev. Seja občinske skupščine se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan. Seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan in nadaljuje, takoj, ko je to mogoče.
d) Odborniška vprašanja
40.	člen
Odborniki občinske skupščine lahko postavljajo vprašanja predsedstvu skupščine, načelnikom in ostalim delavcem uprave SOB Brežice.
Postavljajo se lahjto le takšna vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, ali so pomembna za njihovo delo. Na postavljeno vprašanje je potrebno odgovoriti po možnosti takoj, najpozneje pa na prvi prihodnji seji.
Odborniki lahko postavljajo vprašanja tudi pismeno pred sejo, odgovore na ta vprašanja pa zahtevajo na seji. Pismena vprašanja je nasloviti na skupščinsko pisarno uprave SOB Brežice, najmanj 7 dni pred sejo.
Odgovore na vprašanja, na katera odbornik ne dobi odgovora, na seji skupščine, je potrebno odborniku poslati v pismeni obliki, v roku 15 dni po seji skupščine. Odgovori na postavljena vprašanja naj bodo čim krajši. Odgovore daje tisti organ, v katerega delovno področje vprašanje spada.
41.	člen
O vsaki zadevi, ki je bila sprejeta na dnevni red seje, lahko poda pred začetkom obravnava ustrerno obrazložitev predstavnik sveta oziroma komisije, ali drugih teles skupščine, v katerega delovno področje zadeva spada.
Ce se obravnava predlog, ki ga je dal na dnevni red predsednik skupščine, brez predhodnega obravnavanja v pristojnih organih skupščine, obrazloži predlog predsednik sam ali oseba, ki jo oh določi.
Nujne zadeve obrazloži predlagatelj.
42.	člen
Po končanem poročilu da predsednik predlog v obravnavo. V obravnavi imajo pravico sodelovati odborniki, tajnik skupščine, predsedniki svetov in komisij, republiški in zvezni poslanci, predstavniki občin-
ske konference SZDL in drugih družbeno-političnih organizacij, predstavniki krajevnih skupnosti ter predstavniki drugih povabljenih organov in organizacij. Na zahtevo predsednika skupščine dajejo na seji pojasnila in po potrebi sodelujejo pri obravnavi tudi predstojniki občinskih upravnih organov ter pravni svetovalec.
43.	člen
O predlogih se praviloma razpravlja načelno in v podrobnosti. Izjemoma občinska skupščina lahko sklene, da se o posameznem predlogu razpravlja načelno in o podrobnosti skupaj. Dokler predlog ni sprejet, predlagatelj svoj predlog lahko umakne.
44.	člen
Nihče ne more govoriti na seji, dokler ne dobi dovoljenja predsednika občinske skupščine. Odborniki in osebe, ki se lahko udeležujejo obravnave, prosijo za besedo, preden je dan predlog na glasovanje.
Govornik lahko govori le o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Isti govornik lahko ponovno poseže v obravnavo v isti točki dnevnega reda le v primeru, če zahteva dodatna pojasnila ali če dopolni ali spremeni svoj prvotni predlog;	•
Večkrat se lahko oglašajo v razpravi le poročevalec, predsednik, podpredsednik in tajnik skupščine.
Zaradi uspešnosti in hitrejšega poteka obravnave skupščina lahko omeji razpravo posameznika na določen čas.
Govornika sme opomniti k redu in mu seči v besedo le predsednik.
Predsednik občinske skupščine mora skrbeti, da govorniku ni kršena svoboda govora.
45.	člen
Predsednik daje besedo prijavljenim govornikom po vrsti, kakor so se priglasili. Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Predsednik da pojasnilo glede kršitve poslovnika. Ce se odbornik s pojasnilom ne zadovolji, odloča o tem občinska skupščina brez razprave.
Če zahteva odbornik besedo, da bi dopolnil izjavo, ki je bila vzrok za nesporazum, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor odbornik, ki je prosil, da da pojasnilo.
Predsednik občinske skupščine ima pravico razpravljati, četudi vodi sejo.
e)	Obravnavanje predpisov in drugih splošnih aktov
46.	člen
Predlog za sprejem predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine lahko dajo odborniki, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
Predlagatelj pošlje svoj predlog predsedniku skupščine, ta pa predloži predlog v pripravo in obravnavo Pristojnemu organu skupščine.
Predlog mora imeti obliko, v kateri se sprejemajo Predpisi in drugi splošni akti, in mora biti obrazložen.
V obrazložitvi je treba utemeljiti potrebo po novem predpisu ali splošnem aktu ali po njegovi spre-
membi, razloge zakaj so bile izbrane v predlogu najedene rešitve in oceno, kakšne bodo njegove finančne posledice.
47.	člen
Skupščina lahko sklene, da se da predlog predpisa ali drugega splošnega akta pred sprejetjem v javno obravnavo ali da se k obravnavanju zadeve pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij ali društev ali da se o predlogu predpisa ali drugega splošnega akta izjavijo občani na zborih volivcev ali zborih delovnih skupnosti.
Predlog predpisa ali drugega splošnega akta se da v javno obravnavo tako, da se objavi v lokalnem časopisu ali na drug primeren način. Z objavo predloga se določi, komu, kako in do kdaj naj organizacije ali občani pošljejo svoje predloge in pripombe k predlogu predpisa ali drugega splošnega akta.
48.	člen
Obravnava predloga, predpisa ali drugega splošnega' akta se prične z načelno obrazložitvijo predlagatelja.
, Predlog se naj prej e sprejme v načelu. Dokler predlog v načelu ni sprejet, se podrobno obravnavanje predloga ne začne.
Odboriiik, ki je mnenja, da predlog predpisa ali drugega splošnega akta ni dovolj proučen, in da ni primeren za obravnavanje in sprejetje, lahko z utemeljitvijo zahteva, da se predlog umakne z dnevnega reda ali pa pošlje pristojnemu organu v ponovno proučitev.
O zahtevi za umik predloga predpisa ali drugega splošnega akta z dnevnega reda, se glasuje posebej.
Če skupščina sklene, da se predlog predpisa ali drugega splošnega akta pošlje pristojnemu organu v ponovno proučitev, se ponovno predlog predloži zborom v obravnavo na prihodnji seji.
f)	Predlaganje amandmajev
49.	člen
Spremembe in dopolnitve predlogov lahko dajo odborniki na seji občinske skupščine ali ustno ali pa pred sejo občinske skupščine pismeno. Amandma se lahko predlaga dokler predlog ni dan na glasovanje.
50.	člen
Amandmaji se predlagajo tako, da predlagatelj jasno pove besedilo in del predloga, ki naj se nadomesti oziroma dopolni z njegovim amandmajem.
Važne in obsežne amandmaje je jyeba na zahtevo predsednika občinske skupščine predlagati vedno pismeno.
51.	člen
Če vsebuje amandma k predlogu odloka določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, ni mogoče odločati o njem, preden ne da svet za finance poročila, kakšen vpliv bo imel amandma na razpoložljiva sredstva in kako se bodo zagotovila sredstva za financiranje predlagane rešitve.
52.	člen
Predlagatelj lahko umakne amandma, dokler ni dan na glasovanje O amandmaju se razpravlja in
glasuje, ko se glasuje in razpravlja o tistem delu predloga, na katerega se amandma nanaša.
Amandma se lahko da k vsakemu členu predloga predpisa ali drugega splošnega akta. O predloženih amandmajih se mora izjaviti predlagatelj predpisa ali drugega splošnega akta.
Ce predlagatelj ali poročevalec menita, da bi se morali o amandmaju izjaviti še drugi prizadeti organi občinske skupščine, lahko zahteva, da se predlog predpisa ali drugega splošnega akta z amandmaji vred umakne z dnevnega reda in pošlje v ponovno obravnavo pristojnemu organu.
O takem predlogu odločita zbora z ločenim glasovanjem. Pristojni organ občinske skupščine mora zadevo po proučitvi predložiti v obravnavo skupščini na naslednji seji.
53.	člen
Skupščina glasuje najprej o amandmajih, potem pa o predlogu predpisa ali drugega splošnega akta, v katerega se vključijo sprejeti amandmaji v celoti.
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu, kakor so bili predloženi.
54.	člen
Skupščina lahko sklene, da bo prekinila obravnavo zaradi določitve dokončnega besedila določb predloga • edpisa ali drugega splošnega akta h katerim so bili stavljeni amandmani.
g)	Sprejemanje predpisov in drugih sploSnih aktov
55.	člen
Ko je podrobna obravnava predpisa ali drugega splošnega akta po členih zaključena, se glasuje o predlogu v celoti.
56.	člen
Kadar sprejemata zbora občinske skupščine predpis ali drug splošni akt na ločenih sejah, je ta sprejet, če ga sprejmeta oba zbora z enakim besedilom.
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, izvolita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor tri člane.
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se po taki obravnavi zbora ne sporazumeta, predlog predpisa ali drugega splošnega akta ni sprejet.
h)	Glasovanje
57.	člen
Skupščina občine odloča veljavno, če je sklepčna v smislu določil 34. člena tega poslovnika.
Predlog, o katerem skupščina odloča je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji .navzočih odbornikov, razen če ni s statutom občine drugače določeno.
58.	člen
Glasovanje je načeloma javno.
Odborniki glasujejo za predlog, proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrže.
Glasovanje je, če je javno istočasno (z dvigom roke ali poimensko) z izjavljanjem.
59.	člen
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nato tisti, ki se vzdrže glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo odborniki po seznamu članov zbora. Odbornik glasuje tako, da izjavi ali je za predlog, ali proti predlogu, ali da se vzdrži glasovanja.
Ko je klicanje končano, se znova pokličejo odborniki, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
60.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen.
i)	Obravnavanje poročil in sklepanje o njih
61.	člen
Posamezna vprašanja, ki imajo splošen gospodarski ali družbeno-politični pomen za občino, obravnava občinska skupščina na podlagi poročila, analize, informacije ali drugega gradiva, ki ga skupščini predloži pristojni svet ali komisija na lastno pobudo, ali na pobudo drugih organov ali organizacij v občini.
Obravnava v skupščini se začne potem, ko je poročevalec podal uvodno poročilo.
62.	člen
Splošno poročilo o delu občinskih upravnih organov, občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva, sodnika za prekrške, delovne organizacije ali samoupravne skupnosti, da predstojnik organa oziroma organizacije.
K poročilu iz prvega odstavka da svoje pripombe ali stališča pristojni svet.
63.	člen
Po končani obravnavi skupščina lahko sprejme pripombe, stališča, priporočila ali smernice za nadaljnje delo organa ali organizacije, ki je dal poročilo, ga sprejme na znanje ali ga vrne svetu ali predlagatelju v ponovno proučitev ali dopolnitev.
Ce je občinski skupščini predloženo tudi besedilo sklepov in priporočil, jih skupščina takoj obravnava . in o njih glasuje. Ce besedilo sklepov ali priporočil skupščini ni bilo predloženo, jih lahko predlaga predsedujoči predstavnik sveta ali predstavnik organa ali organizacije, ki sta poročilo ali analizo predložila skupščini v obravnavo, lahko pa skupščina naroči pristojnemu organu, da na podlagi poročila,. obravnave in predlogov odbornikov pripravi ustrezne sklepe ter jih predloži skupščini na naslednji seji.
64.	člen
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih odbornikov, razen če ni s statutom občine ali na podlagi drugega predpisa določena kvalificirana večina vseh odbornikov.
65.	člen
Obravnava in glasovanje o že sklenjeni zadevi se lahko obnovi po sklepu občinske skupščine, če se ugotovijo nova dejstva, ki bi utegnila bistveno spremeniti že sprejeti sklep občinske skupščine.
Občinska skupščina že sprejeti sklep lahko razveljavi in znoya odloča o stvari.
j)	Vzdrževanje reda na seji
66.	člen
Za red na seji občinske skupščine skrbi njen predsednik.
Za kršitev reda na seji občinske skupščine se smejo izrekati tile ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
67.	člen
Opomin se izreče odborniku, ki z govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, s seganjem besedo govorniku, s svojim vedenjem ali neprimern ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnis.a.
Odborniku se odvzame besedo, če s svojim govorjenjem na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreka predsednik.
68.	člen
Odstranitev s seje se izreče odborniku, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali če kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji ali na seji hudo žali skupščino ali odbornike, ali če uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom občinske skupščine.
Odbornik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje izreče brez obravnave občinska skupščina odborniku na predlog predsednika ali odbornika.
Odbornik zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov ugovor ne sme trajati več kot 5 minut.
Odbornik, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
69.	člen
Če predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi kratko prekinitev.
70.	člen
Predsednik lahko odredi za kogarkoli od navzočih, ki motijo red in ni odbornik, naj se odstrani iz dvorane.
k)	Zapisnik
71.	člen
O vsaki seji občinske skupščine se piše zapisnik. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke o seji: čas in kr- j seje, ime predsedujočega in overiteljev zapisnika, število navzočih odbornikov posameznega zbora, imena tistih, ki so opravičili odsotnost oziroma se niso opravičili, ugotovitev sklepčnosti, sprejeti dnevni
red, potek seje, predloge in važnejše izjave, vsebino zadev, o katerih so posamezniki razpravljali, sklepe o posameznih točkah dnevnega reda, izid glasovanja, izjave, za katere odborniki izrecno zahtevajo, da se vnesejo v zapisnik in sklepe seje.
Zapisnik o skupni seji obeh zborov podpišejo: predsedujoči skupne seje, overitelja zapisnika in tajnik skupščine.
Po en izvod zapisnika se hrani v uradu tajnika, dva izvoda zapisnika pa se da v arhiv.
72.	člen
Zapisnik mora biti sestavljen v najmanj treh izvodih, najpozneje v 10 dneh po seji.
73.	člen
Izvleček iz zapisnika, ki se bere ali posreduje odbornikom z gradivom za naslednjo sejo, mora Vsebovati: čas in kraj seje, ime predsedujočega, imena overiteljev zapisnika seje, ugotovitev navzočnosti na seji, dnevni red, imena odbornikov in drugih oseb, ki so sodelovali v obravnavi pri posameznih točkah dnevnega reda, rezultate glasovanja in sprejete sklepe.
Izvleček iz zapisnika sestavi pravni svetovalec SOB Brežice.
74.	člen
Odbornik, katerega govor ali izjava je v zapisniku, lahko zahteva redakcijski popravek. O taki zahtevi odloča tajnik, če gre za bistvene spremembe pa odločata o taki spremembi zbora na naslednji seji.
V.	LOČENE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
75.	člen
Samostojno Sejo posameznega zbora skliče predsednik zbora.
Sejo zbora vodi predsednik zbora. Ce je predsednik zbora odsoten, vodi sejo zbora odbornik, ki ga izvoli zbor izmed svojih članov.
Zbora odločita, ali bosta zasedala in zadevo obravnavala ločeno, ali da bosta zasedala skupaj in zadeve obravnavala skupaj, glasovala pa ločeno.
Postopek pri sklicanju lojenih sej zborov, pri obravnavanju predlogov, sprejemanju sklepov in vzdrževanju reda na seji, je enak postopku določenemu s tem pravilnikom za skupne seje obeh zborov.
76.	člen
Predsednik zbora skliče sejo zbora takrat, kadar tako določa zakon, drugi predpisi, ali statut občinske skupščine, na predlog Vs odbornikov ustreznega zbora, krajevne skupnosti ali delovne organizacije, ali na priporočilo skupne seje zborov. Hkrati z zahtevo o sklicanju zbora morajo predlagatelji predložiti tudi predlog za dnevni red seje.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 10 dneh. če je ne skliče, jo skliče predsednijt skupščine ali odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji.
Predsednik zbora je v takem primeru dolžan pismeno obrazložiti zakaj ni sklical seje zbora.
77.	člen
Ce je za reševanje pomembnejših gospodarskih in družbeno-političnih vprašanj koristno, se lahko skliče
skupna seja zbora občinske skupščine in samoupravnega organa delovne organizacije ali odbora družbenopolitične organizacije.
Skupno sejo vodi predsednik zbora.
Sklepe in priporočila lahko sprejmeta oba organa skupaj ali ločeno,
Skupne seje se lahko sklicujejo tudi na sedežu delovne ali družbeno-politične organizacije.
78.	člen
Kadar je sklicana skupna seja zborov, pa med sejo zbora odločita, da bosta nekatere zadeve, ki jih enakopravno obravnavata, obravnavala ločeno, predsednik skupščine prekine skupno zasedanje zborov. Zbora nadaljujeta obravnavo na ločenih sejah, katere vodi predsednik posameznega zbora.
Ko zbora končata obravnavo in odločanje o zadevi, za katero sta na skupni seji odločila, da jo bosta obravnavala in o njej odločala ločeno, se nadaljuje skupna seja.
79.	člen
O ločeni seji se vodi zapisnik.
Postopek pri sestavljanju in dostavljanju zapisnika ločene seje je enak določilom o vodenju zapisnika o skupni seji zborov skupščine.
V. SPLOŠNI ZBOR
80.	člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor v smislu določil 129. člena statuta občine Brežice, skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij, dnlStev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino, kot celoto.
81.	člen
Sejo splošnega zbora skliče predsednik občinske skupščine skupno s predsednikom občinske konference SZDL, oziroma skupno s predsednikom druge ustrezne družbeno-politične organizacije.
Hkrati določita, katere družbeno-politične organizacije, društva in krajevne skupnosti bodo poleg občinske konference SZDL sodelovale na seji splošnega zbora.
82.	člen
Iniciativo za sklic splošnega zbora lahko da predsedniku občinske skupščine vsaka občinska družbenopolitična organizacija.
83.	člen
Za postopek na seji splošnega zbora se uporabljajo določila tega poslovnika o posfopku za skupno sejo zborov. VI.
VI.	DELO SVETOV IN KOMISIJ
84.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine opravljajo delo iz svoje pristojnosti na svojih sejah po programu dela, ki ga sprejmejo v smislu določil 151. člena statuta občine Brežice.
85.	člen
Sejo sveta oziroma komisije sklicuje predsednik sveta — komisije, po lastni presoji, na podlagi sklepa sveta, na zahtevo predsednika skupščine občine, na zahtevo Va članov sveta ali na predlog drugega sveta zaradi skupnega obravnavanja zadev.
86.	člen
Seja sveta oziroma komisije se skliče s pismenim vabilom, ki mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj seje.
Z vabilom se dostavi tudi potrebno gradivo.
87.	člen
Vabila za sejo z gradivom morajo biti dostavljena članom sveta oziroma komisije najmanj 5 dni pred sejo.
Izjemoma se lahko dostavi članom sveta oziroma komisije gradivo za sejo tudi kasneje, toda le če gre za nujne in neodložljive zadeve.
Vabilo s predlogom dnevnega reda in gradivom za sejo se dostavi tudi predsedniku, podpredsedniku in tajniku skupščine občine.
88.	člen
Gradivo za sejo sveta oziroma komisije pripravlja tajnik sveta — komisije. Gradivo mora biti strokovno in pravno obdelano ter ustrezno dokumentirano in obrazloženo.
89.	člen
Svet odloča v upravnem postopku samo, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Upravni postopek iz pristojnosti sveta vodi ustrezna pravna služba, ki da svetu pismeno poročilo in predlog za rešitev zadeve.
Kolikor bi izvajanje sprejetih sklepov bilo vezano na posebne izdatke, je treba ta sredstva zagotoviti.
90.	člen
Predlog dnevnega reda seje sveta oziroma komisije sestavljata predsednik in tajnik sveta.
Vsak član sveta ima pravico predlagati, da se posamezna vprašanja iz pristojnosti sveta dajo na dnevni red. Predsednik sveta — komisije mora pri sestavi dnevnega reda upoštevati tole:
—	da se na dnevni red predložijo samo zadeve, za katere sta svet, oziroma komisija pristojna,
—	da se prioritetno predloži na dnevni red tiste zadeve, ki so predvidene v programu dela sveta in zadeve, ki zahtevajo nujno rešitev,
—	da je predlog tako obdelan in pripravljen, da lahko svet sprejme ustrezni sklep.
91.	člen
Predsednik ssveta oziroma komisije lahko zavrne nezadostno pripravljeno gradivo.
Predsednik sveta — komisije mora na naslednji seji obvestiti člane, zakaj ni sprejel predloženega gradiva na dnevni red seje.
92.	člen
Udeležba na sejah je za vse člane sveta oziroma Komisije obvezna. Vsak izostanek mora vsak član predhodno opravičiti.
VIII.	SEJE SVETOV IN KOMISIJ
93.	člen
Sejo prične predsednik sveta oziroma komisije, ki tudi ugotovi sklepčnost. Svet — komisija sta sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov sveta.
Po ugotovitvi sklepčnosti svet — komisija razpravlja o zapisniku in sklepih sprejetih na zadnji seji. Nato se glasuje o potrditvi zapisnika.
94.	člen
Seje sveta oziroma komisije so javne.
95.	člen
Pojasnila dnevnega reda daje predsednik sveta oziroma komisije. Spremembe in dopolnitve dnevnega reda lahko predlaga vsak član. O spremembah in dopolnitvah dnevnega reda odloča svet oziroma komisija.
96.	člen
Pravico sodelovanja v razpravi na seji imajo poleg članov sveta oziroma komisije tudi vabljeni udeleženci in stalni strokovni svetovalci. Vabljeni udeleženci in strokovni sodelavci nimajo glasovalne pravice.
97.	člen
Posameznim članom daje besedo predsednik sveta po vrstnem redu, kakor so se prijavili.
Predsednik sveta oziroma komisije ima pravico govornika opomniti na pravila poslovnika.
93. člen
Predsednik sveta — komisije zaključi razpravo, ko ugotovi, da se lahko o zadevi sprejme ustrezni sklep.
99.	člen
Svet oziroma komisija lahko na predlog predsednika ali posameznega člana odloči, da se pomanjkljivo pripravljeno gradivo da z dnevnega reda in sklene, da se to gradivo po dopolnitvi ponovno predloži na dnevni red ene od prihodnjih sej.
100.	člen
O zadevi, ki je bila sprejeta na dnevni red, poda ustrezno obrazložitev predsednik sveta — komisije, posamezni član, poročevalec ali predlagatelj.
•
101.	člen
Svet — komisija veljavno sklepata, če je ob sklepanju navzoča več kot polovica članov sveta.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih članov.
102.	člen
Sklepi se sprejemajo z glasovanjem. Člani sveta oziroma komisije glasujejo neposredno in javno. Lahko se glasuje za predlog, proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrži. Glasuje se z dviganjem rok.
103.	člen
i
Za red na seji skrbi predsednik sveta — komisije.
Če se udeleženec kljub opominu ne drži reda, lahko predsednik sveta — komisije odredi odstranitev kr-
šilca reda s seje ali pa prekine sejo. V tem primeru predsednik sveta — komisije določi, kdaj in kje se bo prekinjena seja nadaljevala.
104.	člen
Ko je dnevni red izčrpan, predsednik sveta — komisije zaključi sejo.
105.	člen
Na seji se vodi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
—	zaporedno številko seje,
—	ime predsedujočega ter imena prisotnih ter opravičeno in neopravičeno odsotnih članov sveta,
—	imena vseh prisotnih vabljenih oseb z označbo njihovega svojstva in funkcije,
—	ime osebe, ki vodi zapisnik,
—	čas pričetka seje,
—	ugotovitev sklepčnosti,
—	dnevni red seje,
—	sklepi po posameznih točkah dnevnega reda in posameznega mnenja članov, ki so zahtevali, da se njihove pripombe in mnenja vnesejo v zapisnik,
—	čas, ko se seja zaključi ali prekine,
—	kraj in datum seje.
106.	člen
K zapisniku seje se mora priložiti ves pismeni material, ki je bil obravnavan na seji in ki ni naveden v zapisniku.
107.	člen
Zapisnik seje podpiše predsednik sveta oziroma komisije, oziroma tisti, ki je sejo vodil in zapisnikar.
108.	člen
Zapisnik mora biti napisan najpozneje v 10 dneh po zaključeni seji. Original zapisnika z vsem materia-, lom, ki je bil obravnavan na seji, hrani tajnik sveta, katerega imenuje izmed delavcev uprave SOB Brežice, tajnik SOB Brežice.
Tajnik sveta hrani tudi vso ostalo dokumentacijo sveta. Tajnik sveta mora zaradi večje preglednosti voditi knjigo sklepov sveta — komisije, iz katere mora biti vsak čas razvidno, katere sklepe je svet sprejel na svojih sejah in kako so bili ti realizirani.
Za realizacijo sklepov sveta oziroma komisije, skrbi tajnik sveta ob pomoči pristojnih referentov in njihovih starešin.
109.	člen
Za reševanje vprašanj, ki segajo v področje več svetov, se sveti sestajajo na skupnih sejah.
Skupno sejo lahko skliče predsednik skupščine, ali predsednik tistega sveta, v čigar področje spada v glavnem problematika, ki naj bi se na skupni seji obravnavala, v dogovoru s predsednikom ustreznih drugih svetov.
Pred sejo, ob sklicu se predsednika svetov dogovorita kdo bo vodil sejo.
110.	člen
Za sestajanja raznih organov skupščine na skupno sejo zaradi reševanja vprašanj, ki spadajo v delovno področje več organov, veljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na skupno sejo svetov.
IX.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE
111.	člen
Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine, tajnik skupščine, predsedniki svetov skupščine, predsednika obeh zborov skupščine. Na sejah predsedstva sodelujejo tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij. Seje predsedstva sklicuje predsednik skupščine.
112.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	usklajuje delovne programe organov skupščine in izdela, če meni, da je potrebno, programsko osnovo za delo skupščine,
—	usklajuje delo obeh zborov skupščine in predloge rešitve, če se zbori ne morejo zediniti glede načina in rokov za obravnavo vprašanj, v katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za oba zbora,
—	predlaga skupščini in njenim organom prednost za predloge in vprašanja, ki jih je treba hitro rešiti,
—	spremlja način dela organov skupščine in obravnava s predstavniki svetov in komisij vprašanja, ki so v zvezi z delom teh teles,
—	uresničuje sodelovanje občinske skupščine . delovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi,
—	uresničuje sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine in njenih organov z družbeno-političnimi organizacijami,
—	daje pobudo za obravnavanje vprašanj splošnega političnega pomena,
—	skrbi, da so odbornikom, članom svetov in komisij zagotovljeni pogoji za delo.
113.	člen
Seje predsedstva sklicuje predsednik skupščine. Na seje predsedstva so lahko povabljeni, če to zahteva delo predsedstva, tudi predsedniki drugih organov skupščine, posamezni odborniki ali predstojniki posameznih upravnih organov, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
X.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOST ODBORNIKOV
114.	člen
Poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima odbornik v smislu določil statuta občine Brežice in ostalih zakonskih določil, je odbornik občinske skupščine dolžan spremljati razvoj in probleme družbenega življenja občine in volilne enote, v kateri je izvoljen, odbornik zbora delovnih skupnosti pa še posebej probleme družbenega življenja, ki posegajo na področje zbora.
Pri izvrševanju teh in ostalih odborniških nalog se opira odbornik zlasti na krajevne skupnosti, zbore volivcev, samoupravne organizacije in organe samoupravljanja V delovnih in drugih organizacijah ter na družbeno-politične organizacije.
115.	člen
Odbornik je dolžan obveščati volivce svoje voliv-ne enote o svojem delu in delu občinske skupščine.
Odbornik zbora delovnih skupnosti je dolžan sestajati se s samoupravnimi organi delovnih organizacij ter volivci svoje volivne enote, in se z njimi posvetovati o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne organizacije in delovne ljudi ter jim na zahtevo dati potrebne odgovore in pojasnila.
116.	člen
Odbornik se je dolžan seznaniti z mnenji svojih volivcev o vprašanjih, ki jih obravnava zbor oziroma skupščina ter je dolžan spremljati izvajanje splošnih aktov in drugih sklepov skupščine, na območju svoje volivne enote. Odbornik je dolžan s svojimi volivci obravnavati predloge splošnih predpisov in drugih sklepov skupščine in na seji skupščine obrazložiti njihova mnenja in predloge.
117.	člen
Odbornik, ki ne more priti na sejo občinske skupščine oziroma zbora ali organa, katerega član je, mora to sporočiti predsedniku občinske skupščine ali uradu tajnika in vnaprej opravičiti svoj izostanek.
Odborniku, ki iz opravičenih razlogov daljši čas ne more sodelovati na sejah skupščine ali organa katerega član je, lahko občinska skupščina na njegovo zahtevo dovoli, da mu ni treba hoditi na seje.
Predsednik občinske skupščine je dolžan obvestiti skupščino, če posamezni odbornik trikrat zaporedoma ne pride na sejo ali izostane trikrat v daljših presledkih, pa izostankov ne opraviči.
118.	člen
Zaradi čim lažjega opravljanja svojih funkcij v občinski skupščini in njenih zborih imajo odborniki občinske skupščine pravico:
—	da se brezplačno poslužujejo strokovnih in tehničnih pripomočkov v zadevah, katere opravljajo v svojstvu odbornika občinske skupščine,
—	da se brezplačno poslužujejo vseh publikacij občine, v katerih so objavljeni akti občinske skupščine in njenih organov ter njihova dejavnost.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKOV OBEH ZBOROV SKUPŠČINE TER TAJNIKA SKUPŠČINE
119.	člen
Poleg pravic in dolžnosti, naštetih v statutu občine Brežice ima predsednik občinske skupščine tudi tele pravice, oziroma dolžnosti:
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj iz delovnega področja skupščine, njenih zborov in drugih organov ter skrbi za skladnost njihovega dela,
—	skrbi za sodelovanje med zbori in drugimi organi skupščine, ter jih po potrebi tudi sklicuje ter skrbi, za njihovo sodelovanje z drugimi organi in družbeno-političnimi organizacijami,
—	skrbi, da občina posluje po določilih tega poslovnika in statuta občine Brežice,
—	skrbi, da se v delu skupščine uveljavlja načelo javnosti,
—	skrbi za uveljavljanje pravic odbornikov,
—	podpisuje normativne akte skupščine sprejete na sejah obeh zborov, skupaj s predsednikom posa-
meznega zbora pa tudi akte, ki jih je sprejel posamezni zbor,
— izvršuje druge pravice, ki so jim dane s posebnimi predpisi.
120.	člen
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega področja.
121.	člen
Predsednik posameznega zbora občinske skupščine vodi sejo zbora občinske skupščine, kadar ta zaseda ločeno.
•predsednik zbora ima ob ločenem zasedanju zborov vse pravice ki jih ima po določilih tega poslovnika predsednik občinske skupščine na skupnih sejah obeh zborov.
122.	člen
Tajnik skupščine je predstojnik in disciplinski starešina občinskih upravnih organov ter je odgovoren občinski skupščini -in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo občinske uprave, za izvrševanje sklepov in smernic skupščine in njenih organov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
Tajnik skupščine pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju in organizaciji sej občinske skupščine in njenih zborov, sej predsedstva skupščine ter opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri predsednik skupščine.
XII.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z DRUGIMI OBČINAMI IN REPUBLIKO
123.	člen
Občinska skupščina, njena zbora, komisije in sveti občinske skupščine neposredno sodelujejo s Skupščino SR Slovenje, njenimi zbori, komisijami in odbori, zlasti s tem, da izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev iz vseh področij dejavnosti skupščine pri odločanju o teh zadevah dajejo mnenja, predloge in stališča, dajejo predloge pri sestavljanju delovnih programov republiške skupščine, zborov, komisij in odborov, dajejo mnenja in predloge k osnutkom republiškega družbenega plana, proračuna in zaključnega računa ter k osnutkom in predlogom zakonov in drugih aktov republiške skupščine pred razpravo v njenih organih
Predstavniki občinske skupščine se udeležujejo tudi sej odbornikov, komisij in zborov republiške skupščine, kadar obravnavajo predlog akta ali drugo vprašanje, če so ti za občino posebno pomembni ali če je občinska skupščina predlagatelj zakonskega predloga.
124.	člen
Občinska skupščina sodeluje z republiško skupščino in njenimi organi v neposrednih delovnih stikih po predsedniku skupščine, predsednikih svetov, komisij in delegatih ali s predstavniki republiške skupščine in njenih organov na sejah občinske skupščine in njenih organov.
Mnenja in predloge k predlogom republiškega zakona ali drugega predpisa dajejo lahko občinska skupščina, posamezni zbor ali svet občinske skupščine.
Mnenja, predloge, pripombe, stališča in pobude republiški skupščini in njenim organom pa dajejo lahko tudi drugi organi občinske skupščine. Predlog za izdajo zakona daje republiški skupščini lahko le občinska skupščina ali posamezni njen zbor.
Osnutki ali predlogi predpisov posredovani obč. skupščini s strani republiških organov se dostavljajo uradu tajnika oziroma pravni službi, razen v primeru, če je posamezen osnutek ali predlog predpisa naslovljen na predsednika skupščine, predsednika sveta ali komisije, ali če gre za zadevo, ki bo obravnavana na zasedanju delegatov občin. V tem primem je potrebno posamezen predpis posredovati (dostaviti) predsedniku obč. skupščine, sveta ali komisije oziroma delegatu z ustreznega področja.
Ali je potrebno z vsebino posameznega predpisa, ki ni naslovljen izrecno na predsednika skupščine, predsednika sveta ali delegata, seznaniti tudi te, odloči glede na pomembnost obravnavanega predpisa tajnik skupščine, oziroma predstojnik upravnega organa.
125.	člen
Občina Brežice sodeluje z drugimi občinami zaradi urejanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi boljšega zadovoljevanja skupnih potreb občanov ter nastopa v ta namen kot soustanoviteljica sveta posavskih občin, katerega delovanje ureja poslovnik sveta.
Za uresničevanje nalog, ki imajo medobčinski pomen, občina po potrebi skupaj s sosednjimi občinami:
—	načrtuje in usklajuje bodoči družbeni in ekonomski razvoj na širšem območju,
—	ustanovi skupne organe, organizacije ali službe,
—	ustanovi skupne sklade ali zavode za dejavnost družbenih služb in komunalnega gospodarstva,
—	združuje sredstva za opravljanje posameznih zadev ali za zadovoljevanje potreb skupnega pomena,
—	organizira druge skupne akcije in oblike medsebojne pomoči,
—	izmenjuje svoje izkušnje.
XIII.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE S SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI,
DRUZBENO-POLITICNIMI TER DELOVNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
126.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s samoupravnimi skupnostmi, družbeno-političnimi ter delovnimi in drugimi organizacijami.
Pri izvrševanju svojih nalog se občinska skupščina neposredno povezuje z organi samoupravljanja samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij.
Občinska skupščina sodeluje s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami zlasti:
—	pri sestavljanju programa dela skupščine in njenih organov,
—	v sodelovanju na sejah občinske skupščine in njenih organov v obravnavanju in — če to predpisuje zakon — v potrjevanju statutov organizacij oziroma dajanju soglasja k njim,
—	v skupni obravnavi vprašanj, ki imajo pomen za samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije in delovne ljudi v teh organizacijah.
XIV.	IZVRŠEVANJE SKLEPOV
127.	člen
Vse sklepe, ki jih sprejme skupščina na svoji seji, je treba izdati v pismeni obliki ter jih takoj po seji skupščine posredovati posameznim oddelkom uprave skupščine občine, zaradi realizacije. Ti morajo v roku, ki ga je določila skupščina, poročati o izvršitvi. Ce predstojnik upravnega organa ne izvrši sklepov v določenem času, je dolžan dati tajniku pismeno obvestilo o tem, zakaj sklep ni bil izvršen.
Če ni opravičljivih razlogov za to, da sklep ni bil izvršen, sporoči tajnik tak primer predsedniku občinske skupščine. Ce sklep občinske skupščine ni bil izvršen, obvesti predsednik občinsko skupščino.
Sklepe formulira pravni svetovalec, ki mora zaradi večje preglednosti voditi knjigo sklepov občinske skupščine in posameznih njenih zborov, iz katere mora biti vsak čas razvidno, kako so bili posamezni sklepi realizirani.
Sprejeti sklep občinske skupščine je treba zabeležiti tudi v vsakem spisu.
128.	člen
Po občinski skupščini sprejete pravne predpise je potrebno poslati v roku 5 dni v objavo.
Sklepi in predpisi politično-izvršilnih organov občinske skupščine se ne objavljajo v uradnem glasilu, razen če posamezen organ to izrecno ne sklene.
XV.	ADMINISTRACIJA
129.	člen
Administrativno delo občinske skupščine opravlja urad tajnika.
Administrativno delo za svete in komisije opravljajo tajniki svetov oziroma komisij.
130.	člen
Arhiv občinske skupščine je del arhiva občinskih upravnih organov.
XVI.	KONČNE DOLOČBE
131.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlagajo predsednik občinske skupščine, sveti, komisije ali skupina desetih odbornikov.
Predlog za spremembo mora biti obrazložen. Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov.
132.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik skupščine občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 10/65 in 28/66).
St. 010-1/71-1
Brežice, dne 2. marca 1971.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 376.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št.	43/67 in 40/68) ter 90. člena statuta ob-
čine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1971
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1971 obsega:
din
dohodke v znesku................... 6.309,511
razporejene dohodke v znesku . . 6.309,511
nerazporejene dohodke (tekoče
proračunska rezerva)
2.	člen
Rezervnemu skladu pripada 1 % od vseh dohodkov proračuna za leto 1971 po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1970, dotacije TIS Cerknica, dotacije kulturni skupnosti in namenskih dopolnilnih sredstev za priznavalnine.
3.	člen **
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
4.	člen
Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa.
Sredstva, ki jih državni organ ustvari s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo kot je to določeno v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča svet za družbeni plan in finance, proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
•	6. člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64).
7.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem .listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 400-1/71-1
Cerknica, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1971
dohodkov	Dohodki	Skupaj
1	Prispevki .'i	. 2,150.810,00
2	Davki	3,472.630,00
3	Takse ....................* s * .	344.000,00
6 Dohodki organov in razni
drugi dohodki	.	12.000,00
7 Dopolnilna sredstva	SsIO.OOO.OO
9 Prenesena sredstva	120.071,00
Skupaj . . • «
. .	6,309.511,00
Štev.'
glav.	Razpored dohodkov	Skupaj
namena
01	Izobraževanje in vzgoja	923.280,00
03	Kulturno-prosvetna dejavnost . . .	151.650,00
04	Socialno skrbstvo.................. 1,150.021,00
05	Zdravstveno varstvo ......	542.678,00
06	Komunalna dejavnost.................. 345.320,00
07	Delo državnih organov...............2,515.615,00
13	Dejav. družb. pol. organiz.-društev	220.980,00
14	Negospodarske investicije ....	260.867,00
15	Gospodarske investicije .....	1.570,00
16	Gospodarski posegi ...;..	62.030,00
17	Obveznosti iz prejšnjih let . . . .	85.000,00
18	Rezervni sklad.......................  50.500,00
19	Nerazporejeni dohodki............... —
Skupaj ............................ 6,309.511,00
377.
Na podlagi 2. člena splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 15/70), 1. in 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji obeh zborov dne
30.	marca 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine Cerknica
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad je pravna oseba.
2’. člen
Sklad posluje v skladu z zakonom in na podlagi statuta sklada, katerega sprejme skupščina sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
3.	člen
Sredstva v sklad vplačujejo samostojne organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Cerknica in sicer v višini najmanj 2 “/o od dohodka namenjenega za sklade. Vsakoletno stopnjo vplačila določi skupščina sklada.
4.	člen
Sklad upravlja skupščina sklada in upravni odbor sklada.
Skupščino sklada sestavlja 14 predstavnikov, ki jih izvolijo delovne organizacije in 5 predstavnikov, ki jih izvoli občinska skupščina.
Ključ za izvolitev predstavnikov delovnih organizacij napravi upravni odbor sklada, upoštevajoč pri tem gospodarske panoge in višino v sklad odvedenih sredstev.
Ce članu skupščine sklada v mandatni dobi iz kakršnegakoli vzroka preneha članstvo v skupščini, se na njegovo mesto izvoli ali kooptira nov član.
Skupščina izvoli izmed svojih članov predsednika skupščine in upravni odbor sklada, ki šteje 5 članov ter imenuje predsednika upravnega odbora.
5.	člen
Mandatna doba vseh organov sklada traja 4 leta.
6.	člen
Administrativne in finančne posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance SOb Cerknica.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij na območju občine Cerknica (Glasnik, št. 68/62).
N	8. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 402-17/71-1
Cerknica, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
378.
Na podlagi sklepa občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica z dne 30. marca 1971 sprejmeta Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica in Brest Cerknica
DRUŽBENI DOGOVOR o združevanju sredstev za sofinanciranje komunalne izgradnje na območju krajevne skupnosti Cerknica
I
Udeleženca tega družbenega dogovora ugotavljata: — da na območju Cerknice in njene okolice iz leta v leto nastajajo vse večje komunalne potrebe, bodisi
pri urejanju elektrifikacije, kanalizacije, vodovoda, asfaltiranja ulic in cest po naseljih in med vasmi in za urejanje drugih komunalnih del za zadovoljevanje skupnih potreb občanov in gospodarstva,
—	da se brez zagotovljenih sredstev pri Komunalno stanovanjskem podjetju Cerknica ne more izvršiti najnujnejših programskih del v komunalni dejavnosti,
—	za nadaljnji razvoj tudi ostalih gospodarskih dejavnosti je nujno potrebno zgraditi najnujnejše komunalne naprave,
—	skupščina občine Cerknica ne more v letnih proračunih zagotoviti sredstev za komunalno dejavnost.
XI
Udeleženca tega družbenega dogovora soglašata, da moramo za rešitev komunalne problematike:
—	zagotoviti vire financiranja za odplačevanje kredita, ki ga je najelo Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica.
III
Udeleženca tega dogovora se obvežeta:
*— Brest Cerknica prispeva Komunalno stanovanjskemu podjetju Cerknica v 8 letih 1,712.630 din (enmi-lijonsedemstodvanajsttisočšestotrideset) za izgradnjo komunalnih naprav pod I. točko tega dogovora.
— Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica se obveže:
—	skladno z zbranimi sredstvi financirati izgradnjo komunalnih naprav pod I. točko tega dogovora, sporazumno s podjetjem Brest Cerknica,
—	kot investitor navedene okcije organizirati realizacijo navedenih del,
—	racionalno gospodariti š sredstvi, planiranimi za realizacijo omenjenih del.
IV
Ta družbeni dogovor sta sprejeli delovni organizaciji s sklepom delavskih svetov, podpišeta pa ga individualna izvršilna organa pogodbenih strank, sklep skupščine občine Cerknica o tem dogovoru pa podpiše njen predsednik.
Družbeni dogovor stopi v veljavo takoj, ko je podpisan od pooblaščenih predstavnikov podjetij in skupščine občine Cerknica.
V
Vsaka delovna organizacija prejme po dva izvoda tega dogovora. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
“■Brest« Cerknica Glavni direktor
Jože Sterle, ing. 1. r.
Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica
Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r.
Skupščina občine Cerknica daje soglasje k temu družbenemu dogovoru.
St. 402-16/71-1
Cerknica, dne 30. marca 1971.
SKUPŠČINA OBČINE LENART 379.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188//67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-203/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
31.	marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1971
1. člen
din
Proračun občine Lenart za leto 1971
obsega dohodke, ki	znašajo	skupaj	5,885.420
v čemer znaša prispevek za uporabo
mestnega zemljišča...................... 50.000
tako, da ostane za financiranje
proračuna ........................... 5,835.420
2.	člen
din
S	proračunom občine Lenart so razporejeni dohodki	v	znesku	.	.	.	5,817.221
sredstva razporejena v tek. prora- — čunsko rezervo.......................... 18.199
3.	člen
Rezervnemu skladu občine Lenart pripada 1 °/o od vseh dohodkov proračuna za leto 1971 po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1970, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, dopolnilnih sredstev republike in sredstev, ki bodo izločena v posebno rezervo.
4.	člen
Sredstva, ki so predvidena v glavnem namenu 03 za financiranje temeljne kulturne skupnosti, se nakazujejo tej skupnosti mesečno v višini ustvarjenih sredstev po predpisih o financiranju temeljnih kulturnih skupnosti.
5.	člen
Sredstva, ki so predvidena v glavnem namenu 05 za sofinanciranje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev, se nakazujejo skladu zdrvstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev Maribor v skladu z določili pogodbe.
6.	člen .
Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se nakazujejo na njegov račun skladno z letnim programom dela, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa.
V skupnih sredstvih za redno dejavnost državnega organa post. 24 so upoštevana tudi namenska sredstva v višini 5 0/o točkovne vrednosti delovnih mest delavcev davčne uprave.
Ta sredstva se uporabljajo za dodatni osebni dohodek delavcev davčne uprave zaradi težavnejših pogojev dela s tem, da višino dodatka po posameznih delovnih mestih na predlog davčne uprave določa svet
delovne skupnosti v soglasju s predstojnikom upravnega organa SO Lenart.
Sredstva, ki jih državni organ ustvari s svojo dejavnostjo in z založniško dejavnostjo se stekajo na njegov račun in koristijo, kot je to določeno v 1. odstavku tega člena.
7.	člen
Sredstva glavnega namena 12 se dodelujejo krajevnim skupnostim v višini zbranega prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti na območju krajevne skupnosti po osnovi 1 °/o od katastrskega dohodka.
Sredstva, ki presegajo obveznost po prvem odstavku tega člena, bo svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart razdeljeval v skladu z določili 110. člena statuta občine Lenart.
, 8. člen
Sredstva glavnega namena 13 se nakazuje uporabnikom v skladu z njihovim programom dela.
Določila 1. odstavka tega člena se ne uporabljajo za uporabnike sredstev postavk 49, 50, 51, 52, 53 ,in 58.
9.	člen
Od sredstev v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije, postavka 62, se izvrši delno preodkazilo TIS Lenart za plačilo anuitet zapadlih v letu 1971 po prenesenih kreditih za šole Cerkvenjak, Lenart in Lo-kavec.
10.	člen
Sredstva, ki so razporejena kot dotacija cestnemu, komunalnemu in kmetijskemu skladu ter skladu za financiranje narodne obrambe občine Lenart, se koristijo po finančnem načrtu teh skladov.
11.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za skupno financiranje občinskega sodišča, javnega tožilstva in druge skupne službe, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi, zavodi oziroma organizacijami
12.	člen
Višina postavk razporejenih sredstev posebnega dela proračuna sme svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart spremeniti v okviru glavnega namena v vseh glavnih namenih, razen sredstev, namenjenih državnemu organu, post. 24 v glavnem namenu 07 in sredstev v glavnem namenu 13.
13.	člen
Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv občinskih dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s pfaračunom. O morebitni omejitvi mora poročati občinski skupščini, ki odloči dokončni o omejitvi.
14.	člen
Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke in dovoljuje izplačila za’ izredne nepredvidene izdatke.
15.	člen
Pregled dohodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-7/0-61
Lenart, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršcc 1. r.
Pregled dohodkov in razporejenih dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1971
Vrsta
dohodkov
Dohodki
Skupaj
din
1	Prispevki . • ^.................. • • 3,268.010
2	Davki . ............................. 1,622.010
3	Takse ................................. 400.000
5	Dohodki po. posebnih zvez. predpisih	51.500
6	Dohodki organov in	razni drugi
dohodki ...............................  91.847
7	Dopolnilna sredstva	.... ...	402.900
9	Prenesena sredstva	.......	49.153
manj prispevek za upor. mest.
zemljišča — odv. v kom. skl. .	. .	50.000
manj prispevek za upor. mest.
zemljišča — odv. v kom. skl. .	. .	50.000
5,835.420
Skupaj
Štev.
glav.	Razpored dohodkov
namena
03	Kulturno-prosvetna dejavnost
04	Socialno skrbstvo..........
05	Zdravstveno varstvo ....
06	Komunalna dejavnost . . .
07	Delo državnih organov . . i
08	Narodna obramba............
12	Dejavnost krajevnih skupnosti
13	Dejav. družb. pol. organizacij
in društev.................
14	Negospodarske investicije . .
15	Gospodarske investicije . .
16	Gospodarski posegi .	. . *
17	Prorač. obvez, iz prej. let . .
18	Rezervni sklad.............
19	Nerazporejeni dohodki .	.
Skupaj ....................
Skupaj
243.184
698.861
573.500
50.000 2,399.210
100.000
120.000
254.510
763.221
110.024
301.000
110.000 53.431 58.479
5,835.420
380.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) in 1. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66, 40-308/67) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Na območju mestnega naselja Lenart se predpisuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče mestnega naselja Lenart v mejah ožjih gradbenih okolišev, ki so določeni v 2. točki 1. člena odloka o ožjih gradbenih okoliših v mestih in naseljih mestnega značaja v okraju Maribor-okolica (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 5-67/59) in komunalno opremljeno zemljišče zunaj ožjih gradbenih okolišev v mejah območja, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in.na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo.
3.	člen
Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe oziroma lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem.
V smislu prejšnjega odstavka so zavezanci prispevka:
—	organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj, kmečkih gospodarskih poslopij, garaž ipd.,
—	delovne in druge organizacije ter državni organi in zasebniki-lastniki poslovnih prostorov in zemljišč za poslovne namene.
Imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki poslovnih prostorov morajo plačevati zavezancem iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve v smislu 9. člena tega odloka, če zavezanci od njih to zahtevajo.
4.	člen
Poleg primerov, določenih v 3. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51-645/67 in 11-141/69) in 2. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66 in 40-308/67), prispevka ni mogoče predpisati še za:
—	zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za PTT podjetja,
—	stanovanjske površine, kjer so nosilci stanovanjske pravice prejemniki stalne družbene pomoči.
Ne glede na določila 1. odstavka tega člena pa lahko svet za komunalno gospodarstvo v posebnih prime-
rih socialne ogroženosti oprosti plačila prispevka lastnike družinskih stanovanjskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopij ter posredno tudi imetnike stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih.
,	5. člen.
Prispevek se plačuje od m! površine zgrajenega koristnega stanovanjskega in poslovnega prostora ali drugih koristnih zazidalnih površin (garaže, kmečka gospodarska poslopja ipd.), ter od m’ površine nezazidanega zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene (dvorišča, skladišča ter delovni, prostori na prostem ipd.).
6.	člen
Prispevek po tem odloku se predpisuje v znesku
0.	30 din na mesec za m* koristne zazidalne površine oz. Zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene.
Izjemoma znaša prispevek od m' koristne površine gospodarskih poslopij, ki jih uporabljajo zasebni kmetovalci, le 0,05 din mesečno.
7.	člen
Prispevek plačujejo zavezanci do 10. v mesecu za tekoči mesec na zbirni račun prispevkov in davkov občanov, od koder se preko občinskega proračuna odvaja v komunalni sklad občine Lenart.
Imetniki stanovanjske pravice in najemniki poslovnih prostorov in zemljišč, plačujejo prispevek zavezancem mesečno v naprej, hkrati s stanarino oz. najemnino.
Komunalni sklad razporedi sredstva iz naslova prispevka s finančnim načrtom po predhodni obravnavi na zboru volivcev oz. občanov krajevne skupnosti na območju mestnega naselja Lenart, vendar tako, da se uporabljajo samo na območju iz 1. člena in za namene iz 8. člena tega odloka.
Na zboru volivcev oz. občanov krajevne skupnosti se istočasno z obravnavo razporeditve sredstev prispevka za tekoče leto obravnava tudi dosežena poraba sredstev v predhodnem letu.
8.	člen
Prispevek je namenski in se s nje uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje in sicer:
a)	mestnih cest, trgov, pločnikov, peš poti, dovoznih poti, javnih parkirnih prostorov ipd. ,
b)	zelenih površin po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Ur. list SRS, št. 11-105/65),
c)	omrežja javne razsvetljave,
č) kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda, dokler v stroškovni ceni za kanalizacijo (kanalščini) niso vsebovani tudi stroški za razširjeno reprodukcijo.
Sredstva prispevka se uporabljajo za namene iz
1.	odstavka tega člena skladno s smernicami in programi urbanistične in komunalne ureditve mestnega naselja Lenart.
9.	člen
Prispevek predpiše posameznim zavezancem občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve z odločbo.
10.	člen
V primeru, da med zavezancem prispevka in imetnikom stanovanjske pravice oz. najemnikom poslovnega prostora ne pride do sporazuma glede obračunavanja in plačevanja prispevka, se to uredi s posebno odločbo občinskega upravnega organa iz prejšnjega člena.
11.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Medobčinski uradni vestnik, št. 22-333/66 ter Uradne objave, št. 2-37/67 in 21-238/67).
I
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1971.
St. 420-3/66-16
Lenart, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršce 1. r.
*
381.
Na podlagi 2. člena in tretjega odstavka 5. člena zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-258/70 in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1971 sprejela
ODLOK
o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti
1.	člen
Za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti prepušča skupščina občine Lenart temeljni kulturni skupnosti Lenart sredstva po 1 “/o stopnji občinskega davka od prometa blaga na drobno, razen od alkoholnih pijač.
Sredstva, zbrana po 1. odstavku tega člena uporabi temeljna kulturna skupnost za financiranje oziroma sofinanciranje občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, kulturno prosvetnih društev, delavske univerze, matične knjižnice, spomeniškega varstva, pokrajinskega arhiva in amortizacije kulturnih domov po odloku o uvedbi amortizacije za kulturne domove v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 11/70).
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za financiranje kulturne dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 6/69).
Sredstva sklada za financiranje kulturne dejavnosti se po zaključnem računu za leto 1970 prenesejo na temeljno kulturno skupnost Lenart.
3.	člen
Ta odlok začne veljati nasledni dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-4/69-13
Lenart, dne 5. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
382.
Na podlagi 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. rriarca 1971 sprejela
ODLOK
o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv
1.	člen
Sklad skupnih rezerv občine Lenart (v nadaljnjem besedilu sklad) upravlja skupščina sklada (v nadaljnjem besedilu skupščina).
Skupščino, ki je istočasno začasni upravni odbor sklada, sestavlja 12 članov; 6 predstavnikov izvolijo samostojne organizacije združenega dela, 6 predstavnikov pa izvoli občinska skupščina.
Predsednika skupščine izvoli skupščina na svoji prvi seji izmed svojih članov.
2.	člen
Samostojne organizacije združenega dela iz posameznih gospodarskih področij izvolijo v skupščino tole število predstavnikov:
industrija...................2,
kmetijstvo...................2,
trgovina.....................1,	f
obrt in komunala.............1.
Predstavnike samostojnih organizacij združenega dela v skupščino izvolijo njihovi delavski sveti po predhodnem medsebojnem dogovoru delovnih organizacij s posameznih področij.
3.	člen
Mandatna doba članov skupščine traja 2' leti, s tem, da se lahko posamezni predstavniki volijo dve mandatni dobi zapored.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 11-116/68, 9-50/69 in 5-38/70) in odlok o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 9-156/65 in Uradni list SRS, št. 11-118/68).-
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/71-2
Lenart, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 383.
Skupščina občine Mozirje je po 45., 46. in 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ. št. 31-426/64, 28-327/66, 1-2/67 in 54-682/67), 40. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302/68) in 85. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
29.	marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1971
1.	člen
Proračun občine Mozirje za leto 1971 obsega:
din
—	dohodke, ki znašajo ...... 6,558,354
—	razporejene dohodke	6,468.354
—	nerazporejene dohodke .....	90.000
2.	člen
Dohodki, ki jih SR Slovenija odstopa v korist temeljni kulturni skupnosti se prenašajo v celoti v korist te skupnosti.
3.	člen
Dohodki, ki se zbirajo s prispevkom o uporabi mestnih zemljišč so v celoti dohodki sklada za urejanje mestnih zemljišč.
4.	člen
Dohodke, ki jih Zavarovalnica »Sava« odstopa od zavarovalnih premij za preventivno požarno varnost, se v celoti prenašajo v korist skladu za požarno varnost.
5.	člen
Rezervnemu skladu občine pripada 1 "/o od vseh lastnih dohodkov tekočega leta po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1970 in prispevka za uporabo mestnih zmeljišč.
6.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za finaciranje organov, zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune, po pogodbah, ki jih občina sklene s temi organi, zavodi in ustanovami.
7.	člen
Dohodki, ki jih organ uprave in javno pravobranilstvo ustvarjajo s svojo dejavnostjo, se neposredno vplačujejo v dobro njihovih finančnih načrtov.
8.	člen
Dohodki, ki jih zveza odstopa občini za odmero in izterjavo zvezni h'dohodkov od prebivalstva so-dohodki organa uprave za redno dejavnost (Uradni list SFRJ, št. 60-679/70).	'
9.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da najame posojilo iz rezervnega sklada, v primeru neenakomernega priliva dohodkov, do višine 270.000 dinarjev. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 31. oktobra 1971.
10.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) do zneska 15.000 dinarjev, v vsakem posameznem primeru.
11.	člen
Pregled dohodkov proračuna . občine Mozirje in njihdva razporeditev je zajeta v bilanci proračuna za leto 1971 in Je sestavni del tega odloka.
12.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-7/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1971
Vrsta
dohodka
Dohodki
Znesek
1	Prispevki....................I . . . ; 2,892.120
2	Davki .................................. . 3,040.937
3	Takse........................... 225.000
5	Dohodki po zveznih	predpisih	. . .	100.000
6	Dohodki organov in	razni drugi	dohodki	50.000
7	Dopolnilna sredstva..................  .	248.000
9	Prenesena sredstva	........	2.297
Skupaj dohodki
•	, . • . 6,558.354
Številka
glavnega
namena
Razpored
dohodkov
Znesek
03	Kulturno-prosvetna dejavnost ....	552.034
04	Socialno skrbstvo.................. 1,058.468
05	Zdravstvena zaščita.................. 219.830
06	Komunalna dejavnost.................. 346.077
07	Delo državnih organov.............. 2,823.786
08	Narodna obramba...................... 135.000
12	Delo krajevnih skupnosti............. 399.830
13	Dejavnost družbenih organizacij
in društev .......... 1 .	249.400
14	Negospodarske investicije ......	298.911
16	Gospodarski posegi................... 312.040
17	Proračunske obveznosti iz preteklih let 13.936
18	Rezervni sklad........................ 59.042
19	Nerazporejeni dohodki................. 90.000
Skupaj izdatki .................... 6,558.354
384.
Skupščina občine Mozirje, je po 12'8. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68), 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54 67, 32/68 in 55/69) in 5. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/65, 6/67, 7/67, 36/67, 5/68, 40/68, 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
7.	davek na dohodke od stavb;
8.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
9.	davek na tovorna cestna motorna vozila, priklopnike in kombinirana vozila;
10.	davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb;
11.	davek na dobitke od iger na srečo.
3. člen
Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo med letom spreminjati.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
1.	člen
. Prispevki in davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, zakona o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka.
2.	člen
Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in opravljanje služb, ki jih je po ustavi In zakonih 'dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji prispevki in davki:
1. prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
. 2. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	prispevek iz skupnega dohodka občanov;
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plača po stopnji 1,32 0/o.
5.	člen
Pavšalna osnova prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku, ki znaša:
din
a)	za osebne dohodke gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, od osnove 100
b)	za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, od osnove . . . . . . . 200
is) za osebne dohodke oseb, zaposlenih v planin-‘ skih postojankah, od osnove ....... 300
č) za osebne dohodke gospodarskih pomočnikov in pomočnic zaposlenih pri kmetijskih gospodarstvih, od osnove...............................2’00
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Prispevek, iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se obračunava in plačuje od obdelovalnih zemljišč, po II. skupini, kot sledi:

Katastrska	dšftoVA	
od din	do din	•/.
	800	17
800	1.200	18
1.200	1.600	16
1.600	2.000	20
2.000	3.000	21
3.000	4.000	22
4.000	5.500	23
5.500	7.000'	24
7.000	8.500	26
8.500	1O.0OO	26
d 10.000		26
7. člen
Prispevka ođ kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodfek nč pfe-šega 200 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz Višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.000 din.
Pod višinske kraje spadajo naslednja naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveza, Podvolovlek, Raduha, Savina-višinski del, Primož-višinskri del, Ter-višinski del, Radmirje-Višinski del, Tirosek, Smiklavž-višinski del, Poljane-višlnskl del, Prihova-višinski del, Šmihel, Lepa njiva-višinski del, Rečica ob Savinji-vi-šinski del, Planina, Gornji glad-višinski del, Lenfift-višinski del, Florjan-višinski del, Greta, RoVt, Rade-gunda-višinski del, Ljubija-višinski del, in Dobrovlje nad Mozirjem.
8.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od gozda znaša 20 %>.
9.	člen
Zavezancem, ki uporabljajo les za domačo uporabo in to za preureditev stanovanjskih prostorov in za adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmeritev gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava s tem, da se jih oprosti plačila občinskega prispevka iz osebnega dohodka od gozda In to za le%, katerega so uporabili v ta namen.
Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda kmetijski referent.
Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene oproščeni plačila tega prispevka.
Olajšava se prizna na osnovi pismene prošnje, ki jo vloži zavezanec prispevka najkasneje do 15. novćm-bra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije v višini vloženih sredstev. Vlogo obravnava in reši upravni organ, pristojen za finance, ob sodelovanju kmetijskega inšpektorja.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen	\
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje blago in opravlja storitve in bi s tem v obliki stalnega poklica ali v obliki priložnostnega izdelovanja blaga ali priložnostnega opravljanja storitev pridobiva dohodek, če od takih dohodkov ne plačuje prispevka ali davka druge vrste.
12.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žgane opeke, apna, oglja itd.) po odbitku stroškov več kot 2.000 din letnega dohodka in zakupniki zemljišč, ki jim kmetijska dejavnost ni glavni poklic, če se na takem zemljišču ukvarjajo s proizvodnjo za trg ali imajo od njega druge dohodke.
Prispevek iz prejšnjega odstavka plačujejo tudi osebe, ki s kmetijskimi proizvajalnimi pripravami opravljajo storitve za občane.
13.	člen	*
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja:
—	po pavšalni letni osnovi,
—	v pavšalnem letnem znesku,
—	po dejanskem osebnem dohodku in
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka.
14.	Člen
Zavezancem prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalne letne osnove ali na podlagi dejanskega osebnega dohodka, se le-ta odmerja po naslednjih prispevnih stopnjah:
10.	člen
Vsem tistim zavezancem prispevka, ki so se odločili za preusmeritev v specializirano proizvodnjo na šVbji kmetiji po programu, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo, se priznavajo za leto V katerem se sredstva vložijo, olajšave na prispevkih od kmetijstva odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec prispevka v investicije po programu In sicer:
vložena sredstva od din	do din
a)	8.000	15.000
b)	15.000	30.000
c)	nad 30.000
OsiioVa		stopnja
	do 20.000	5
od 20.000	do 23.000	7
od 25.000	do 30.000	6
Od 30.000	do 35.000	11
od 35.000	do 40.000	14
od 40.000	do 45.000	17
od 45.000	do 50.000	20
Od 90.000	do 55.000	23
od 53.000	do 60.000	26
od 60.000		29
	15. člen	
Po pavšalni letni osnovi		plačujejo prispevek od
obrtnih dejavnosti	občani, ki	samostojno In trajno
opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če njihov ce->
olajiave na letni prispevek v •/•
20
30
40
lotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
16.	člen
Pavšalne letne osnove se določijo za eno leto naprej in ne presegajo največjega letnega zneska osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež ali v sosednji občini.
Dejavnost	Najvlšji OD
—	predelovanje nekovin	.	j	.	s	1	.	20.000
—	predelovanje kovin.............. 25.000
—	plastičarstvo................... 25.000
—	predelovanje lesa............... 24.000
—	izdelovanje tekstilnih	izdel.	...	'20.000
—	predelovanje usnja.............. 20.000
—	izdelovanje živil . ................ 25.000
—	stavbna obrt................ 25.000
—	obrtne, osebne in druge storitve . 20.000
—	druge obrtne dejavnosti............. 20.000
17.	člen
Letna pavšalna osnova je lahko, manjša od največjega letnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavca določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost v naslednjih primerih:
•/.
1.	Če se obrtna delavnica v kateri zavezanec izvršuje svojo obrtno dejavnost nahaja v kraju izven glavnih potrošniških središč, (Mozirje, Nazarje, Rečica, Gornji grad, Ljubno,
Luče, Solčava)	. .........................—20
2'. Če je zavezanec star 60 let, zavezanka pa 55 let —25
3.	Če je zavezanec spoznan za invalida -I, in
II.	stopnje............................... —25
4.	če je dejavnost posebnega pomena za zado-
voljitev potreb občanov in takih dejavnosti primanjkuje..................... —30
Letna pavšalna osnova se zniža v skladu z določili 1.—4. točke tega člena, vendar skupno znižanje ne more biti večje od 50 % od največjega letnega osebnega dohodka.
Davčna uprava po svojih organih ugotavlja upravičenost ter verodostojnost predloženih zavezančevih dokazil za zmanjšanje pavšalne osnove.
18.	člen
Če je zavezanec dopolnil 65 let starosti, zavezanka pa 60 let starosti se prispevek ne predpiše.
19.	člen
Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni in vojaških vaj, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ za obrtne zadeve.
20.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku v naprej zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v zmanjšanem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta in osebam, ki opravljajo storitve pretežno z lastno fizično silo.
V pavšalnem znesku plačujejo prispevek tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem v kateri izmed tehle dejavnosti:
—	kovači (samo popravljanje kmečkih vozov in
orodja),	•*
—	podkovski kovači,
—	ključavničarji in brusači,
—	kleparji, vodni inštalaterji,
—	elektroinstalaterji, radio TV,
—	mehaniki koles, avtomehaniki, finomehaniki,
—	mehaniki za gospodinjske stroje,
—	kolarji (samo popravila kmečkih vozov),
—	sodarji (samo popravila lesene posode),
—	mizarji (samo popravila stavbnega in sobnega pohištva),
—	tapetniki in dekoraterji,
—	krojaštvo, šiviljstvo in ročno pletiljstvo,
—	čevljarji in steklarji,
—	zidarji in tesarji,
—	soboslikarji in pleskarji,
—	frizerji,
—	fotografi
21.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku ne sme presegati 2.000 din. Pri določanju prispevka v pavšalnem letnem znesku upošteva davčna uprava vrsto obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, pogoje in obseg dela ter pomen za zadovoljitev potreb občanov.
22.	člen
Drugi zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo na podoben način kot zavezanci iz 20. člena, niso pa v tem času navedeni, plačujejo prispevke po pavšalni letni osnovi ali po dejanskem osebnem dohodku.
23.	člen
Pavšalni prispevek se med letom sorazmerno zniža, če je bilo poslovanje ustavljeno zaradi bolezni, vojaških vaj, smrti in podobnih opravičenih razlogov.
24.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: »prispevek po odbitku«) se plačuje od tehle dohodkov in po tehle stopnjah:
*
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija	10
2.	od dohodkov od zavarovalnih poverjenikov 10
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo
malih avtorskih pravic	10
4.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij ter zbiranja oglasov in naročil za take publikacije	10
5.	od dohodkov transportnih delavcev in od do-
hodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo tovore ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske organizacije, državne organe in druge organizacije, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem	znesku	15
6.	od dohodkov delavcev, ki opravljajo storitve
državnim organom, delovnim in drugim organizacijam	25
7.	od dohodkov delavcev, kj delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 25
8.	od dohodkov od prevozništva, tovorjenja in vleke lesa, kot postranske kmetijske dejavnosti
s tovorno živino	20
9.	od dohodka od prevozništva, tovorjenja in vle-
ke lesa, kot postranske kmetijske dejavnosti s kmetijskimi stroji	•	25
10.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 20
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oz. prireditve na območju občine prijaviti zabavišče oz. prireditev občinski davčni upravi.
Prispevek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva krajevne skupnosti, obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč.
25.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
26.	člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste ali podobne dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije v občini za redni delovni čas.
Dejavnost	Poprečni OD
— predelovanje nekovin	17.000
— predelovanje kovin	20.000
— izdelovanje predmetov iz plastičnih	
mas	20.000
— predelovanje lesa	18.000
— izdelovanje tekstilnih izdelkov	15.000
— predelava usnja	15.000
— izdelovanje živil	15.000
— stavbna obrt	18.000
— obrtne, osebne in druge storitve	15.000
— gostinstvo	18.000
— prevozništvo	20.000
27.	člen
Letna osnova je lahko nižja od poprečnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost v primerih, ko gre za zmanjšan obseg poslovanja zaradi bolezni, starosti in invalidnosti, če je dejavnost sezonskega značaja ali občasna in če je bila med letom ustavljena zaradi vojaških vežb in daljšega zdravljenja. Letna osnova je lahko nižja od poprečnega osebnega dohodka tudi pri gostilničarjih, ki so s svojimi obrati odmaknjeni od glavnih prometnih sii in turističnih središč več kot 5 km.
Prispevek se tudi v teh primerih odmeri od dejansko doseženega osebnega dohodka.
28.	člen
Zavezanec začetnik, ki se samostojno in trajno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali
z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica, je opravičen do olajšave pri odmeri občinskega prispevka iz osebnega dohodka, če se s pogodbo zaveže, da bo proizvodno, storitveno in drugo gospodarsko dejavnost opravljal v občini Mozirje najmanj tri leta in če začetna vrednost sredstev, vložčnih v osnovna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje dejavnosti znašajo več kot 15.000 din.
Zavezancem, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami, se v prvem letu prizna olajšava v višini 50 %, v drugem letu pa v višini 30 % od redno odmerjenega prispevka.
Zavezancem, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, se v prvem letu prizna olajšava v višini 30 %, v drugem letu pa v višini 20 °/o od redno odmerjenega prispevka.
29.	člen
Pri zavezancih, katerim se prispevek odmerja po dejanskem osebnem dohodku, se med stroške poslovanja štejejo tisti stroški, ki so določeni z republiškim zakonom o prispevkih in davkih občanov. Poslovni stroški so odbitna postavka od celotnega dohodka.
Med poslovne stroške se šteje tudi ekonomska amortizacija. Ekonomska amortizacija se obračuna vsa-
ko leto po naslednjih stopnjah:
•/.
1.	za	stroje in specifični	gostinski inventar	15
2.	za	motorna vozila	15
• 3.	za	specialna proizvodnja	orodja	25
4.	za'	poslovne prostore	3
5.	za	inventar in orodje	10
6.	za	gradbene stroje	25
z'
Pri izdatkih za drobni inventar se šteje v poslovne stroške posameznega poslovnega leta vrednost novo nabavljenega drobnega inventarja s katerim se nadomesti v dotičnem poslovnem letu iztrošeni in odpisani drobni inventar (inventurne razlike).
30.	člen
Potni stroški in dnevnice se priznajo v poslovne stroške v višini poprečnih letnih stroškov in dnevnic, ki jih izplačujejo delovne organizacije na območju občine Mozirje.
V.	PRISPEVEK IZ
OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
31. člen
Prispevek iz osebnega	dohodka	od samostojnega
opravljanja intelektualnih slednjih stopnjah:	storitev se	odmerja po na-
Osnova od din	do din	•/•
	20.000	2
20.000	25.000	5
25.000	30.000	9
30.000	35.000	11
35.000	40.000	14
40.000	45.000	17
45.000	50.000	20
50.000	55.000	23
55.000	60.000	26
nad 60.000		29
32.	člen
Prispevki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se odmerja po letni pavšalni osnovi in ne more biti manjša:
a)	za odvetnike 25.000
b)	za ostale 20.000
33.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja,intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku plačajo:
a)	učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih predmetov v znesku do 100 din;
b)	duhovniki, svečeniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti v znesku do 1.500 din.
Za osebe, katerim so predpisane meje letnega pavšalnega zneska prispevkov, določi organ za opravljanje davčne službe letni pavšalni znesek za vsakega posameznega zavezanca. Ta prispevek se določi v pismenem sporazumu med občino in zavezancem prispevka, upoštevajoč pri tem obseg in kraj poslovanja, možnosti zaslužka in ostale okoliščine, ki vplivajo na višino dohodka.
34.	člen
Prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačajo občani, ki opravljajo državnim organom, delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku. Stopnja prispevka na te dohodke znaša 20 %>.
VI.	PRISPEVEK IZ
OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
35.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav se odmerja:
a)	za avtorska dela, razen za plane, idejne skice
in idejne projekte po Stopnji	3%>
b)	za plane, idejne skice in idejne projekte po
stopnji	10°/o
Kadar se osebni dohodki od avtorskih pravic iz točke b) tega člena ustvarjajo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača prispevek po stopnji ia točke a) tega člena. VII.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
36.	člen
Davčna stopnja na dohodke od stavb 50 %>.
Osnova za izračun davka od stavb se izračuna na podlagi enoletnega zneska stanarine oziroma najemnine, prejete v letu, za katero se davek odmerja, zmanjšan za stroške vzdrževanja in enoletne amortizacije stavb. Višina stroškov vzdrževanja in amortizacije se prizna od najemnine oziroma od stanarine ali najemninske vrednosti v višini 75 °/o.
Zavezanci, ki imajo v najemu poslovne lokale, morajo po preteku leta vložiti davčne napovedi za odmero davkov na dohodke stavb.
37.	člen
Osnova za davek na dohodek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek celotne amortizacije takih prostorov.
Znesek enoletne stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore, ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje.
VIII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
38.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci, ki imajo dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup ter od drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačujejo kakšnega drugega prispevka ali davka.
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje.
39.	člen
od nepremičnih stvari, katere so bile prodane po desetih letih od nakupa in od premičnih stvari prodanih po treh letih od nakupa, se davek od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ne plačuje.
40.	člen
Davčne stopnje od davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
Davčna	osnova	°/o
od din	do din	
	5.000	20
5.000	10.000	30
10.000	15.000	40
15.000	20.000	50
nad 20.000		60
i
Davčna osnova od davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je celoten dohodek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
41.	člen
Davčni zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega mora plačati davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, mora tak dohodek napovedati v petnajstih dneh, odkar ga je dosegel, pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
IX.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
42.	člen
Osnova za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka in sicer:
Vrsta delavnosti	"/o
a)	proizvodna obrt	30
b)	storitvena obrt in intelektualne storitve - 20
43.	člen
Stopnja davka za tujo delovno silo	znaša	15 %>
44.	člen
Davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, so oproščeni:
a)	kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane v NOB;
b)	vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe z nad 50 % invalidnostjo, ki opravljajo kmetijstvo, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v takšni dejavnosti enega delavca;
c)	zavezanci od kmetijstva, pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, ki so v navadi (pomoč pri delu);
č) zavezanci od kmetijstva, ki zaposlujejo tujo delovno silo v obsegu, kolikor imajo za delo nezmožnih lastnih družinskih članov ali družinskih članov v JLA.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
45.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %.
46.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo, se ne plačuje:
a)	od posameznih dobitkov do 100 din, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani;
b)	od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov.
XI.	KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Z dne, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 3-16/69, 24-296/69 in 17-201/70).
48.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-8/71
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
385.
Na podlagi 2. člena splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 17/70), 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni, vestnik Celje, št. 12-149/68) je občinska skupščina Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad skupnih rezerv. Sklad je pravna oseba.
2.	člen
Sklad posluje na podlagi določil zakona in statuta sklada, ki ga sprejme skupščina sklada, potrdi pa občinska skupščina.
/
3.	člen
Sklad upravljata skupščina sklada in upravni odbor. Skupščino občinskega sklada sestavljajo 4 predstavniki, ki jih izvoli občinska skupščina in 8 predstavnikov, ki jih izvolijo delovne organizacije.
4.	člen
Skupščina sklada izvoli izmed svojih članov predsednika skupščine in upravni odbor, ki šteje 5 članov , ter imenuje predsednika UO.
5.	člen
Mandat članov skupščine sklada traja štiri leta.
6.	člen
Administratfvne in finančne posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance SO Mozirje.
Medsebojna razmerja se določijo s pogodbo.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih orga-nizačij v občini Mozirje (Uradni vestnik' Celje, št. 4-47/68).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-6/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
386.
Na podlagi 9. člena zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70 in št. 53/70),.62. in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prenosu presežka dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv
1.	člen
Presežki dohodkov občinskega proračuna za letd 1970, izločeni na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in 53/596/70), zmanjšani za 20 %>, se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv.
Sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev.
2.	člen
Sredstva, ki se po prejšnjem členu prenesejo v sklad skupnih rezerv, se smejo v skladu s pogodbo iz
3.	člena tega odloka uporabiti le za sanacijo gospodarskih organizacij.
3.	člen
Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo, se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek l. r.
387.
Skupščina občine Mozirje je po 26., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 16-115/67 in 5-18/68) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1971
1.	člen
Za leto 1971 znaša občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 3,26 odstotka.
2.	člen
Za leto 1971 znaša občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od obrtne dejavnosti, od drugih gospodarskih dejavnosti, od obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku, od drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem znesku, od samostojnega opravljanja dejavnosti v odstotku od prometa, od intelektualnih storitev in od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 4,34 %.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-35/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
388.
Skupščina občine Mozirje je po 13. in 15. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o obveznem izločanju prispevka za stanovanjsko izgradnjo in o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1.	člen
Delovne organizacije in družbene pravne osebe ter državni organi morajo v letu 1971, oziroma najdlje do
31.	XII. 1971 na skupen znesek sredstev iz katerih se plačuje prispevek iz dohodka iz delovnega razmerja, izločati 4°/o sredstev in jih vlagati v sklad skupne porabe kot sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo.
2.	člen
Delovne organizacije in družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1971, oziroma najdlje do 31. XII. 1971 na poseben račun pri SDK iz sredstev iz 1. člena tega odloka 6%> za kritje razlike v stanarini.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo jz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin, ki ga je sprejela skupščina občine Mozirje na seji dne 29. decembra 1970.
St. 010-3/71-1/2
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
389.
Na podlagi temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65), republiškega zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27/68) in republiškega zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o sofinanciranju geodetskih del v letih 1971-75 na območju občine Mozirje
1.	člen
Za izvedbo programa geodetskih del v letih 1971-75, ki je sestavni del tega odloka, se zagotovijo potrebna finančna sredstva v proračunu občine za sofinanciranje geodetskih del.
2.	člen
Sredstva se lahko prenašajo iz tekočega leta v naslednje leto za iste potrebe.
V	.	'
t	3. člen
Upravni organ za geodetske zadeve — katastrski urad — skrbi za strokovno izvrševanje programa geodetskih del.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Mozirje vrši finančni nadzor nad izvrševanjem programa geodetskih del.
5.	člen
Za vsakoletna dela se z izvajalci sklenejo posebne pogodbe v okvirih programa geodetskih del in finančnih sredstev.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
390.
Skupščina občine Mozirje je po 17. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64, 57-930/65 in 1-4/67), po 23. in 29. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-395/70) ter 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
Cene iz tega odloka se nanašajo na storitve občanom, organom in organizacijam v zadevah geodetske
službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra.
2.	člen
Za storitve v zadevah geodetske službe izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu katastrskih taks, se štejejo:
1.	parcelacije zemljišč za urbanistične namene;
2.	zakoličba zgradb in objektov;
3.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije;
4.	delitev parcel po vnaprej določenih pogojih;
5.	vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih;
6.	geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč;
7.	razmnoževanje, povečava ali pomanjševanje načrtov;
8.	obnova izmeritvenih znamenj.
3.	člen
1.	Cene geodetskih storitev po 2. členu tega odloka znašajo:
—	za terensko in pisarniško delo ura d 30 din
—	za figurantsko delo ura k . . . . 10 din
2.	Uporaba geodetskih izvirnikov za potrebe lokacijskih dokumentacij se zaračunava za:
—	garažo ali manjši objekt ....	100 din
—	stanovanjsko hišo ali gospodarsko
poslopje........................ 200 din
— večje komplekse ha . . . . . . 50b din
Stroški potrošnega materiala in potni stroški se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Ustvarjeni dohodki iz naslova geodetskih storitev so dohodki organa uprave SO Mozirje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o tarifi za geodetsko-tehnične storitve, ki jih opravlja katastrski urad Mozirje in o posebnem denarnem povračilu delavcem občinske uprave za opravljanje geodetsko-tehnične storitve (Uradni vestnik Celje, št. 9/67).
St. 010-11/71
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
391.
Na podlagi 99. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi v SRS (Uradni list, št. 14/65) ter 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 2/68) je občinska skupščina Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971 sprejela
t
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Mozirje
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava je obvezno odlaganje smeti tčr odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnega odlagališča (v nadaljnjem besedilu »smetišča«).
2.	člen
Komunalno dejavnost po tem odloku opravljajo krajevne skupnosti ali komunalno podjetje, ki ga za to pooblasti svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Za izvajanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske in druge zgradbe, odgovarjajo upravljavci teh zgradb.
Za upravljavce zgradb se po tem odloku štejejo imetniki, nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb.
3.	člen
Smeti in odpadki, se glede na način odlaganja ter po nastanku in vrsti delijo na hišne smeti ter ostale smeti in odpadke:
1.	Za hišne smeti se zlasti štejejo: smeti in odpadki iz gospodinjstva, in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je možno odlagati v smetnjake:
a)	smeti in ostanki jedi iz individualnih gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni odpadki in podobno;
b)	odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ter postaj;
c)	odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij;
2.	za ostale smeti in odpadke se štejejo zlasti:
a)	odpadni gradbeni material, smeti iz dvorišč, ostanki premoga in podobno;
b)	tekoči odpadki, vsebina greznic (fekalij);
c)	odpadki iz obrtne in industrijske predelave;
č) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov;
d)	ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn.
Odvoz odpadkov in smeti pod 2. točko tega člena
se plača posebej.
II.	ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
4.	člen
Koristniki stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo hišne smeti in odpadke iz 1. točke 3. člena odlagati v tipizirane posode za smeti.
Upravljavci zgradb, hišni sveti, lastniki zgradb morajo skrbeti, da so posode za smeti postavljene na določeni površini ali prostoru.
5.	člen
Prostor za smeti in odpadke mora biti praviloma urejen v pritličju zgradb, blizu vhoda ob cestni strani, da je čim lažje dostopen z vozili.
Pri obstoječih zgradbah je treba v ta namen uporabiti prostor pod stopniščem ob vhodu, ograjah, v drvarnici ali hišnih vežah.
Prostor za posode za smeti lahko sporazumno določita krajevna skupnost ali pooblaščeno komunalno podjetje.
Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za smeti. Pri načrtovanju tega prostora je upoštevati način odvoza smeti, za kar mora projektant zahtevati mnenje pooblaščenega komunalnega podjetja ali krajevne skupnosti.
6.	člen
Posode za smeti morajo biti pokrite. Tla v okolici posod za smeti, morajo biti vedno čista. Čiščenje okolice opravljajo koristniki posod za smeti.
Za čiščenje posod za smeti morajo skrbeti hišni sveti, lastniki' in drugi koristniki zgradb ali sporazumno krajevna skupnost ali komunalno podjetje.
7.	člen
Potrebno število tipiziranih posod za smeti za stanovanjsko hišo, poslovni prostor in delovne organizacije morajo nabaviti koristniki sami. Posoda za smeti mora biti nabavljena, ko je zgradba vseljiva.
Živilski obrati morajo uporabljati za odlaganje organskih odpadkov in ostankov posebno tesno zaprte in očiščene posode.
V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah je obvezno odpadne snovi odlagati v posode za smeti v sežganem stanju.
8.	člen
Uporabniki stanovanjskih in drugih prostorov morajo smeti in odpadne snovi iz 2. točke 3. člena odlagati na primerno hišno odlagališče ali v posebne posode.
9.	člen
Na območjih, ki jih določi svet skupščine občine, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za santiarno inšpekcijo, sme izpraznjevati greznice in odvažati fekalije le pooblaščena komunalna delovna organizacija.
Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih in krajih, ki jih določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
III.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
10.	člen
Krajevna skupnost ali komunalno podjetje mora zagotoviti odvoz smeti in odpadkov z območij, ki so določena v prvem členu tega odloka v skladu s sani-tamo-higienskimi predpisi najmanj enkrat na teden.
Odvoz smeti in drugih odpadkov iz 2. točke 3. člena mora zagotoviti krajevna skupnost ali komunalno podjetje po posebnem dogovoru. Te smeti in odpadke je treba odstraniti najkasneje v 24 urah po prejetem naročilu.
11.	Člen
Koristniki zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznic. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj 10 dni preden je greznica polna.
Pooblaščena komunalno-stanovanjska organizacija mora na območju, ki ga določi svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opozarjati koristnike zgradb na pravočasno izpraznitev greznic, voditi pa mora tudi evidenco o izpraznitvi.
12.	člen
Kolikor hišni sveti, lastniki in drugi koristniki zgradb ne želijo storitev krajevne skupnosti ali komunalnega podjetja, morajo smeti in vse odpadne snovi obvezno odvažati na javno odlagališče (smetišče) in za to prispevati 60 °/o določene polne tarife za vzdrževanje odlagališča.
13.	člen
Krajevna skupnost ali komunalno podjetje mora zagotoviti higienski način nakladanja in odvažanja smeti ter odpadkov.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA (SMETlSCA)
14.	člen
Smeti in odpadki iz določenih območij (1. člen tega odloka) se smejo odlagati samo na določenih javnih odlagališčih.
Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo.
Odlagališča za ostale smeti in odpadke neorgan-skega izvora, morajo biti ločena od drugih odlagališč.
15.	člen
Javna odlagališča za smeti, odpadke vzdržuje krajevna skupnost ali pooblaščeno komunalno podjetje.
Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipavanje organskih odpadkov, razkuževanje in uničevanje mrčesa ter gledalcev (podgan). V.
V.	DOLOČANJE CEN IN TARIFE
16.	člen
Cene za odvoz smeti in odpadkov se določi za enoto površine (m*) stanovanjskega in poslovnega prostora.
Stanovanjski prostor po tem odloku je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za stanovanje ljudi. Pri tem se vzame, kot osnovna površina, po kateri je zaračunana stanarina ali pristojbina za porabo mestnega zemljišča.
Poslovni prostor po tem odloku je površina vsakega izgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršno koli poslovno ali družbeno dejavnost. Osnova za ugotavljanje površine je enaka kakor v drugem odstavku tega člena, razen poslovnih prostorov, v katerih je industrijska proizvodnja izdelkov.
17.	člen
Tarife za storitve pod prvo točko 3. Člena tega odloka znašajo do 0,10 din za m2 stanovanjske povr-
šine in do 0,15 din za m5 poslovne površine mesečno. Konkretno tarifo po tem odloku določi svet krajevne skupnosti za svoje območje, glede na dejanske stroške oz. komunalna organizacija, ki vrši storitve. Cena za storitve pod 2. točko 3. člena se določijo sporazumno, na podlagi dejanskih stroškov.
Vsak koristnik prostorov mora za storitev iz 3. člena tega odloka skleniti s krajevno skupnostjo ali pooblaščenim komunalnim podjetjem pogodbo.
18.	člen
Stanovanjsko podjetje, lastniki in drugi koristniki zgradb morajo krajevni skupnosti ali komunalnemu podjetju prijaviti točne podatke o svojih stanovalcih in poslovnih površinah v smislu 16. člena tega odloka, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu.
Ce zaradi netočnih podatkov ali opustitve obvestila o spremembi nastane za krajevno skupnost ali pooblaščeno podjetje premoženjska škoda, je tako škodo dolžan povrniti upravljavec ali koristnik zgradbe.
19.	člen
Obveznost za naročilo in plačilo odvoza hišnih smeti in odpadkov nastgne z dnem, ko krajevna skupnost ali komunalno podjetje na določenem območju organizira odvoz.	v
Odvoz hišnih smeti in odpadkov naroči in plačuje upravljavec ali koristnik zgradbe.
Odvoz hišnih smeti in odpadkov se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljavec ali koristnik zgradbe in krajevna skupnost ali komunalno podjetje.
VI.	NADZORSTVO
20.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in aktov izdanih na njegovi podlagi, opravljata občinska ustavna organa, ki sta pristojna za komunalne zadeve in sanitarno inšpekcijo.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	Če ne zagotovi, da se posode za smeti redno čistijo (drugi odstavek 6. člena);
2.	če ne odvaža tekoče odpadke (vsebino greznic) v posebnem vozilu, ali če odlaga smeti in odpadke izven določenih odlagališč (9. in 14. člen);
3.	če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih (10. člen);
4.	če ne zagotovi higienski način nakladanja in odvažanja smeti ter odpadkov ali vzdrževanje javnega odlagališča v skladu s sanitarno higienskimi predpisi (13. in 18. člen).
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
22.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če nima posod za smeti postavljene na določeni površini ali določenem prostoru (drugi odstavek 4. člena);
2.	če nima urejenega prostora za smeti (5. člen);
3.	če posoda za smeti ali hišno odlagališče ni pokrito ali če so tla okrog odlagališča in posod neočiščena (6. člen);
4.	če ne nabavi potrebnega števila posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku (7. člen);
5.	če hišnih smeti ne odlaga v tipizirane posode za smeti (prvi odstavek 4. člena);
6.	če ostankov hrane in odpadkov živil ne odlaga v posebno tesno zaprte posode ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v posode za smeti v sežganem stanju (drugi in tretji odstavek 7. člena).
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka r tega člena.
23.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, Če stori kakšno dejanje iz 21. in
22.	člena tega odloka.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-30/71-1
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Debcršek 1. r.
392.
Skupščina občine Mozirje je po 50. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43-516/66), 48. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 23/64) sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1971
ODLOK
o okvirnem delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov I.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni čas za trgovske poslovalnice, trgovine, gostinske organizacije in gostišča določajo delovne skupnosti teh organizacij oziroma zasebni lastniki obrtnih delavnic in gostišč.
Ta odlok določa najkrajši delovni čas trgovskih poslovalnic in obrtnih delavnic ter najdaljši delovni čas gostinskih poslovalnic in zasebnih gostišč.
2.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gostinstvo in trgovino lahko v izjemnih primerih dovoli, da se delovni čas poslovalnice podaljša ali da se poslovalnica med poslovnim časom zapre.
3.	člen
Poslovni čas mora biti v vsaki trgovski in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen.
4.	člen
Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od
1.	oktobra do 31. marca. Za turistično sezono se šteje čas od 15. junija do 10. septembra.
II. POSLOVNI CAS OB DELAVNIKIH
h
1.	Trgovina
5.	člen
1.	Trgovine morajo biti odprte:
—	v poletnem času od 7. do 12. ure ter od 16. do 18. ure;
—	v zimskem času pa od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure.
Trgovine morajo biti odprte vsak delavnik, razen ob sobotah popoldne.
2.	Za trafike velja enak poslovni čas kot za trgovine.
3.	Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekatere poslovalnice v manjših krajih lahko svoj poslovni čas prilagode krajevnim potrebam. Delovne organizacije pa si morajo poprej izposlovati \izjemno dovoljenje od pristojnega občinskega upravnega organa.
4.	Mesnice morajo biti tudi ob sobotah popoldne odprte, zaradi tega pa so lahko ob ponedeljkih zaprto.
5.	Bencinske črpalke morajo poslovati neprekinjeno:
—	v letnem času od 6. do 20. ure,
—	v zimskem času pa od 7. do 20. ure,
—	v času turistične sezone od 6. do 22. ure bencinska črpalka v Mozirju.
2.	Gostinstvo
6.	člen
. 1. Sprejemanje gostov na prenočišča je časovno neomejeno.
2.	Za ostale gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas od 5. do 23. ure, najkrajši obratovalni čas pa je 7 ur dnevno. Ob sobotah in nedeljah se sme obratovalni čas podaljšati za eno uro.
Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in na pustni torek smejo biti gostinske poslovalnice odprte vso noč.
3.	Nočni lokali so lahko odprti do 4. ure zjutraj.
3. Obrt
,	7. člen
1. Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprte tako kot je določeno za trgovske poslovalnice.
2.	Izjemoma pa morajo biti brivsko-frizerske delavnice odprte tudi ob sobotah in dnevih pred prazniki od 14. do 19. ure. Te poslovalnice so lahko ob ponedeljkih zaprte.
3.	Slaščičarne morajo biti odprte najmanj 7 ur dnevno. Delovni čas pa lahko prilagodijo krajevnim potrebam.
Ne glede na določbe prvega odstavka pa lahko obrtne delavnice ostalih strok obratujejo tudi drugače, če tako zahtevajo lokalne razmere ali značaj dela.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 393.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 9. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13-14U70), zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, 40-251/69, 26-155/70) in po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
'	8 člen
Podrobnejša navodila o izvajanju tega odloka daje oddelek za gospodarstvo in finance SO Mozirje.
I
III.	KAZENSKE DOLOČBE
9.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima poslovalnice odprte v določenem času (5., 6. in 7. člen),
2.	če ima gostinska enota odprto izven določenega časa (6. člen).
Z denarno kaznijo do 200 dindrjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
10.	člen
Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima v enoti vidno označenega obratovalnega časa (3. člen),
2.	če nima na vhodu v poslovalnico vidno označeno, koliko časa bo poslovalnica zaprta (3. člen).
Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Za prekrške iz tega člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 9. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje oseba iz prvega odstavka tega člena, če stori kakšno dejanje iz 9. člena tega odloka.
Za prekrške iz drugega odstavka tega člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odredba o poslovnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic na območju občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14/56).
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov ter o stopnjah prispevkom in davkov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki za območje občine šriarjc Jelšah se plačujejo po določbah temeljnega zakon prispevkih in davkih občanov, republiškega za) o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka.
2.	člen
Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financirati občina in za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji občinski prispevki in davki: 1
a)	občinski prispevki:
1.	prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ;
4.	prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
b)	občinski davki:
1.	davek na dohodke od stavb;
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na dohodke, dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb;
4.	davek na dohodke od iger na srečo.
3.	člen
Stopnje občinskih prispevkov in davkov so progresivne ali proporcionalne in se ne morejo spreminjati med letom.
II. PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
St. 14-2/71
Mozirje, dne 29. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Dcberšek 1. r.
Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 4,53 %i.
Posebna stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja upokojencev, ki iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca, se plačuje po stopnji 16 "/o.
Posebna stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja od prejemkov za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas, razen od prejemkov za tako delo, opravljeno po 44. členu TZDR se plačuje po stopnji 12 %>.
5; člen
Pavšalne mesečne osnove za plačevanje. prispevka iz delovnega razmerja za določene kategorije so naslednje:
din
a> od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih — mesečna osnova .	... ...............150
b)	od osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih — mesečna osnova . .	. 400
c)	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zapo-
slenih v ribiških in lovskih organizacijah — mesečna osnova...........................  400
č) od osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v domovih planinskih	društev — mesečna osnova 400
d)	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočni-
kov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih — mesečna osnova.............................200
Naštete pavšalne osnove se uporabljajo samo za obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKIH DEJAVNOSTI
d. člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki naslednjih zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let,
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let,
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za dobo 7 let,
4.	na vse kmetijske površine, ki se načrtno pogozdujejo.
Za vinograde s hibridno trto se ne priznavajo nobene oprostitve ali olajšave, za zemljišča navedena pod točko 1 do 4 pa le pod pogojem, da so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom delovnih organizacij za kmetijstvo in gozdarstvo in za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa, upoštevajoč pri tem odlok skupščine občine Šmarje pri Jelšah o rajonizaciji kmetijske proizvodnje.
Organ pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo izda strokovna navodila, kjer določi natančne pogoje za priznanje olajšav.
7.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din.
Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi tisti lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov.
8.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost
lesa, določenega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo za odmero določi občinski davčni organ glede na količino lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom v preteklem gospodarskem letu po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
9.	člen
Celotno območje občine se uvrsti v II. skupino katastrskih občin.
Prispevek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po progresivni stopnji od katastrskega dohodka negozdnih površin, in sicer:
•/o
200 din— 2.000 din	17
2.000	din— 4.000 din	18
4.000	din— 7.000 din	19
7.000	din—10.000 din	22
10.000	din—12.000 din	24
12.000	din	29
10.	člen
Stopnja prispevka od osebnega dohodka od gozdov je proporcionalna in znaša 10%.
IV.	PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja:
*
a)	od dejanskega dohodka;
b)	od pavšalne letne osnove;
c)	v pavšalnem letnem znesku;
č) prispevek po odbitku.
12.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
13.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
15.000	din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
14.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravlja le postransko ali občasno in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem v naslednjih dejavnostih: kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo, strugarstvo, elektro-instalaterstvo, elektromehanika, avtomehanika, fino-mehanika, vodovodno instalaterstvo, apnarstvo, ope-karstvo, oglarstvo, cementninarstvo, kamnoseštvo, steklarstvo, pridobivanje peska, mizarstvo, sodarstvo, kolarstvo, tesarstvo, žaganje drv, krojaštvo, šiviljstvo, pletilstvo, vezilstvo, mlinarstvo, zidarstvo, soboslikar-stvo in fotografska dejavnost.
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku za zavezance iz prvega in drugega odstavka tega člena določi davčna uprava v višini od 200 do 2.O0O din. Pri tem mora upoštevati vrsto dejavnosti, kraj poslovanja, starost, zdravstveno stanje zavezanca in vse okolnosti, ki vplivajo na obseg poslovanja.
15.	člen
Stopnje amortizacije znašajo:
•/.
1.	za zidane poslovne prostore......................3
za lesene poslovne prostore......................5
2.	za pekarske peči.................................5
3.	za gradbene stroje..............................25
za ostale stroje............................... 20
4.	za specifični gostinski inventar ...... 20
za ostali inventar..............................15
za drobni inventar..............................50
5.	orodje .......................................25
6.	za cestna motoma vozila.......................20
Strošnje, navedene v prvem odstavku tega člena določene za stroje, se povečajo do 80 0/o, če se uporablja v dveh izmenah, do 150°/« pa, če se uporablja v treh izmenah.
Če so osnovna sredstva uporabljena j/ delovnem procesu izkoriščena z manj kot 50 °/o normalnega delovnega časa se zanje uporablja osnovna stopnja amortizacije zmanjšana za 50°/o.
16.	člen
Da bi se pospeši razvoj obrti na območju občine, se odmerjeni prispevek zniža za 30% v naslednjih obrtnih • strokah:
—	kovaštvo,
—	kolarstvo,
—	krojaštvo in šiviljstvo,
—	čevljarstvo,
—	elektroservisna dejavnost za gospodinjske stroje in naprave,
—	gostinstvo.
17.	člen
Največji letni kosmati dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe na podlagi katerega se določi pavšalna osnova in povprečni letni kosmati dohodek na podlagi katerega se določi dejanska osnova za odmero prispevkov ugotovi za posamezne dejavnosti za finance pristojni svet skupščine občine s sklepom za vsako leto posebej.
Zavezancem, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po pavšalni letni osnovi se lahko izjemoma določi manjša osnova kot znaša ugotovljeni največji znesek letnega kosmatega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, in sicer:
•/.
—	če zavezanec posluje v izrazito neprometnem kraju do....................................  20
—	zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, bolezni, invalidnosti (moški nad 60, ženske nad
55) do . .....................................50
—	zaradi slabe opremljenosti delavnice in če
je dejavnost sezonskega značaja	do..............20
Skupno znižanje letne pavšalne osnove ne sme presegati 70% od ugotovljenega zneska letnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja enake dejavnosti.
Zavezancem, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku se lahko izjemoma določi nižja osnova kot znaša ugotovljeni enoletni poprečni kosmati osebni dohodek iz delovnega razmerja v primerih, ko zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, odsotnosti, odsotnosti ali prenehanja dela več kot dva meseca v letu niso mogli doseči osebnega dohodka v višini poprečnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja enake dejavnosti in če ne zaposlujejo delovne sile. Znižanje dohodka zaradi navedenih razlogov mora zavezanec dokazati s pravilno in verodostojno vodenimi poslovnimi knjigami. V takem primeru se zavezancu odmeri prispevek po dejansko ugotovljenem doliodku.
18.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku in po pavšalnih letnih osnovah se odmerja po naslednjih progresivnih stopnjah:
Osnova din	stopnja
	do 20.000	8
od 20.000	do 25.000	10
od 25.000	do 30.000	13
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	21
od 40.000	do 45.000	25
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000		39
.	19. člen '
V celoti se oprostijo plačila občinskega prispevka tisti obrtniki storitvene dejavnosti, ki delajo sami ter so stari moški nad 60 let, ženske nad 55 let in če odmema osnova ne presega 15.000 din letno.
20.	člen
Novo ustanovljene obrti se oprostijo občinskega prispevka od osebnega dohodka od obrtne dejavnosti za dobo enega leta v višini 50 %.
21.	člen
Zavezancem prispevka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim je priznan status borca z dvojnim štetjem se priznajo pri odmeri prispevkov tele olajšave:
1.	imetnikom »Partizanskega spominskega znaka 1941« se odmerjeni prispevek zniža za 20%;
2.	borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem traja-
nju s pričetkom pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945 se odmerjeni prispevek zniža za 10 °/o;
3. borcem, ki so. bili udeleženci NOB, pa imajo čas udeležbe ali čas organiziranega dela v NOB priznan najmanj od 1. januarja 1945 pa do 15. maja 1945 se odmerjeni prispevek zniža zč 5 %>.
Olajšave po tem členu se priznajo le, če zavezanec opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost sam brez tuje delovne sile.
22. člen
Prispevek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plača ob
vsakem izplačilu, in sicer:
•/.
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi in lotu, ki jih organizira Jugo- ' slovanska loterija...............................  10
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov . . 15
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo
malih avtorskih pravic.............................15
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki pri
prepisovanju not za Zvezo skladateljev Jugoslavije ..............................................15
5.	od dohodkov daktilografov, stenografov in podobno, za usluge izvršeno za državne organe, delovne in druge organizacije . . . . . . . 15
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter uličnih prodajalcev, od prodaje časopisov, knjig, revij, brošur in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije . .	15
7. od dohodkov transportnih delavcev in drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge delovne organizacije ter državne organe, če ne plačujejo prispevka v pav-
šalnem znesku...................................15
8.	od dohodkov od prevozništva, tovorjenja,
vleke lesa in drugega materiala kot postranska kmetijska dejavnost...............................20
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije . . 30
10.	od dohodkov, ki jih ustvarjajo občani z občasnim ali priložnostnim opravljanjem raznih storitev organom ali delovnim organizacijam . . 30
11.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 20
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred pričetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu organu občine Šmarje pri Jelšah, če želijo imeti zabavišče ali prireditev na območju občine Šmarje pri Jelšah. V.
V.	PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
23.	čleja
Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem dohodku, so dolžni voditi knjige dohodkov in izdatkov, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove, oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo.
24.	člen
Prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po progresivnih stopnjah:	%
		stopnja
Osnova	din	
	do 20.000	2
od 20.000	do 25.000	5
od 25.000	do 30.000	11
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	22
od 40.000	do 45.000	26
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000		39
25.	člen	J
Poprečni letni kosmati dohodek delavca zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu na podlagi katerega se določa osnova za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ugotavlja za finance pristojni svet skupščine s sklepom za vsako leto posebej.
Tako ugotovljene osnove pa so lahko nižje za tiste zavezance, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas. Vendar pa mora zavezanec znižanje dohodka zaradi navedenih okoliščin dokazati s prayilno in verodostojno vodenimi poslovnimi knjigami. V takem primeru se zavezancu odmeri prispevek po dejanskem dohodku.
Zavezancem, ki plačujejo ta prispevek v pavšalnem letnem znesku, se znesek odmeri v višini od 200 do 1.000 din.
26.	člen
Stopnja prispevka od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka znaša 15 °/o.
VI.	PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
27.	člen
Prispevek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 %>.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta prispevek plačuje po stopnji 8%> od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
VII.	DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
28.	člen
Davku na dohodek od stavb in delov stavb so podvržene vse stavbe na nacionaliziranih območjih v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Rogatcu ter v naselju Kozje. Izven navedenih območij pa stavbe, v katerih se dajejo v najem stanovanja ali poslovni prostori.
35.	člen
Na dohodek od oddajanja opremljenih sob se plačuje davek v pavšalnem znesku 0,50 din od nočitve.
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
29.	člen
Za stroške upravljanja, enoletne amortizacije in vzdrževanja stavb se prizna:
V.
a)	za stavbe stare do 50 let.................60
b)	za stavbe stare nad 50 do 100 let .... 70
c)	za stavbe stare nad 100 let...............90
Od prejete najemnine oziroma najemne vrednosti.
36.	člen
Davčni zavezanec, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Osnova za davek po prvem odstavku je dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb in se določi v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka:
30.	člen
Davka na dohodek od stavb so oproščene osebe, ki dobivajo stalno socialno pomoč in pa tiste stavbe, ki so zgodovinsko ali kulturno zaščitene.
a)	obrt 30 °/o,
b)	intelektualne storitve 20 °/«.
37.	člen
31.	člen
Davek na dohodek od stavb se plača po proporcionalni stopnji 25®/o.
Stopnja davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, je za vsakega delavca od osnove, navedene v 36. členu tega odloka 15®/».
VIII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
32.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premičnin oddanih v zakup ali najem ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakega drugega prispevka ali davka.
33.	člen
Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ne glede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju.
Če so bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po treh letih, nepremične stvari pa po 10 letih od dneva, ko so bile kupljene, ni treba plačati davka iz pjvega odstavka tega člena. Za stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti po prvem odstavku tega člena se štejejo. vse nepremičnine in avtomobili ter vse druge stvari, katerih prometna vrednost znaša več kot 5.000 din.
Osnova za davek od premoženja je celotni dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
38.	člen
Oprostijo se tega davka kmetje, ki uporabljajo toliko tuje delovne sile, kolikor je lastnih odraslih članov na odsluženju rednega kadrovskega roka ali na vojaških vajah nad 2 meseca, oziroma za delo nesposobnih odraslih družinskih članov.
XI.	DAVEK NA DOHODEK OD IGER NA SREČO
39.	člen
Davek na dohodek od iger na srečo se plača na dobitke v vrednosti nad 100 din po stopnji 10 ®/o.
XII.	KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevkih in davkih objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 3-29/69 in spremembe tega odloka objavljene v Uradnem vestniku Celje, št. 18-213/69, 2-16/70, 5/70 in 16-192/70.
St. 010/71
34. člen
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih progresivnih stopnjah:
od	Osnove do	stopnje
	1.000	10
1.000	2.500	20
2.500	4.000	30
4.000	6.000	40
nad	6.000	50
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
394.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 32. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS. št. 36-196/64) in po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64, 15-203/67 in 23-305/67) sprejela na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za april in maj 1971
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1971 se sme trošiti na;	'S sredstev, porabljenih v letu 1970.
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Šmarje pri Jelšah je poblaščen odločiti, da se v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov najame iz rezervnega sklada kredit do višine
600.000	din, katerčga je treba vrniti najkasneje do 30. novembra 1971.	I
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	'
St. 010-12/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine /	Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
395.
Na osnovi 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št, 46-254/70) in na osnovi 119. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o upravljanju in sestavu skupščine sklada skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
S tem odlokom se določi način upravljanja sklada skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: sklada) in sestav skupščine sklada.
2.	člen
Sklad upravlja skupščina sklada, ki jo sestavljajo delegati samostojnih organizacij združenega dela, ki plačajo sredstva v sklad in predstavniki javnosti, ki jih v skupščino imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov delovnih in drugih organizacij.
3.	člen
Skupščina sklada šteje 20 članov. 15 članov izvolijo v skupščino delavski sveti samostojnih organizacij združenega dela, ki plačujejo sredstva v sklad, 5 članov pa imenuje skupščina občine na seji, izmed predstavnikov javnosti.
4.	člen
Število delegatov, ki jih v skupščino izvoli delavski svet posamezne samostojne organizacije združenega dela določi skupščina sklada s statutom v sorazmerju z vplačanimi sredstvi v sklad. Delavski svet ene samostojne organizacije združenega dela lahko voli največ 3 delegate.
5.	člen
Sklad ima upravni odbor. Število članov upravnega odbora se določi s statutom. Sklad ima predsednika in tajnika sklada.
6.	člen
Skupščina sklada sprejme statut sklada. Statut sklada določa organe sklada, njihovo delovno področje in pogoje pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada, ter udeležbo pri skladu zaposlenih delavcev v upravljanju določenih zadev sklada.
St. 010-13/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik
'	skupščine občine
Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
396.
Na podlagi 9. člena zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebne rezerve (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in št. 53-596/70) in 119. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Presežki dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 izločeni na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebnb rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in št 53-596/70) se prenesejo v sklad skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah.
Sklad skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev.
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se smejo uporabljati skladno z republiškimi ijredpisi in v smislu določil pogodbe, ki jo skleneta skupščina občine Šmarje pri
Jelšah, oddelek za gospodarstvo in finance, ter sklad skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
S pogodbo iz prejšnjega člena se določijo pogoji in način uporabe prenešenih sredstev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
397.
,	i
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah jč po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69, 15/70),
2.	členu odloka o ukrepih neposredne družbene, kontrole čen za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 44-240/70) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o obveznem pošiljanju cenikov za obrtne in gostinske storitve v evidentiranje
1.	člen
Predpisuje se ukrep neposredne družbene kontrole cen za obrtne storitve in izdelke ter za gostinske storitve s tem, da se uvede evidentiranje cen.
/ ' .
2.	člen
Cenike po tem odloku morajo pošiljati v evidentiranje občinskemu organu za cene:
—	delovne organizacije, ki opravljajo objrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke;
—	lastniki zašebnih obrtnih delavnic;
—	občani, ki opravljajo javni prevoz blaga in oseb;
—	delovne organizacije, ki opravljajo gostinske storitve;
—	lastniki zasebnih gostinskih obratov;
—	občani, ki oddajajo sobe in nudijo hrano turistom ter potnikom.
3.	člen
Cenik, ki se pošlje v evidentiranje organu za cene, mora vsebovati tele podatke:
—	datum prijave novih cen,
—	naziv storitve ali izdelka,
—	komercialno mersko enoto,
—	staro ceno storitve ali izdelka,
—	novo ceno storitve ali izdelka,
—	razlog za spremembo cene.
V primerih, ko za obrtno storitev ali izdelek ni mogoče vnaprej določiti prodajne cene, se pošlje v evidentiranje podatek o višini režijske ure.
4.	člen
Vsaka sprememba cen se mora poslati v evidentiranje občinskemu organu za cene najmanj 15 dni pred uveljavitvijo. Nove cene se lahko uporabljajo, ko organ za cene vrne potrjen izvod cenika in ko poteče gornji rok.
5.	člen
Neposredno kontrolo nad izvajanjem tega odloka izvaja tržna inšpekcija skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
6.	člen
Kršitelji določil tega odloka se kaznujejo po zakonu o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
398.
Po 68. členu zakona o financiranju družbeno-poli-tičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/67 in 43-332/70) in po 215. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje splošnega ljudskega odpora občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Ustanovi se sklad za financiranje splošnega ljudskega odpora občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu »sklad«).
2.	Člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči s svojimi sredstvi.
Sedež sklada je v Šmarju pri Jelšah.
3.	člen
Namen sklada je, zagotoviti zbiranje sredstev, s katerimi sklad nemoteno in enotno financira naloge občine na področju splošnega ljudskega odpora, ki so skupnega pomena za občino in delovne in druge organizacije.
4.	člen
Viri sredstev sklada so:
— sredstva, ki jih za uresničevanje nalog sklada prispevajo delovne in druge organizacije,
—	proračunska sredstva,
—	posojila, ki jih najame sklad,
—	razni drugi dohodki.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji izmed članov sveta za narodno obrambo in drugih občanov.
Sklad ima predsednika, ki ga imenuje skupščina občine.
Sklad ima tajnika, ki ga imenuje skupščina občine in je po svojem položaju član upravnega odbora.
Upravni odbor sklada šteje 5 članov. Mandatna doba upravnega odbora traja 4 leta.	>
Upravni odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	sprejema statut sklada, ki ga potrdi skupščina občine Šmarje pri Jelšah;
—	sprejema finančni načrt sklada, ki ga potrdi svet za narodno obrambo;
—	odloča o uporabi sredstev sklada;
—	sprejema zaključni račun sklada;
—	opravlja druge naloge, ki jih določi statut sklada in drugi predpisi.
6.	člen
Upravne in administrativne zadeve vodi tajnik sklada.
Upravni odbor določi s sklepom sistemizacijo delovnih mest.
7.	člen
Knjigovodsko evidenco in računovodske posle za sklad vodi za finance pristojen upravni organ.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
399.
Skupščina občine je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 136. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela.
\
ODLOK
o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju akumulacije Vonarje 1
1.	člen
Da se zagotovi graditev akumulacije Vonarja, ter prepreči nadaljnja graditev stanovanjskih in gospodarskih objektov na zemljiščih, ki bodo poplavjena se raz-
glasi splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišča na območjih, za katera se predvideva da bodo poplavljena.
2.	člen
Splošna prepoved graditve zajema območje znotraj meje kat. občine. Vonarje, Vidoviča, Nimno in Ranjkovec, in sicer:
k. o. Vonarje:
izhodiščna točka je na meji Sotle in pare. št. 837/1 k. o. Vonarje. Od izhodišča poteka meja preko občinske ceste pare. 890 na pare. 742 in sicer tako, da zajema vzhodni del pare. 742, od tu se meja nadaljuje proti severu preko sredine pare. 739, 738, 737. Dalje zavzema severovzhodni del pare. 748/3, 749, večji del pare. 750, vzhodni del pare. 761/3 ter južni del pare. 753 in 751. Tu seka občinsko cesto pare. 844/2 in se nadaljuje proti severu tako zavzema večji del pare. 732, celo pare. 729 in ponovno preide na občinsko cesto pare. 844/2. Meja dalje poteka preko pare. 730, 765, 766, 767, 768 stp. 68 770, 650/1, 651/2 in zopet preko obč. ceste pare. 844/2 na pare. 665/5. Tu se obrne proti jugu tako, da seka pare. 665/4, 665/3, 665/2. Meja nadaljuje proti vzhodu preko pare. 665/1 stp. 63, stp. 64/1, 667/2, 670, 658 in proti severu preko pare. 657, 656, 625/2, 626, 628, 635, 631 in zavzema južni del parcele 156 in tu seka občinsko cesto pare. 859 in preide na pare. 157. Tu se obrne meja proti jugu tako, da poteka preko pare. 234/1, 235, 601, 606, 608, preko občinske ceste 859, preko pare. 610, 612, stp. 49/1, preko občinske ceste 861 na pare. 532 in preko iste na občinsko cesto 861 na pare. 532 in preko iste na občinsko cesto 866/1. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka preko pare. 866/1. 534, 535/1, 866/2, 540, 539/1, 538, 539/2, 542, 541/1, tu ponovno preko občinske ceste 866/1 na pare. 592/1 in po isti tako, da zajema najbolj južne delčke parcel 592/1, 591, 590, 863, 576, 575, 574 in 569. Tu se meja nadaljuje preko sredine pare. 568, 480/1, na severni del pare. 477. Od tukaj poteka meja tako, da se dotika južnega dela občinske ceste 877, preko pare. 478/2 in preko občinske ceste 869 na pare. 470. Nato poteka preko sredine pare. 470. 469/2’ 459, 451, 450 in zopet preko 451 na občinsko pot 862/2. ki je na meji kat. občine Vonarje in Vidoviča;
k. o. Vidoviča :
v k. o. Vidoviča se meja nadaljuje iz k. o. Vonarje, in sicer je njen začetek na tromeji parcel 626, 90 in 101/1. Od tu se meja nadaljuje proti severu tako, da seka parcele 90, 101/1, 87, 95/1, 94/1, 100/1. 100/2, 94/2, 99, 110/1, 110/2, 111/4, 112, 132, 131, 130, 135, 178, 176, 136, 128, 119 in 118. Nato preide v k. o. Nimno;
k. o. Nimno:
začetek je na južnem delu pare. 298. Od tu se nadaljuje proti jugu preko pare. 298, 297, 285, 283, 279, 278. Tu se meja obrne proti vzhodu, in sicer preko pare. 277/1, 276/1, 276/2 4, 268/1, 234/2, 231, 230, 234/1,
226	in 229. Tu se obme v smeri severovzhod po pare.
227	in 228 na občinsko cesto 338 in po isti do pare. 32, nato preko pare. 32 in 30. Ponovno preko pare 338, dalje preko parč. 114, 112/1, 112/2, 107, 108, 99, 96, 94. Tu seka občinsko pot 337 in gre dalje preko pare. 87/2, 87/1, 83, 78/1, 85/1. 86, preko občinske poti 339. Od tu gre preko pare. 56/2, 57/1, 53, 52/1, 52/2, 51/2, 62/3, 62/2, 78/3, 78/4 76 in ponovno preko 78/4, 78/2, 70 in 69/1 na mejo kat. občine Nimno in k. o. Rajnkovec;
k. o. Rajnkovec:
začetek je na pare. 521, katera meji na kat. občino Nimno. Od tu gre meja proti zahodu preko pare. 521, 519 in'517/1. Na pare. 517/1 se meja obrne proti severu preko pare. 525, 526, 528, 529, 530, 533, 534/2, 592/1, 537, 536, 535, 592/1, 438, 496/1, 495, 494, 592/2, 491, 490, 489, 488, 487, 486, 485, 267, 266, 262, 263 stp. 23/3, 250, 247, 243, 239, 238, stp. 113, 236, 235 in 234. Tu seka občinsko cesto 591, pare. 233, in občinsko cesto 590/1. Nato preide na pare. 560, dalje preko pare. 560, dalje preko pare. 564/2, 563, 568, 570/1, 570/2, 573, 574, 575, 576, 577 in preko ceste 590/1 na pare. 58 in po isti do občinske poti 590/2 in preko nje na parcelo 55. Nadalje seka vzhodni del parcele 55, 53, in ponovno preide na cesto pare. 590/1 in preko nje na južni del pare. 587/1 tako da zavzema južni del pare. 587/1 in 587/3. Tu preide na -mejo kat. občine in do Sotle.
Od tu se meja nadaljuje po Sotli v smeri njenega toka do izhodiščne točke.
3.	člen
Na območju iz prejšnjega odstavka so prepovedane vse vrste gradenj in parcelacije zemljišča.
Gradbeni objekti na zemljiščih iz prvega odstavka se smejo pozidavati in obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/71.
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik
>	skupščine občine
Šmarje pri Jelšah Beno Božiček 1. r.
400.
Na podlagi 142. in 145. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 25-286/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o svetih skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ima kot poli-tično-izvršilne organe in organe družbenega samoupravljanja na posameznih področjih naslednje svete:
—	svet za notranjo politiko in občo upravo,
—	svet za gospodarstvo,
—	svet za finance,
—	svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve,
—	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
—	svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo,
—	svet za socialno varstvo in zdravstvo,
—	svet za narodno obrambo.
2.	člen
Svet za notranjo politiko in občo upravo obravnava zadeve s področja organizacije in dela občinskih organov, v koliko to področje ne spada v področje drugih svetov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varstvo prometa ljudi in premoženja, zadeve kriminalistične dejavnosti, gasilstva in zadeve, ki po svoji vsebini ne spada v področje nobenega drugega sveta.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja turizma, gostinstva, blagovnega prometa, industrije in obrti, zadeve s področja dela delovnih razmerij, socialnega zavarovanja in posredovanja dela ter družbeno programiranje in načrtovanje.
Svet za finance obravnava in določa predlog proračuna in zaključnega računa in opravlja zadeve glede izvrševanja proračuna ter druge zadeve s področja financ, davčne uprave in premoženjsko pravnih zadev.
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja komunalnih zadev, urbanizma, vodnega gospodarstva in stanovanjske politike.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve S področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, prosvete, kulture, telesne kulture, športa, rekreacije, predšolske vzgoje in vzgoje odraslih.
Svet za socialno varstvo in zdravstvo obravnava zadeve s področja splošnega socialnega varstva odraslih, otrok in družine, skrbništva, zaščite borcev, invalidov NOV ter zadeve s področja zdravstva.
Svet za narodno obrambo obravnava zadeve s področja narodne obrambe, splošnega ljudskega odpora, teritorialne obrambe, civilne zaščite in predvojaške vzgoje.
3.	člen
Sveti občinske skupščine štejejo od 5 do 15 članov. Predsednika in člane svetov voli občinska skupščina na seji na predlog komisije za volitve in imenovanja izmed odbornikov in drugih občanov ter kandidatov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij ter krajevne skupnosti. Najmanj dva člana sveta morata biti odbornika občinske skupščine.
4.	člen
Komisija za volitve in imenovanja del oči ob vsakokratni sestavi svetov, koliko članov svetov ter katere delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti predlagajo kandidate za posamezne svete.
Najmanj dva člana sveta morata biti iz delovnih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti.
I	5. člen
Sveti občinske skupščine lahko po potrebi imenujejo stalne komisije za proučevanje zadeve iz posameznih področij in pristojnosti sveta in občasne komisije za Izvedbo določenih nalog.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. maja 1971. Objavi se v Uradnem listu SRS.
Št. 010-11/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
401.
Na podlagi . 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah, 1. člena zakona d pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26-313/68) in 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnost občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi (Uradni list SRS, št. 11-86/69) je občinska skupščina Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Šmarje pri Jelšah za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine
1.	člen
Sveti občinske skupščine kot politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na posdročju, za katero so ustanovljeni, skrbijo za uresničevanje politike in za izvrševanje zakonov družbenih planov in drugih aktov skupščine, dajejo predloge za določitev politike občinske skupščine in za sprejetje njenih aktov, sprejemajo predpise, za katere so pooblaščeni, določajo splošne smernice za delo upravnih organov in opravljajo druge politično-izvršilne zadeve.
V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo sveti občinske skupščine Šmarje pri Jelšah vsak na svojem področju tele naloge:
—	izdajajo izvršilne predpise na podlagi zveznih in republiških predpisov,
—	imenujejo organe na področjih, za katera so pristojni, predstavnike družbene skupnosti v delovnih in drugih organizacijah ter opravljajo druga imenovanja in volitve, razen imenovanj in volitev organov občinske skupščine, sodnikov občinskega sodišča, javnega pravobranilca, sodnikov za prekrške in upravnih odborov skladov,
—	dajejo soglasja k statutom in drugim splošnim aktom delovnih in drugih organizacij,
—	ukrepajo na področju družbene kontrole cen,
—	razpolagajo z nepremičninami družbene lastnine, zlasti po določbah zakonov o nacionalizaciji, o razlastitvi, o prometu z zemljišči in stavbami o premoženju bivših agrarnih skupnosti in po drugih predpisih, ki urejajo razpolaganje z nepremičninami družbene lastnine na območjih, ki so urejena z urbanističnim in zazidalnim načrtom,
—	dajejo soglasja k aktom delovnih organizacij, kadar je tako soglasje predpisano za odločitev o spremembi dejavnosti ali sedeža delovne organizacije, o spojitvi, pripojitvi in o drugih statusnih odločitvah,
—	sprejemajo neposredne ukrepe družbenega nadzorstva v razmerju do samoupravnih organov v državnih organih ter v delovnih in drugih organizacijah,
—	sprejemajo odločitve o drugih politično-izvršil-nih zadevah, ki izražajo skrb za izvrševanje skupščinske politike in za izvajanje zakonov ter drugih splošnih predpisov.
Dajanje soglasja k' imenovanju oziroma imenovanje direktorja ter imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v organe komunalnih delovnih organizacij in drugih delovnih organizacij posebnega družbenega
pomena, potrjevanje statutov, dajanje soglasja k splošnim aktom, programom in drugim sklepom teh organizacij so v pristojnosti občinske skupščine.
2.	člen
Občinski upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane in druge akte občinske skupščine, izvajajo politiko, ki je bila določena, spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino ter za komisijo in svete občinske skupščine.
V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo upravni organi občinske skupščine Šmarje pri Jelšah vsak na svojem področju naslednje naloge:
—	opravljajo vse zadeve, o katerih se odloča v upravnem postopku, razen o prisilni upravi in o prenehanju delovnih organizacij,
—	opravljajo strokovne naloge, kot so pregledovanje, obravnavanje in Rajanje mnenja k statutom in drugim splošnim aktom delovnih organizacij, strokovne naloge v zvezi z varstvom rastlin, živali itd.,
—	neposredno kontrolirajo in nadzorujejo ter sprejemajo neposredne upravne ukrepe, zlasti na področju izvrševanja proračuna, varstva rastlin, zraka, pred požarom ipd.,
—	nadzorujejo zakonitost dela v delovnih in drugih organizacijah,
—	dajejo strokovno pomoč organom in organizacijam ter imenujejo strokovne organe,
—	opravljajo druge operativne in upravne zadeve, ki predstavljajo neposredno izvrševanje predpisov.
3.	člen
Komisija za statut občinske skupščine po potrebi lahko da tolmačenje ali je posamezna zadeva v pristojnosti sveta ali upravnega organa.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah'
Beno Božiček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 402.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/ 67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1971
1.	člen
din
Proračunski dohodki občine Žalec za leto
1971 znašajo skupaj........................ 12.254.300
2.	člen
Od skupnih dohodkov občine se razporedi:
1.	Kulturni skupnosti Žalec
a)	sredstva odstopljenega republiškega
prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav	25.000 din
b)	sredstva odstopljenega republiškega davka od prometa blaga na drobno
265.000 din
2.	Skladu za zadeve invalidov in borcev NOV občine Žalec — republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine borcem
3.	Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje — republiška dopolnilna sredstva za delno kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev kmetov
4	Skladu sredstev prispevka za uporabo
mestnega zefhljišča občine Žalec — sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča .................................
5	Skladu za pospeševanje turizma občine
Žalec — sredstva komunalnih turističnih taks....................................
6.	Skladu za požarno varnost občine Žalec — sredstva dela zavarovalnih premij . .
7.	Za kritje proračunskih potreb (čisti proračun) ...................................
3.	člen
S proračunom občine Žalec so razporejeni dohodki za krite proračunskih potreb . . Nerazporejeni del občinskih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) znaša ....
4.	člen
Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu skladu občine Žalec 1 "/o dohodkov, ki bodo dosežen1! v letu 1971, po .odbitku dohodkov iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka.
5.	člen
Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1971 se
glede na namen razporedijo na:
din
—	kulturno-prosvetna dejavnost .....	551.700
—	socialno skrbstvo............... 2.247.100
—	zdravstveno varstvo.............. 480.200
—	komunalno dejavnost............. 1.000.000
—	delo državnih organov.................... 5.226.030
—	dejavnost krajevnih skupnosti ....	400.000
—	dejavnost družbeno-političnih organizacij
in društev ...............................  555.000
—	negospodarske investicije....... 1.044.180
—	gospodarske posege . ...................... 554.700
—	obveznost po proračunu iz preteklega leta 100.000
—	izločanje v rezervni sklad............... 40.000
—	nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo)................................. 55.390
6.	člen
S sredstvi iz 5. člena tega odloka razpolagajo pristojni sveti in drugi samoupravni organi, v skladu z določenim namenom.
7.	člen
Sredstva za financiranje medobčinskih služb se odvajajo na račune pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi.
Sredstva za financiranje občinske uprave, občinskega sodišča, organa za kaznovanje prekrškov, postaje milice, občinskega pravobranilstva ter občinskega tožilstva se odvajajo na ustrezne račune teh organov.
8.	člen
Organom iz drugega odstavka 7. člena tega odloka se dovoljuje, da smejo v letu 1971 formirati tudi lastne dohodke, kolikor ti izvirajo iz del, ki so v zvezi z nalogami, predvidenimi z delovnim načrtom ter jih samostojno razporejati s svojimi finančnimi načrti.
9.	člen
Vsi uporabniki občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati svoje delo v mejah sredstev, ki so jim odobrena.
10.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske i’ezerve.
11.	člen
Svet za finance sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s proračunom.
O omejitvah iz 1. odstavka tega člena mora svet poročati skupščini na prihodnji seji, da ta odloči o dokončni omejitvi.
12.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
13.	člen
Ta odlok velja za leto 1971 in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 400-5/71-7
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Zdlec Jožko Rozman 1. r.
290.000
158.000
114.800
1.000.000
10.000
100.000 10.581.500
din
12.198.910
55.390

403.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 9., 14. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, 40-251/69, 26-155/70 in 46-2<: /70),
1.	in 4. člena temeljnega zakona o davku na dohodek od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320'69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
1.	člen
V	odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 24-313/69) se spremenijo in dopolnijo:
V	drugem odstavku 13. člena se 1.500 din nadomesti z 2.000 din.
2.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se ob pogojih, ki jih določa republiški zakon prizna olajšava, če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva.
Za sredstva vložena v preusmeritev gospodarstva se šteje:
a)	preusmeritev rastlinske proizvodnje v košno — pašni sistem;
b)	ureditev intenzivnih nasadov;
c)	zamenjava ali nabava čisto pasemske plemenske živine;
č) nakup ustrezne kmetijske mehanizacije in opreme;
d)	obnova in novogradnja gospodarskih poslopij;
e)	melioracije in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov;
f)	obnova in preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene po programu razvoja turizma v občini.
Sredstva vložena v preusmeritev gospodarstva morajo presegati 50 °/o katastrskega dohodka, oziroma najmanj 2.000 din.
3.	člen
Za 14. členom se doda ndv 14a člen, ki se glasi:
Olajšava za investicijsko vlaganje v kmetijstvo se prizna v odstotkih od odmerjenega prispevka glede na višino vlaganja po naslednjih stopnjah:
Višina vlaganja	Višina olajšave
od 2.000 do 8.000 din 30 0/o prispevka od negozdnih površin od 8.000 do 15.000 din 40 Vo prispevka od negozdnih površin od 15.000 do 30.000 din 50 °/o prispevka od negozdnih površin od 30.000 do 40.000 din 60 #/o prispevka od negozdnih površin od 40.000 do 50.000 din 70 °/i) prispevka od negozdnih površin od 50.000 do 60.000 din 80 °/o prispevka od negozdnih površin od 60.000 do 70.000 din 90 °/o prispevka od negozdnih površin nad 70.000 din 100 n/o prispevka od negozdnih površin
Olajšava se prizna za obveznosti enega leta.
Za uveljavitev te olajšave mora zavezanec predložiti razen vloge in dokazil o investicijskem vlaganju tudi preusmeritveni načrt, oziroma načrt za specializi-
rano proizvodnjo, o katerem se izjasni pristojni upravni organ za kmetijstvo.
Olajšava priznana po točki č 14 člena (za nakup kmetijske mehanizacije in opreme) se odpravi v primeru, če zavezanec pred potekom treh let odproda ali drugače odtuji mehanizacijo in opremo, za nakup katere je bila priznana olajšava.
' i	4. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem prispevka, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka in ki imajo priznano posebno dobo za udeležbo v NOV ali za organizirano sodelovanje v narodnoosvobodilnem^ gibanju, se občinski prispevek zniža in sicer:
če imajo priznano posebno dobo v enojnem štetju:
1.	pred 31. decembrom 1942 neprekinjeno do konca vojne za 20 "/o odmerjenega prispevka;
2.	iz obdobja od 1. januarja 1943 do 31. decembra 1944 neprekinjeno do konca vojne za 10 o/o odmerjenega prispevka.
Pravico do olajšave iz tega člena uveljavlja zavezanec s predložitvijo overjenega prepisa odločbe o priznanju posebne dobe.
5.	člen
V 24. členu se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
7.	od dohodkov
a)	delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 30%
b)	delavcev, ki pogodbeno opravljajo storitve na domu za delovne organizacije
za zaposlovanje invalidov.............15 %
c)	občanov, od izdelovanja spominkov, ki
so rezultat ročnega dela..............15 %
6.	člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
Stopnje amortizacije od vrednosti osnovnih sredstev se priznavajo za koledarsko leto v tehle odstotkih:
•/.
1.	za	delovne	stroje	za	obdelavo	kovin ....	15
2.	za	delovne	stroje	za	obdelavo	nekovin ...	13
3.	za	delovne	stroje	za	lesno obdelavo ....	10
4.	za	delovne	stroje	in opremo	v gradbeništvu	18
5.	za	stroje živilske stroke .........................8
6.	za	druge delovne stroje...........................10
7.	za	specifični gostinski inventar..................20
8.	za	ostalo opremo in inventar......................10
9.	za	orodja, katerih trajanje je daljše kot eno leto 20
10.	za poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb:
—	zidane --........................................3
—	lesene...........................................5
11.	za	tovorna vozila in kombije......................15
Kolikor se ugotovi, da se delovni stroji pod točko 1 do 6 v proizvodnem procesu koristijo v dveh izmenah se amortizacijska stopnja poveča za 50 °/o, za koriščenje v treh izmenah pa se amortizacijska stopnja poveča za 100 %. Kolikor pa se osnovna sredstva v koledarskem letu uporabljajo manj kot v eni izmeni, oziroma samo določen čas v letu, se amortizacijska stopnja ustrezno zniža.
7.	člen
V 27. členu se spremeni 1. odstavek tako, da se
glasi:
Prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po letnih osnovah, se odmerja po naslednjih progresivnih stopnjah:
Osnova din
Stopnje
do 20.000	8
od 20.000	do	25.000	10
od 25.000	do	30.000	13
od 30.000	do	35.000	15
od 35.000	do	40.000	18
od 40.000	do	45.000	22
od 45.000	do	50.000	27
od 50.000	do	55.000	30
od 55.000	do	60.000	33
od 60.000	do	70.000	36
od 70.000	do	80.000	38
nad 80.000	39
Drugi odstavek ostane neizpremenjen.
od din	do din	Stopnje •/.
	5.000	20
5.000	10.000	25
10.000	15.000	30
15.000	20.000	35
20.000	25.000	40
25.000	30.000	45
30.000	35.000	50
35.000	40.000	55
40.000	45.000	60
45.000	50.000	65 .
	nad 50.000	70
12. člen
V 41. členu se v 2. točki 2. odstavka za besedami storitvena obrt doda »in gostinstvo«.
Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi:
»Davka na tujo delovno silo se oprostijo tudi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarski!: dejavnosti za enega zaposlenega delavca, če je nosilec obrti dopolnil 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska).«
8.	člen
V	28. členu se za besedami »ki se ukvarjajo z žagarskimi uslugami« doda »vodijo poslovne knjige tudi, če njihov celotni letni dohodek ne presega 15.000 din«, ostanek besedila se črta.
9.	člen
V	29. členu se spremeni odstavek tako, da se glasi:
Letna osnova za zavezance prispevka od intelektualnih storitev ne more biti manjša kot:
a)	za odvetnike................ 24.000 din
b)	za ostale....................... 18.000 din
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
Ne glede na določbo 1. odstavka tega člena se lahko za zavezance pod točko b) na zahtevo zavezanca, sklene pismen sporazum s katerim se določi osnova za prispevek, če zavezanec izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 19. člena tega odloka.
10.	člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
Stopnje prispevka od intelektualnih storitev so progresivne in znašajo:
	Osnova din	Olupi •/.
	do 20.000	2
od	20.000 do 25.000	5
od	25.000 do 30.000	11
od	30.000 do 35.000	15
od	35.000 do 40.000	18
od 40.000 do 45.000		22
od	45.000 do 50.000	27
od	50.000 do 55.000	30
od 55.000 do 60.000		33
od	60.000 do 70.000	36
od	70.000 do 80.000	38
	nad 80.000	39
	11. člen	
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
Stopnje davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
13. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 422-4/71-4
Žalec, dne 31 marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
404.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi nji' hovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/63 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Žalec
1.	člen
Ustanovi se sklad skupnih rezerv občine Zglec (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad upravljata skupščina sklada in upravni odbor. Skupščina sklada šteje petindvajset članov. Skup' ščina občine izvoli pet članov izmed odbornikov in izmed drugih občanov, dvajset članov pa delegirajo samostojne organizacije združenega dela: od tega s področja industrije devet članov, kmetijstva dva člana, obrti štiri člane, trgovine, gostinstva, gradbeništva, prometa in komunale pa po enega člana. Število članov, ki jih izvoli delavski svet posamezne organizacijo združenega dela, določi pristojni svet skupščine občine-
Skupščina sklada izvoli izmed članov skupščine sklada predsednika skupščine, petčlanski upravni odbor in predsednika upravnega odbora.
Mandatna doba članov traja štiri leta.
3.	člen
Poslovanje sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada, potrdi pa svet za finance skupščine občine.
4.	člen
Administrativne posle sklada opravlja upravni organ občine, pristojen za gospodarske zadeve, finančne posle sklada pa opravlja upravni organ občine, pristojen za proračun.
5.	člen
Sedanji upravni odbor sklada pripravi zasedanje ustanovne skupščine sklada najkasneje v roku enega meseca od dneva uveljavitve odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-3/71-3
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
405.
Skupščina občine Žalec je na pddlagi zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in 53-596/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje. št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prenosu presežka občinskega proračuna za leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine Žalec
1.	člen
Presežek dohodkov občinskega proračuna za leto 1970, izločen na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ. št. 32-327/70 in 53-596/70) se prenese v sklad skupnih rezerv občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev.
2.	člen
Sredstva, ki se po prejšnjem členu prenašajo na sklad, se smejo v skladu s pogodbo iz 3. člena tega odloka uporabiti le za sanacije delovnih organizacij.
3.	člen
Natančnejše pogoje in način za uporabo sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo na sklad, se
določijo s pogodbo med skupščino občine Žalec in skladom skupnih rezerv občine Žalec.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/71-7
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
406.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3., 12. in 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec za leto 1971
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razrrterja v letu 1971 znaša 3,20 %>.
2.	člen
Kot občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se določi del občinskega prispevka iz teh virov v višini 60 Vo.
3.	člen
Temeljni izobraževalni skupnosti Žalec pripada v letu 1971 55 °/o občinskega prometnega davka od maloprodaje industrijskega blaga, izvzemši alkoholne pijače.
4.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost Žalec mora v letu 1971 zagotoviti delavcem v zavodih enake osebne dohodke, kot jih bo zagotovila delavcem v šolstvu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-10/71-7
Žalec, dne 31. marca 1971.
•	Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
407.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3. 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o urbanističnem načrtu mesta Žalec
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt (dopolnitev urbanističnega programa) mesta Žalec. Urbanistični načrt obsega naslednjo urbanistično dokumentacijo:
—	urbanistični program — Žalec, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v maju 1963 in sprejela skupščina občine Žalec na seji, dne 25. oktobra 1966;
—	urbanistični načrt (dopolnitev urbanističnega programa) mesta Žalec, ki ga je izdelalo stanovanjsko gospodarstvo Žalec kot strokovna delovna organizacija, pooblaščena v smislu 36. in 38. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Urbanistični načrt je izdelan za območje mesta Žalec.	,
Meja urbanističnega načrta poteka takole: Izhodiščna točka je v k. o. Žalec na severovzhodni točki parcele št. 899/2 ob cesti 1/6. Od tu poteka meja po vzhodnem robu te parcele do železniške proge. Tu se meja nadaljuje ob progi v zahodno smer do parcele št. 974/1, nato po parceli št. 973/1 in prečka parceli št. 971/2 in 967/1, se obrne proti zahodu in poteka po južnih robovih parcel št. 967/1, 967/2 in 968; prečka cesto parcele št. 1942/1 in poteka dalje po južnem robu parcele št 1010/1 prek parcel št. 1111/1 in 1011/3 do ceste parcele št. 1941/6. Po cesti gre meja proti severu — do severnega roba parcele št. 1052/2. Od tu se meja nadaljuje po severnem robu te parcele do sredine parcele št. 1053/1, kjer se obrne v severno smer. Nato gre meja po severnem robu' parcel št. 1053/20 in 1053/26 in vzhodnem robu parcele št. 1058/1 do ceste Žalec—Vrbje. Dalje poteka meja po cesti do križišča Vrbje—-Gotovlje, se obrne v severno smer prek železniške proge in ceste 1/6 proti Gotovljam.
V	k. o. Gotovlje poteka meja takole: Od odcepa ceste 1/6 poteka proti Gotovljam do parcele št. 33/2. Nato se nadaljuje po južnem robu parcele št. 35 do vzhodnega vogala te parcele, prečka parceli št. 167/1 in 1666/3 do severovzhodnega roba parcele št. 37/2. Nato poteka meja po strugi regulirane Godomlje v vzhodno smer do mosta na cesti parcele št. 1953 k. o. Žalec.
V	k. o. Žalec se meja približa izhodiščni točki po južnem robu parcele št. 822 prek parcel št. 628, 631 in 634 ter poteka po južnem rpbu parcele št. 641 in 642 prek ceste parcele št. 1950 na severovzhodno točko parcele št. 776/1. Od tu teče meja v južno smer na cesto 1/6, ki jo prečka ter zavije v zahodno smer do izhodiščne točke.
3.	člen
Grafični prikaz meje urbanističnega načrta, karta namenske uporabe površin in ostala urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je sestavni del odloka.
4.	člen
Urbanistični načrt mesta Žalec predvideva ureditev zemljišč v:
—	starem mestnem jedru,
—	obstoječih stanovanjskih soseskah z možnimi zapolnitvami,
—	predvidenih stanovanjskih soseskah,
—	obstoječih industrijskih kompleksih,
—	industrijskih rezervatih,
—	rezervatu obrti — obstoječi obrtni coning,
—	rekreacijskem coningu (stadion, bazen, športno igrišče),
—	šolskem kompleksu,
—	centru naselja,
—	pokopališču z rezervatom in
—	zaščitnih območij infrastrukturnih objektov.
^ 5. člen
Urbanistični načrt je zasnovan tako, da ohrani ambient starega mestnega jedra.
6.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na območju urbanističnega načrta mesta Žalec izdaja za urbanizem pristojni upravni organ skupščine občine na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov.
7.	člen
Skupščina občine morh najmanj vsakih pet let po sprejetju tega odloka pregledati urbanistični načrt Žalca in ga uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami ter s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
8.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/63-3
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
408.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu vveckend naselja v Malih Braslovčah
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt weekend naselja v Malih Braslovčah. Zazidalni načrt obsega kompleks zemljišč ob desnem bregu Savinje vzhodno od vasi Male Braslovče. Kompleks je namenjen za gradnjo individualnih počitniških hišic ter se kot območje zunaj naselij, določeno za posebne namene, ureja z zazidalnim načrtom.
2.	člen
Zazidalni načrt predvideva gradnjo okrog sc*'.em-deset počitniških hišic s kompleksom zemljišč dveh ha namenjenim za tabornike.
Lokacijska in gradbena dovoljenja izdaja upravni Organ skupščine občine, pristojen za urbanizem.
Pri izbiri objektov in gradnji je treba poleg grad-beno-tehničnih in sanitarnih predpisov upoštevati določbe pravilnika za izvajanje tega zazidalnega načrta.
Komunalna ureditev obsega gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, oziroma obvezno izgradnjo individualnih vodoteznih greznic na izpraznjeva-nje ter ureditev cestnega in električnega omrežja.
Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja.
3.	člen
Zažidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žaleč v novembru 1976 in dopolnitev tega zazidalnega načrta, izdelana od istega podjetja v februarju 1971 sta sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 390-6/76-3
Žalec, dne 31. marca 1971.
skupščihe občine Žalec Predsednik
Jožko Rozman 1. r.
409.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. In 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni včstnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na Seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče — Dobriša vas
1.	'člen
Sprejme se zazidalni načrt zahodnega dela soseske
»Vrt« Petrovče—Dobriša vas.
2.	člen
Zazidalni načrt zahodnega dela soseške »Vrt« Petrovče—Dobriša vas obsega zemljiški kompleks, ki leži med železnico Celje—Dravograd na severu in cesto Petrovče—Novo Celje na jugu. Na vzhodu se zemljiški kompleks naveže na že urejeno stanovanjsko sosesko »Vrt« Petrovče, na zahodu pa se meja zemljiškega kompleksa soseske konča na meji z zemljiškim kompleksom bolnice Novo Celje in strnjene vasi Dobriša vas na jugozahodu. Zazidalni načrt predvideva izgradnjo šestinštirideset družinskih stanovanjskih hiš.
3.	člen
Komunalno omrežje soseske je povezano s komunalnim omrežjem Petrovč in se mora izvajati sočasno z izgradnjo soseske. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu S tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen ja urbanizem.
5.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Zalet je sestavni del tega Odloka.
6.	člen
Odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 356-1/71-3
Žalec, dhe 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Zaiee
Jožko Rozman 1. r.
410.
Skupščina Občine Žalec je na pOdlagi 12. in 15. Člena zakOna 0 urbanističnem planiranju (Uradni list SrŠ, št. 16/67) in' 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) rta seji Občinskega Zbora in na seji zbora delovnih Skupnosti dne 31. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč
1.	'člen
Zazidalni načrt vzhodnega dela Starega jedra Petrovč, ki je bil sprejet z odlokom O zazidalnih načrtih dela stanovanjske Soseske »Za cesto« v Petrovčah in vzhodnega dela starega jedra naselja Petrovče (Uradni vestnik Celje, št. 6/70) se spremem v tem, da se z zmanjšanjem parcel predvidijo na istem kompleksu še štiri družinske Stanovanjske hiše.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč, ki jo je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v novembru 1976, je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/69-3
Žaleč, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rosman 1. n.
\
411.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena, zakona'o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67) na seji dne 23. marca 1971 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi urbanistične dokumentacije naselij
Šempeter, Levec in Petrovče na javni vpogled
I
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije:
—	zazidalnega načrta južnega dela Šempetra;
—	zazidalnega načrta stanovanjskega kompleksa severovzhodnega dela naselja Levec in
—	karte namenske uporabe površin naselja Petrovče.
II
V času razgrnitve lahko k osnutkom poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski ter na razglasnih deskah krajevnih skupnosti Šempeter in Petrovče.
St. 350-3/71-3
Žalec, dne 23. marca 1971.
Predsednik
sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem
skupščine občine Žalec Ivo Krašovic 1. r.
412.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210'68 in 24-230/68), 6. člena odloka o komunalnih in delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni vestnik Celje, št. 1/68) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne gl. marca 1971.
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec
Skupščina občine Žalec soglaša s sklepom delavskega sveta Stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec, s katerim je imenoval Zakonjšek Andreja, dipl. gradbenega inženirja za direktorja podjetja.
St. 111-7/71-1/3
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
413.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115Č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št 17-2l0'68 in 24-230/69), 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52-691/66) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. marca 1971
ODLOČBO
Imenuje se komisija za pregled zaključnega računa prispekov in davkov skupščine občine Žalec v naslednjem sestavu:
Lenarčič Breda, uprava skupščine občine Žalec, predsednik,
Centrih Marija, SDK Celje, član,
Cilenšek Karel, uprava skupščine občine Žalec, član.
St. 020-8/71-1/3
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
414.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210'68 in 24-320/69, 2. člena odloka o ustanovitvi, načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Žalec ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. marca 1971
ODLOČBO	f
V skupščino sklada skupnih rezerv občine Žalec, se kot predstavniki občinske skupščine izvolijo:
Gorišek Vlado, Občinska konferneca ZKS Žalec,
Razboršek Zoran, Občinska konferenca SZDL Žalec,
. Pilih Jože, »Gradnja«, Žalec, predsednik zbora delovnih skupnosti,
Vrbič Ivanka, KB Celje — ekspozitura Žalec,
P u 1 k o Edo, GG Celje, obrat Žalec.
St. 020-10/71-1/3
Žalec, dne 5. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
415.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. marca 1971
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
ODLOČBO
V delavski svet Stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec se kot predstavnik skupščine občine Žalec imenuje Žabkar Ivan iz Tekstilne tovarne Prebold, odbornik zbora delovnih skupnosti.
St. 013-10/71-1/3
Žalec, dne 5. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
416.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št.
17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu odbornikov obeh zborov z dne 81. marca 1971
ODLOČBO
V svet zavoda Ivanke Uranjekove Celje se kot predstavnik skupščine občine Žalec imenuje Golob Elza, šef odseka za družbene službe v upravi skupščine občine Žalec.
St. 022-2/71-1/3
Žalec, dne 31. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV
CELJE
417.
Na podlagi 67. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni *list SRS, št. 26-147/70 ter 151. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 29. decembra 1970
PRAVILNIK
o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik ureja način ugotavljanja osnov ter obračunavanja in plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev in drugih ošeb, ki so zavarovane pri skupnosti po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon) ter oseb, ki jim zakon zagotavlja zdravstveno varstvo.
2.	člen
Zavezanci za prispevke za zdravstveno zavarovanje so: zavarovanci-delavci, ki dobivajo osebni dohodek iz delovnega razmerja; osebe, katerih prejemki so izenačeni z osebnim dohodkom iz delovnega razmerja (2. in 3. točka 13. člena statuta skupnosti); osebe, ki morajo po zakonu zase same plačevati prispevke in drugi v zakonu določeni zavezanci.
Zavezanci za prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno bolezen so državni organi, delovne in druge organizacije ter zasebni delodajalci — za zavarovance, ki so pri njih zaposleni; osebe, ki morajo po zakonu zase same plačevati prispevke in drugi v zakonu določeni zavezanci.
3.	člen
Zavezanci za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oziroma zdravstveno varstvo po 66., 82. in 83. členu zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so: družbeno-politične skupnosti, državni organi, delovne in druge organizacije, zasebni delodajalci ter osebe, ki morajo zase same plačevati prispevek.
4.	člen
Zavezanci za prispevke plačujejo tele prispevke:
1.	prispevek za zdravstveno zavarovanje (66. in 97. člen zakona),
2.	prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen (69. člen zakona) — za osebe iz 1., 2., 3., 6. in 7. točke prvega odstavka 14. člena ter 15., 17. in 18. člena zakona,
3.	poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje (71. člen zakona),
4.	prispevek za zdravstveno varstvo oseb iz 29. člena zakona (82. člen zakona),
5.	prispevek za zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena zakona (83. člen zakona).
5.	člen
Prispevek iz 1. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo:
1.	organizacije za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz odtegnjenega dela osebnega dohodka delavcev ali prejemka, ki ima značaj osebnega dohodka,
2.	zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev,
3.	družbeno-politične in druge skupnosti ter organizacije, ki morajo po zakonitih predpisih ali sporazumu plačevati oziroma prispevati prispevek za zavarovanje za posamezne kategorije zavarovancev ali oseb iz 44. člena zakona — iz svojih sredstev,
4.	osebe, ki morajo po zakonu ali statutu skupno^ sti zase same plačevati prispevek — iz svojih sredstev,
5.	drugi zavezanci — ki jih določajo zakoniti predpisi — iz sredstev določenih v teh predpisih.
/
6.	člen
Prispevek iz 2. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo:
1.	organizacije — iz dohodka,
2.	zasebni delodajalci — iz svojih sredstev,
3.	osebe, ki morajo po zakonu ali statutu skupnosti zase same plačevati prispevek — iz svojih sredstev.
— 7. člen
Prispevek iz 3. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo:
1.	delovne in druge organizacije — za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojega dohodka,
2.	zasebni delodajalci — za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev,
3.	osebe, — ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost — iz svojih sredstev,
4.	zavarovanci iz 15. člena zakona — iz svojih sredstev,
5.	invalidsko-pokojninski sklad — za uživalce pokojnin, oskrbnin in invalidnin — iz sredstev sklada,
6.	drugi zavezanci — iz svojih sredstev.
8.	člen
Prispevek iz 4. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo:
1.	družbeno-politične skupnosti za osebe iz 1. in
4.	točke prvega odstavka 29. člena zakona — iz proračunskih sredstev,
2.	organizacije za osebe iz 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 29. člena zakona — v breme dohodka,
3.	organizator akcije za osebe iz 7. do 10. točke prvega odstavka 29. člena zakona — iz svojih sredstev,
4.	skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja za osebe iz 11. točke prvega odstavka 29. člena zakona — iz sredstev sklada.
9.	člen	)
Prispevek iz 5. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo:
1.	zavodi za zaposlovanje delavcev za osebe iz 1. točke 30. člena zakona — Iz sredstev skladov skupnosti za zaposlovanje,
2.	organizacije za osebe iz 2. točke 30. člena zakona — v breme dohodka,
3.	organizator akcije za osebe iz 3. do 6. točke 30. člena zakona — iz svojih sredstev.
10.	člen
Za zavarovance — tuje državljane iz 3. odstavka
1.	člena zakona se uporabljajo določbe iz prejšnjih členov tega pravilnika.
Tuji državljani zaposleni na podlagi mednarodnih pogodb pri tujih organizacijah v Jugoslaviji, ki uživajo diplomatsko imuniteto in tujci, ki prejemajo osebni dohodek neposredno iz tujine, plačujejo prispevek sami.
Osebe iz prejšnjega odstavka ne plačujejo prispevka po 2. točki 4. člena pravilnika.
Za osebe, ki so zavarovane po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (Uradni list. SFRJ, št. 23-347/67), se uporabljajo določila navedenega zakona.
II.	OSNOVE ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV
11.	člen
1.	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov pri zavarovancih, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja pri delovnih in drugih organizacijah je njihov celoten kosmati osebni dohodek, ki so ga dobili za delovne uspehe, dosežene z delom na svojem delovnem mestu, po osnovah in merilih, ki jih je zavezanec določil v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
2.	Kadar se osebni dohodek ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški in se uporabljajo skupna merila za isto osnovo (provizija trgovskih potnikov in zavarovalnih agentov in podobno), se upošteva kot osebni dohodek, ki je podlaga za obračun prispevkov, le tisti del tako ugotovljenega osebnega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta delovne organizacije.
3.	V osebni dohodek za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje se všteva tudi dodatek za borce, ki ga po posebnih predpisih dobivajo osebe v delovnem razmerju.
4.	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za člane predstavniških teles in drugih organov s stalno funkcijo ter za izvoljene osebe v družbenih, zadružnih in samoupravnih organizacijah, zbornicah, združenjih in podobno, če jim je to edini ali glavni poklic in če prejmejo za to delo stalno mesečno povračilo, je stalno mesečno povračilo, ki ga prejemajo za delo.
5.	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za člane obrtnih in ribiških zadrug je delež (dohodek), ki ga dobijo za delo v zadrugi.
6.	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za vse osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, je poprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila za območj? zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno brezposelnostjo.
Način obračunavanja in plačevanja prispevkov določita sporazumno pristojni zavod za zaposlovanje in skupnost.
7.	Za upokojence in uživalce pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja je osnova za obračunavanje prispevka izplačana pokojnina, oskrbnina oziroma invalidnina.
8.	Za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (17. in 18. člen zakona), je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje določena s sklepom skupnosti.
9.	Ce določi skupščina skupnosti za zdravstveno zavarovanje za zavarovance posameznih kategorij s svojim sklepom stalne zneske prispevkov, se plačujejo za njihovo zdravstveno zavarovanje ti zneski.
12.	člen
Osnova za obračun prispevkov za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka oziroma od osebnega dohodka, ki ga je za enako ali podobno delo ugotovil oziroma določil pristojni organ občinske skupščine po zakonu o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Ce je tako ugotovljeni osebni dohodek manjši od minimalnega osebnega dohodka, je
osnova za obračun prispevka predpisani minimalni osebni dohodek.
Ce je dogovorjeno plačilo v denarju in v naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, ki se izplačuje v denarju, manjši od minimalnega osebnega dohodka.
*
13.	člen
Za jugoslovanske državljane — delavce, osebe na strokovnem izpopolnjevanju, v uku ali na praksi v tujini sta osnova in način obračunavanja prispevkov določena s sklepom skupnosti.
Strokovna izobrazba in kvalifikacija oseb iz prvega odstavka se presojata po predpisih, ki veljajo v SR Sloveniji.
14.	člen
Ce se osebni dohodki in drugi prejemki izjemoma obračunavajo in izplačujejo v čistih zneskih, se prispevek za zdravstveno zavarovanje obračunava in plačuje na stopnjah, preračunanih na čisti osebni dohodek oziroma prejemek. Stopnja se preračunava po tejle formuli:
Stopnja ’ prispevka za zdravstveno zavarovanje na čisti osebni dohodek oziroma prejemek
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje X 100
100 — (seštevek stopenj prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja + seštevek stopenj prispevka za izobraževanje + stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje -(- stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje + stopnja prispevka za neposredno otroško varstvo + stopnja prispevka za otroški dodatek + stopnja prispevka za zaposlovanje)
Po stopnjah, ki 'se vštevajo v bruto osebni dohodek, kot veljajo v občini, kjer ima izplačevalec osebnega dohodka oziroma samostojna organizacija združenega dela v sestavu delovne organizacije svoj sedež; in prispevke
—	za zdravstveno zavarovanje
—	za invalidsko-pokojninsko zavarovanje po stopnjah, kot veljajo v tukajšnji skupnosti.
16.	člen
Posebni prispevek za zdravstveno zavarovanje se obračunava od osnov, od katprih se obračunava prispevek za zdravstveno zavarovanje.
III.	OBRAČUNAVANJE PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA ZAVAROVANCE DRUGIH KATEGORIJ
17.	člen
1.	Za gospodinjske pomočnice se prispevek obračunava in plačuje po določenih stopnjah od dogovorjenega osebnega dohodka iz 12. člena tega pravilnika, če ni skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev določila zanje stalne osnove.
2.	Jugoslovanski ali tuji državljani, ki dobivajo pokojnino ali invalidnino od tujega nosilca zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji ali v pavšalnem znesku, ki ga določi skupnost.
3.	Za osebe na prostovoljni praksi, učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol (6. in 7. točka prvega odstavka 14. člena zakona) ter za družinske člane, ki jih morajo posebej zavarovati jugoslovanski državljani zaposleni v tujini (3. in 4. odstavek 15. člena zakona), se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini, ki ga skupnost določi s sklepom.
4.	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje za neplačane izostanke z dela je osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za prejšnji mesec.
5.	Za osebe iz 29. in 30. člena zakona, se plačujejo prispevki v pavšalnih zneskih, ki jih določi skupnost.
Po formuli iz prvega odstavka tega člena se obračunava prispevek za zdravstveno zavarovanje tudi tedaj, kadar osebni dohodek ne vsebuje vseh prispevkov iz osebnega dohodka ali se ti plačujejo po nižji stopnji Na način, določen v prvem in drugem odstavku tega člena se obračunavajo prispevki za zdravstveno zavarovanje tudi od pavšalnih osnov, če ni v zakonu oziroma v sklepu skupnosti drugače določeno.
18.	člen
Iz osebnega dohodka delavcev in upokojencev v delovnem razmerju pri enem ali več zavezancih, vendar skupaj z manj kot polovico delovnega časa, se plačuje prispevek za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo po sklepu skupnosti.
15.	člen
Zavezanec prispevka obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po bruto stopnji, predpisani v skupnosti, pri kateri je zavarovana oseba prijavljena v zavarovanje.
Zavezanec, ki obračunava prispevke v neto stopnjah, mora pri preračunavanju iz bruto v neto upoštevati prispevke:
—	iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
—	za izobraževanje,
—	za neposredno otroško varstvo in otroški dodatek,
—	za zaposlovanje.
IV.	ROKI, KRAJ IN NAČIN PLAČEVANJA PRISPEVKOV
19.	člen
1.	Vsi prispevki, ki jih obravnava ta pravilnik, se vplačujejo pri službi družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: družbeno knjigovodstvo) na žiro račun ali pri blagajni skupnosti.
2.	Ce je jugoslovanska delovna organizacija zaposlila pri delu v tujini delavce iz druge jugoslovanske delovne organizacije, je zavezanec za plačevanje prispevka še nadalje delovna organizacija, katere delavci so pritegnjeni k takemu delu.
20.	člen
Prispevek zapade v plačilo:
1.	za zavarovance, za katere organizacije obračunavajo prispevek po 74. členu zakona — na dan, ko se dvignejo sredstva za osebne dohodke;
2.	za sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja s prvim dnem izplačila pokojnine, oskrbnine oziroma invalidnine;
3.	za druge zavezance — zadnji dan v mesecu za nazaj.
21.	člen
Izplačevalci osebnega dohodka, iz katerega se obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev ter zavarovanci — osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (17. člen zakona), ki ne obračunavajo, ne vplačajo ali ne vplačajo pravočasno prispevka za zdravstveno zavarovanje, morajo poleg prispevka plačati še kazenske obresti po stopnji 0,1 °/o na dan od zneska nevplačanega ali nepravočasno vplačanega prispevka.
22.	člen
Zavezancu, ki ne plača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh prispevkov, izda skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačati zapadle prispevke s kazenskimi obrestmi.
Ce je v osmih dneh vložen ugovor, skupnost ne more izdati Aovega naloga, temveč lahko uveljavlja svojo terjatev samo s tožbo pri pristojnem sodišču.
Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal, postane izvršljiv.
23.	člen
Na zahtevo skupnosti mora družbeno knjigovodstvo oziroma banka na podlagi izvršljivega plačilnega naloga skupnosti ali sodišča oziroma na podlagi izvršljive odločbe sodišča izterjati neplačane prispevke tako, da prenese znesek z računa zavezanca na račun skupnosti.
Ge prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, jih mora na zahtevo skupnosti izterjati občinski organ davčne službe po postopku, ki ga določajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, oziroma sodišče po pravilih izvršilnega postopka.
24.	člen
Za delavce, ki delajo v tujini v delovnem razmerju z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami, morajo le-te plačevati prispevke v valuti, v kateri izplačujejo osebne dohodke; če dobivajo devizna sredstva po posebnih predpisih iz republiške kvote za plačevanje v neblagovnem prometu s tujino, plačujejo prispevke v dinarjih.
Jugoslovanski državljani — ki so stopili v tujini v delovno razmerje (15. člen zakona) in šo zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v valuti, v kateri prejemajo osebni dohodek, po najbližjem korespon-dentu Narodne banke Jugoslavije v zadevni državi; če tam ni takega korespondenta pa tako, kot to določi Narodna banka Jugoslavije.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje družinskih članov, ki živijo v Jugoslaviji in jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo od tujega nosilca zavarovanja, plačujejo zavezanci v valuti, v kateri prejemajo osebni dohodek, ali v dinarjih.
Prispevek za jugoslovanske državljane, ki so zaposleni pri gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov v tujini, plačujejo zavezanci v valuti, v kateri prejemajo sami osebni dohodek.
Prispevki iz tega člena se vplačujejo na žiro račun sklada skupnosti, pri kateri je zavarovana oseba prijavljena v zavarovanje.
25.	člen
Zavezanec mora prispevke vplačevati ločeno za:
—	zdravstveno zavarovanje delavcev,
—	zdravstveno zavarovanje delavcev od osebnega dohodka iz delovnega razmerja prek polnega delovnega časa,
—	zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in poklicno bolezen,
—	zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in poklicno bolezen prek polnega delovnega časa,
—	zdravstveno zavarovanje m nesrečo pri delu za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol,
— zdravstveno	zavarovanje	oseb	po	29. členu
zakona, — zdravstveno	zavarovanje	oseb	po	30. členu
zakona, — zdravstveno	zavarovanje	oseb	zaposlenih v	
tujini,
—	posebni prispevek,
—	kazenske obresti in stroški.
' Zavezanec lahko nakaže vse prispevke za zdravstveno zavarovanje in nesrečo pri delu ter obolenje za poklicno boleznijo z enim virmanskim nalogom ali položnico, vendar mora specificirati po vrstah prispevkov.
Na prenosnem nalogu ali položnici mora biti označena doba, na katero se nanaša vplačilo prispevka, osnova, stopnja in znesek prispevka.
Če zavezanec za vplačilo prispevka ne izpolni naloga — položnice po določilih tega člena, mu družbeno knjigovodstvo ali pošta zavrne vplačilo po 38. in 60. členu zakona o službi družbenega knjigovodstva.
26.	člen
Zavezanec lahko refundira preveč ali napačno vplačane prispevke samo ob pismenem soglasju skupnosti, če ni s predpisi drugače določeno.
'	27. člen
Vsi prispevki za zdravstveno zavarovanje po tem pravilniku se obračunajo po stopnjah, v višini in na način, kot veljajo na dan, ko zapadejo v plačilo (20-člen tega pravilnika).
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen
1.	Prispevki za zdravstveno zavarovanje po tem pravilniku se bodo obračunavali in plačevali od 1. ja' nuarja 1971 od dneva, ko se začne izvajati zakon 0 zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva.
2.	Izjemoma morajo zavezanci prispevka svoje pr|' spevke plačevati po predpisih in stopnjah za financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev, ki veljaj0 na dan 31. decembra 1970, od zneskov osebnih dohodkov, ki se izplačujejo po prenehanju veljavnosti teh
predpisov, če se izplačila nanašajo na obdobje do 31. decembra 1970 in na zavarovance, zajete z zdravstvenim zavarovanjem delavcev. Vplačila opravijo zavezanci prispevka v korist pristojne skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
29. člen
Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971 dalje.
St. 022-11/70-2/4-S/31
Celje, dne 29. decembra 1970.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NOVA GORICA
418.
Na podlagi 86. in 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na 41. seji dne 25. decembra 1970
PRAVILNIK
o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaznice in drugih obrazcev v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja I.
I. LISTINE, S KATERIMI SE DOKAZUJE LASTNOST ZAVAROVANE OSEBE
1.	člen
Osebe, zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon) in po statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: skupnost), dokazujejo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva po zakonu in statutu skupnosti lastnost zavarovane osebe z zdravstveno izkaznico, s potrdilom za zdravstveno varstvo in s potrdilom o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah po tem pravilniku.
Zdravstveno izkaznico, potrdilo za zdravstveno varstvo in potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah izdaja skupnost.
2.	člen
Zdravstvena izkaznica se izda:
1.	osebam v delovnem razmerju in drugim osebam iz 13. člena statuta in njihovim družinskim članom;
2.	družinskim članom iz 2. in 3. odstavka 20. člena statuta;
3.	osebam iz 15. člena statuta, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in njihovim družinskim Članom;
4.	rednim študentom višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij (27. člen zakona) in njihovim ožjim družinskim članom;
5.	španskim borcem in borcem NOV iz 1. odstavka 28. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
6.	uživalcem stalnih priznavalnin in stalne družbene denarne pomoči iz 1. točke 29. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
7.	osebam na prostovoljni praksi iz 2. točke 29. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
8.	otrokom, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (4. točka 29. člena zakona);
9.	osebam na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta (5. točka 29. člena zakona);
10.	osebam, ki jih organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja pošlje kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo (6. točka 29. člena zakona);
11.	osebam iz 152. člena zakona (družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, žrtvam fašističnega nasilja in civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala ter borcem za severno mejo v letih 1918 do 1919) ter njihovim družinskim članom.
3.	člen
Potrdilo za zdravstveno varstvo se izda:
1.	osebam, zavarovanim za primer bolezni in nesreče izven dela iz 3., 7. do 11. točke 29. člena zakona,
2.	osebam, zavarovanim za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 30. členu zakona in osebam zaposlenim z manj kot s polovico polnega delovnega časa,
3.	tujcem, ki se šolajo ali strokovno izpopolnjujejo v delovni in drugi organizaciji na območju skupnosti in so zdravstveno zavarovani po 5. členu zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 23/67),
4.	tujim zavarovanim osebam, ki med začasnim bivanjem na območju skupnosti uveljavljajo zdravstveno varstvo po mednarodnih konvencijah.
4.	člen
Potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah se izda upokojencem, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino iz držav, s katerimi je sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju, in njihovim družinskim članom ter družinskim članom delaveev, ki so ostali v Jugoslaviji, dokler prebivajo na območju skupnosti.
5.	člen
Osebam, zavarovanim po 44. členu zakona, ki uveljavljajo obvezne oblike zdravstvenega varstva pri skupnosti na podlagi sporazuma med občinsko skupščino in skupnostjo, se izda listinsko dokazilo, za katerega se dogovorita občinska skupščina in skupnost.
6.	člen
Zdravstveno izkaznico, potrdilo za zdravstveno varstvo in potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah dobijo zavarovanci in njihovi družinski člani, ko skupnost ugotovi lastnost zavarovane osebe na podlagi prijave v zavarovanje in prijave družinskih članov za izdajo zdravstvene izkaznice ter drugih ustreznih javnih listin (na primer: izpiska iz rojstne matične knjige; izpiska iz poročne matične knjige; ustrezne listine, če ima družinski član lastne dohodke; listine o posvojitvi otroka; izpiska iz mrliške matične knjige za otroka brez staršev in podobno).
7.	člen
Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva marajo dokazati lastnost zavarovane osebe oziroma osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo:
1.	zavarovanci — osebe v delovnem razmerju, osebe iz 2., 3., 6. in 7. točke 13. člena statuta in njihovi družinski člani ter osebe iz 2. točke 29. člena zakona in njihovi ožji družinski Člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri so potrjeni podatki o zaposlitvi oziroma o lastnosti zavarovane osebe.
Podatke o zaposlitvi potrjuje za zavarovance — delavce in njihove družinske člane organizacija, pri kateri so zaposleni. Za zavarovance, zaposlene pri zasebnih delodajalcih in njihove družinske člane potrjuje podatke o zaposlitvi skupnost ali zasebni delodajalec, če ga skupnost za to pooblasti.
Za zavarovančeve otroke od 15. do dopolnjenega 18. leta starosti iz 5. odstavka 22. člena statuta potrjuje lastnost zavarovane osebe skupnost na podlagi potrdila o priglasitvi, ki ga izda zavod za zaposlovanje;
2.	družinski člani iz 2. in 3. odstavka 20. člena statuta — z zdravstveno izkaznico, v kateri skupnost potrdi lastnost zavarovane osebe, in s potrdilom o plačanem prispevku;
3.	zavarovanci — delavci iz 4. točke 13. člena statuta, ki začasno niso v delovnem razmerju in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim zavod za zaposlovanje potrdi lastnost zavarovane osebe;
4.	zavarovanci — osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim skupnost potrdi lastnost zavarovane osebe, in s potrdilom o plačanem prispevku v smislu 86. člena statuta;
5.	redni študenti iz 27. člena zakona in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi skupnost oziroma sklad za zdravstveno varstvo študentov na podlagi pooblastila skupnosti;
6.	španski borci in borci NOV iz 1. odstavka 28. člena zakona in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi skupnost;
7.	uživalci stalnih priznavalnin in stalne družbene pomoči in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi pristojni organ, ki jim izplačuje družbeno pomoč in priznavalnino;
8.	otroci iz 4. točke 29. člena zakona, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja — z zdravstveno izkaznico v kateri jim lastnost zavarovane osebe potrdi skupnost;
9.	osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju iz 5. točke 29. člena zakona — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim dajalec štipendije potrdi to lastnost;
10.	osebe, ki so pred sklenitvijo delovnega razmerja poslane kot štipendisti na praktično delo v drugo organizacijo (6. točka 29. člena zakona) — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi organizacija, ki jih je poslala na praktično delo;
11.	upokojenci in uživalci drugih stalnih prejemkov in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico in čekovnim odrezkom o izplačilu pokojnine ali drugega stalnega prejemka za tekoči ali pretekli mesec;
12.	osebe iz 152. člena zakona (družinski člani, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, žrtve faši-
stičnega nasilja in civilne žrtve vojne in vojnega materiala ter borci za severno mejo) — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi pristojni organ, ki jim izplačuje pomoč oziroma jim je izdal odločbo;
13.	osebe, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo s potrdilom za zdravstveno varstvo potrdi lastnost na tem potrdilu šola, organizacija, pri kateri se izpopolnjujejo ali delajo ter organizator akcij, ki se jih udeležujejo;
14.	osebe, zavarovane po mednarodnih konvencijah, in njihovi družinski člani z overjenim potrdilom o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah.
8.	člen
Ce prebiva zavarovančev družinski član, ki ima zdravstveno izkaznico, izven kraja, v katerem je sedež organizacije, pri kateri zavarovanec dela, oziroma ki mu je pristojna potrditi lastnost zavarovane osebe, uveljavlja zdravstveno varstvo z zdravstveno izkaznico in s potrdilom namesto overitve v zdravstveni izkaznici, ki mu ga izda organizacija.
Za družinske člane drugih zavarovancev (uživalcev pokojnin, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost), izda potrdilo skupnost oziroma po pooblastilu skupnosti pristojni organ.
9.	člen
Potrditev podatkov o zaposlitvi oziroma o lastnosti zavarovane osebe v zdravstveni izkaznici ter potrdilo za zdravstveno varstvo velja 30 dni, s pristankom, da med zadržanostjo od dela ni potrebna nova potrditev oziroma novo potrdilo.
Potrditev podatkov v zdravstveni izkaznici za uživalce stalnih priznavalnin in stalne družbene pomoči ter za osebe iz 152. člena zakona velja 30 dni.
Overjeno potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah velja 6 mesecev.
10.	člen
Zavarovanec, ki ima zdravstveno izkaznico, mora priglasiti v 8 dneh vsako spremembo, od katere je odvisna lastnost zavarovane osebe, zlasti prenehanje rednega šolanja otrok, povrnitev delovne zmožnosti nezmožnih družinskih članov, prenehanje preživljanja in pridobitev dohodkov družinskih članov, če jih preje niso imeli, razvezo zakona ter spremembo priimka in imena in podobno. Spremembe priglašajo zavarovanci, ki so zaposleni pri organizacijah — svoji organizaciji, zavarovanci, ki začasno niso v delovnem razmerju — zavodu za zaposlovanje delavcev, pri katerem so priglašeni, študentje, uživalci družbene pomoči, pristojnim organom, drugi zavarovanci pa neposredno skupnosti.
11.	člen
Kdor izgubi zdravstveno izkaznico dobi novo, ko prekliče izgubljeno izkaznico v republiškem uradnem listu.
12.	člen
Zdravstvena delovna organizacija, pri kateri zavarovana oseba uveljavlja zdravstveno carstvo po zakonu in statutu skupnosti, ugotavlja identiteto zavarovane osebe in zabeleži v zdravstveno izkaznico oziroma na potrdilu za zdravstveno varstvo podatke, katere določita s pogodbo o zdravstvenem varstvu skupnost in zdravstvena delovna organizacija.
II. POSTOPEK DELOVNE ORGANIZACIJE V ZVEZI Z IZDAJO ZDRAVSTVENE IZKAZNICE
13.	člen
Za delavca, ki prvič stopi na delo, pošlje delovna in druga organizacija skupnosti skupaj s prijavo v zavarovanje izpolnjene obrazce zdravstvenih izkaznic delavca in njegovih družinskih članov, prijavo delavca za izdajo zdravstvene izkaznice njegovim družinskim članom ter ustrezne dokaze za družinske člane.
Skupnost po izdaji zdravstvenih izkaznic vrne dokaze — listine delovni organizaciji v hrambo.
Ob izstopu iz dela mora delovna organizacija delavcu vrniti prijavo za izdajo izkaznic in dokaze za družinske člane, katerim so bile izdane zdravstvene izkaznice, da jih delavec izroči v hrambo novi delovni organizaciji ali skupnosti. V zdravstveni izkaznici zavarovanca in njegovih družinskih članov mora delovna organizacija vpisati datum prenehanja dela.
14.	člen
Za delavca, ki stopi na delo v novo delovno organizacijo in že ima zdravstveno izkaznico, pošlje organizacija skupnosti s prijavo v zavarovanje tudi delavčevo zdravstveno izkaznico in zdravstvene izkaznice njegovih družinskih članov po predhodni ponovni ugotovitvi pravice družinskih članov do zdravstvenega varstva (obstoj zakonske zveze, preživljanje družinskih članov, redno šolanje otrok po 15. letu starosti in podobno). Dokaze, na podlagi katerih organizacija ugotovi pravico do zdravstvenega varstva družinskih članov, organizacija zadrži v hrambi.
15.	člen
Dokaze za družinske člane delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, upokojencev, oseb, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah, za družinske člane iz 2. in 3. odstavka 20. člena statuta ter za zavarovančeve otroke iz 5. odstavka 22. člena statuta, hrani skupnost, za družinske člane zavarovancev delavcev delovna oziroma druga organizacija, za družinske člane oseb, ki' jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo pa skupnost ali pristojni organ, ki ga skupnost za to pooblasti.
III.	OBRAZCI LISTIN ZA UVELJAVLJANJE NADOMESTIL (POVRAČIL) IN DRUGIH PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
16.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela uveljavlja zavarovanec s poročilom o trajanju začasne zadržanosti od dela, ki ga, izda v dveh izvodih zdravstvena delovna organizacija, pri kateri zavarovanec po statutu in pravilniku skupnosti lahko zahteva, da ta odloča o njegovi nezmožnosti oziroma zadržanosti od dela.
Izpolnjen obrazec poročila o trajanju začasne zadržanosti od dela podpiše zdravnik, ki je ugotovil začasno zadržanost zavarovanca, ki ima pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Ta obrazec izpolni zdravstvena delovna organizacija praviloma 1. dne po prenehanju zadržanosti zavarovanca, pred prenehanjem pa le, če zdravnik sodi, da bo zadržanost od dela trajala tudi še po dnevu,
ko se v organizaciji, v kateri je zavarovanec zaposlen, redno obračunava osebni dohodek. Ce traja začasna zadržanost od dela več kot‘30 dni, izpolni zdravstvena delovna organizacija poročilo o trajanju najkasneje
31.	dan od dneva, ko se je začela, in sicer za dobo 30 dni, oziroma za del te dobe, ki ni bil zajet v prejšnjem poročilu.
Zdravstvena delovna organizacija pošlje oba izvoda poročila o začasni zadržanosti od dela izplačevalcu nadomestila osebnega dohodka (organizaciji, pri kateri zavarovanec dela ali skupnosti), na način, kot ga skupnost uredi po dogovoru z zdravstveno delovno organizacijo.
'	17. člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ga zavarovana oseba uveljavi v drugem kraju, se Uveljavlja s potrdilom o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva. Izda ga zdravstvena delovna organizacija, pri kateri je zavarovana oseba priglašena za zdravstveno varstvo, potem ko pristojni zdravnik ugotovi, da mora zavarovana oseba po medicinsko pomoč v drug kraj.
Zdravstvena delovna organizacija, v katero zdravnik napoti zavarovano osebo, potrdi zaradi obračuna potnih stroškov na obrazcu potrdila, koliko časa .e zavarovana oseba ostala zaradi pregleda oziroma zdravljenja v drugem kraju.
18.	člen
Zobotehnična dela ter nabavo ali popravilo očal, ortopedskih pripomočkov in drugih sanitarnah priprav, uveljavlja zavarovana oseba s potrdilom' o potrebi zobotehničnih del, o potrebi očal in o potrebi ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave. Tako potrdilo izda zdravstvena delovna organizacija, kadar njen zdravnik ugotovi, da so zavarovani osebi potrebna zobotehnična dela oziroma nabava ali popravilo ustreznega pripomočka ali priprave.
Zdravstvena delovna organizacija vroči potrdilo iz prvega odstavka te točke zavarovani osebi, da ji skupnost oziroma po pooblastilu skupnosti zdravstvena delovna organizacija ali druga organizacija ali zasebnik odobri zobotehnična dela, ali nabavo oziroma popravilo očal, pripomočkov in priprav.
Zdravstvena delovna organizacija, ki izvrši zobotehnična dela oziroma organizacija ali zasebnik, pri katerem zavarovana oseba nabavi očala, pripomoček ali pripravo, mora izstaviti obračun za zobotehnična dela, oziroma za izdane pripomočke in potrditi njihovo brezhibnost in kakovost na obrazcu potrdila.
19.	člen
Napotnico za zdravnika - specialista in bolnišnico izda zavarovani osebi zdravnik, ki jo napoti na pregled oziroma zdravljenje k zdravniku - specialistu ali v bolnišnico.
Zdravnik izda napotnico v dveh izvodih, od katerih original služi za zdravstveno dokumentacijo, kopija napotnice pa za obračun stroškov zdravstvenega varstva.
20.	člen
Naročilnico za prevoz in obračun za prevoz bolnika izda zdravnik zavarovani osebi, ki ji je potreben, prevoz v zdravstveno delovno organizacijo z reševalnim vozilom.
Naročilnico izda zdravnik v dveh izvodih, od katerih original služi za obračun stroškov prevoza, kopijo naročilnice pa zadrži reševalna postaja za lastno evidenco.
21.	člen
Obvestilo skupnosti o poškodbi po tretji osebi pošlje zdravstvena delovna organizacija pristojni skupnosti za zavarovano osebo, za katero se ob prvem pregledu ugotovi, da je bila poškodovana po krivdi tretje osebe (prometna nezgoda, pretep in podobno).
Obvestilo se pošlje takoj po pregledu zavarovane osebe, ki ji je bila poškodba prizadejana.
IV.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Od 1. 1. 1971, ko se bodo začele uporabljati določbe zakona in statuta skupnosti, bodo zavarovane osebe uveljavljale zdravstveno varstvo z obrazci, objavljenimi v Uradnem listu SRS, št. 8-245/71.
23.	člen
Obrazci: zdravstvena izkaznica, priloga k zdravstveni izkaznici, potrdilo o zaposlitvi namesto overitve v Zdravstveni izkaznici, potrdilo za zdravstveno varstvo, potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah, poročilo o trajanju začasne zadržanosti od dela, potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva, potrdilo o potrebi zobotehnič-nih del, potrdilo o potrebi ortopedskega pripomočka — sanitarne priprave, potrdilo o potrebi 'očal, napotnica za specialista — bolnišnico, naročilnica in obračun za prevoz bolnika, obvestilo o poškodbi, po tretji osebi, veljajo in se uporabljajo v obliki in formatu, kot so objavljeni v prilogi pravilnika o zdravstvenih izkaznicah, drugih izkazilih o zavarovanju in o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 8-245/71).
Njihova vsebina in format je za delovne organizacije, zdravstvene delovne in druge organizacije ter zasebnike obvezna.
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-73/70
Nova Gorica, dne 25. decembra 1970.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
Predsednik
Franc Dragan, ing. 1. r.
419.
Na podlagi 170. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na seji dne 26. marca 1971
PRAVILNIK
o volitvah in odpoklicu organov upravljanja skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa, skladno s statutom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: statut), postopek in način volitev in odpoklica organov upravljanja skupnosti, volilne enote in volilna telesa, kandidiranje in volitve, ponovne in nadomestne volitve, odpoklic, volitve izvršilnih organov skupnosti, svetov zavarovancev ter organe za izvedbo volitev.
2.	člen
Člani skupščine in člani izvršilnih organov skupnosti se volijo za čas, ki ga določa statut skupnosti.
Člani svetov zavarovancev se volijo za čas, kot se volijo člani skupščine skupnosti.
3.	člen
Člane skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev volijo delavski sveti v gospodarskih organizacijah, in sveti delovnih skupnosti v zavodih oziroma ustrezni organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah, poklicne organizacije zavarovancev ter društva upokojencev in delovnih invalidov.
Vsak organ predstavlja toliko zavarovancev kolikor je zavarovancev v gospodarski ali drugi delovni organizaciji po 1. odstavku tega člena.
4.	člen
Pravico biti voljen za člana skupščine skupnosti ima vsak zavarovanec te skupnosti.
Delavci strokovne službe skupnosti ne morejo biti člani skupščine skupnosti.
5.	člen
Vsak član skupščine skupnosti se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša skupno število zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine določenim v 171. členu statuta skupnosti.
Število zavarovancev se ugotovi po podatkih, Id jih ima KZSZ Nova Gorica v času volitev.
6.	člen
Volitve razpiše skupščina skupnosti s sklepom-
V sklepu o razpisu volitev mora biti določeno koliko članov skupščine se voli in čas v katerem s® volitve opravijo.
Skupščina mora razpisati volitve najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen za začetek volitev.
II. VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA
7.	člen
Volitve se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti je volilno telo.
8.	člen
Delovne organizacije, pri katerih je zadostno število zavarovancev, da se lahko, glede na količnik iz
5.	člena tega pravilnika, voli eden ali več članov skupščine, sestavljajo samostojno volilno enoto. Volilno telo v tej volilni enoti je najvišji organ upravljanja (delavski svet itd.) te organizacije.
9.	člen
Delovne organizacije, ki ne morejo tvoriti samostojne volilne enote, se združijo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v skupno volilno enoto, v kateri se voli eden ali več članov skupščine.
Volilno telo v volilni enoti po 1. odstavku tega člena tvorijo delegati vseh delovnih organizacij te volilne enote.
Vsaka delovna organizacija, ki je združena v skupno volilno enoto izvoli najmanj enega člana v volilno telo.
Delegate v volilno telo izvoli na seji ali organ upravljanja organizacije ali njena sindikalna podružnica.
Volilno telo, za volitve člana skupščine iz vrst upokojencev in delovnih invalidov je upravni odbor društva upokojencev.
10.	člen
V vsaki občini je najmanj ena volilna enota.
Ne morejo se združevati v volilno enoto in tudi ne v volilno telo po 9. členu tega pravilnika delovne organizacije iz območja dveh občin.
11.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, oblikujejo samostojno volilno enoto za območje skupnosti. Volilno telo sestavljajo člani strokovnega odbora za obrt in gostinstvo gospodarske zbornice SRS za območje občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
Sejo volilnega telesa po 1. odstavku tega člena skliče predsednik strokovnega odbora.
12.	člen
Izvršilni odbor skupščine določi s svojim sklepom:
1.	število članov skupščine, ki jih voli posamezna volilna enota,
2.	katere organizacije tvorijo samostojno volilno enoto in katere se združujejo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v skupno volilno enoto,
3.	koliko delegatov volijo v volilno telo združene volilne enote posamezne organizacije, ki to enoto sestavljajo.
13.	člen
Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega:
1.	volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
2.	predlaganje in določanje kandidatov za člane skupščine,
3.	volitve volilnega odbora,
4.	volitve članov skupščine.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dya čla-ha, ki se izvolijo z javnim glasovanjem. Z javnim glasovanjem se izvolijo tudi zapisnikar in overitelja zapisnika.
14.	člen
Volilno telo je sklepčno, če je na seji navzočih Več kot polovico članov volilnega telesa.
15.	člen
Sestanek volilnega telesa v delovnih organizacijah, ki tvorijo samostojno volilno enoto, skliče in vodi predsednik delavskega sveta ali drugega ustreznega najvišjega samoupravnega organa delovne organizacije.	,
Sestanek volilnega telesa združenih volilnih enot skliče volilna komisija, vodi pa ga do izvolitve delovnega predsedstva član volilne komisije.
16.	člen
Sestanku volilnega telesa lahko prisostvujejo zavarovanci z območja volilne enote.
17.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik, ki obsega zlasti podatke o kraju in času sestanka, o sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in o izvolitvi volilnega odbora ter podatke o načinu volitev. V zapisnik se vnese število predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih dobi posamezni kandidat, ter ugotovitev kateri kandidati so bili izvoljeni za člane skupščine.
Zapisnik po 1. odstavku tega člena podpišejo: predsedujoči, zapisnikar, overitelj zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z volilnim materialom volilni komisiji.
III.	KANDIDIRANJE IN VOLITVE
18.	člen
Pravico kandidirati za člana skupščine ima vsak zavarovanec skupnosti, ki ima volilno pravico po statutu skupnosti in po tem pravilniku.
19.	člen
V	delovnih organizacijah, ki tvorijo, v skladu s
5.	členom tega pravilnika, samostojno volilno enoto, opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine samostojno po postopku, ki je določen s tem pravilnikom.
20.	člen
Delovne organizacije, ki tvorijo skupno volilno enoto,- opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine delegati teh organizacij na sestanku volilnega telesa.
21.	člen
Predlaganje in določanje kandidatov lahko opravi volilno telo neposredno ali po kandidacijski komisiji.
V	primeru, da volilno telo odloči, da se opravi kandidiranje po kandidacijski komisiji, izvoli izmed sebe 3-člansko kandidacijsko komisijo.
Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo.
Ce volilno telo odloči, da opravi kandidiranje neposredno, lahko vsak član volilnega telesa predlaga po enega kandidata.
22.	člen
Kandidate za člane skupščine lahko predlagajo tudi samoupravni organi organizacij, ki tvorijo skupno volilno enoto ali njih sindikalne organizacije.
Predlog kandidatov, ki je podan v smislu 1. odstavka tega člena, v katerem je lahko največ toliko kandidatov, kolikor se voli članov skupščine v tej volilni enoti, mora biti vložen pri sklicatelju volilnega telesa (predsedniku volilne komisije) pismeno najpozneje na sestanku volilnega telesa.
23.	člen
Volilno telo na sestanku najprej ugotovi, ali so organi oziroma organizacije, ki tvorijo skupno volilno enoto, predložile predlog kandidatov v skladu S tem pravilnikom, nakar sklepa o sprejemu kandidature. Ce se volilno telo odloči, da kandidate sprejme, jih vpiše na kandidatno listo po vrstnem redu, kakor so bili predlagani.
24.	člen
Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, tako kot so bili predlagani. Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo.
25.	člen
Predlog kandidata, ki ga da neposredno na sestanku volilnega telesa član volilnega telesa, je sprejet, če ga podpirajo še najmanj trije člani volilnega telesa.
Kandidatna lista je sprejeta, če je zanjo glasovala najmanj ena tretjina prisotnih članov volilnega telesa.
26.	člen
Volitve članov skupščine se opravijo praviloma tajno z glasovnicami.
Člani volilnega telesa označijo kandidate, za katere glasujejo tako, da obkrožijo zaporedno številko pred njihovimi imeni.
Vsak član volilnega telesa glasuje za toliko kan- ' didatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Ce je član volilnega telesa glasoval za več kandidatov, kot se voli članov skupščine se upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja, le toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo, pri čemer se upošteva kandidate po vrsti, kot so navedeni v glasovnici.
27.	člen
Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
Če dobi dvoje ali več kandidatov enako najmanjše število glasov,- je med njimi izvoljen tisti, ki je po vrsti prvi napisan na glasovnici.
n	28. člen
Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja izid volitev volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli izmed sebe. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti član volilnega odbora.
29. člen
Če kandidira le toliko kandidatov, kolikor se voli članov skupščine, lahko volilno telo sklene, da se opravijo volitve z javnim glasovanjem z dviganjem rok.
V primeru, da se opravijo volitve na način iz 1. odstavka tega člena, se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega glasuje več kot polovica na sestanku navzočih članov volilnega telesa.
Če kateri od kandidatov ne dobi potrebne večine glasov, se volitve na istem sestanku ponovijo z drugimi kandidati.
,	30. člen
Če se opravijo volitve z javnim glasovanjem vodi volitve in ugotavlja izid volitev delovno predsedstvo volilnega telesa.
31.	člen
Ko prejme volilna komisija volilni material in ugotovi končni izid volitev, izda izvoljenim članom skupščine potrdila o izvolitvi. Potrdila o izvolitvi služijo članom skupščine kot dokaz za verifikacijo mandatov.
IV.	PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
32.	člen
Če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene v skladu s tem pravilnikom in so nepravilnosti neformalnega značaja, poda o tem poročilo skupščini, ki o poročilu razpravlja in sprejme ustrezni sklep.
Če skupščina sklene, da se volitve v posamezni volilni enoti razveljavi, Sprejme istočasno tudi sklep o razpisu ponovnih volitev za to volilno enoto.
Skupščina določi v sklepu o ponovnih volitvah tudi rok v katerem morajo biti opravljene. Ta rok ne more biti krajši od 10 dni.
33.	člen
V primeru, da preneha članu skupščine mandat pred potekom mandatne dobe iz razlogov, določenih v 174. členu statuta skupnosti in sicer več kot eno leto pred potekom mandatne dobe, razpiše skupščina skupnosti nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se morajo opraviti v roku 60 dni po prenehanju mandata.
34.	člen
Ponovne in nadomestne volitve se opravijo P0 postopku, ki velja za redne volitve po tem pravilniku-
V.	ODPOKLIC ČLANOV SKUPŠČINE
35.	člen
Volilno telo lahko odpokliče svojega člana v skup" ščini pred potekom mandata za katerega je bil i2' voljen.
36.	člen
Pobudo za uvedbo postopka odpoklica člana skupščine poda ali skupščina skupnosti, če so podani pogoji iz 175. člena statuta skupnosti, ali 1/10 zavarovancev volilne enote, v kateri je bil član izvoljen.
.	.	37. člen
Ce poda pobudo za uvedbo postopka za odpokUc člana skupščine skupščina sama, pošlje volilni komi' siji obrazložen predlog. Prav tako podajo volilni komisiji predlog za uvedbo postopka za odpoklic člano skupščine zavarovanci volilne enote, v kateri je bl izvoljen.
38.	člen
Volilna komisija v takem primeru skliče sestanek volilnega telesa, kjer se opravi glasovanje.
Volilno telo je sklepčno, če je na sestanku prisotnih Več kot polovico članov volilnega telesa.
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami. Odpoklic je veljaven, če zanj glasuje večina navzočih članov volilnega telesa.
Glasovnica za odpoklic je sestavljena tako, da vsebuje priimek in ime člana skupščine in pod zaporedno številko 1 besedilo »za odpoklic«, pod zaporedno št.
2	pa besedilo »proti odpoklicu«.
O odpoklicu se glasuje tako, da se obkroži zaporedno številko pred ustreznim besedilom.
39.	člen
Članu skupščine preneha mandat z dnem odpoklica.
Če je odpoklican član skupščine tudi član izvršilnega odbora, mu preneha mandat tudi kot članu izvršilnega odbora.
40.	člen
Če volilno telo odpokliče svojega člana skupščine, opravi na istem sestanku volitve novega člana skupščine po postopku, ki je določen v tem pravilniku.
Novoizvoljenemu članu skupščine iz 1, odstavka tega člena traja mandat toliko časa, kolikor bi trajal preostali čas mandata odpoklicanemu članu.
VI.	VOLITVE IZVRŠILNIH ORGANOV SKUPŠČINE
41.	člen
Skupščina skupnosti izvoli na svojem prvem zasedanju izmed svojih članov ter izmed zavarovancev izvršilni odbor in druge stalne organe.
42.	člen
Člani izvršilnega odbora in člani drugih organov skupščine se volijo za dobo, ki jo določa statut skupnosti. Če je član izvršilnega odbora ali drugega voljenega organa skupščine član skupščine, mu s prenehanjem mandata kot članu skupščine preneha tudi mandat v izvršilnem odboru in drugem veljavnem organu.
43.	člen j
Kandidate za člane izvršilnih organov skupščine predlaga skupščini ali:
1.	3-članska kandidacijska komisija, ki jo skupščina izvoli na svoji seji;
2.	izvršilni odbor skupščine;
3.	najmanj 10 članov skupščine.
Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor se voli članov v izvršilni organ.
Vsak član skupščine lahko daje nove ali spremi-njevalne predloge glede kandidatov, ki so na kandidatni listi. Predlog posameznih članov skupščine je sprejet, če ga podpira najmanj še pet (5) drugih članov skupščine.
44.	člen
Kandidatno listo sprejme skupščina z javnim glasovanjem. Kandidatna lista je sprejeta, če je zanjo glasovala več kot polovica na seji prisotnih članov skupščine.
45.	člen
Po zaključni razpravi o kandidatni listi, se sestavi kandidatna lista vključno z novo sprejetimi predlogi po vrsti predlaganih kandidatov.
V	kandidatni listi za člane izvršilnega odbora se vpišejo kandidati po abecednem vrstnem redu in po občinah.
46.	člen
Volitve članov izvršilnih organov so praviloma javne, skupščina pa lahko sklene, da se glasovanje opravi tajno z glasovnicami.
47.	člen
Ce se volitve opravijo javno z dviganjem rok, jih vodi in ugotavlja izid volitev predsednik skupščine. Ce je na kandidatni listi toliko kandidatov, kolikor se voli članov izvršilnega organa, se opravi glasovanje za celotno kandidatno listo, Ce je na kandidatni listi več kandidatov, kot se voli članov, ,da predsednik skupščine na glasovanje vsakega kandidata posebej.
Ce skupščina glasuje za celotno kandidatno listo, so izvoljeni vsi kandidati, če je za listo glasovalo več kot polovico vseh članov skupščine. V primeru, da se glasuje za vsakega kandidata posebej, pa so izvoljeni tisti, ki dobijo naj večje število glasov.
48.	člen
Ce skupščina sklene, da se opravijo volitve izvršilnih organov s tajnim glasovanjem, izvoli izmed sebe volilno komisijo, ki izvede volitve po postopku določenem v tem pravilniku glede tajnega glasovanja za volitve članov skupščine.
VII.	VOLITVE SVETOV ZAVAROVANCEV
49.	člen
V	svet zavarovancev po občinah je lahko izvoljen vsak zavarovanec, ki ima pravico biti izvoljen po statutu skupnosti in tem pravilniku.
50.	člen
Člane svetov zavarovancev volijo:
1.	volilna telesa volilnih enot, določenih za volitev članov skupščine,
2.	delavski sveti oziroma ustrezni najvišji samoupravni organi delovnih organizacij, ki so določene kot samostojne volilne enote za volitve članov skupščine.
51.	člen
Število članov svetov zavarovancev določi skupščina skupnosti.
52.	člen
Volitve članov svetov zavarovancev se opravijo istočasno z volitvami članov skupščine.
53.	člen
V	vsaki volilni enoti po občinah, določeni za volitve članov skupščine, se izvoli najmanj en član sveta zavarovancev.
54.	člen
Za kandidiranje in volitve članov svetov zavarovancev se smiselno uporabljajo določbe, ki po tem pravilniku veljajo za volitve članov skupščine.
55.	člen
420.
Članu sveta zavarovancev lahko preneha mandat iz razlogov, ki jih določa statut skupnosti za člane skupščine.
Če preneha mandat članov sveta več kot eno leto pred potekom mandatne dobe, se opravijo nadomestne volitve.
VIII.	SESTAV IN DELO VOLILNIH ORGANOV
56.	člen
Volitve članov skupščine in članov svetov zavarovancev vodi volilna komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor skupščine.
Volilno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani ter prav toliko namestnikov.
Če član volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine ali člana sveta zavarovancev, se namesto njega imenuje novega člana.
Sestav volilne komisije mora biti tak, da so v njej tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov ter da so zastopane vse občine, ki tvorijo skupnost.
57.	člen
Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev.
Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na svoji seji dne 26. marca 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu volitev članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica in članov svetov zavarovancev
I
Razpišejo se volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in članov svetov zavarovancev.
II
*
Voli se 43 članov skupščine skupnosti.
III
V svete zavarovancev	se izvoli	za območje občine:
— Ajdovščina	11	članov
— Nova Gorica	15	članov
— Tolmin	11	članov
IV
58.	člen
Volilna komisija dela na sejah. Na vsaki seji se piše zapisnik.
59.	člen
Volitve se opravi v času od 10. V. 1971 do 10. VI. 1971.
V
Volitve izvede volilna komisija.
Volilna komisija:
—	dcloči kraj in dan volitev za posamezno volilno telo,
—	zbira poročila o izbranih delegatih v volilno telo za tiste volilne enote, ki so sestavljene iz več delovnih organizacij,
—	ugotavlja in objavlja končni izid volitev,
—	izdaja izvoljenim članom skupščine potrdila o izvolitvi.
Volilna komisija obvesti delegate volilnih teles o kraju in času sestanka vsaj sedem dni pred določenim dnem za sestanek.
60.	člen
Administrativna in tehnična dela za volilno komisijo in za izvedbo volitev opravlja Komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica.
61.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-77/71
Nova Gorica, dne 26. marca 1971.
VI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-77/71
Nova Gorica, dne 26. marca 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
Predsednik
Franc Dragan, ing. 1. r.
421.
Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica in 3. odstavka 56. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 46/70) )e skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na svoji seji dne 26. marca 1971 sprejela
SKLEP
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
o višini kilometrine za uporabo zasebnega prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe
I
Za uporabo zasebnega prevoznega sredstva, kadar ni na voljo javnih prevoznih sredstev ali reševalnega
avtomobila (54. člen pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja) gre zavarovani osebi povračilo za prevozne stroške za vsak prevoženi kilometer in sicer:
—	za uporabo motornega vozila .... 1,00 din
—	za uporabo drugega prevoznega
sredstev.............................1,50 din
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-77/71
Nova Gorica, dne 26. marca 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
Predsednik
Franc Dragan, ing. 1. r.
422.
Na podlagi 95. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na seji dne 26. marca 1971
423.
Na podlagi 178. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je določil izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na svoji seji dne 8. aprila 1971 spodnje prečiščeno besedilo sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb.
Prečiščeno besedilo sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb (prečiščeno besedilo) obsega sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb (Uradni list SRS, št. 46-605/70) ter njegove spremembe, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 7-216/ 71, v katerih je navedeno, kdaj sta začela veljati oziroma od kdaj se uporabljata.
St. 06-25/71
Nova Gorica, dne 8. aprila 1971.
Predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica Boris Pavlin 1. r.
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb (prečiščeno besedilo)
I
SKLEP
o pooblastilu za izdajo odločb in drugih aktov po statutu in na njegovi- podlagi izdanih predpisov
I
Za izdajo odločb na prvi stopnji v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica in za izdajo drugih aktov po statutu in na njegovi podlagi izdanih predpisov skupnosti, zlasti aktov v Zvezi z vodenjem finančnega poslovanja po pravilniku o vodenju knjigovodstva skupnosti, se pooblašča Komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica.
Odločbe in druge akte podpisuje direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga direktor pooblasti v soglasju z izvršilnim odborom skupščine.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-77/71	\
Nova Gorica, dne 26. marca 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
Za kategorije oseb iz 5., 6. in 7. točke 14. člena, 15.* 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon), se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje ter za nesrečo pri delu in poklicno obolenje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
Tele.
št.
Kategorije
Za
zdrav-
stveno
zavaro-
vanje
din
1.	Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo poln delovni čas — 6. tč. 1. odstavek 14. člena zakona . . . 65,00
2.	Učenci v gospodarstvu in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 7. toč. 1. odstavka 14. člena zakona....................20,00
3.	Osebe iz 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti . . 71,00
Za
nesrečo pri delu in
poklicno
obolenje
din
10,00
3,00
Tek.
Kategorije
za
zdrav-
stveno
zavaro-
vanje
din
4. Uživalci stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jo dodeli družbeno-politična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1. točka 1. odstavka 29. člena zakona ...............................65,00
Za
nesrečo pri delu In
poklicno
9fuatoqo
din
5.	Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. točka 1. odstavka 29. člena zakona . . . 65,00
6.	Učenci strokovnih šol pod po-
goji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev —	3.
točka 1. odstavka 29. člena zakona .........................20,00
7.	Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci, pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 4. točka 1. odstavka 29. člena zakona . . 50,00
8. Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinili delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. točka 1. odstavka 29. člena zakona............................65,00
9. Osebe, ki jih pošljejo organizacije pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo, ali izpopolnijo — 6. toč. 1. odst. 29. člena zakona . . ^.......................65,00
10.	Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan — 7. točka 1. odstavka 29. člena zakona . . 20,00
11.	Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti, v zvezi s to dejavnostjo zbolijo —
8. točka 1. odstavka 29. člena zakona........................20,00
i
Kategorije
12.	Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. točka 1. odstavka 29. člena zakona .
13.	Osebe, ki so na pred vojaškem
pouku — taborjenju — 10. točka 1. odstavka 29. člena zakona ...........................
14.	Uživalci invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi po tem zakonu zavarovani za vse zavarovane primere; taki uživalci so zavarovani samo za primere, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. točka 1. odstavka 29. člena zakona . . .
15.	Osebe na strokovni usposobitvi
ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. točka 1. odstavka 30. člena zakona ... .....................
16.	Učenci strokovnih šol in gim-
nazij ter študentje višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. točka 1. odstavka 30. člena zakona................
Za
zdrav-
stveno
zavaro-
vanje
din
20,00
12,00
40,00
17. Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne	•
zaščite — 3. točka 1. odstavka 30. člena zakona.............-
18. Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvojaške vzgoje — 4. točka 1. odstavka 30. člena zakona .............................
19. Osebe, ki se udeležujejo prga-niziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka 1. odst. 30. člena zakona ...........................
20. Osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovani za invalidnost kot posledico nesreče pri delu
Za
nesrečo prt delu in
poklicno
obolenje
din
10,00
3,00
10,00
5,00
10,00
10,00
Os«b« iz 1/3 do 14. točke tega sklepa so zdravstveno zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva po zakonu in za oblike zdravstvenega varstva po statutu skupnosti.
Osebe iz 1/1 in 2. točke tega sklepa so zdravstveno zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva po zakonu, za nesrečo pri delu in poklicno obolenje ter za oblike zdravstvenega varstva po statutu skupnosti.
Osebe iz 1/15 do 20. točke tega sklepa so zavarovane za oblike zdravstvenega varstva po zakonu in za nesreče pri delu in poklicno obolenje.
II
Zavezanci za prispevek za osebe iz I. točke tega
sklepa so:
—	za osebe iz 1/1 točke
—	za osebe iz 1/2 točke
—	za osebe iz 1/3 točke
za osebe iz 1/4 točke in 1/7 točke
—	za osebe iz 1/5, 1/8 in 1/9 točke
—	za osebe iz 1/6 točke
—	za osebe iz 1/10—1/13 in 1/17—1/20 točke
—	za osebe iz 1/14 točke
—	za osebe iz 1/15 točke
—	za osebe iz' 1/16 točke
—	organizacija, pri kateri taka oseba dela,
—	organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje učencu nagrado oziroma štipendijo; če učenec ne prejema nagrade in štipendije, plačuje zanj prispevek šola,
—	delavec zaposlen v tujini,
—	družbeno-politična skupnost,
—	organizacija, pri kateri so te osebe zaposlene oziroma na praksi in jih organizacija štipendira,
—	šola,
—	organizator akcije,
—	sklad invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja,
—	zavodi za zaposlovanje,
—	organizacija oziroma šola pri kateri te osebe opravljajo praktično delo.
HI
Za kategorij« oseb iz 15. člena zakona se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 12 "/o od čistega poprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki so ga imele na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom, v katerem so se zaposlile v tujini.
Osebe, ki so bile pred odhodom v tujino, nezaposlene in osebe iz 1. odstavka te točke, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega zneskov pavšalne
oanov«, ki so v nadaljevanju navedeni, pa plačujejo pri-ipevak' za zdravstveno varstvo od določenega čistega mesečnega zneska pavšalne osnove, in sicer:
din
1.	za osebe z visoko strokovno izobrazbo . . 2.000
2.	za visokokvalificirane delavce in osebe
t višjo strokovno izobrazbo...............1.500
3.	za kvalificirane delavce in osebe s slednjo strokovno izobrazbo ................1.200
4.	za priučene delavce in osebe z nižjo strokovno izobrazbo ........................1.000
5.	za nekvalificirane delavce in osebe brez
strokovne izobrazbe ...........	800
IV
Kategorije oseb iz 15. člena zakona plačujejo, oziroma plačujejo zanje delovne in druge organizacije ' poleg prispevka za zdravstveno zavarovanje iz III. točke tega sklepa še 15 "/o prispevek za večje stroške zdravstvenega varstva v tujini.
Osnove za plačevanje prispevka iz prejšnjega odstavka so iste, kot so navedene v III. točki tega sklepa. Ta prispevek plačujejo zavarovanci v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma v kateri so prejeli osebne dohodke.	'
Izjemoma plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po odloku o plačevanju delovnih organizacij negospodarskih dejavnosti v tujini (Uradni list SFRJ, št. 52/66), prispevek za večje stroške zdravstvenega varstva v tujini v dinarjih.
V
Delovna organizacija in zasebni delodajalec sta dolžna plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta, ali ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po tej točki v višini 5,30% od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil oziroma izkoristil neplačani dopust, ali je nastopila kaka
druga okolnost iz I. točke tega sklepa.
,	I
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV NOVA GORICA
424.
Na podlagi 83. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov na svoji seji dne 30. marca 1971.
PRAVILNIK
o volitvah organov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa v skladu s statutom skupnosti' zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: statut) postopek in način volitev članov' skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: skupščine skupnosti) in drugih organov, ponovne in nadomestne volitve, odpoklic članov skupščine ter organe za izvedbo volitev.
2.	člen
Člane skupščine skupnosti volijo zavarovanci-kmetje iz območja skupnosti.
Skupščino skupnosti sestavljajo člani zavarovanci-kmetje.
Za člana skupščine skupnosti je lahko izvoljen vsak zavarovanec-nosilec zavarovanja, ki ima pravico biti voljen po statutu skupnosti in tem pravilniku.
3.	člen
Vsak član skupščine se voli na približno toliko za varovance v-nosilcev zavarovanja, kolikor znaša število vseh zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine določenim v 84. členu statuta skupnosti.
Število zavarovancev-nosilcev zavarovanja se ugotovi po podatkih Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Nova Gorica v času volitev.
4.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti razpiše skupščina skupnosti s sklepom.
V	sklepu o razpisu volitev mora biti določeno število članov, ki se volijo in čas v katerem morajo biti volitve opravljene.
Volitve morajo biti razpisane najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen kot začetni rok za izvedbo volitev.
II. VOLILNE ENOTE
5.	člen
Člani skupščine se volijo po volilnih enotah.
Celotno območje skupnosti je razdeljeno na toliko volilnih enot, kolikor se voli članov skupščine.
Na območju vsake občine, ki tvorijo skupnost, je najmanj ena volilna enota.
6.	člen
Volilne enote določi izvršilni odbor skupščine skupnosti s svojim sklepom.
S sklepom se določi zlasti:
—	število volilnih enot po občinah z navedbo krajev in naselij, ki tvorijo posamezno volilno enoto;
—	število zavarovancev-nosilcev zavarovanja v posamezni volilni enoti.
7.	člen
V	vsaki volilni enoti se voli po en član skupščine skupnosti.
III.	ZBORI ZAVAROVANCEV
8.	člen
Za vsako volilno enoto se skličejo zbori zavarovancev.
Sklic zbora se opravi z vabili nosilcem zavarovanja ali se razglasi na način, ki je običajen v kraju, kjer se zbor sklicuje. .
9.	člen
Zbor zavarovancev je sklepčen, če je navzočih najmanj desetina vseh zavarovancev-nosilcev zavarovanja iz območja volilne enote.
Ce na zboru ni prisotnih toliko zavarovancev-nosilcev zavarovanja, kot je določeno v 1. odstavku tega člena, ob uri, ki je določena za začetek zbora, se lahko po preteku pol ure od časa, ki je določen za začetek zbora, opravi zbor ne glede na število prisotnih.
10.	člen
Zbor dela po naslednjem dnevnem redu:
1. izvolitev delovnega predsedstva, in dveh overi-teljev zapisnika,
2.	predlaganje kandidatov za člane skupščine,
3.	volitve člana skupščine.
Zbor lahko obravnava tudi druga vprašanja, za katera je pristojen po statutu skupnosti.
Delo zbora vodi predsednik zbora.
Za zapisnikarja na zboru poskrbi volilna komisija, lahko pa zbor izvoli zapisnikarja izmed svoje srede.
11.	člen
Na zboru se piše zapisnik. V zapisniku morajo biti predvsem podatki o kraju in času zbora, o sklepčnosti zbora, o predlaganih kandidatih, o številu glasov, ki so jih posamezni kandidati dobili in podatki o izvoljenem članu skupščine.
Zapisnik podpišejo predsednik zbora, zapisnikar in overitelja zapisnika.
Zapisnik se pošlje volilni komisiji.
IV.	KANDIDIRANJE IN VOLITVE
12.	člen
Za člana skupščine skupnosti lahko kandidira vsak zavarovanec-nosilec zavarovanja, ki ima po statutu skupnosti in po tem pravilniku volilno pravico.
13.	člen
Kandidiranje se opravi na zboru zavarovancev vsake volilne enote.
14.	člen
Kandidata za člana skupščine lahko predlaga vsak na zboru zavarovancev prisoten zavarovanec-nosilec zavarovanja, če ga podpira še najmanj pet drugih zavarovancev. Vsak lahko predlaga največ enega kandidata.
Zbor zavarovancev lahko sklene, da se opravi kandidiranje po kandidacijski komisiji. Ce zbor sprejme tak sklep, izvoli izmed prisotnih zavarovancev tričlansko kandidacijsko komisijo.
15.	člen
Ko je kandidiranje končano, objavi predsednik zbora imena predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani, oziroma po vrstnem redu, kot so bile kandidature sprejete.
Predlog za kandidata za člana skupščine je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica na zboru prisotnih zavarovancev.
16.	člen
Volitve člana skupščine sc opravijo praviloma javno z dviganjem rok. Zbor zavarovancev lahko sklene, da se volitve opravijo tajno z glasovnicami.
17.	člen
Ce se na zboru zavarovancev opravijo volitve javno, se glasuje za vsakega kandidata posebej, po vrstnem redu, kot so bile kandidature sprejete. Vsak zavarovanec lahko glasuje le za enega kandidata.
Za člane skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. Ce dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se med temi kandidati na istem zboru glasovanje ponovi. Ce tudi pri ponovnem glasovanju dobi dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov, se na istem zboru opravi ponovno kandidiranj® in volitve,	•	■
( Glasovanje vodi in ugotavlja izid glasovanja predsednik zbora.	...
18.	člen
Tajne volitve se opravi z glasovnicami. Na glasovnici so kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bile kandidature sprejete.
Volitve se opravijo tako, da volivec obkroži zaporedno številko pred kandidatom za katerega želi dati svoj glas.
Če volivec glasuje za več kandiatov, se pri ugotavljanju izida glasovanja upošteva samo en glas, ki ga je dal po vrsti prvemu na glasovnici navedenemu kandidatu.
Za člana skupščine skupnosti je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov.
19.	člen
Tajne volitve opravi in ugotavlja izid volitev tričlanski volilni odbor, ki ga zbor zavarovancev izvoli izmed sebe.
Kandidat za člana skupščine ne more biti član volilnega odbora.
20.	člen
Izvoljenim članom skupščine izda volilna komisija potrdila o izvolitvi, na podlagi katerih se opravi na prvem zasedanju skupščine verifikacija mandatov.
V.	PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
21.	člen
Če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile izvedene v skladu s tem pravilnikom in so nepravilnosti neformalnega značaja, poda poročilo skupščini, ki o tem razpravlja in sprejme ustrezni sklep. Če skupščina sklene, da se volitve v posamezni volilni enoti razveljavi, sprejme istočasno tudi sklep o razpisu ponovnih volitev za to volilno enoto.
Skupščina določi v sklepu o ponovnih volitvah rok v katerem morajo biti opravljene. Ta rok ne more biti krajši od 10 dni.
Ponovne volitve se opravijo po postopku, ki velja za redne volitve po tem pravilniku.
22.	člen
V primeru, da preneha članu skupščine skupnosti mandat pred potekom mandatne dobe iz razlogov, določenih v 87. členu statuta skupnosti in sicer več kot eno leto pred potekom mandatne dobe, razpiše skupščina skupnosti nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se morajo opraviti v roku 60 dni po prenehanju mandata.
23.	člen
Ponovne in nadomestne volitve se opravijo po postopku, ki velja za redne volitve po tem pravilniku.
24.	člen
Članu skupščine, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah traja mandat toliko časa, kolikor bi še trajal članu, na katerega mesto je bil izvoljen. VI.
VI.	ODPOKLIC ČLANOV SKUPŠČINE
,	25. člen
Zavarovanci-kmetje-nosilci zavarovanja volilne ^note lahko odpokličejo svojega člana v skupščini pred Potekom mandata za katerega je izvoljen.
26.	člen
Pobudo za uvedbo postopka za odpoklic člana skupščine poda ali skupščina skupnosti, če so podani pogoji iz 88. člena statuta skupnosti, ali 1/10 zavarovancev-kmetov-nosilcev zavarovanja volilne enote, v kateri je bil izvoljen.
27.	člen
Če poda pobudo za uvedbo postopka za odpoklic skupščina pošlje volilni komisiji obrazložen predlog. Prav tako podajo volilni komisiji predlog za uvedbo postopka za odpoklic člana skupščine zavarovanci-kmetje volilne enote, v katero je bil izvoljen.
28.	člen
Volilna komisija skliče zbor zavarovancev volilne enote, kjer se opravi glasovanje.
Pri ugotavljanju sklepčnosti zbora zavarovancev v takem primeru se upošteva določbo 9. člena tega pravilnika.
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami.
Odpoklic je veljaven, če glasuje za odpoklic več kot polovica na zboru prisotnih zavarovancev-kmetov te volilne enote.
Glasovnica za odpoklic je sestavljena tako, da vsebuje priimek in ime člana skupščine in pod zaporedno številko 1 besedilo »za odpoklic«, pod zaporedno številko 2 pa besedilo »proti odpoklicu«.
O odpoklicu se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred ustreznim besedilom.
29.	člen
Članu skupščine preneha mandat z dnem odpoklica.
Če je odpoklican član skupščine tudi član izvršilnega odbora, mu preneha mandat tudi kot članu izvršilnega odbora.
30.	člen
Zbor zavarovancev, ki odpokliče svojega člana skupščine, opravi na istem zboru, na katerem opravi odpoklic, volitve novega člana skupščine po postopku, ki je določen v tem pravilniku.
Novoizvoljenemu članu skupščine iz 1. odstavka tega člena traja mandat toliko časa, kolikor bi trajal preostali čas mandata odpoklicanemu članu.
VII.	VOLITVE IZVRŠILNEGA ODBORA SKUPŠČINE
31.	člen
Skupščina skupnosti izvoli na svojem prvem zasedanju izmed svojih članov izvršilni odbor.
32.	člen
Člani izvršilnega odbora se volijo za dobo, ki jo določa statut skupnosti.
Če članu izvršilnega odbora preneha mandat kot članu skupščine, mu preneha mandat tudi v izvršilnem odboru.
33.	člen
Kandidate za člane izvršilnega odbora skupščine lahko predlaga skupščini:
—	tričlanska kandidacijska komisija,
—	izvršilni odbor skupščine,
—	najmanj 5 članov skupščine.
Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor se voli članov izvršilnega odbora.
Vsak član skupščine lahko daje nove spreminje-valne predloge glede kandidatov, ki so že na kandi-
datni listi. Predlog posameznih članov skupščine je sprejet, če ga podpira najmanj še pet drugih članov skupščine.
34.	člen
Kandidatno listo sprejme skupščina z javnim glasovanjem. Kandidatna lista je sprejeta, če je zanjo glasovalo več kot polovica na seji prisotnih članov skupščine.
35.	člen
Po zaključeni razpravi o kandidatni listi se sestavi kandidatno listo vključno z novosprejetimi predlogi po vrsti predlaganih kandidatov.
36.	člen
Volitve članov izvršilnega odbora so praviloma javne, skupščina pa lahko sklene, da se glasovanje opravi tajno z glasovnicami.
37.	člen
Ce se volitve opravijo javno z dviganjem rok, jih vodi in ugotavlja izid volitev predsednik, skupščine.
Ce je na kandidatni listi toliko kandidatov, kolikor se voli članov izvršilnega odbora, se opravi glasovanje tako, da se glasuje za celotno kandidatno listo. Ce je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, da predsednik skupščine na glasovanje vsakega kandidata posebej. Ce skupščina glasuje, za celotno kandidatno listo, so izvoljeni vsi kandidati, če je za listo glasovalo več kot polovica vseh članov skupščine.
V primeru, da se glasuje za vsakega kandidata posebej, pa so izvoljeni tisti, ki dobijo največje število glasov.
38.	člen
Ce skupščina sklene, da se opravijo volitve članov izvršilnega odbora s tajnim glasovanjem, izvoli izmed sebe volilno komisijo, ki izvede volitve po postopku določenem v tem pravilniku glede tajnega glasovanja za volitve članov skupščine.
—	ugotavlja in objavlja kpnčni izid volitev,
—	izdaja izvoljenim članom skupščine potrdila o izvolitvi,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik.
43.	člen
Administrativna in tehnična dela za volilno komi-misijo in volitve opravlja komunalni zavod socialno zavarovanje Nova Gorica.
44.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-77/71
Nova Gorica, dne 30. marca 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
Predsednik
Boris Martinuč 1. r.
425.
Na podlagi 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica na SVOJ* seji dne 30. marca 1971
SKLEP
o razpisu volitev članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
I
Razpišejo se volitve članov skupščine skupnost' zdravstvenega zavarovanja kmetov Ngva Gorica.
VIII.	SESTAV IN DELO VOLILNE KOMISIJE
39.	člen
II
V skupščino se izvoli 20 članov.
Volitve članov skupščine vodi volilna komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor skupščine.
Volilno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani ter prav toliko namestnikov.
Ce član volilne komisije sprejme kandidaturo za člarta skupščine, se namesto njega imenuje novega člana.
Sestav volilne komisije mora biti tak, da sb v njej tudi predstavniki občinske socialistične zveze ter da so zastopane vse občine.
III
Volitve se opravi v času od 1. V. 1971 do 31-1971.
IV
Volitve izvede volilna komisija.
St. 06-78/71
Nova Gorica, dne 30. marca 1971.
40.	člen
Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev.
41.	člen
Volilna komisija dela na Sejah. Na vsaki seji se piše zapisnik.
42.	člen
Volilna komisija:
—	opravlja tehnične priprave za volitve,
—	sklicuje zbore zavarovancev za volitve članov skupščine,
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmgtov Nova Gorica
Predsednik Bori« Martinuč 1. r.
J'	_____
0
426.
Na podlagi 51. in 80. člena statuta skupnosti zd'"aV' stvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni U* SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstveni
zavarovanja kmetov Nova Gorica sprejela na seji dne 30. marca 1971
SKLEP
o pooblastilu za izdajo odločb in drugih aktov po statutu in na njegovi podlagi izdanih predpisov
I
Za izdajo odločb na prvi stopnji v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica in za izdajo drugih aktov po statutu m na njegovi podlagi izdanih predpisov skupnosti, zlasti aktov v zvezi z vodenjem finančnega poslovanja po pravilniku o vodenju knjigovodstva skupnosti, se pooblašča Komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica.
Odločbe in druge akte podpisuje direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga direktor pooblasti v soglasju z izvršilnim odborom skupščine.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-78/71
Nova Gorica, dne 30. marca 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
Predsednik
Boris Martinuč 1. r. * V
Pri primerjavi a izvirnikom se je ugotovilo, da je v odlok o občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 9-264/71) zašla napaka, pa se zato daje
popravek
odloka o občinskem prometnem davku
V	11. členu se za okrajšavo SRS vejica nadomesti s piko, ostalo besedilo pa črta.
Slov. Konjice, dne 1. aprila 1971.
Iz pisarne tajništva skupščine občine Slovenske Konjice
POPRAVKI
V	splošnih aktih skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana je treba popraviti tele napake:
a)	v statutu (Uradni list SRS, št. 44/70):
—	v uvodu namesto »7. novembra« mora stati »7. decembra«;
—	v 37. členu točka 3 za besedo »zdravljenje« je treba dodati še »in preprečevanje«;
—	v 4. odstavku 72. člena namesto »74.«, mora stati »75.«;
—	v 2. odstavku 155. člena se črta beseda »samoupravni«;
—	v 2. odstavku 160. člena namesto »izvršilnega odbora«, mora stati »izvršilnih organov«;
b)	v pravilniku o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju in izplačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 46/70):
—	vi. odstavku 13. člena se za besedama »domačo organizacijo« dodajo še besede »in delajo v tujini ali so v tujini«;
—	vi. odstavku 14. člena namesto »na stopnjah« mora stati »po stopnjah«;
—	vi. odstavku 16. člena se v prvi vrsti črta beseda »prispevka«;
—	v 4. alinei 1. odstavka 27. člena se za besedo »in« doda še beseda »za«; 2. odstavek se pravilno glasi: »zavezanec lahko nakaže vse prispevke za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu ter ža zdravstveno zavarovanje za obolenje za poklicno boleznijo z enim virmanskim nalogom ali položnico, vendar jih mora specificirati po vrstah prispevkov«; v 4. odstavku se črtajo besede »za plačilo prispevka«;
—	v 2. odstavku 29. člena se črtata besedi »prispevka svoje«;
c)	v sklepu o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70):
—	v 2. odstavku 3. točke namesto »odloka« mora stati »odločbe«;
č) v pravilniku o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o i-okih trajanja za protetična in orto-tična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list SRS, št. 8/71):
—	v 2. odstavku 7. člena namesto »njegove« mora stati »njene«;
—	vi. točki 8. člena namesto »doma« mora stati »na domu«;
—	v 3. točki prvega odstavka 9. člena namesto »injekcijo« mora stati »injekcije«; v 7. točki namesto »ho-lastom« mora stati »holostom«, namesto »strani« pa »steni«; v 8. točki se črta beseda »in«, beseda »inhalator« pa se postavi v oklepajih;
—	v 12. členu v točki 81 se črta beseda »in«, beseda »inhalator« pa se postavi v oklepajih;
d)	v pravilniku o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja očesnih pripomočkov (Uradni list SRS, št. 8/71):
—	v 4. točki 3. odstavka 3. člena namesto »mrežice« mora stati »mrenice«; v 5. točki namesto »intra-kularnih« mora stati »intraokularnih«;
e)	v pravilniku o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Uradni list SRS, št. 8/71):
—	v 4. členu v 1. točki namčsto »v« mora stati »ob«;
—	v 9. členu v 2. točki namesto »dobivajo« mora stati »dobavljajo«;
f)	v pravilniku o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja za zobnoprotetično pomoč in o protetičnih sredstvih (Uradni list SRS, št. 8/71):
—	v 3. členu se v prvi vrsti črta »ali«, besedo »krone« pa postavi v oklepajih.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana
Predsednik Milovan Ilich 1. r.
VSEBINA:
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:	Stran
371.	Sklep o soglasju k cenam mestnega plina (Ljubljana) 467
372.	sklep o soglasju k cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana) ........................................  467
373.	Sklep o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu (Ljubljana) 468
374.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1971	. . 468
375.	Poslovnik za delo občinske skupščine Brežice in
njenih organov	469
376.	Odlok o proračunu občine Cerknica	za	leto	1971	.	.	480
377.	Odlok o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine
Cerknica .............................................481
378.	Družbeni dogovor o združevanju sredstev za sofinan-
ciranje komunalne izgradnje na območju krajevne skupnosti Cerknica ..............................481
379.	Odlok o proračunu občine Lenart	za	leto	1971	.	.	482
380.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
(Lenart) .............................................484
381.	Odlok o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne
kulturne skupnosti (Lenart)........................485
382.	Odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv (Lenart)	....	485
383.	Odlok o proračunu občine Mozirje	za	leto	1971	.	.	486
384.	Odlok o prispevkih in davkih občanov — prečiščeno
besedilo (Mozirje) ...................................487
385.	Odlok o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv (Mozirje)........................................492
386.	Odlok o prenosu presežka dohodkov občinskega prora-
čuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Mozirje) ...............................................
387.	Odlok o določitvi višine občinskega prispevka za iz-
obraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1971	  493
388.	Odlok o obveznem izločanju prispevka za stanovanj-
sko izgradnjo in o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Mozirje) ........................................... 493
389.	Odlok o sofinanciranju geodetskih del v letih 1971-75
na območju občine Mozirje..........................494
390.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Mozirje) . . 494
391.	Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Mozirje . . 494
392.	Odlok o okvirnem delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov (Mozirje).....................497
\
393.	Odlok o prispevkih in davkih občanov ter o stopnjah prispevkov in davkov (Šmarje pri Jelšah) «... 498
394.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Šmarje pri Jelšah za april in maj 1971	.......... 503
395.	Odlok o upravljanju in sestavu skupščine sklada skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah ..................503
396.	Odlok o prenosu presežkov občinskega proračuna za
leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah ...............................................503
397.	Odlok o obveznem pošiljanju cenikov za obrtne in gostinske storitve v evidentiranje (Šmarje pri	Jelšah)	504
398.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje splošnega ljudskega odpora občine Šmarje pri Jelšah .... 504
399.	Odlok o splošni prepovedi graditve in parcelacije zem-
ljišča na območju akumulacije Vonarje (Šmarje pri Jelšah) ............................................  505
400.	Odlok o svetih skupščine občine Šmarje pri Jelšah 506
401.	Odlok o določitvi pristojnosti svetov in upravnih or-
ganov občinske skupščine Šmarje pri Jelšah za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi In republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine	.	507
Stran
402.	Odlok o proračunu občine 2alec za leto 1971	• . . 507
403.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov (2alec).......................509
404.	Odlok o ustanovitvi, načinu upravljanja in sestavi
skupščine sklada skupnih rezerv občine 2alec	. . 510
405.	Odlok o prenosu presežka občinskega proračuna za
leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine 2alec	. . 511
406.	Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini
2alec za leto 1971	...............................511
407.	Odlok o urbanističnem načrtu mesta 2alec .... 512
408.	Odlbk o zazidalnem načrtu vveekend naselja v Malih
Braslovčah (2alec).................................512
409.	Odlok o zazidalnem načrtu zahodnega dela soseske
M-Vrt« Petrovče — Dobriša vas (2alec)................513
410.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta vzhodnega dela
starega jedra Petrovč (2alec) .......................513
411.	Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije nase-
lij Šempeter, Levec in Petrovče na javni pogled (Žalec) ....................................... 514
412.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec	...........514
413.	Odločba o imenovanju komisije za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov skupščine občine Žalec 514
414.	Odločba o izvolitvi predstavnikov občinske skupščine
v skupščino sklada skupnih rezerv	občine 2alyc . . 514
415.	Odločba o imenovanju predstavnika skupščine občine
2alec v delavski svet Stanovanjsko komunalnega podjetja 2alec .........................................514
416.	Odločba o imenovanju predstavnika skupščine občine
2alec v svet zavoda Ivanke Uranjekove Celje ... 515
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
417.	Pravilnik o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju
in plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Celje) .........................................515
418.	Pravilnik o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaz-
nice in drugih obrazcev v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega	zavarovanja (Nova Gorica) 519
419.	Pravilnik o volitvah in odpoklicu organov upravljanja
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Nova Gorica)........................................ 522
420.	Sklep o razpisu volitev članov skupščine skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica in članov svetov	zavarovancev .....................526
421.	Sklep o višini kilometrine za uporabo zasebnega prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe (Nova Gorica)...................................................526
422.	Sklep o pooblastilu za izdajo odločb in drugih aktov
po statutu in na njegovi podlagi izdanih predpisov (Nova Gorica) .................................. 527
423.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarova-
nje za določene kategorije zavarovanih oseb — prečiščeno besedilo (Nova Gorica) ....................527
424.	Pravilnik o volitvah organov skupnosti zdravstvenega
zavarovanja kmetov Nova Gorica........................529
425.	Sklep o razpisu volitev članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica . .
426.	Sklep o pooblastilu za izdajo odločb in drugih aktov
po statutu in na njegovi podlagi izdanih predpisov (Nova Gorica)........................................
—	Popravek odloka o občinskem prometnem davku ,
skupščine občine Slovenske Konjice................535
—	Popravki splošnih aktov skupnosti zdravstvenega za- .
varovanja delavcev Ljubljana	1.... 535
Izdaja časopisni zavod •►Uradni list SRS* — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča«** vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1971 64 din - Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovod' •tvot 20701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13
Razglasni del z dne 14. aprila 1971
LETO XXVIII
KOVE USTAVNE AMANDMAJE
bomo s pripombami izdali takoj, ko bodo sprejeti. Na zalogi imamo v platno vezano knjižico USTAVI SFRJ in SR SLOVENIJE z dosedanjimi amandmaji in pripombami pri členih obeh ustav. — Cena br. 22, pl. 25 din.
Uradni list SRS
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo:	»Atika — Merkur«,
trgovsko podjetje Maribor, v ustanavljanju. skrajšano:	»Atika —
Merkur« Maribor, v ustanavljanju
(Trubarjeva 21).
Poslovni predmet:	opravljanje
zastopniških storitev ter prodaja na veliko ih malo po trgovskih strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija; krzneno blago; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; usnjarsko in jerme-narsko blago ter potrebščine; proizvodi iz gume in umetnih snovi (plastika); železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; kmetijski stroji, orodje in potrebščine; umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, od tega: kmetijski stroji in orodje; elektrotehnični material; živina in krma, od tega: živinska krma; meso in mesni izdelki; žito in mlevski izdelki; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mešarto industrijsko blago.
Direktor: Verzel Štefan, direktor podjetja v ustanavljanju, ki podpisuje samostojno v mejah 139. člena temeljnega zakona o podjetjih.
Ustanovitelj; Poslovno združenje »Atika«, Sežana, s sklepom upravnega odbora združenja dne 1. XII. 1970.
Maribor, 10. marca 1971.
Rg 577/1-8	471
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Obrtni center »Zarja^, 2alec.
Vpiše se Adela Hlačer, Vršilka dolžnosti sekretarja podjetja, pooblaščena za podpisovanje v odsotnosti direktorja podjetja v istem obsegu kot on sam.
Zaznamuje se predložitev statuta podjetja, sprejetega na seji delavskega sveta podjetja dne 29. XII. 1970.
Celje, ž'3. februarja 1971.
Rg VI 111/23	377
Besedilo: Kreditna banka Celje.
Pri organizaciji združenega dela — Podružnici Celjska mestna hranilni-
ca, se vpišejo spremembe: spremenita se status in naziv, ki je odslej I takle: Kreditna banka Celje — ekspozitura Ueljska mestna hranilnica Celje; predmet poslovanja ekspoziture je odslej: opravlja posle denarnega varčevanja, potrošniških kreditov, žiro računov občanov; lahko opravlja tudi: devizno valutne posle, posle stanovanjskega varčevanja in kreditiranja, posle ostalih družbenih skladov svojega področja ter druge posle z občani, nadalje posle kreditiranja trgovskih in drugih delovnih organizacij za odobrene potrošniške kredite; naziv dosedanjega direktorja podružnice je odslej; šef ekspoziture.
Celje, 10. marca 1971.
Rg IV 107/20	412
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Celje.
Pri organizaciji združenega dela:. Trgovina z lesom, gradbenim mizarstvom in kurivom na debelo — skladišče Šempeter, se vpiše razširitev predmeta poslovanja opravljanja blagovnega prometa na debelo In drobno: prodaja gradbenega materiala, prodaja drv in premoga za kurjavo. Pri tej organizaciji združenega dela se vpiše Še poslovno mesto, ki je dislocirano: skladišče Zreče, ki trguje z blagom: obli les iglavcev In listavcev, žagan in tesan les iglavcev in listavcev. Poslovodja je Franjo Klajne. Poslovno mesto je v Sestavu ozd. skladišče Šempeter in nima samostojnih pravic ter posluje v imenu in za račun podjetja.
Celje, 23, marca 1971.
Rg II 185/32	427
Besedilo:	"•Nanos«, veletrgovsko
podjetje lmport-export, Postojna.
Izbrišeta se organizaciji združenega dela — poslovalnica "Branka«, Portorož in trgovina s sadjem in ze-
lenjavo, Portorož 150 zaradi ukinitve.
Koper, 11. januarja 1971.
Rg II b 28/246	116
Besedilo:	Kmetijski kombinat
"Hmezad«, Žalec.
Vpiše se "Mesnica«, Kobarid, Gregorčičeva 6a, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno mesa in mesnih izdelkov, delikatesnega blaga (od tega: mast, olje, gorčica, jušni koncentrati), mlečnih izdelkov (Od tega sir, maslo, jogurt, margarina), jajc, piščancev, koncerv (od tega: ribe, mesne, zelenjavne), enostavna mrzla jedila. Poslovodja je LipužiČ Franc.
Koper, 16. februarja 1971.
Rg II a 184/1	330
Besedilo:	"Nanos«, veletrgovsko
podjetje import-cxport, Postojna.
Pri poslovalnici "Palma«, Piran, Verdijeva ‘J se izbriše dosedanja po-slovodkinja Kos Cecilija ter vpiše Kovač Ciril, poslovodja: pri poslovalnici št. 32 »Železnina«, Koper, Prešernov trg 8 se izbriše dosedanji poslovodja Herman Vinko ter vpiše Hreščak Gabriel, poslovodja;
pri poslovalnici »Zvezda«, Portorož 145 se izbriše dosedanji poslovodja Kovač Ciril ter vpiše Vrbanac Anita, posloVodkinja;
pri poslovalnici »Kovina«, Piran, Župančičeva 12 se izbriše dosedanji poslovodja Zalesjak Jože ter vpiše Lesnik Ivan, poslovodja;
pri poslovalnici št. 120, Izola, Nabrežje Borisa Kidriča 10 se izbriše dosedanji poslovodja Plahuta Slavko ter vpiše Zornađa tlarjo, poslovodja.
Koper, 23. februarja 1971.
Rg H b 28/250	332
Besedilo: »Iskra — Riz«, Zagreb u ZP »Iskra«, Kranj.
Pri industrijski prodajalni in servisu v Kopru se vpiše sprememba raziva pri organizaciji združenega dela tako, da odslej glasi: RIZ elektronika, telekomunikacije, automaci-ja Zagreb — industrijska prodajalna in servis Koper, Trg revolucije 9, skrajšano: RIZ — Zagreb — industrijska prodajalna in servis Koper, Trg revoluceje 9.
Rg I b 467/2	503
Besedilo:	Zavarovalnica »Sava«,
Ljubljana.
Pri poslovalnici Postojna, Vojkova 7 se izbriše pooblaščenec za podpisovanje Kristan Janko, računovodja: že vpisana pooblaščenka za podpisovanje Pahor Vera pa je odslej šefinja računovodstva.
Rg II b 209/4	504
Koper, 8. marca 1971.
Besedilo: Kožarski kombinat, Visoko.
Vpiše se prodajalna, Nova Gorica, trgovski center »D«, ki prodaja na drobno izdelke lastne proizvodnje: usnja, krzna, usnjene, krznene in tekstilne konfekcije, usnjene, usnje-no-papirne in usnjeno-plastične galanterije, vseh vrst usnjene in plastične obutve kakor tudi enakih izdelkov drugih proizvajalcev za dopolnitev asortimana. V. d. poslovod-kinje je Černič Ernesta. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Koper, 10. marca 1971.
Rg I a 319/1	507
Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Kopen
Pri prodajnem skladišču v Kopru, Nazorjev trg 5 se poslovni predmet razširi še na prodajo na debelo in drobno koles, rezervnih delov in pribora za kolesa, blaga lastne postranske proizvodnje in blaga kooperantov tovarne ter. drugih proizvajalcev, s katerimi se dopolnjuje izbira blaga in proizvodnje koles.
Rg I b 1/100	502
Besedilo:	»Nanos«, veletrgovsko
podjetje import-export, Postojna.
Pri poslovalnici št. 107, Planina se izbriše dosedanja poslovodkinja Žitko Fani in vpiše Janeš Danica, poslovodkinja.
Rg II b 28/2'51	509
Koper, 15. marca 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Vino Gorica«, Nova Gorica.
Vpiše se točilnica Idrija, Kap. Mihevca 6, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno vseh vrst
alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odprto vino od 1/2 litra dalje, tobačnih proizvodov, vžigalic, sladoleda in sladolednih izdelkov, pakiranih bonbonov in keksov. Poslovodkinja je Vihtelič Marija. Točilnica nima samostojnih pravic.
Koper, dne 18. marca 1971.
Rg I a 236/31	501
Besedilo: »Alpina«, tovarna obutve, Žiri.
Pri prodajalni Idrija, Rozmanova 1 se vpiše sprememba naziva prodajalne, tako da se odslej glasi: »Alpina«, tovarna obutve, Žiri — prodajalna Idrija. Prodajalna nima samostojnih pravic.
Rg II a 31/3	505
Besedilo: »Alpina«, tovarna čevljev, Žiri.
Pri prodajalni obutve v Novi Gorici se spremeni naziv, tako da se odslej glasi: »Alpina«, tovarna obutve Žiri — prodajana Nova Gorica.
Pri prodajalni obutve v Ajdovščini se spremeni naziv, tako da se odslej glasi: »Alpina«, tovarna obutve Žiri — prodajalna Ajdovščina. Prodajalni nimata samostojnih pravic.
Rg I a 40/5	506
Koper, 26. marca 1971.
Besedilo:	»Nanos«, veletrgovsko
podjetje import-export, Postojna.
Pri poslovalnici Avtomaterial št. 144, Ljubljana, Celovška 111 se izbriše Likovič Lojze in vpiše Močnik Anton, novi poslovodja.
Ljubljana, 25. januarja 1971.
Rg XIV 1355/3	222
Besedilo:	Kmetijski kombinat
»Hmezad«, Žalec.
Pri »Mesnine«, Celje se vpiše Samopostrežna mesnica Ljubljana, Rožna dolina. Cesta 11/36, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: meso in mesni izdelki, delikatesno blago, od tega: mineralne vode, alkoholne in brezalkoholne pijače, gorčica, mast, olje, jušni koncentrati; mleko in mlečni Izdelki, kruh in pecivo; sveže pasterizirano mleko in ostale vrste; vse vrste mlečnih izdelkov; jajca, piščanci; konzerve (ribje, mesne, zelenjavne); enostavna mrzla jedila in vse vrste industrijsko izdelanega sladoleda. Poslovodja je Kočar Janez. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS Kmetijskega kombinata »Hmezad«, Žalec na seji dne 13. XI. 1970.
Rg XIV 1402/1	441
Besedilo:	Kmetijski kombinat
»Hmezad«, Žalec.
Pri »Mesnine«, Celje se vpiše Mesnica pri Koširju, Zagorje, Kidriče-
va 7, ki prodaja na drobno vse vrste mesa, mesne izdelke in perutnino. Poslovodja je Košir Stefan. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS Kmetijskega kombinata »Hmezad«, Žalec na seji dne 13. XI. 1970.
Rg V 219/1	455.
Ljubljana, 10. marca 1971.
Besedilo: »Veletrgovina špecerija«, Bled.
Pri Supermarketu »Union 2’7«, Jesenice, C. M. Tita 22 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodaja na drobno svežega mesa.
pri »Marketu 26«, Bohinjska Bistrica se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno svežega mesa;
pri prodajalni št. 21, Lancovo 30, Radovljica se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno predpakiranega svežega me-s-a;
pri prodajalni št. 2, Bled, Rečica 6 se vpiše sprememba naziva in zaradi prenumeracije hišnih številk nov sedež tako. da naziv in sedež glasita odslej:	Veletrgovina »Špecerija«,
Bled — Samopostrežba Rečica št. 2. Bled, Rečiška 25 ter sprememba . predmeta poslovanja, ki glasi odslej: prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin, tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, sadja, zelenjave in njihovih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, galanterijskega in bazarskega blaga ter igrač, pisalnih in šolskih potrebščin, izdelkov iz gume, kavčuka in plastičnih mas, mešanega industrijskega blaga, phrfumerljskega in kozmetičnega blaga, semenskega blaga, delikatese, kruh in pecivo, znamk, ko-lekov in vrednotnic, perutnine in jajc, predpakiranega svežega mesa in vstekleničenega mleka.
Ljubljana, 12. marca 1971.
Rg I 40/23	447
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri prodajalni Dobrunje-Zadružni dom se vpiše: prenos sedeža in sprememba naziva, ki sta odslej: Samopostrežba Zadvor ter predmeta poslovanja, ki je odslej: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, časopisi in revije ter spominki:	delikatesno blago in
predpakirano sveže meso ter perutnina in jajca; steklo, porcelan in keramika; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mlevski izdelki in močna krmila; opravljanje gostinskih storitev — bife: točenje vseh vrst alkoholnih in brezal-
Izšel je izpopolnjen ponatis obeh ustav
Nova izdaja vsebuje:
Ustavo SFR Jugoslavije z amandmaji Ustavo SR Slovenije z amandmaji
Poleg celotnega besedila ustavnih amandmajev, ki je v knjižici, so pomembna še pojasnila pri ustreznih členih obeh ustav, nanašajočih na posamezne amandmaje, izdaja vsebuje še Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji; Zakon o republiški upravi SR Slovenije in Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije.
Glede na veliko število amandmajev je priredba v taki obliki nujna za praktično uporabo in tudi za razumevanje napovedanih sprememb.
Broš. 22 din, platno 25 din.
CZ Uradni list SRS Ljubljana. Veselova 11. p. pr. 379 VI
koholnih pijač iz originalno polnjenih steklenic ter priprava in prodaja enostavnih toplih in hladnih jedil (klobase, hrenovke, sendviči in narezki).
Rg II 181/332	542
Besedilo; »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Rožnik«, Ljubljana se vpišeta pooblaščenca za podpisovanje enote Belič Angela, vodja splošne službe, ki podpisuje v odsotnosti direktorja enote in Hitij Milena, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Pri prodajalni Ljubljana, Bežigrad 13 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še' na prodajo na drobno sveže predpakiranega mesa, mesnih izdelkov in perutnine (cela).
Rg II 181/32'9	, 545
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, iniport-esport, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Špecerija«, Ljubljana se vpiše prenos sedeža enote v Ljubljano, Bohoričeva 14.
Pri prodajalni Ljubljana, Prisojna 7 se izbriše Alič Marija in vpiše Bratkovič Mira, nova poslovodkinja;
pri prodajalni Ljubljana, Hrušica 40 se izbriše Cizelj Kristina in vpiše Udvaric Angela, nova poslovodkinja;
pri bifeju Ljubljana, Pi-oletarska 4 se izbriše Soklič Ana in vpiše Kovačič Marija, nova poslovodkinja;
pri prodajalni Ljubljana, Gregorčičeva 15 se izbriše Mežnar Miha in vpiše Kodrič Viktor, novi poslovodja.
Izbriše se prodajalna Ljubljana, Bohoričeva 14 zaradi ukinitve.
_ Rg II 1111/331	543
Besedilo; »Mercator«, veletrgovina, irnport-expor,(, Ljubljana.
Pri obratni enoti Tovarni mesnih izdelkov, Ljubljana se vpiše prodajalna Ljubljana, Pribinova 7 (Žolgarjeva), ki prodaja na drobno sveže meso in mesne izdelke, mesne in ribje' konzerve, perutnino, razsekano perutnino, drobovino, zelenjavne konzerve, jajca, majonezo, prekajeno meso in sir. Poslovodja je Avšič Ambrož. Prodajalna pima samostojnih pravic. Ustanovil jo je centralni delavski svet dne 16. XIL 1970.
Rg II 181/330	544
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-cxport, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Standard«, Novo mesto se vpiše Potrošniški center, Novo mesto, Kandijska cesta, ki prodaja na drobno po trg. strokah: živila in gospodinjske potrebščine, delikatese, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, meso in mesni izdelki, perutnina, jajca, perje in divjačina, ribe ,žito in mlevski izdelki, iz-
delki s sladkorjem in kakaom, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, steklo, porcelan in keramika, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, izdelki iz gume. kavčuka in plastičnih mas, parfumerijsko in kozmetično blago, izdelki domače in umetne obrti, semensko blago, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, elektrotehnični material in potrebščine. Opravljanje gostinske dejavnosti — bife storitve. Prodajalna nima samostojnih pravic. Poslovodkinja je Drobež Jožica. Prodajalno je ustanovil CDS dne 26. II. 1971.	,
Pri prodajalni Bela Cerkev se izbriše Drobež Jožica in vpiše Gotlib Marija, nova poslovodkinja.
Rg II 181/333	546
Ljubljana, 16. marca 1971.
' /
Besedilo: »Kolinska«, tovarna hranil, Ljubljana.
Pri zastopniški enoti Kolinske tovarne hranil »Gastro«, Ljubljana, Prečna 4 se vpiše prenos sedeža na Viško 60 v Ljubljani.
Rg II 270/24	519
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje, Ljubljana.
Pri špediciji za tuzemski in mednarodni promet »Feršped«, Ljubljana se vpiše novi glavni1 direktor Zdenko Kuštrin. Dosedanji v. d. glavnega direktorja Ljubo Kuštrin je odslej direktor sektorja za komercialne in tarifne posle uprave Fer-špeda in podpisuje v odsotnosti glavnega direktorja. Izbrišeta se dosedanji pooblaščenca za podpisovanje Petrih Mira in Milan Vajda.
Rg XIV 1312/5	524
Besedilo: Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana.
Pri DE Pekarna in slaščičarna, Novo mesto se izbriše prodajalna kruha in peciva št. 3, Novo mesto, Partizanska 7 zaradi ukinitve.
Pri pekarni »Jarše«, Ljubljana, Smartinska 132 se izbriše Kotnik Urška in vpiše Vukelič Pavla, nova poslovodkinja.
Vpiše se DE »Trgovina« — prodajalna in Licej bar Vodnikov trg 5 v Ljubljani, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno (v prodajalni): pekovskih izdelkov, kondi-torskih izdelkov in izdelkov iz sladkorja in kakava, bonbonier In čokolad, slaščičarskih izdelkov:	suho,
kvašeno in mehko pecivo; mlevskih izdelkov: moka, testenine v originalnem pakiranju; vstekleničenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač in piva ter v Licej baru: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, piva; prodaja expres kave, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Kotnik Urška. Organizacija nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS podjetja 3. II. 1971.
Besedilo: Ljubljanska banka.
Vpiše se ekspozitura Titova 25, Ljubljana, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih posloV, ki spadajo v pristojnost banke, 'vodenje dinarskih in deviznih žiro računov in opravljanje / dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov za te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jo pooblasti izvršilni ali kreditni odbor banke. Šef ekspoziture je Bojan Kardelj, ki zanjo podpisuje v mejah predmota poslovanja. Ekspozitura nima samo-
stojnih pravic. Ustanovil jo je izvršilni odbor banke 25. VI. 1970.
Rg X 1161/32	523
Besedilo: Poslovno združenje metalurške in kemične industrije ter rudnikov metalov, Ljubljana, skrajšano: Poslovno združenje -Rude — Metali«, Ljubljana.
Vpiše se nov član združenja: Rudniki svinca in topilnica Mežica.
Rg VI 968/14	522
Ljubljana, 19. marca 1971.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Haloški biser«, Ptuj.
Pri hotelu »Poetovio« v Ptuju, Trstenjakova ulica se izbriše dosedanji direktor Štibler Drago in vpiše novi direktor Mihelič Robert.
Pri gostišču »Avtobusni bife« v Ptuju, Osojnikova cesta se izbriše dosedanji poslovodja Stibler Drago in vpiše novi poslovodja Mihelič Robert.
Rg 204/IV-ll 1	300
Maribor, 24. februarja 1971.
Besedilo: Veletrgovina »Kolonia-le«, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na nabavo in prodajo enodnevnih piščancev.
Pri prodajalni št. 78 »Bresnica« v Bresnici, prodajalni št. 80 »Ključa-rovci« v Ključarovcih, prodajalni št. 82' »Drenovac« V Drenovcu, prodajalni št. 83 »Lovrenc« v Lovrencu na Dravskem polju in prodajalni št. 79 »Mihovci« v Mihovcih se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na odkup kmetijskih proizvodov od individualnih proizvajalcev.
Pri poslovni enoti »Gorice«. Šentilj s. o. p. o. se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na nabavo fn prodajo en'odnevnih piščancev.
Izbriše se prodajalna »Tekstil« v Prevalju, Trg št. 11 zaradi ukinitve.
Vpiše se prodajalna »Tekstil«, Prevalje, Trg št. 20. ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mešano industrijsko blago: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko blago; pohištvo; glasbila, radijski aparati in potrebščine; vrvarski izdelki, izdelki iz konoplje, jute in lana: usnje, usnjarsko sedlarsko in jermenarsko blago ter potrebščine; obutev. Poslovodkinja je Matilda Vevar. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 18. XII. 1970. Enota nima samostojnih pravic — prodaja v Imenu in na račun podjetja.
Maribor, 8. marca 1971.
Rg 179/1-579	469
Besedilo: »Iskra — RIZ«, Zagreb, v ZP »Iskra«, Kranj.
Pri industrijski prodajalni in servisu v Mariboru, Vetrinjska 11 se izbriše dosedanja firma prodajalne in vpiše nova, ki glasi: RIZ, elektronika, telekomunikacije, automaci-ja Zagreb — Industrijska prodajalna in servis Maribor, Vetrinjska 11, skrajšano: RIZ — Zagreb — Industrijska prodajalna in servis Maribor, Vetrinjska 11.
Rg 381/1-21	472
Besedilo:	»Agrotehnika«,	export-
import, Ljubljana.
Pri obratu »Agroservis«, s. o. p. o. Murska Sobota se vpiše Banfi Štefan, strojni tehnik, ki se v odsotnosti direktorja ali računovodje podpisuje z enakimi pooblastili, kakor jih imata onadva.
Rg 257/1-18	473
Besedilo: Poslovna enota Maribor, s. o.	p.	o.,	prevozniškega	podjetja
»Transport«, Radovljica.
Vpiše se skrajšana firma poslovne enote: »Transport«, Maribor.
Rg 539/1-12	474
Maribor, 9. marca 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Lendava.
Pri prodajalni »Center«, Gente-rovci, prodajalni »Samopostrežba«, Kobilje, prodajalni »Samopostrežba«, Gaberje, prodajalni »Mura«, Hotiza, prodajalni »Samopostrežba«, Dolga vas, prodajalni »Samopostrežba«, Dobrovnik, prodajalni »Hrana«, Velika Polana, prodajalni »Samopostrežba«, Turnišče, prodajalni »Market«, , Črenšovci, prodajalni »Vera«, Gornja Bistrica, prodajalni »Samopostrežba«, Odranci, prodajalni »Živila«, Renkovci in prodajalni »Izvir«, Petišovci se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na odkup jajc.
Rg 210/1-217	477
Besedilo:	Poslovno združenje
»Brus«, cxport-import, Maribor.
Izbriše se Jan Milena, računovodkinja ter vpišeta Penko Kornelija, računovodkinja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine in Bertoncelj Franc, referent izvoza, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor. 16. marca 1971.
Rg 318/1-44	475
Besedilo: »Agroservis«, Maribor.
Izbriše se Hecl Vilko, v, d. direktorja ter vpišeta Mehle Ferdinand, direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil in statuta podjetja in Hecl Vilko, šef računovodstva, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine.
Pri vpisani Meško Angeli, v. šefa računovodstva se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »glavni knjigovodja«, ki v odsotnosti šefa računovodstva podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 23. marca 1971.
Rg 145/1-22'	467
Zadružni register
Spremembe
Okrožna sospodarska sotUSCa razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga, Postojna.
Vpiše se mesnica št. 2, Postojna, Tržaška 17. Poslovodja Milharčič .Stanislav.
Pri organizaciji združenega dela gostilni »Javornik«, Pestranek se izbriše dosedanji poslovodja Jenček Edvard ter vpiše Rovtar Vida, poslovodkinja.
Zadr Ib 34/54, 55	515
Koper, 26. marca 1971.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Trebnje.
Vpiše se hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Trebnje, ki ima takle poslovni predmet:	zbiranje
hranilnih vlog in dajanje kreditov, opravljanje finančnih opravil v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in drugih podobnih opravil po pooblastilu združenega sveta, sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in poslovnimi bankami, odločanje o organizaciji dela, opravljanje drugih zadev v skladu za zakonom, statutom, splošnimi akti in po pooblastilih ustanovitelja. Vodja službe je Kotar Milka. Za službo podpisuje Kotar Milka, vodja službe in sopodpisniki, ki podpisujejo za KZ Trebnje. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe z dne 24. II. 1971. Organizacijo je ustanovil zadružni svet zadruge dne 24. II. 1,971.
Ljubljana, 10. marca 1971.
Zadr I 108/50	541
*
Register zavodov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodtSfa razglašajo
Besedilo: Obalne lekarne, Koper.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Bertok Tatjana ter vpiše
Damjan Marta, finančna knjigovod-kinja,' ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Koper, 8. marca 1971.
Rgz 52/6	514
Besedilo: Gimnazija Piran.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Povh Danilo ter vpiše Furlan Karmen, namestnica ravnatelja in računovodje, ki podpisuje v njuni odsotnosti.
Koper, 18. marca 1971.
Rgz 197/4	511
Besedilo:	Psihiatrična	bolnica
Idrija.
Besedilo odslej: Psihiatrična bolnišnica, Idrija.
Rgz 180/3	513
Besedilo: Nižja glasbena šola Šempeter pri Novi Gorici.
Izbriše se direktor Konič Marjan in vpiše Slapernik Amina, v. d. dir rektorja.
Rgz 28/3	512
Koper, 22. marca 1971.
Besedilo: Delavska univerza »Cene Stupar«, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščen-ka za podpisovanje Majda Turk in vpiše Saša Flander, računovodja, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz III 353/3	529
Besedilo: Dom oskrbovancev »Albina Drolca«, Preddvor.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Markič Marija in vpiše Studen Vida. računovodkinja, ki sopodpisuje v finančnih zadevah.
Rgz II 276/4	533
Besedilo: Poklicna šola kovinske stroke, Radovljica.
Besedilo odslej: Poklicna kovinarska šola, Radovljica.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Brinšek Mira in vpiše Rakovec Marija, računovodkinja, ki sopodpisuje vse računske listine.
Rgz II 254/4	532
Ljubljana, 19. marca 1971.
Besedilo: Gimnazija Jesenice. Dosedanji v. d. ravnatelja prof. Bratko Škrlj je odslej ravnatelj.
Rgz II 204/3	535
Besedilo:	Osnovna šola »Toma
Brejca«, Kamnik.
Izbriše se prof. Ivan Justinek in vpiše Vinko Dobnikar novi ravnatelj.
Rgz II 160/3	536
Besedilo: Poklicna šola Kranj.
Vpišeta se nova pooblaščenca za Podpisovanje Jože Bidovec, učitelj Praktičnega pouka in Marija Egart, Predmetna učiteljica.
‘ Rgz IV 493/2	528
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. .Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
Besedilo:	Pedagoški inštitut pri
univerzi v Ljubljani.
Izbriše se dosedanji direktor dr. Janez Sagadin in vpiše novi direktor dr. Franc Pediček.
Rgz I 2/7	527
Ljubljana, 26. marca 1971.
Besedilo:	Osnovna šola Alojza
Hohkrauta, Trbovlje.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Daniel Potočan in vpiše v. d. ravnatelja Mija Filač.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Hedvika Jahn in vpiše šparemblek Marica, predmetna učiteljica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Ljubljana, 30. marca 197D
Rgz II 218/4	538
Besedilo: Osnovna šola »Danile Kumar«, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Selič Kristina in vpiše Ljubič Matilda, kot računovodkinja.
Rgz III 282/3	539
Ljubljana, 31. marca 1971.
Besedilo: Zdravstveni dom Murska Sobota.
Izbrišeta se dr. Palanosai Jancš, direktor in Podlesek Koloman, upravitelj ter vpišeta dr. Dominik Komadina, direktor, ki za zavod podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil In statuta zavoda in dipl. pravnik Ivan Vidic. dipl. pravnik, upravitelj zavoda, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 15. februarja 1971.
Rgz 19/1-19	309
Besedilo:	Avtomehaniški šolski
center Maribor.
Besedilo odslej: Šolski avtomehaniški center, Maribor,
Maribor, 16. marca 1971.
Rgz 176/1-9	487
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
J 750/70	2'480
Dne 20. maja 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vlož. št. 59 k. o. Dornava. Cenilna vrednost je 311.976,70 din, najmanjši ponudek je 207.984,40 din, varščina pa 31.197,60 din.
J 1119/69	2481
Dne 20. maja 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vlož. št. 41 k. o. Nadole. I. skupina — del k. o. 41 Nadole: Cenilna vrednost je 5.274 din, najmanjši ponudek je 3.516 din, varščina pa 528 din; II. skupina — del k. o. 41 Nadole: cenilna vrednost je 6.881,40 din, najmanjši ponudek je
4.587.60	din, varščina pa 688 din;
III.	skupina — del k. o. 41 Nadole: cenilna vrednost je 8.662,80 din, najnižji ponudek je 5.775,20 din, varščina pa 870 din; IV. skupina — del
k.	'o. 41 Nadole: cenilna vrednost je 2.200,80 din, najnižji ponudek je
l.	467,20 din, varščina pa 220 din; V. skupina — del k. o. 41 Nadole: cenilna vrednost je 690,95 din, najnižji ponudek je 460,70 din, varščina pa 69 din; VI. skupina — del k. o. 41 Nadole: cenilna vrednost je 2.611,98 din, najnižji ponudek je 1.741,30 din, varščina pa 261 din.
J 43/70	2482
Dne 24. maja 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vlož. št. 11 k. o. Strajna. I. skupina — del k. o. 11 Strajna: cenilna vrednost je 2.054,20 din, najmanjši ponudek je 1.369,50 din, varščina pa 206 din; II. skupina — del k. o. 11 Strajna: cenilna vrednost je
9.805.60	din, najmanjši ponudek je 6.537,10 din, varščina pa 980 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražb je treba prijaviti najkasneje na draž-benih narokih preden se prično dražbe, ker bi sicer te pravice ne mogle
/
več uveljavljati na škodo zdražite-Ijev v dobri veri. Sicer pa se opozarjamo na dražbene oklice, ki so nabiti na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 2'. aprila 1971.
Oklic o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
I 288/70	2408
Občinsko sodišče na Jesenicah oglaša po 79 čl. ZPP, da je v izvršilni zadevi zahtevajoče stranke Bačarja Albina, Ljubljana, Vilharjeva 33 in zavezane stranke Arijanija Dragota, neznanega bivališča zaradi 4,500 din na podlagi določbe 4. tč. II. odst. 77. čl. ZPP v zvezi s pravnim pravilom 68 IP postavilo zavezancu s sklepom I 288 70 z dne 6. XI. 1970 začasno zastopnico Bačar Anko, poštno uslužbenko, Dobrunje 86, Ljubljana, ki bo zavezano stranko zastopala v tej izvršilni zadevi, dokler zavezanec oziroma njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem, oziroma dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.
Občinsko sodišče na Jesenicah, dne 30. marca 1971.
Amortizacija
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 17/71	2410
Pfundner Vera, Ljubljana. Malejeva 10 prosi za amortizacijo življenjske police, št. 840,973 na ime Pfundner Vilko za izdano polico od Zavarovalnice Sava — poslovna enota Ljubljana. Priglasitveni rok je 6 mesecev od te objave.
Občinsko sodišče v Ljubljani, dne 26. marca 1971.
Razne objave
2639
IV.	Natečaj
za dajanje kreditov iz sredstev
Republiške skupnosti otroškega varstva za gradnjo objektov otroškega varstva
1. Republiška skupnost otroškega varstva bo dajala po tem natečaju kredite iz sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva, oročenih pri
kreditni banki in hranilnici Ljubljana, namenjenih za sofinanciranje:
—	gradnje in opreme objektov vzgojno varstvenih zavodov za dnevno varstvo predšolskih otrok v starosti od 6 let oziroma 7 let in zavodov, ki ponekod zagotavljajo tudi varstvo učencev osnovnih šol;
—	gradnje in opreme osnovnih šol, v sorazmerju z deležem investicij, ki zagotavljajo prostore za varstvene oddelke za učence, prostore za predšolsko varstvo in vzgojo ter prehrano otrok;
—	gradnje in opreme posebnih šol, zavodov in domov za usposabljanje prizadetih otrok in mladine, v sorazmerju z deležem investicij, ki zagotavljajo prostore za varstvo otrok ter prehrano;
—	adaptacij obstoječih objektov (gradnje in opreme) za pridobitev novih kapacitet za vzgojno varstveno dejavnost.
2.	Za kredite po tem natečaju se lahko potegujejo občinske skupščine, temeljne skupnosti otroškega varstva in temeljne izobraževalne skupnosti.
3.	Pri odobravanju kreditov so odločilni naslednji pogoji:
a)	nujnost gradnje objekta, ki bo razvidna iz občinskega programa razvoja otroškega varstva;
b)	racionalnost in funkcionalnost programiranega objekta;
c)	da so z lastno udeležbo interesenta in kreditom zagotovljena sredstva za popolno dovršitev oziroma usposobitev objekta ali predvidene etape (incl. ureditev okolice) za katerega gradnjo se najema kredit.
Kriteriji, ki se upoštevajo kot prednosti pri delitvi kredita so: optimalna ekonomičnost objekta, racionalizacija sistema gradnje, krajši rok za dovršitev objekta in s tem znižanje investicijskih stroškov; predvsem pa, če objekt izkazuje možnost za tipizacijo elementov tako gradnje kot opreme.
4.	Udeležba sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva znaša izjemoma za dopolnjevane občine do 55 %, za manj razvite pa največ do 70 °/o. Republiška skupnost otroškega varstva zviša svojo udeležbo, če zbere investitor sredstva tudi iz drugih virov, kot so: proračun, samoprispevek. skladi delovnih organizacij ipd. V tem primeru bo Republiška skupnost otroškega varstva prispevala še svoj delež v višini sredstev, zbranih iz teh virov. Skupna udeležba skupnosti otroškega varstva pri določenem objektu pa lahko znaša največ do 85 % celotne vrednosti objekta.
5.	Krediti po tem" natečaju se dajejo po 2 “/o obrestni meri.
6.	Rok vrnitve posojila je do 10 let po porabi posojila. Rok porabe posojila je največ eno leto od dneva podpisa posojilne pogodbe.
7.	Prošnji za kredit pa mora prosilec priložiti:
a)	program' razvoja otroškega varstva, ki ga je občina sprejela in ki izkazuje prioriteto predvidenega objekta,
b)	' soglasje pristojne občinske skupščine k ustanovitvi zavoda in zagptovilo o financiranju ’ dejavnosti tega zavoda,
c)	dokaz o zagotovljenih sredstvih lastne udeležbe a navedbo virov in dokaz o 10 %> garancijskem pologu,
č) tehnično dokumentacijo (predloženo v enem izvodu), ki naj vsebuje:
—	gradbeni program z opisom funkcionalnih podlag oziroma namembnosti objekta;
—	zazidalni načrt območja, odobreno širšo in ožjo lokacijo zemljišča,
—	zagotovilo glede komunalne opremljenosti zemljišča,
—	situacijski načrt z ureditvijo poti in prostih površin zemljišča,
—	idejni načrt objekta (tlorisi s predvideno dispozicijo opreme, prerezi, fasade),
—	tehnično poročilo s specifikacijo materialov ih opreme,
—	predračun investicijskih stroškov za celotno usposobitev objekta.
8.	Republiška skupnost otroškega varstva bo prosilcem za kredit izdala pismeni sklep o izidu natečaja.
9.	Odobrena vloga zavezuje investitorja, da bo pri izdelavi glavnega projekta upošteval strokovne pripombe k idejnemu projektu, ki jih bo sprejel obenem s sklepom navedenim pod točko 8 tega razpisa, in da bodo izvršene predlagane korekture.
10.	Kompletno investicijsko tehnično dokumentacijo, na podlagi katere bo prosilcu odobren kredit, mora prosilec predložiti izvršnemu odboru v roku. ki bo določen s sklepom navedenim pod točko 8 tega razpisa.
11.	Izid natečaja bo objavljen v Uradnem listu SRS.
12.	Vloge je treba poslati od dneva objave tega natečaja do 1. VIII. 1971 Republiški skupnosti otroškega varstva, Ljubljana, Župančičeva 6.
Ljubljana, 8. aprila 1971.
Republiška skupnost otroškega varstva
St. 258/1-1971	2638
Izid III. natečaja za dajanje kreditov
iz sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva za gradnjo objektov otroškega varstva
V zvezi s III. natečajem za dajanje kreditov iz sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva za gradnjo objektov otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 15/70) je izvršni odbor Republiške skupnosti otroškega varstva, na podlagi 26. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih
oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) ter 17. člena statuta Republiške skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS. št. 31/70), na 20. seji dne 22. X. 1970 sprejel sklep, da se odobri posojilo naslednjim udeležencem natečaja:
1.	skupščini občine Ljubljana-Bežigrad za izgradnjo vzgojnovar-stvene ustanove v Črnučah »v znesku
1,700.000	din;
2.	skupščini občine Brežice za izgradnjo in opremo prostorov za otroško varstvo pri osnovni šoli Cerklje v znesku 201.791 din;
3.	skupščini občine Brežice za adaptacijo šolske zgradbe v Brežicah za varstvo predšolskih otrok v znesku 538.247 din;
4.	izobraževalni skupnosti Celje za izgradnjo prostorov za dnevno varstvo v posebni osnovni šoli v Celju v znesku 1,260.000 din;
5.	skupščini občine Cerknica za izgradnjo otroškega vrtca pri osnovni šoli v Starem trgu pri Ložu v znesku 530.560 din;
6.	temeljni izobraževalni skupnosti Domžale za izgradnjo vrtca v Domžalah v znesku 1,122.100 din;
7.	temeljni izobraževalni skupnosti Ilirska Bistrica za izgradnjo otroškega vrtca v Ilirski Bistrici v znesku 1,076 000 din;
8.	temeljni skupnosti otroškega varstva Jesenice za izgradnjo vzgoj-novarstvene ustanove na Plavžu v znesku 1,090.000 din;
9.	temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje za izgradnjo otroškega vrtca v Kočevju v znesku 2,100.000 din;
10.	temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin Koper za izgradnjo otroškega vrtca v Izoli v znesku 2,000.000 din;
11.	skupščini občine Koper za izgradnjo šolske kuhinje in jedilnice v osnovni šoli Semedela v Kopru v znesku 684.000 din;
12'. temeljni izobraževalni skupnosti Krško za izgradnjo vzgojnovar-stvene ustanove na Senovem v znesku 500.000 din;'
13.	skupščini občine Lenart za ureditev varstvenih oddelkov v osnovni šoli Voličina v znesku 227.500 din;
14.	temeljni skupnosti otroškega varstva Maribor za izgradnjo montažnega vrtca v Ertlovi ul. v Mariboru v znesku 1,000.000 din;
15.	skupščini občine Metlika za izgradnjo II. etape otroškega vrtca v Metliki v znesku 1.118.000 din;
16.	temeljni izobraževalni skupnosti Radlje ob Dravi za izgradnjo prostorov za prehrano in. podaljšano bivanje v šoli Muta v znesku 700.000 din;
17.	temeljni izobraževalni skupnosti Ravne na Koroškem za izgradnjo Vzgojno varstvene ustanove v Mežici v znesku 1,250.000 din;
18.	temeljni izobraževalni skupnosti Ribnica na Dol. za izgradnjo
otroškega vrtca v Loškem potoku v znesku 445.420 din;
19.	temeljni izobraževalni skupnosti Sevnica za opremo vzgojno-var-stvene ustanoVe v Sevnici v . znesku
110.000	din;
20.	temeljni izobraževalni skupnosti Slovenj Gradec za izgradnjo vzgojnovarstvene ustanove v Slovenjem Gradcu v znesku 900.000 din;
21.	temeljni izobraževalni skupnosti Slovenska Bistrica za preureditev in razširitev prostorov internata posebne osnovne šole v Slovenski Bistrici v znesku 617.500 din;
22.	temeljni izobraževalni skupnosti Slovenska Bistrica za adaptacijo otroškega vrtca v Slovenski Bistrici v znesku 521.831 din;
23.	skupščini občine Slovenske Konjice za izgradnjo otroškega vrtca v Slovenskih Konjicah v znesku
1.170.000	din;
24.	temeljni izobraževalni skupnosti Šmarje pri Jelšah za izgradnjo otroškega vrtca v Rogaški Slatini v znesku 576.560 din;
2'5. temeljni izobraževalni skupnosti Tolmin za izgradnjo otroškega vrtca v Podbrdu v znesku 580.000 din;
28. temeljni izobraževalni skupnosti Trebnje za izgradnjo otroškega vrtca v Trebnjem v znesku 852.646 din;
27. skupščini občine Velenje za izgradnjo otroškega vrtca v Velenju v znesku 1.151.327 din.
Posojilo se je odobrilo po 2 °/o obrestni meri. Rok vrnitve posojila je 10 let po porabi posojila. Rok porabe posojila je največ eno leto od dneva podpisa posojilne pogodbe. Udeleženci natečaja so prejeli pismene sklepe.
Izvršni odbor Republiške skupnosti otroškega varstva Predsednica Marija Ivkovič 1. r.
X
2483
Razpisi
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7/65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) v soglasju s skupščino občine Litija ter na podlagi pooblastila skupščine mesta Ljubljane razpisuje prosto mesto
sodnika občinskega sodišča I v Ljubljani.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1, v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za volitve.
imenovanja in kadrovske zadeve
Št. 111-4/69-1	2607
Skupščina občine Jesenice razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) prosto mesto
sodnika pri občinskem sodišču na Jesenicah.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, predpisane v 40. členu temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Jesenice v 30 dneh po objavi.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Jesenice
Št. 110-96/68-3/6	2'484
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Maribor razpisuje po 14, členu zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13-63/66) mesto sodnika za prekrške pri občinskih sodnikih za prekrške.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še tele pogoje: da so jugoslovanski državljani, da so diplomirani pravniki z dvoletno upravno ali sodno prakso. Prošnje, kolkovane z 1 din upravne takse s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, vložijo kandidati pri komisiji za volitve in imenovanja - skupščine občine Maribor v 15 dneh po objavi tega razpisa. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
Komisija
za volitve in imenovanja skupščine občine Maribor ^
Št. 110-4/71-1	2528
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj na podlagi 43. člena zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/64) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/ 65) razpisuje prosto delovno mesto sodnika pri občinskem sodišču v Ptuju.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo v 30 dneh od dneva objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj
Št. 110-1/67-1	2640
Skupščina občine Radovljica razpisuje na podlagi 13. člena zakonft o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) prosto delovno mesto
sodnika pri občinskem sodišču v Radovljici.
Kandidati, ki izpolnjujejo s temeljnim zakonom o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo v 30 dneh od te objave komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica
St. 12/180-71	2629
Svet delovne skupnosti Biroja in Poslovne enote Poslovnega združenja "Rudis« — rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje razpisuje zaradi interne reorganizacije tale delovna mesta:
1. pomočnilca generalnega direktorja za komercialno področje;
2'. direktorja notranjetrgovinskega sektorja:
3. direktorja zunanjetrgovinskega sektorja.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Ad 1: fakulteta z najmanj 5-Ičtno prakso na odgovarjajočih položajih v gospodarstvu ali višja šola s 7-letno prakso na odgovarjajočih položajih v gospodarstvu ali popolna srednja šola z najmanj 10-letno prakso na odgovarjajočih položajih v gospodarstvu: vodstvene sposobnosti, iniciativnost, aktivno znanje enega tujega jezika, ki se uporablja v mednarodnih poslovnih odnosih; izpolnjevati mora pogoje, ki jih zahteva registrski oddelek gospodarskega sodišča za vpis kot pooblaščenega podpisnika;
ad 2. in 3. fakultetna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 5-letno prakso v stroki ali na vodilnih mestih ali višješolska izobrazba s 7-letno prakso na vodilnih mestih ali popolna srednja šola z 10-letno prakso na vodilnih mestih; vodstvene in organizacijsko komercialne sposobnosti; aktivno znanje enega tujega jezika ter priznana strokovna sposobnost za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov; izpolnjevati mora pogoje, ki jih zahteva registrski oddelek sodišča za vpis kot pooblaščenega podpisnika.
Vsi kandidati morajo predložiti program dela organizacijskih enot, za katere vodenje kand rlirajo. Kandidati naj pošljejo svoje prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa, s kratkim življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju na naslov: Poslovno združenje »Rudis« — rudarsko industrijska skupnost, 61420 Trbovlje. Trg revolucije 11 — Komisija za razpis., v zapečateni kuverti. Razpis velja 15 dni po objavi V Uradnem listu SRS. Stanovanj ni na razpolago.
Trbovlje, 6. aprila 1971,
Poslovno združenje »Rudis«
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 12/1971	2*485
Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 11., 14., in 15. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč predvidenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in sicer v: k. o. Rogatec pare. št. 57/10 v izmeri 519 kvadratnih metrov in pare. št. 54/4 v izmeri 364 m’ ter v k. o. Bobovo pare. št. 25/2 v izmeri 900 m' in pare. št. 24 v izmeri 126 m'. Izklicna cena za stavbna zemljišča v k. o. Rogatec znaša 15 din za m2, za zemljišča v k. o. Bobovo pa 13 din za m-Najboljši ponudniki morajo na svoje stroške zgraditi sekundarno kanalizacijsko, vodovodno in električno omrežje s priključki ter dovozne ceste. Rok za plačilo odškodnin je osem dni po podpisu pogodbe. Za pričetek gradnje je rok koledarsko letb 1971 za dokončanje pa koledarsko leto 1973. Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun sklada za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah, št. 5073-652-56-053 varščino v znesku 2.000 din, ki jo iz-gubijp v korist sklada, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo na natečaju se vplačana varščina vračuna pri plačilu odškodnine. Udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli bc varščina vrnjena čim postane odločba najugodnejšega ponudnika pravnomočna. Interesenti naj vložijo ponudbe osebno pri skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah ali priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom »Javni natečaj« najkasneje do 23. III. 1971. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 26. IV. 1971 ob 8. uri v prostorih SOB Šmarje pri Jelšah v sobi št. 9. Odpiranju ponudb lahko ponudniki prisostvujejo. Interesenti dobe vse potrebne podatke in informacije na skladu za komunalno in cestno 'dejavnost Šmarje pri Jelšah. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
Sklad za komunalno
in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah
Izgubljene listine
p r e k,l i c u j e j o
Antonič Emil, Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici, delovno knjižico, reg. št. 1952, ser. št. 611197.	2*377
Babnik Darko, Ljubljana, Rožna dolina Cesta IV/22, zdravstveno izkaznico.	2671
, Bajc Jožef, Višnje 32, zdravstveno izkaznico, št. 0326673.	2142
Balajč Marjan, Ljubljana, Topniška 29, zdravstveno izkaznico, štev. 456906.	2623
Barošin Borislav, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. .	#	2489
Batistič Brane, Ljubljana, Rožna dolina cesta XXI/9b. dijaško avista vozovnico, št 2941 za relacijo Dolgi most-Triglavska, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2455
Bauman Franc, Sp. Jakobski dol 39, delovno knjižico registrska štev. 6602.	2533
Bedžeti Baki, Ljubljana, Dolenjska cesta 80, zdravstveno izkaznico.	2622
Bencak Ludvik, Murska Sobota, Koroška 32a, zdravstveno izkaznico, št. 404304.	2674
Berzelak Franc, Razvanje 2a, Hoče, delovno knjižico, registrska štev. 2342.	2534
Bezlaj Jože, Žlebe 19, zdravstveno izkaznico, št. 110211.	2624
Bilič Husnija, Koper, Ulica 15. maja 9, zdravstveno izkaznico. 2609
Bošnjak Lovro, Vršfcovac, p. Vi-vodina, zdravstveno izkaznico. 2610 *
Brahimi Bajram, Ljubljana, Jeranova 14, zdravstveno izkaznico. 2490
Bubek Marija, Rupeče 13, delovno knjižico.	,	2535
Burger Marija, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 28, zdravstveno izkaznico, št. 253267.	2491
Caruso Helena, Ljubljana, Babni-kova 3, dijaško avista vozovnico, št. 17794 za relacijo Dravlje-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2*643
Cvelbar Ivanka, Ljubljana, Škotova 4, zdravstveno izkaznico. 2450
Čarman Simon, Ljubljana, Kajuhova 28, indeks VEKŠ, št. 9066, izdan 1970/71.	2536
Ekonomika SFR Jugoslavije
od dr. Franceta Černeta. Četrta predelana izdaja ima 286 strani — 28 din.
CZ »Uradni list SRS«. Ljubljana Veselova 11, p. p. 379/VII
Čekić Fadilja, Ljubljana, Tomačevska 13a, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	2492
Čendak Dejan, Portorož, Stara cesta 12, zdravstveno izkaznico. 2675
Čepelnik Anton, Vižmarje 18, spričevalo 7. razreda osnovne šole 2493
Čirič Branko, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2494
Čižman Iztok, Tržič, Proleterska 19, zdravstveno izkaznico.	ž'495
Čučnik Dušan, Ljubljana, Zelena pot 66b, zdravstveno izkaznico, štev. 504119.	,	2496
Čuden Mira, Ljubljana, Fersterje-va 1, dijaško avista vozovnico, štev. 9437 za relacijo Stadion-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2497
Curlč Zofija, Sp. Hoče 131a, spričevalo osemletke, izdano leta
1960.	2537
Divjak Herman, Maribor. Koroška 5, spričevalo lesno industrijske šole, izdano v Mariboru.	2538
Doles Lucija, Gornji Logatec 4, zdravstveno izkaznico.	2644
Domčič Čedomir, Koper, Salara 6, zdravstveno izkaznico.	2611
Erič Cviko, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2645
FelicijaVi Boris, Ljubljana, Trubarjeva 7a, zdravstveno izkaznico.	2583
Ferlinc Ernest, Razvanjska 46, Hoče, delovno knjižico, številka 11911.	2539
Gaberšek Jože, Gastož 34, p. Podčetrtek, zdravstveno izkaznico, štev. 268340 na ime Gaberšek Bernarda.	'1587
Geržina Zdravko, Maribor, Ferkova 11, indeks VEKS Maribor, št. 7147.	2'540
Grabrijan Ferdo, Ljubljana, Kre-kovska 10, zdravstveno izkaznico, št. 230669.	2498
Gradišnik Franc, Maribor, Dragučova, spričevalo kovinarske šole, izdano leta 1970 v Mariboru. 2541
Grča Staška, Ljubljana, Čepovan-ska 11. zdravstveno izkaznico, štev. 040941.	2584
Hadžiosmanagić Hasan, Ljubljana, Svetosavska 26, spričevalo o polkva-lifikaciji za zidarja, št. 7822 z dne 16.
V.	1970.	2499
Hafner Janez, Ljubljana, Kvedrova 16, preklic zdravstvene izkaznice objavljene v Uradnem listu SRS št. 11/71, ker se je našla.	2625
Hazim Dževat, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 2626
Hočevar Elizabeta, Koper, Dolga reber 5, zdravstveno izkaznico. 2487
Homar Mirko, Kamnik, Tomšičeva 17, delovno knjižico, št. 402.	2500
Homovec Branko, Izola, Drevored 1. maja 6, zdravstveno izkaznico, št. 004645.	2372
Horvat Mihael, Gomilice — barake, p. Turnišče, vojaško knjižico, izdano v Karlovcu leta 1964.	1437
Hotujec Janez, Ljubljana, Vodnikova 40, zdravstveno izkaznico.	2585
Hren Danica, Lovrenc na Pohorju 62, delovno knjižico.	2543
Hrga Jože, Šturmovci, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. A-031618,	2447
Huseinovič Husein, Ljubljana, Litijska 81a, zdravstveno izkaznico na ime Huseinovič Haris.	2501
Ibrič Osmo, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2646
Imeri Ramiz, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2647
Islami Dževat, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 2502
Jahič Alija, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2648
Jereb Rozalija, Piran, Ulica svobode 77, delovno knjižico, reg. št. 3850, ser. št. 827990.	2612
Jeric Mihael, Maribor, Jerovška 10, spričevalo kvalificiranega zidarja, Izdano leta 1969.	2545
Jojnović Stojan, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, zdravstveno izkaznico.	2649
Jusić Muharem, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	2650
Kadrija Isa, Ljubljana,’ Viška 58, zdravstveno izkaznico.	2503
Kajtezović Četiba, Šabiči, zdravstveno izkaznico.	2651
Kajzer Marija, Sentovec 8, spričevalo 8. razreda OŠ v Slov. Bistrici.	-	2546
Kapun Ivan, Maribor, Jurančičeva 9, delovno knjižico.	2547
Kašček Jože, Ljubljana, Goriška Sl, spričevalo o zaključnem izpitu Industrijske kovinarske šole »Litostroj« v Ljubljani.	2628
Keber Dušan, Ljubljana, Cesta na Brinovec bb, zdravstveno izkaznico, št. 113471.	2586
Kekec Štefan, Maribor, Sentpeter-ska 19, delovno knjižico, številka 6328.	2548
Kemija-impex, Ljubljana, barira-ne čeke, št. EM 108191,	108197,
108198 in 108199.	2652
Kerin Milan, Ptuj, Hrvatski trg 2, zdravstveno izkaznico, številka 819861.	2613
Keršič Rado, Šentvid, Cesta v hrib 11, indeks fakultete za arh. gradbeništvo in geodezijo.	2653
Greif Rudolf, Zg. Bistrica 20, spričevalo 1. letnika obrtne šole, izdano leta 1954.	2542
Gričar M'arjan, Dol. Podboršt 1, Trebnje na Dol., zdravstveno izkaznico, št. 352840.	2453
Gulan Gojko, Ljubljana, Matjaže-va 15/1, zdravstveno izkaznico. 2457
Jakopič Darja, Maribor, Frankolovska 11. spričevalo 8. razreda Oš, izd«no leta 1970 v Mariboru. ,2544
Janežič Rudolf, Šentvid pri Lukovici, zdravstveno izkaznico, številka A-144791/II.	2627
Janič Darja, Perovo, zdravstveno izkaznico, št. A-322955.	2458
Kico Omer, Gornji Vakov, p. Gra-čanica, zdravstveno izkaznico. 2654
Klampfer Andreja, Ljubljana, Peričeva 56, zdravstveno izkaznico.	2655
Klemenčič Vera, Glogovica 18, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.	2459
Kličić Ferid, Mlačevo .Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	2504
Klinar Jože, Planina 9, p. Jesenice 2, zdravstveno izkaznico, številka 511867 na ime Klinar Robert. 2614
Kočivnik Franc, Podlipje 20, Muta, spričevalo kovinarske šole, izdano leta 1970 v Ravnah. •	2549
Kodžoman Ana, Ljubljana. Rožna dolina. Cesta XXI/lb, indeks višje šole za socialne delavce v Ljubljani.	2656
Kolar Viktor, Spodnje Panovče 22, p. Kamnik, dijaško avista vozovnico za relacijo Kamnik-Domžale, izdano od podjetja “L j ubijana-transport«, Ljubljana.	2460
Koltak Lidija, Ptuj, Na tratah 13, zdravstveno izkaznico, številka 360283.	2615
Kosec Anton, Šinkov turn 52, dijaško avista vozovnico, št. 00869 ze relacijo Ljubljana-Utik, izdano od podjetja	»Ljubljana-transport«,
Ljubljana.	2503
Kovač Gregor, Cankova 57, zdravstveno izkaznico, št. 078713.	2414
Kracanovič Siniša, Ljubljana, Arharjeva 26, zdravstveno izkaznico in zdravstveni izkaznici na ime Kracanovič Vida ter na ime Kracanovič Nada.	2506
Krajnc Helena, Vojašniški trg 2, Maribor, delovno knjižico. 2'550
Kralj Maja, Ljubljana, Samova 11, zdravstveno izkaznico, številka A-142816.	2461
Kranjc Nadja, Koper, Zlatičeva 15^ zdravstveno izkaznico.	2617
Krapež Ivah. Otlica 31, zdravstveno izkaznico, št. 318865.	2273
Kregar Franc, Radomlje, Triglavska 6. zdravstveno izkaznico, številka 214161.	2587
Krevh Bogdana, Ljubljana. Miklošičeva 7a, zdravstveno izkaznico.	2588
Kristan Bine. Vače pri Litiji, spričevalo 4. razreda gimnazije, izdano leta 1955 v Litiji.	2589
Križanič Tomislav, Maribor, Ka-cova 4. spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu za voznike motornih vozil, izdano leta 1956.	2551
Kruša Sitki, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico, 2657
Kukovec Justina, Maribor, Veluščkova 1, Maribor, indeks, št. 2692’, leto 1963/64. VEKŠ v Mariboru. 2552
Kumpt-Senveter Tončka, Maribor. Betnavska 69, pomočniško spričevalo, izdano v G. Radgoni.	2553
Kunšek Silvo, Trnovec, Zabukovje, zdravstveno izkaznico, številka 607211.	2529
Kupljen Silva, Maribor, Zrkovska 10, spričevalo dveletne administrativne šole izdano leta 1962.	2554
Kutuš Šarlota, Martjanci 70, spričevalo II. letnika gostinske šole, izdano v Radencih.	2346
Kužnik Franc, Mali Lipovec 2, Dvor pri Zbk., delovno knjižico, št. 654/59.	2454
Lagoja Anton, Loka pri Mengšu 108, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole orodjarske stroke, izdano od strokovnega centra v Domžalah.	2629
Lang Štefan, Ljubljana, Grasselli-jeva 10, zdravstveno izkaznico. 2507
Lazar Dušan, Ljubljana, Kvedrova 3, zdravstveno izkaznico.	2463
Lekše Stanko, Ljubljana, Andraževa 21, zdravstveno izkaznico, štev. 500925.	2508
Lene Silva, Maribor, Heroja Šara-noviča 22, spričevalo o zaključnem strokovnem izpitu, izdano leta
1961.	'	2555
Lesna industrija Litija, zdravstvene izkaznice, št. 30770 na ime Gro-šič Zuhra, št. 04025 na ime Grošič Kemal, št. 011446 na ime Grošič Ženko in št. 656094 na ime Grošič Dje-mil.	2'342
Lešnjak Ivan, Maribor, Prvomajska 31, spričevalo lesne stroke, izdano leta 1955.	2556
Likosar Dušan, Ljubljana, Celovška 404, dijaško avista vozovnico, št. 14502 za relacijo Vižmarje-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2509
Lipužič Franc, Ljubljana, študentsko naselje, indeks biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 2630
Lorenčič Peter, Sevnica, Savska 20, spričevalo 4. razreda osnovne šole.	2510
Lovišček Julijana, Ljubljana* Ko-zarška 49, zdravstveno izkaznico.	2462
Miaček Janez, Laze 65, delovno knjižico.	2511
Markoč Herman, Dol. Slaveči 156, p. Grad, delovno knjižico, številka 15819/399723.	2641
Markovič Renato, Ljubljana, Ma-sarykova 2’2, zdravstveno izkaznico, št. 407754.	2464
Marš Julka, Ljubljana, Rakovni-ška 6, zdravstveno izkaznico, številka 462641.	2465
Mavrič Stojan, Kozana 49, delovno knjižico, reg. št. 8288, ser. številka 775264.	2347
Medved Anica, Dolsko 19, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	2631
Medved Damjan, Hrastnik, Naselje 14, spričevalo poklicnega voznika motornih vozil.	2590
Merc Albina, Ljubljana, Sketova 4, zdravstveno izkaznico.	2658
Merkan ligo. Stara gorca 6, delovno knjižico, št. 2582.	2557
Mešanovič Orner, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	2659
Mihovec Jože, Spodnja Selnica 2, zdravstveno izkaznico.	2591
Miklavčič Barbara, Ljubljana, Mariborska 26,. zdravstveno izkaznico, št. 102454.	2593
Milič Duško, Ljubljana, Svabičeva 15, zdravstveno izkaznico.	2466
Miloševič Caslav, Ljubljana, zdravstveno izkaznico,	2360
Miška Milan, Koper, Stare pošte 3, zdravstveno izkaznico, številka 023532.	2449
Molan Milojka, Ljubljana, Lepi pot 21a, dijaško avista vozovnico, št. 10665 za relacijo Mestni log-splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 2512
Mrak Ivan, Ljubljana, Pregarčeva 11, zdravstveno^izkaznico.	2661
Murgič Osman, Ljubljana, Ižanska cesta, zdravstveno izkaznico.	2513
Mustadanagič Džemal, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico.	2593
Mustadanagič Zehida, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico.	2’514
Nedelkovič Janez, Laško 74, indeks pravne fakultete Univerze v Ljubljani.	2632
Nekič Ante, Ig pri Ljubljani Brest 32, zdravstveno izkaznico.	2594
Nolda Tončka, Ljubljana, Bolgarska 19, zdravstveno izkaznico. 2662
Novak Vili, Maribor, Pobreška 20, vojaško knjižico, izdano v Nišu leta 1966.	2558
Novotny Dušan, Ljubljana, Šišenska 42, dijaško avista vozovnico, št. 799 za relacijo Zg. šiška-Privoz, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2’595
Omcrčevič Mehmed, Jesenice, Sp-Plavž 6, zdravstveno izkaznico, štev. 15812 na ime Omerčevič Asima. 2183
Osmani Aziz,’ Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 2633
Osnovna šola Vavta vas, hranilno knjižico Mladih zadružnikov, štev. 184 z 213,85 dinarji.	2105
Pandžič Selim, delavsko naselje Stanežiče, zdravstveno izkaznico.	2515
Pandžič Sulejman. Ljubljana, Tomačevo, zdravstveno izkaznico. 2663_
Pangeršič Martin. Preddvor 52 pri Kranju, spričevalo pomočniškega izpita krojaške stroke, izdano leta *954 v Krškem.	2530
Pavlahovič Nikola, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	2516
Pavlin Slavko, Ljubljana, Resljeva 23, zdravstveno izkaznico.	2517
Pegam Franc, Ljubljana, Stefanova 17, indeks višje komercialne šole v Mariboru.	2518
Perme Olga, Ljubljana, Pot k Savi 4, dijaško avista vozovnico, štev. 11077 za relacijo Javna skladišča-Na jami, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2596
Peroša Elvis, Kampel 20, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 0911626.	2450
Petek Konrad, Žabjek 38, spričevalo 8. razreda osnovne šole, izdano, leta 1948.	2559
Petkovšek M,ari ja, Log 61, Brezovica, zdravstveno izkaznico, številka 07950 kmetijskega zavarovanja. 2467
Petrovčič Milena, Kamnik, Pot 27. julija 3, zdravstveno izkaznico, štev. 201435.	2468
Petrovič Stanojko, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	2519
Pintarič Ivan, Maribor, Dogoška 75, strokovno spričevalo tapetniške smeri, izdano leta 1964 v Mariboru.	2560
Pirnat Anton, Ljubljana, Dolenjska cesta 164, spričevalo I. in II. let-hika grafične šole.	2664
Pišot Dušan, Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici, delovno knjižico, reg. št. 5309, ser. št. 771592.	2376
Popovič Ostoja, Ljubljana, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico.	2634
Popovič Slobodan, Koper, Generala Levičnika 60g, zdravstveno izkaz-hico.	2618
Potočnik Janez, Vrhovci IV/1, Ljubljana, spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu za zdravnika, št. 132’/A-566/69.	2520
Predan Alojzija, Sliv. Pohorje 17, uelovno knjižico.	2561
Pregrad Vinko, Litija, Topilniška 3, zdravstveno izkaznico, številka 233668.	2561
Prelc Avrelij, Maribor, Valvazorjeva 19, vojaško knjižico, izdano leta 1968 v Koprivniku.	2562
Prodnik Avgust, Kamnik, Japljeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 329202 na ime Prodnik Robert.	2676
Radojevič Mira, Ljubljana, diplomo I. stopnje fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.	2597
Radovanovič Marija, Maribor, Cesta zmage 62, maturitetno spričevalo, izdano na I. gimnaziji v Mariboru leta 1959.	2563
Rajh Marija, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico, številka 374109.	2665
Rajter Jože, Gornja Radgona, Kerenčičeva 11, delovno knjižico. 1590
Rener Ernest ,Gaj 14, Zg. Kungota, vojaško knjižico, izdano na Visu leta 1952.	2564
Ravbar Jože, Sežana, Iga Grudna 1, obmejno prepustnico, številka 3677.	2677
Rene-Rogina Valentin, Maribor, Mlinska 28, spričevalo o končani osemletki, 1962/63.	2565
Rene Rogina Valentin,, Maribor, spričevalo o končanem IB razredu tehniške šole izdano 1963'64.	2566
Rokavec Vincincij, Češenik 16, zdravstveno izkaznico na ime Rokavec Mirko.	2666
Romšak Alojz, Črna pri Kamniku, delovno knjižico, št. 3891.	2'522
Ros Jože, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 104377.	2470
Rozman Aleksandra, Ljubljana, Kebetova 11, zdravstveno izkaznico.	2469
Rozman Gabrijela, Medvode, zdravstveno izkaznico, številka 150830.	2523
Rozman Lovro, Ljubljana, Bavd-kova 8, dijaško avista vozovnico, št. 636 za relacijo Kajuhova — Mestni log, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2598
Rožej Marija, Zg. Porčič 78, spričevalo 7. razreda osemletke. 2567
Rupnik Ivan, Dobrava pri Ljubljani, 49, zdravstveno izkaznico, št. 018386.	2667
Sečnik Jože, Šentjošt 25, zdravstveno izkaznico.	2471
Selič Alojzija, Maribor, Aškerčeva 20, indeks, izdan leta 1969 na Pedagoški akademiji v Mariboru. 2568
Seiko Tatjana, Ljubljana, Koseskega 29, zdravstveno izkaznico. 2668
Simič Smilja, Polje 479, zdravstveno izkaznico.	2669
Skodlar Franc, Kranj, Jezerska 99, pomočniško spričevalo za opravljanje pleskarske in soboslikarske stroke.	2416
Skornšek Janko, Ljubljana, Tobačna 3, zdravstveno izka’znico. 2599
Skupščina občine Žalec, pečat male oblike s premerom 20 mm z besedilom: »Socialistična republika Slovenja Skupščina občine Žalec 8. 2300
Smolčič Mile, Gozdni obrat, Kočevje, zdravstveno izkaznico, številka 1893.	2532
Soko Marjan, Hoče, Lubajnškova 6, delovno knjižico, št. 13273.	2569
Sonda Peter, Maribor, Malečnik 1, spričevalo osnovne šole, izdano leta 1964.	2570
Stanič Franc, Bač 2'3, p. Materija, prepustnico, št. 14361.	2619
Stevanovič Milica, Črnuče, Cesta v Podboršt, zdravstveno izkaznico.	2472
Stojanovič Teodor, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 55, spričevalo o opravljenem tečaju za plemensko varjenje izdano leta 1963.	2600
Šabič Munib, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2670
Sanja Sunjo, Ljubljana, Cesta na Brdo 109, zdravstveno izkaznico. 2635
Šef Peter, Inglostadt, Feselenstras-se 14, spričevalo IKŠ, izdano leta 1967.	2571
Šega Kristina, Maribor, Maistrova 32, delovno knjižico, reg. številka 25576.	2572'
Šenk Peter, Sladki vrh 5, spričevalo o končanem 3. letniku in končnem izpitu ključavničarske stroke v Štorah, leta 1964.	2573
• Sijan Branka, »Nanos«, Blagovnica št. 24, Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, št. 130741.	2379
Širec Marija, Maribor, Dupleška 91, delovno knjižico, reg. številka 5775.	2574
Škofca Pavel, Slov. Bistrica, Trg svobode 13, indeks VEKŠ, številka 9153.	2575
Šmit Alojzija, Maribor, Koroška 115, delovno knjižico.	2576
Šmit Alojzija, Maribor, Koroška 115, spričevalo 1. in 2. razreda srednje fizkulturne šole, 1963 in
1962.	2577
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE I Izšla j« knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji:
Univ. prof. dr. Stojan Cigoj:
Odškodninska odgovornost avtomobilista m zavarovanje
Iz vsebine navajamo poglavja:
1.	Uvod
2.	Odgovornost brez krivde (objektivna odgovornost)
3.	Krivda (subjektivna odgovornost)
4.	Odgovorna oseba
5.	Vzročna zveza
6.	Skoda
7.	Odškodnina
8.	Razmerje med odškodnino in zavarovalnino
9.	Razmerje med kazensko in odškodninsko odgovor-
nostjo
10.	Zavarovanje odgovornosti	>
11.	Razvojne smeri v teoriji
Poglavja imajo številne podnaslove, delo pa vsebuje tudi sodne odločbe Knjiga vsebuje Se: zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornib vozil: izvleček zakona o obveznem zavarovanju prometa: neuradno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o varnosti prometa na lavnih cestah ter stvarno kazalo Cena 56 din — Opozarjamo še na knjigo istega avtorja: TRANSPORT — PREDPISI O POMORSKEM.
Železniškem cestnem in letalskem prevozu, ki
jo imamo na zalogi. — Cena 33 din. Za naročila se priporočamo I
CZ Uradni Ust LR Slovenije
Sotlič Ivan, Ljubljana, Šmartinska 2'35, zdravstveno izkaznico. 2636
Šprah Marija, Ljubljana, Linhartova 94, zdravstveno izkaznico. 2524
šprinza Zdenka, Kočevje, Cesta na stadion 8, spričevalo I. letnika srednje tehniške šole.	2525
Štefančič Pavli, Ljubljana, Hra-deckega 8, zdravstveno izkaznico.	2472
Štern Mirko, Zg. Hoče 61, vojaško knjižico, izdano V Puli.	2578
Tesovnik Jože, Šmartno 8, Kamnik, zdravstveno izkaznico, številka 116648.	2642
3136 za relacijo Zale-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2474
Tratnjek Robert. Škofja Loka 77, spričevalo kmetijske strojne šole, izdano leta 1965.	2579
Trček Cvetka, Dragomer 30, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico.	2601
Tripar Nevjo, Ljubljana, Kotnikova 8a, indeks št. 1613 visoke politične šole v Ljubljani.	2671
Triplat Radovan, Mežica, Partizanska 6, spričevalo o zaključnem izpitu Elektrogosp. šolskega centra, št. 237/18.	2580
Tomič Milica, Ljubljana, Majero-nova 18, dijaško avista vozovnico, št.
Valjavec Marjan, Tržič, Blejska 7, spričevalo osnovne Šole.	2678
Vasič Nevenka, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 9/21, zdravstveno izkaznico, Št. 460791.	2475
Verbič Božo, Vrhnika, Stara cesta 46, zdravstveno izkaznico.	2602
Vidovič Vilibald, Maribor, Poro-patova 26, vojaško knjižico, izdano v Zadru leta 1955.	2381
Vrševci Hasan, Ljubljana, Igriška 3, zdravstveno izkaznico.	2476
Vršič Pavla, Vinski vrh 27, delovno knjižico.	2528
Vujanovič Milorad, Gor. Tramoš-na 201, zdravstveno izkaznico >h zdravstveno izkaznico na ime Vujanovič Milivoj.	2527
Vukosavljevič Mladen, Ljubljana, šišenska 35, zdravstveno izkaznico.	2672
Zabelej Redžep, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico.	2637
Zajc Ana, Ljubljana, Robičeva 1L zdravstveno izkaznico.	2477
Zeneli Bečir, Gornji Livoč, zdravstveno izkaznico.	2’603
Zidar Franc, Študentsko naselje Ljubljana, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.	2478
Zogjani Musa. Ljubljana, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico.	2673
Zorman Marija, Mežica, Lenartova 1. delovno knjižico, reg. št. 329, ser. št. 470783.	2417
Zupančič Jože, Ljubljana, šmartinska 135, zdravstveno izkaznico.	2604
Zupančič Tomaž, Ljubljana, Borštnikov trg 1, zdravstveno izkaznico, ši 581539.	2479
Zupin Jože, Apno 2, Cerklje na Gor., delovno knjižico, reg. št. 14078, ser. št. 859503.	2263
Zvonar Tatjana, Ljubljana, Fabianijeva 27, dijaško avista vozovnico, št. 12868 za relacijo 2ale-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2'605
Žižek Franc, Maribor, Pipuševa 2a, delovno knjižico.	2582
Žnidaršič Stanislav, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 1606
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča- v Ljubljani