6 veliki intervju
andreja humar, ravnateljica
glasbene šole domžale
8 tema meseca nujna medicinska pomoč
26 kultura
matej
mijatovic
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
28. APRIL 2017 | LETNIK LVII | ŠTEVILKA 4 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR	WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
L . t	1 ^ 5
! '-k t
NAMIZNITENIS
Foto: Karin Božič in Vido Repanšek
Domžale so bogatejše za novo telovadnico
Po večletnih prizadevanjih je Srednja šola Domžale dobila telovadnico, ki je več kot samo objekt za izvajanje pouka športne vzgoje.
Novogradnja je tudi prostor za tekmovanja, prireditve ali druženje, saj ima velika telovadnica, ki meri 800 kvadratnih metrov, tudi tribune za 300 gledalcev.
K veliki telovadnici spadajo še garderobe za dijake, kabinet za učitelje, v zgornjem nadstropju pa je plesna dvorana, ki ima približno 200 kvadratnih metrov. Nova pridobitev tudi pomeni, da več kot 600 dijakom po novem ne bo treba več hoditi k športni vzgoji v nekaj
AKTUALNO Občinska priznanja
V torek, 18. aprila 2017, zvečer je v Kulturnem domu Franca Bernika potekala osrednja proslava ob občinskem prazniku, na kateri je župan Toni Dragar podelil občinska priznanja. Zlato plaketo je za dolgoletno prizadevno delo na področju kulture prejel dolgoletni vodja domžalske izpostave JSKD Pavel Pevec. Prejemnika srebrne plakete sta Branka in Bogdan Šmon. Podeljene so bile tudi štiri bronaste plakete in štiri nagrade Občine Domžale. Pod zasnovo in pripravo kulturnega programa se je podpisal JSKD OI Domžale. > 2
sto metrov oddaljeno športno dvorano sredi mesta ali v bližji športni park.
Na slavnostni prireditvi, ki je potekala na občinski praznik v sredo, 19. aprila 2017, ki se jo je skupaj z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, je direktor Srednje šole Domžale mag. Primož Škofic, najprej v svojem govoru opisal pot, ki je po večletnih prizadevanjih pripeljala do nove pridobitve. Pri tem se je zahvalil vsem,
AKTUALNO
Občinska zaščitno-reševalna vaja
Zaščitno-reševalni sistem je v občini dobro razvit, ekipe so usposobljene, opremljene in izkušene, vseeno pa živimo v času, ko nas narava vse pogosteje preseneča in ogroža, zato je smiselno, da vaje izvajamo pogosto, saj le tako lahko utrdimo in krepimo dobro medsebojno sodelovanje vseh ekip, ki so vključene v občinski sistem zaščite in reševanja. Vaja, ki je potekala 6. aprila od 13. do 18. ure, je temeljila ne predpostavki, da občino Domžale prizadene potres VIII.-IX. stopnje po evropski potresni lestvici EMS. > 9
ki so pripomogli, da sta tako lokalna skupnost kot Srednja šola Domžale bogatejši za novo telovadnico. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v nagovoru zbranim poudaril, da je prav vlada, ki jo vodi, končno našla sredstva za dokončanje tega večmilijonskega projekta, ki bo prispeval k še boljšemu športnemu udejstvovanju vseh, predvsem pa mladih, ki obiskujejo srednjo šolo. Šport, kot je še dejal predsednik vlade, nas uči kolektivnega duha, sodelovanje pa je tisto, ki vodi k napredku.
PORTRET
Slavnostnega odprtja so se udeležili tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, poslanec v Državnem zboru RS Kamal Izidor Shaker ter številni drugi gostje. Ker je Srednja šola Domžale prijazna šola športnikom, saj jo obiskujejo številni mladi športniki, je bila osrednja pozornost namenjena njim. Kulturni program so popestrili Eva Černe, Barbara Pavlič, dijakinje, dijaki in profesorice SŠ Domžale.
Miha Ulčar
Odprtje novega parka za ulično vadbo
Sredi aprila je bil v Domžalah v uporabo predan nov park za ulično vadbo oziroma gimnastiko na prostem (street workout park). Je v parku 88 lip, tik pred virskim mostom.
Novi park predstavlja svojevrstno inovacijo, ki je plod slovenskega podjetja ELAN. Nova linija omogoča dolgoročno uporabo naprav in je narejena iz kvalitetnih materialov ter po najvišjih varnostnih standardih. Predstavlja korak naprej v prizadevanjih po izboljšanju kvalitete športnih in rekreativnih možnosti.
»V naši občini želimo tudi v praksi organizirati prostor za vse ljudi. S tem namenom smo se odločili, da ob že zelo rekreativno organizirani zeleni osi, dodamo še enega izmed parkov za vse generacije in ki je, ob pravilni uporabi, velika pomoč za razvijanje
motoričnih sposobnosti in zdravja ljudi. Prostor, kjer je park, je pomirjujoč, zato verjamem, da se bodo tam stkali novi, iskreni in prijazni odnosi med ljudmi vseh generacij,« pravi direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič.
Na odprtju se nam je pridružil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je povedal, da so tovrstni projekti priložnost, da našo pot usposobimo za vse, ki imajo interes in želijo najti svoj prostor ob Kamniški Bistrici.
Mateja. K. Kozlevčar
Terra Anima
Terra Anima (Duša Zemlje) je košček sveta na obrobju Radomelj, ki so ga ustvarile ženske roke treh mladih deklet: Špele Kaplja, Neje Mete Rojc in Tine Demšar. Našle so primerno zemljišče in na njem z lastnimi rokami postavile aktivni hlev za konje. Z Društvom za globoko ekologijo nas vabijo v globlje plati naše povezanosti z naravnim svetom. Kot plod projekta je ob koncu lanskega leta nastala še Gozdna knjiga z ustvarjalnim raziskovanjem zelenega bisera občine Domžale - gozda in mo-krišča Blata in Mlake v Radomljah. > 14
ZAVAROVANJA
TEHNIČNI

TRZIN
lB I slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, je bilo letos podeljenih enajst občinskih priznanj. Kdo so letošnji nagrajenci in s čim so si zaslužili to čast, vam predstavljamo na prvih straneh Slamnika. Nedvomno je eden odmevnej-ših dogodkov meseca, ki ja za nami tudi otvoritev nove telovadnice Srednje šole Domžale. Po več letnih prizadevanjih so Domžale dobile telovadnico, ki je več kot samo objekt za izvajanje pouka športne vzgoje. Novogradnja namreč vsebuje tudi prostor za tekmovanja, prireditve in druženje, saj se na svojih 800 kvadratnih metrih lahko pohvali tudi s tribunami za tristo gledalcev.
V	velikem intervjuju smo se pogovarjali z ravnateljico Glasbene šole Domžale, Andrejo Humar, ki je vodenje šole prevzela v zapletenih trenutkih manjše krize, ki pa jo je sprejela kot nov izziv in odgovornost do pedagoških kolegov in kolegic in zlasti učencev in učenk Glasbene šole .
V	Temi meseca vam predstavljamo službo nujne medicinske pomoči (NMP) ter delovanje urgence Zdravstvenega doma Domžale. Navedeni pa so tudi primeri, kdaj smo upravičeni do nujne medicinske pomoči, kdaj
pa lahko tudi počakamo ter tako z ne urgentnimi stanji ne ogrožamo nekoga, ki nujno pomoč zares potrebuje.
Aprilski Portret pripada Terra Animi, trem dekletom, ki so z lastnimi rokami postavile aktivni hlev za konje na obrobju Radomelj. Z Društvom za globoko ekologijo nas vabijo v globlje plati naše povezanosti z naravnim svetom. Na kulturnih straneh, pa si lahko preberete pogovor z Matejem Mijatovicem, šanso-njerjem, pesnikom, pisateljem in režiserjem, ki je v začetku leta izdal svoj pisateljski prvenec Festival. Ne moremo pa tudi mimo športnih dosežkov mladih domžalskih košarkarjev, za katerimi je fantastična sezona in osvojeni naslovi državnih prvakov.
Špela Trškan, odgovorna urednica
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. maja 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek,
11. maja 2017 do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 10. maja 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 9. maja 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 5 0 50.
Na slavnostni seji podelili enajst občinskih priznanj
V torek, 18. aprila 2017, je v Kulturnem domu Franca Bernika potekala osrednja proslava ob občinskem prazniku, na kateri je župan Toni Dragar podelil občinska priznanja.
Posebna pozornost današnjega večera pripada nagrajencem. To so ljudje, ki danes proslavljajo dolga leta trdega dela. Ob vašem uspehu vam iz srca čestitam in se vam zahvaljujem za vse dobro, kar ste storili za našo občino in naše občane. Hkrati pa vas pozivam, da se ne ustavite ob današnjem uspehu, temveč nadaljujete skupaj z menoj pri nadaljnjem razvoju naše občine,« je v svojem govoru poudaril župan Toni Dragar.
Zlato plaketo je za dolgoletno prizadevno delo na področju kulture prejel dolgoletni vodja domžalske izpostave JSKD Pavel Pevec. Prejemnika srebrne plakete sta Branka Bečaj za predano igranje v simfoničnem orkestru Dom-žale-Kamnik ter Bogdan Šmon za predano igranje v simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik in Godbi Domžale. Podeljene so bile tudi štiri bronaste plakete: Društvu upokojencev Domžale ob 70-letnici za uspešno delo na področju skrbi za starejše, Lovski družini Domžale ob 70-letnici za prizadevno skrb za divjad in okolje, Slovenskemu društvu Slovenija Ruti ob 40-letnici in 35-letnici sodelovanja društva z Občino Domžale ter Nevenki Unk-Hribovšek za ustvarjalnost in prispevek k delu Folklornega društva Groblje. Prejemniki nagrade Občine Domžale so: Klemen Bojanc za športne uspehe v triatlonu, družina Kozjek za vsestransko glasbeno ustvarjalnost, Miha Ulčar za prizadevno delo na področju informiranja in promocije ter Župnijska Karitas Ihan za opravljeno humanitarno delo.
Pod zasnovo in pripravo programa se je podpisal JSKD OI Domžale. Program je povezovala voditeljica Tajda Lekše. V programu so sodelovali balerini Maja in Mojca Požek, pevki Ina Shai in Lena Oberwalder Zupanc, pianist Roman Sarjaš, recitirali so dijaki Srednje šole Domžale pod mentorstvom Katarine Hribar, Jane Lamber-šek Starbek in Nuše Fujan. Za fotografije in projekcijo je poskrbel Foto kino in video klub Mavrica Radomlje.
Zlata plaketa - Pavel Pevec
Pavel Pevec, dolgoletni vsestranski kulturni delavec, se je s kulturo prvič srečal že v zgodnji mladosti, profesionalno pa, ko je postal tajnik na takratni kulturni in raziskovalni skupnosti, kjer je pokazal veliko strokovnosti in znanja. Ni le opravljal službe, temveč je več kot prizadevno in požrtvovalno skrbel za kulturo in kulturne organizacije ter društva v tedanji občini Domžale in kulturi namenjal tudi svoj prosti čas. Ljubiteljsko kulturo je spodbujal na področju množičnosti in kvalitete, bil pa je tudi pobudnik posegov v muzejsko, spomeniško in arhivsko dejavnost ter za izboljšanje pogojev ljubiteljske dejavnosti. V tem obdobju je bila odprta galerija, novi kino, storjeni so bili prvi večji koraki pri širitvi knjižnične dejavnosti, pa tudi pri prizadevanjih, da knjižnica postane kulturni center. Krajši čas je opravljal tudi vodstveno funkcijo v njej, pomembno pa je sodeloval tudi v razvoju raziskovalne dejavnosti.
Več kot desetletje je bil tajnik Zveze kulturnih društev Domžale, 17 let pa koordinator Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zaradi njegovih prizadevanj so se nekatera področja ne le ohranila, pač pa napredovala. Kulturnim društvom,
v katere so vključeni ljudje, ki imajo kulturo radi, je pomagal ne le po profesionalni plati, temveč je pomoči kulturnikom namenjal tudi svoj prosti čas in jim bil vedno na razpolago. Kot ustanovitelj je že več kot 30 let predsednik Kulturnega društva Domžale.
Pavel Pevec je kulturnik s srcem, ki je večji del svoje delovne, pravzaprav pa kar celotne življenjske poti, namenil kulturi, posebej ljubiteljskim kulturnim dejavnostim. Njegove odlike: prijaznost, pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, pripravljenost na sodelovanje ter želja, da se v občini uveljavljata tako ljubiteljska kot profesionalna kultura, so veliko prispevale k današnji kulturni podobi občine Domžale ter kulturni podobi celotnega območja Upravne enote Domžale.
Srebrna plaketa - Branka Bečaj
Branka Bečaj je ena od štirih članov Kulturnega društva Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki v njem aktivno in neprekinjeno sodeluje vse od ustanovitve v letu 1971; je ena najzvestejših instrumentalistov. Življenja, ki ga je v celoti, profesionalno in ljubiteljsko, preživela z glasbo, si brez igranja v orkestru ne zna predstavljati. Bila je dolgoletna koncertna mojstrica orkestra (to funkcijo je pred tremi leti predala svoji nekdanji učenki Neži Capuder) in sodelovala praktično na vseh koncertnih dogodkih od leta 1971, ki jih je bilo zagotovo več kot 300. Čeprav je pred nekaj leti odšla v pokoj, njeno predano in kakovostno pedagoško delo v Glasbeni šoli Domžale, kjer je bila zaposlena, še vedno kaže trajne sledi. Kot učiteljica violine je v dolgoletni karieri izobrazila več kot 100 mladih violinistov, od katerih so mnogi postali nepogrešljivi člani enega najprepoznav-nejših in najkakovostnejših amaterskih simfoničnih orkestrov v Sloveniji. Kot pedagoginja je postavila trdne temelje za nadaljnje izobraževanje nekaterim odličnim violinistom, kot so: koncertni mojster orkestra Slovenske filharmonije Janez Podlesek, glasbeniki: Ajda Kralj, Alenka Semeja, Neža Capuder in drugi.
Branko Bečaj, ki nikoli ni hlepela po najrazličnejših nagradah ali priznanjih, odlikujejo skromnost, vestnost, delovna vnema ter srčna predanost glasbeni umetnosti - tudi Simfoničnemu orkestru Domžale-Kamnik.
Srebrna plaketa - Bogdan Šmon
Fagotist Bogdan Šmon je eden od štirih članov Simfoničnega orkestra Domža-le-Kamnik, ki v njem aktivno in neprekinjeno sodeluje od ustanovitve orkestra leta 1971. V vsem času obstoja in igranja Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik je fagotist Bogdan Šmon nepogrešljiv član glasbenega sestava, s katerim je v 46 letih delovanja nastopil na več kot tristo koncertnih dogodkih. Je glasbenik, ki je ob svojih poklicnih zadolžitvah redno obiskoval vaje, z zgledom pomagal pri vseh logističnih zagatah in njihovih rešitvah ter vseskozi ohranjal za amaterja zavidljivo in kakovostno raven igranja fagota. Bogdan Šmon je znan po svoji glasbeni razgledanosti, preudarnosti in modrosti, ki pa ni vsiljiva. Svoji okolici se brezpogojno razdaja, a z občutkom in s posluhom za sogovornika.
Bogdan Šmon je tudi dolgoletni član Godbe Domžale, kjer je sprva sodeloval kot klarinetist, pred nekaj leti pa je po krajšem premoru zapolnil dolgoletno vrzel na fagotu, ki sicer velja za deficitarno in izredno občutljivo glasbilo, a hkrati v pihalnih orkestrih nepogrešljivo.
Bronasta Plaketa - Društvo upokojencev Domžale
Društvo upokojencev Domžale, ustanovljeno leta 1947, je bilo dolga leta edino tovrstno društvo, ki je z dejavnostmi -tako na področju sociale kot druženja, kulture in športa, bogatilo življenja svojih članov in članic, jim lepšalo starost z izleti, različnimi delavnicami ter jih z organizirano rekreacijo in tekmovalnim športom spodbujalo k skrbi za zdravje. Pomembno je opravljeno delo na področju socialne pomoči, premagovanja in lajšanja tegob ter težav članov, pa tudi ohranjanja solidarnosti, posebej v zvezi z reševanjem stanovanjskih težav upokojencev. Na področju kulture uspešno dolga leta delujeta dva pevska zbora: Moški pevski zbor Janez Cerar in Ženski pevski zbor Stane Habe.
Pridno obiskujejo jubilante in skušajo z obiski, s toplimi besedami ter stiski rok preganjati osamljenost, hkrati pa v zadnjih letih namenjajo več skrbi prostovoljstvu in v povezavi z njim pomoči starejšim, bolnim, socialno ogroženim ter osamljenim ljudem v jeseni življenja v okviru projekta Starejši za
starejše. Društvo zadnja leta uspešno vodi predsednik Nande Starin.
Bronasta plaketa - Lovska družina Domžale
Celovita in stalna skrb za naravo, zdravo in čisto okolje, predvsem pa ohranjanje ter zaščita divjadi in dobri stiki s krajani so že sedem desetletji pomembna naloga, ki jo generacije Lovske družine Domžale opravljajo s prostovoljnim delom, srčnostjo, z ljubeznijo do živali in narave ter željo, da vse, kar so nam pustili dedje, ohranjeno zapustimo svojim vnukom. Lovska družina Domžale dobro gospodari na 5197 ha, od česar je 4336 ha lovne površine, celovito skrbi za divjad, za lep Lovski dom Kolovec, za strelišča za MK, risanico in golobe ter vzdrževanje 82 lovskih prež. Za vse to s prostovoljnim delom pridno skrbi 48 lovcev in ena lovka. Družina namenja posebno skrb mladim ter organizaciji strokovnega izobraževanja, kar omogoča, da se lovci vse bolj spreminjajo v zaščitnike in gojitelje divjadi ter varuhe okolja.
Družino že od leta 2006 prizadevno vodi starešina Ivan Stele. Lovska družina dobro sodeluje z drugimi društvi ter Lovsko zvezo Slovenije, še posebej pa razumevajoče ter z veliko posluha sodeluje s kmeti ob škodi, ki nastane na njivah in poljih zaradi divjadi.
Bronasta plaketa - Slovensko društvo Slovenija Ruti
Slovensko društvo Slovenija Ruti je bilo ustanovljeno v letu 1977 z namenom združevanja Slovencev na začasnem delu v tujini. Ob petletnici uspešnega dela je društvo 4. septembra 1982 na slovesnosti v Švici podpisalo z Občino Domžale dogovor o medsebojnem sodelovanju, s katerim je bilo začeto sodelovanje na izobraževalnem, posebej pri učenju mlade generacije slovenskega jezika, kulturnem in športnem področju, ki traja še danes. Tako v letu 2017 praznujemo dva jubileja: 40 let dela Slovenskega društva Slovenija Ruti in 35 let uspešnega sodelovanja z Občino Domžale. Leta niso izbrisala začetnega zagona tako dela društva kot sodelovanja. Vezi, spletene v vseh teh letih, so še danes močne in pomembno prispevajo k skupnemu veselju ob obeh obletnicah, pa tudi promociji Slovenije in Občine Domžale v Švici.
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LvII | MAREc 2017 | ŠTEvILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Pavel Pevec, zlata plaketa
priznan; smžale 16 i i
Branka Bečaj, srebrna plaketa
ie Domr to 2016
Bogdan Šmon, bronasta plaketa			Društvo upokojencev Domžale, bronasta plaketa	
1 » t*» » vin» -mi, i			_ -mum. wumitaic	
sedb, poučuje na glasbeni šoli. Kristina je študentka Visoke šole za zdravstvo, violinistka, Martin je srednješolec na kvadrat, saj obiskuje Srednjo lesarsko šolo in Konservatorij za glasbo v Ljubljani, smer - solo petje. Igra trobento, orgle, klavir, poje v Komornem zboru Ave. Blaž obiskuje OŠ Venclja Perka, igra pozavno v glasbeni šoli, je član pihalnega orkestra.
Sporočilo staršev je nedvoumno -otrok je milost, veliko otrok je veliko milosti.
Nagrada Občine Domžale -Miha Ulčar
Domžalec.si je dobra zgodba, ki skrbi za informiranost in promocijo občine Domžale. Pred dobrimi štirimi leti ga je ustanovil Miha Ulčar prav z namenom ponuditi občanom sodoben medij, aktualen in ažuren ter lahko dostopen najširšemu občinstvu. Objavljeni prispevki pokrivajo vsa področja življenja in dela v občini. Hkrati omogočajo njihovo spremljanje, nemalokrat v živo, dragocen pa je tudi njihov arhiv. Domzalec. si je aktualen in zaželen, saj je letu 2016 zabeležil več kot 1.700.000 prikazov strani, ogledalo pa si ga je več kot 210.000 posameznih obiskovalcev in obiskovalk - 55 % rast glede na leto 2015. V letu 2016 je bilo na portalu objavljeno skupno 1.550 prispevkov. Za ažurno, korektno in izčrpno obveščanje z vseh področij življenja v občini skrbi skromna ekipa zanesenjakov, ki jo vodi Miha Ulčar.
Lovska družina Domžale, bronasta plaketa
Slovensko društvo Slovenija Ruti, nagrada Občine Domžale
ji Občine DontTafe jJ"- -Jia lato 201' O
Klemen Bojanc, nagrada Občine Domžale
Družina Kozjek, nagrada Občine Domžale
Miha Ulčar, nagrada Občine Domžale
	
KH	
If	
H M	
BE^rjj	
	" ' - . :
Župnijska Karitas Ihan, nagrada Občine Domžale
Društvo, ki ga zadnjih deset let vodi Robert Leban, ostaja zvesto povezavi v Švici živečih Slovencev z domovino, ki ji vsa leta dokazujejo, da so njihove korenine v Sloveniji in da imajo Slovenijo radi.
Nagrada Občine Domžale -Klemen Bojanc
Klemen Bojanc je triatlonec, športnik od zgodnje mladosti. Po prvem navdušenju za nogomet od 12. leta ves svoj prosti čas namenja triatlonu, uspešen je tudi v atletiki, je član mladinske državne reprezentance v triatlonu, za njim je že vrsta uspešnih nastopov -tako na domačih kot mednarodnih in evropskih tekmovanjih in pokalih. Že peto leto trenira v Triatlonskem klubu Trisport Kamnik pod vodstvom trenerja Grege Zoreta. Doslej je v športu, ki od tekmovalca zahteva, da je odličen v teku, plavanju in kolesarjenju, dosegel naslednje uspehe: 2. mesto absolutno v triatlonu, 15. mesto na evropskem
Nevenka Unk-Hribovšek, nagrada Občine Domžale
pokalu na Bledu, 1. mesto v akvatlon-skem pokalu med mladinci, 3. mesto v triatlonskem pokalu med mladinci ter 2. mesto na državnem prvenstvu v duatlonu med mladinci. Triatlonec Klemen Bojanc je uspešen športnik in dijak, ki športu namenja ves prosti čas, je prizadeven, delaven športnik, zgled mlajšim generacijam.
Nagrada Občine Domžale -Družina Kozjek
Najpomembnejše glasbilo devetčlanske družine Kozjek so orgle, igra jih pet članov družine, nepogrešljiv instrument pa so njihovi glasovi. Starša, Ksenija in Janez, sta se spoznala pred 30 leti v Trenti na srečanju mladih organistov. Mami Ksenija v roke prime tudi harmoniko, kitaro, zaigra na orglice, ati Janez pa je glavni na orglah. Glasba je bila otrokom položena v zibko.
Na kratko o njihovi glasbeni poti, ki jo prav pri vseh spremljajo tudi druge dejavnosti. Vseh pet fantov igra pri godbi, obe dekleti in trije fantje pri simfonikih. Mihael je diplomirani muziko-log, zaposlen na ARS programu Radia Slovenija, igra rog, je predsednik Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Dominik dela doktorat na Fakulteti za strojništvo, igra evfonij, orgle, klavir, ukvarja se s solo petjem. Anže je zaposlen, ob tem pa študira na Višji gradbeni šoli, igra trobento in orgle. Katarina opravlja magistrski študij na Akademiji za glasbo, je violončelistka, članica različnih komornih orkestralnih za-
Nagrada Občine Domžale -Nevenka Unk-Hribovšek
Nevenka Unk-Hribovšek, uveljavljena folklorna delavka z dolgoletnimi izkušnjami, praktičnimi znanji in formalno izobrazbo, je pred 10 leti prevzela umetniško vodenje prve odrasle folklorne skupine v občini Domžale v Kulturnem društvu Groblje. Prostovoljno in brez nadomestila že deset let vodi skupino odraslih plesalcev, pri čemer jo vodijo srčnost in prijateljski odnos z vsemi plesalci ter ljubezen do folklornega izročila. Skupini, ki je dosegla regijsko raven, je podarila devet odrskih postavitev. Nevenka je brezplačno kreirala kostumsko podobo skupine, vse odrske postavitve pa so bile strokovno visoko ocenjevane. Folklorna skupina je pod njenim vodstvom nastopila več kot sto tridesetkrat, gostovala po vsej Sloveniji in na mednarodnih folklornih festivalih. Nevenka Unk-Hribovšek je tudi režiserka odmevnega vsakoletnega mednarodnega folklornega večera V Grobljah kot nekoč.
Nagrada Občine Domžale -Župnijska Karitas Ihan
Ihanska Karitas deluje kot humanitarna organizacija v fari Ihan. Več kot deset prostovoljk pomaga 22 družinam in šestim posameznikom v finančni stiski. V lanskem letu so razdelili več kot 6 ton hrane, pomoč zbirajo tudi v tednu Ka-ritasa. Pomagajo s finančnimi prispevki prek 5.000 evrov za plačilo položnic. Za zbiranje tovrstnih finančnih sredstev vsaj enkrat letno organizirajo srečelov, poučna in potopisna predavanja, pečejo piškote in pletejo adventne venčke, sodelujejo tudi v projektu Donirana hrana. Ob materialni pomoči zagotavljajo tudi tople besede, podporo in spodbudo, ki mnogokrat pomaga prebroditi krizo. Svoj čas, znanje ter delo namenjajo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Prostovoljstvo, za katerega ne terjajo (in ne dobijo) finančnega nadomestila, jih navdaja z zadovoljstvom in občutkom, da delajo dobro.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
V maju Mesec znanja na CČN Domžale-Kamnik
S ciljem povečevanja učinkovitosti ravnanja z odpadno vodo v CČN Domžale-Kamnik že vrsto let organizirajo strokovne seminarje in delavnice s področja čiščenja odpadne vode. Na teh strokovnih srečanjih, ki
so jih projektno poimenovali Mesec znanja, si prizadevajo povezovati
znanje, dosežke, nove tehnologije in ljudi, ki razumejo pomen implementacije novih pristopov in rešitev v procese čiščenja odpadnih voda. Tovrstno strokovno povezovanje je pomembna podlaga za nadaljnje spremembe, zato bodo na CČN tudi letos v maju z aktualnimi vsebinami izpostavili novosti, praktične rešitve in dobre prakse. Med predavatelji bodo izbrani in ugledni strokovnjaki z različnih področij, ki bodo slušatelje usmerili k boljšemu razumevanju bioloških procesov, kemijskih reakcij in tehnoloških zahtev za doseganje trajnostnih ciljev, kot je zmanjšanje tveganj za naše okolje.
V Mesecu znanja 2017 bodo tako v torek, 16. maja, potekala predavanja na temo deamonifikacije kot naprednega postopka za čiščenje visokih koncentracij dušika, uporabe kationskih emulzij v postopkih obdelave vode ter MBBR tehnologije prihodnosti. Teden dni pozneje, 23. maja, bodo vsebine povezane z izborom učinkovitega sistema prezračevanja, meritev in naprednega vodenja procesov ter novih pristopov k projektiranju čistilnih naprav.
Udeležba na izobraževanju je brezplačna, ker pa je število mest omejeno, so potrebne predhodne prijave na www.ccn-domzale.si/izo-brazevanje/mesec-znanja-prijavnica. Vljudno vabljeni!

sobota, 20.5*2017, ob 20.uri, Športna dvorana Domžale. VSTOP PROST
Plesna Sola Miki Domžalske niažoretke Jus Milčinski
Goêù/Vm^hj
Pobrodošl t 1/
Predstavitev slovenskih pokiajin z običaji, kulinariko, kulturo...
VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo!
sobota • 13. maj ORMOŽ
sobota • 20. maj ŠENTJERNEJ
lB I slamnik
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
V središču pozornosti
Pred nami so zadnji vzdihljaji aprila. Za nami pa pestro in barvito dogajanje ob občinskem prazniku, ki smo ga praznovali in ovekovečili skozi oči najmlajših, starostnikov, paraplegi-kov, športnih navdušencev, kulturnih lakotnikov in društvenih delavcev. S prav vsemi sem preživel lepe in iskrene trenutke, predvsem pa mi je bilo lepo ob misli, da ste vsi vi, ki tukaj živite in se trudite za nepozaben lokalni utrip, zaslužni za to, da je občina Domžale prostor zadovoljnih ljudi.
Poleg osrednjega praznovanja rojstnega dneva občine je bil april poseben tudi zaradi visokih gostov, ki so obiskali naše mesto in okoliške kraje.
Najprej nas je s svojo prisotnostjo na našem veličastnem praznovanju Spoznajmo se, praznujmo skupaj razveselil naš predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil navdušen, koliko dejavnosti je moč početi v naših društvih, zavodih, šolah in vrtcih. Dogodek je bil precejšen organizacijski zalogaj, saj se je na praznovanje s svojimi plesnimi, pevskimi in drugimi talenti odzvalo več kot tristo petdeset nastopajočih, na stojnicah pa se je predstavilo kar osemdeset društev. V znak hvaležnosti in prizadevanja vseh nas nam je ob tej priložnosti podaril še posebno protokolarno darilo, slovensko zastavo, ki jo imam na vidnem mestu v svoji pisarni in ki me spominja na ta lep dan, ko sem čutil, da smo vsi enotni, da se podpiramo in skrbimo drug za drugega.
Teden zatem smo na občinski rojstni dan prisostvovali slavnostnemu odprtju prelepe telovadnice pri Srednji šoli Domžale. Enkratna športna pridobitev za Domžale, ki bo služila mnogim dijakom in občanom, željnim športa in rekreacije. Na novo telovadnico in šolo nista skrivala navdušenja niti predsednik vlade RS dr. Miro Cerar niti ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Oba sta se strinjala, da bo nov objekt prispeval k boljšemu športnemu udejstvovanju vseh, predvsem pa mladih, ki obiskujejo srednjo šolo. Šport, kot je še dejal predsednik vlade, nas uči kolektivnega duha, sodelovanje pa je tisto, ki vodi k napredku. Ministrica je po promenadi aktivnosti, ki so jo prikazali prav domžalski športniki, svetovala, naj dijaki postanejo ambasadorji športa, saj je to edina prava pot do zdravega in ustvarjalnega načina življenja.
Minuli vikend so v Športnem parku Radomlje priredili največji enodnevni turnir v državi Cordial Cup, ligaško tekmovanje za mlade nogometaše, na katerem je sodelovalo 88 ekip in 1500 igralcev in kjer je bil prisoten tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatovic. Organizatorje je pohvalil, da so na pravi poti ter da je njihova strategija vlaganja v mlade in infrastrukturo pravilna, klubu pa zaradi tega napoveduje svetlo prihodnost.
Tudi v sosednjem Mengšu so prejšnji teden slavili posebno obletnico, 70. obletnico Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) Lek. Slavnostne akademije se je poleg številnih visokih predstavnikov gasilcev udeležila tudi ministrica za obrambo, ki je v svojem govoru poudarila, da je 70 let dolga doba, še posebej v luči tega, da so se v tem obdobju v naši domovini zgodile korenite družbene spremembe. Strinjal sem se z vsakim njenim stavkom. Kot nekdanji Lekovec vem, da se družba Lek in gasilsko društvo Lek razvijata in vseskozi delujeta v korist skupnosti. Predvsem je kristalno jasno, da je sodelovanje z gasilskimi enotami v lokalni skupnosti zelo pomemben člen pri učinkovitem varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v celotni regiji.
Vsi zgoraj našteti gosti so potrdili naša prizadevanja, da kot skupnost delamo dobro, da kot skupnost želimo živeti strpno, v sožitju, in takrat, ko nam je težko, ovire premagovati skupaj. Ob teh dejstvih bi se vam rad najlepše zahvalil in vam zaželel prijetne prvomajske praznike!
Toni Dragar, župan
Spoznali smo se in praznovali skupaj
V sredo, 12. aprila 2017, je v nabito polnem Češminovem parku v Domžalah potekalo veliko praznovanje ob rojstnem dnevu Občine Domžale pod naslovom Spoznajmo se, praznujmo skupaj.
Smo ena redkih občin, ki svoj rojstni dan praznuje na odprtem z vsemi občani, in zasluga za to idejo gre nekdanji podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, ki je začela s tem dogodkom pred štirimi leti. Namen dogodka je druženje in predvsem spoznavanje - kaj in kdo smo občina Domžale. K sodelovanju smo povabili vse domžalske vrtce,
je bila tam tudi 'mini Planica'. Planinsko društvo Domžale je pripeljalo plezalni stolp, jamarji so pokazali, kako se spuščajo v jame, otroci so pretekli Mavrični tek in bilo je še mnogo drugih zabavnih dogodivščin v našem prelepem parku sredi mesta.
Dogodek se je začel ob 16. uri na odru s čudovitim nastopom sKul banda pod mentorstvom Lovra Ravbarja (Glas-
tri ure. Podžupanja je tudi predstavila voditelja dogajanja na odru - Leno Zupane Oberwalder in Leona Obrulja, ki jim moramo čestitati za izjemno profesionalni nastop.
Slavnostni del prireditve se je začel ob 18. uri z nastopom Godbe Domžale in govorom župana Občine Domžale Tonija Dragarja: »Izjemno ponosen sem na moje mesto, na vse vas, občan-
tal občankam in občanom ob njihovem prazniku. »Današnje veličastno praznovanje dokazuje, da kot skupnost želimo živeti strpno, v sožitju in takrat, ko nam je težko, ovire premagovati skupaj.« Ob tej priložnosti je predsednik Pahor županu Dragarju v luči praznovanja 25. obletnice naše države poklonil posebno protokolarno darilo, slovensko zastavo. Sledilo je fotogra-
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je skupaj z županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem in podžupanjo mag. Renato Kosec slavnostno razrezal torto.
M	■
sKul band (Glasbena šola Domžale) pod mentorstvom Medgeneracijsko povezovanje - najprej so zaplesali mini Lovra Ravbarja: Zala, Teja, Nastja, Matevž, Žan, Matic, folklorni plesalci, zatem pa malce starejši. Mark, Jaka in Jaka ter Andraž.
šole, društva in druge posameznike, da so nam svoje dejavnosti predstavili na stojnicah in na odru. Na dogodku so se predstavili tudi policisti, reševalci in gasilci s svojimi vozili, policijskimi konji in celo z gasilsko lestvijo, kar vedno znova navduši otroke. S Krumperka nas je obiskal konjiček, ki so ga najmlajši Domžalčani lahko jahali. Tilen Bartol in Anže Lanišek sta dokazala, da v Domžalah živijo in trenirajo pravi skakalski junaki, zatorej
bena šola Domžale) in za tem z govorom podžupanje mag. Renate Kosec: »Današnji praznik je namenjen vsem nam, dragi občani in občanke, da praznujemo skupaj, se spoznavamo in resnično med-generacijsko povezujemo. Na stojnicah in na odru se bodo predstavili tako majhni otroci kot starejši gospodje in gospe, ki predstavljajo našo občino.« Predstavitev je bilo res veliko, saj je sodelovalo več kot 80 društev, šol, vrtcev in naših zavodov, program na odru pa je trajal dobre
ke in občane, ki pripomorete, da z vami soustvarjamo Prostor zadovoljnih ljudi. In izjemna čast nas je doletela, da si je gospod predsednik vzel čas za nas in se na lastne oči prepričal, kakšne veščine in znanja premorejo tako naši otroci kot tudi starostniki. Vsem skupaj želim lepo praznovanje še naprej.« Slavnostni govornik prireditve je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je županu najprej zahvalil za povabilo, potem pa česti-
firanje in zatem je predsednik skupaj z županom in podžupanjo slavnostno razrezal torto. Slednji so se nato sprehodili med stojnicami, program na odru pa se je nadaljeval vse do 19. ure.
Bilo je izjemno lepo rojstnodnevno praznovanje in v Češminovem parku smo ta dan resnično začutili, da je naša občina 'prostor zadovoljnih ljudi'. Najlepša hvala vsem, ki ste bili del tega lepega dogodka.
Urad župana, Občina Domžale
Aktualne investicije
Zimi sledi tudi obnova cestne infrastrukture.
Občina Domžale poleg večjih investicij, kot so gradnja novega doma krajanov - gasilskega doma na Studencu, poslovilnega objekta na Homcu, pokopališča v Radomljah, prenova Mlinarske brvi v Radomljah, načrtuje tudi investicije, ki so usmerjene v osnovnošolsko infrastrukturo. V Ihanu poteka gradnja prizidka podružnične osnovne šole, prav tako se izvaja energetska sanacija Osnovne šole Venclja Perka, V sredini junija načrtujemo širitev Osnovne šole Preserje, med poletjem pa bomo obnovili notranjost telovadnice v Osnovni šoli Dob. Pomlad je tudi priložnost, da našo pozornost usmerimo v cestno infrastrukturo in pogledamo, kakšne posledice je za seboj na cestah pustila zima. Zato v nadaljevanju pozorno preberite, kje vas čakajo delne in občasno kratkotrajne popolne zapore cest in ulic v občini Domžale.
Obnova vodovodnega, kanalizacijskega in cestnega omrežja v občini Domžale: Občina Domžale vlaga v dotrajano vodovodno in kanalizacijsko omrežje po celotnem območju občine. Z javnim komunalnim podjetjem Prodnik vzporedno planiramo in izvajamo investicije, s katerimi bo zagotovljena učinkovitejša izraba in boljše gospodarjenje z vodnimi viri ter s tem manjša izguba vode in posledično manjša obremenitev okolja. Prenova obstoječe kanalizacije bo izboljšala obravnavo komunalnih odplak.
Za nami je obnova lokalne ceste Rodica-Mengeš, po prvomajskih praznikih, 3. maja 2017, bo občina Domžale začela z deli na Župančičevi ulici v Domžalah. Obnovljeno bo vodo-
vodno in kanalizacijsko omrežje ter izvedena rekonstrukcija ceste. Ta čas bo vzpostavljena delna in kratkotrajna popolna cestna zapora javne poti JP571211 - Župančičeva ulica v Domžalah. Dela bodo potekala predvidoma v maju in juniju 2017. Stanovalci bodo lahko ves čas dostopali do parkirišč in garaž, razen v času popolnih, a kratkotrajnih zapor Župančičeve ulice zaradi asfaltiranja in izgradnje vodovodnih priključkov.
Na Jarčevi ulici bo do 18. maja 2017 vzpostavljena popolna zapora, od 7. do 17. ure zaradi izgradnje vodovoda in asfaltiranja vozišča. Do konca maja bo Mlinarska brv neprehodna, saj je na tem koncu zaradi izgradnje nove brvi vzpostavljena popolna zapora javne poti KP 572154 Radomlje--Homec. V tem času boste lahko izbrali obhod prek mostu v Radomljah ali prek Mostu želja v Nožicah. V Radomljah je po zaključku tekočega šolskega leta, torej v času poletnih šolskih počitnic, predvidena prestavitev bazne postaje mobilnih komunikacij. Investitor Telekom Slovenije bo zgradil novo začasno dostopno cesto ob Radomeljskem mostu (Mlinarski brvi) čez reko Kamniško Bistrico, in novo bazno postajo, ki bo locirana dobrih 100 metrov severozahodno od zdajšnje. Po izgradnji nove bodo obstoječo bazno postajo odstranili. Investitor je pridobil gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja, v pripravi je projekt za izvedbo gradnje. Na Radio cesti v Domžalah bo od 7. do 17. ure zaradi investicijskih del na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju vzpostavljena popolna zapora do 21. junija 2017.
Cesta Rodica-Mengeš
Na praznik dela, 1. maja 2017, bodo od 6. do 11. ure občasne zapore cest v središču Domžal, zaradi tradicionalne Prvomajske budnice v Domžalah. Zaradi izvedbe dobrodelne tekaške prireditve Wings for Life World Run - Krila za življenje bodo 7. maja 2017 med 13.45 in 15.20 postavljene
občasne zapore križišč lokalnih cest z državnimi cestami v občini Domžale.
Občanke in občane Občine Domžale naprošamo za strpnost in razumevanje v času gradnje in prireditev.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
LETNIK LvII | MAREc 2017 | ŠTEvILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
V	I	v
iz URADA ZUPANA | OBČINSKI SVET
20. seja Občinskega sveta Občine Domžale
V četrtek, 20. aprila 2017, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 20. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar.
Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 19. seje
z dne, 16. marca 2017, in dnevni red:
1.	Volitve in imenovanja
2.	Obravnava in sprejem Zaključnega računa Proračuna Občine Domžale za leto 2016 - skrajšani postopek
3.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 -skrajšani postopek
4.	Obravnava in sprejem Pravilnika o dopolnitvah Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale - hitri postopek
5.	Obravnava in izdaja soglasja občinskega sveta k spremembam in dopolnitvam Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
6.	Obravnava in sprejem Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja »V9-1 pod Tosamo jug«
- skrajšani postopek
7.	Obravnava in sprejem Sklepa o ugotovitvi javne koristi
8.	Obravnava in sprejem Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »javna razsvetljava« -skrajšani postopek
9.	Obravnava in sprejem Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale - skrajšani postopek
10.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v občini Domžale - skrajšani postopek
11.	Obravnava in sprejem cene storitve pomoči družini na domu
12.	Vprašanja, pobude in predlogi
1.	Volitve in imenovanja
Občinski svet Občine Domžale je soglasno imenoval Špelo Trškan za odgovorno urednico Slamnika za obdobje petih let.
Občinski svet Občine Domžale je kandidatki Barbki Drobnič izdal pozitivno mnenje v postopku imenovanja ravnateljice Osnovne šole Dob.
Občinski svet Občine Domžale je v postopku imenovanja ravnatelja Osnovne šole Rodica ugotovil, da je bilo dosedanje sodelovanje kandidatke Milene Vidovič z občino Domžale učinkovito in zgledno ter ocenil, da je primerna za vodenje šole za naslednje mandatno obdobje. Občinski svet je ugotovil, da za imenovanje kandidata Tadeja Bračka nima zadržkov.
2.	Obravnava in sprejem Zaključnega računa Proračuna Občine Domžale za leto 2016 - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o Zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2016. V Uradnem vestniku Občine Domžale bo objavljen splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o Zaključ-
nem računu proračuna Občine Domžale za leto 2016.
3.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 -skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017.
4.	Obravnava in sprejem Pravilnika o dopolnitvah Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale - hitri postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale.
5.	Obravnava in izdaja soglasja občinskega sveta k spremembam in dopolnitvam Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o izdaji soglasja Občinskega sveta k spremembam in dopolnitvam
Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
6.	Obravnava in sprejem Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja »V9-1 pod Tosamo jug« -skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja »V9-1 pod Tosamo jug«.
7.	Obravnava in sprejem Sklepa o ugotovitvi javne koristi
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o ugotovitvi javne koristi. Občinski svet je ugotovil, da je rekonstrukcija JP 572291 - Smetarska cesta ter mostu čez Hujski potok na nepremičninah parc. št. 1422, 1430, 1425/1, 1425/2, 1423/1, 1418/1 in 1418/2 vse k. o. Dob v javno korist.
8.	Obravnava in sprejem Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »javna razsvetljava« - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »javna razsvetljava«.
9.	Obravnava in sprejem Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je spre-
jel Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale.
10.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v občini Domžale - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v občini Domžale.
11.	Obravnava in sprejem cene storitve pomoči družini na domu
Občinski svet Občine Domžale je sprejel ceno storitve pomoči družini na domu, ki znaša:
Ob delavnikih (tudi soboto) 17,21 evra na efektivno uro.
V nedeljo ali nočnem času 23,76 evra na efektivno uro.
Na dan državnega praznika in dela prostega dne 24,97 evra na efektivno uro.
Cena storitve pomoči družini na domu za uporabnika znaša 8,18 evra na efektivno uro, ne glede na čas oziroma dan izvajanja storitve, razliko subvencionira Občine Domžale.
Cene storitve pomoči družini na domu veljajo od 1. 5. 2017 dalje.
12.	Vprašanja, pobude in predlogi
Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Matej Oražem (Lista Reza), mag. Tomaž Deželak (SDS), Roman Lenassi (NSi), Marija Doroteja Gr-mek (SDS) in Damjana Korošec (LTD).
Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale.
FOTO: VIDO REPANŠEK
Skupaj smo očistili Domžale Fotografska razstava Prostor zadovoljnih ljudi
Na lep pomladni vikend, med 31. marcem in 2. aprilom 2017, je bila organizirana prostovoljska okoljska čistilna akcija Očistimo Domžale 2017.
Prostovoljci so čistili ceste, ulice, sprehajalne poti, parke, divja odlagališča, brežine rek in potokov v občini Domžale. Čistilne akcije se je udeležilo 1.364 občank in občanov, ki so v zavedanju, da so storili nekaj dobrega za svojo okolico, v kateri živijo, preživeli res krasen pomladni dan.
V čistilno akcijo so se aktivno vključile krajevne skupnosti, ki so določile zbirna mesta za začetek akcije v svojih krajih, poskrbele, da so udeleženci dobili osnovne pripomočke in oblikovali delovne skupine. Poleg krajevnih skupnosti sta v akciji sodelovala tudi PGD Domžale-mesto in Ribiška družina Bistrica Domžale, katere člani so po izvedeni akciji povedali, da so bili z organizirano čistilno akcijo zelo zadovoljni in hvaležni, da so naredili nekaj dobrega tako zase kot za naravo. »Tudi naše članstvo se zahvaljuje občini za prispevek v obliki malice, vreč in zabojnikov, ki so spodbuda za solidarnost in skupno aktivacijo krajanov. S podobnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, ob tem pa ozaveščali prebivalce, da nam narava ni najbolj hvaležna, če jo puščamo onesnaženo,« so še dodali. V KS Dragomelj-Pšata se je čistilni akciji pridružil župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec pa je za čisto okolje združila moči s krajani KS Krtina.
Javno komunalno podjetje Prodnik je v sodelovanju z Občino Domžale priskrbelo vrečke za smeti, rokavice in zabojnike. Prav tako so po akciji poskrbeli za odvoz in reciklažo zbranih odpadkov. Skupaj smo ponovno doka-
Ob občinskem prazniku smo na rojstni dan občine v Knjižnici Domžale odprli razstavo portretov, aktivnosti, generacij in znamenitosti, ki krasijo naš prostor.
■ - ■ ■- i-i* S skupnimi močmi smo poskrbeli za čistejše Domžale
zali, da nam je mar za naše okolje in delili pomembno sporočilo o pomenu ohranjanja čistega okolja. S tovrstnimi čistilnimi akcijami prispevamo le delček k čistejšemu okolju, zato naša skrb za okolje ne sme biti omejena zgolj na en dan v letu. Za čisto okolje bi si morali prizadevati prav vsak dan.
Lahko bi rekli, da smo združili prijetno s koristnim, saj smo naredili koristno delo, kar pa je še najpomembneje, skupaj smo preživeli res lep dan. Hvala za vaš trud in pomoč, ki ste jo pokazali z odzivom na povabilo k sodelovanju v čistilni akciji Očistimo Domžale 2017.
Občina Domžale, Urad župana FOTO: BOŽO OSOLIN
Fotografije, ki jih je v objektiv ujel Domžalčan Andraž Gregorič, so tudi del občinskega koledarja za leto 2017 ter prikazujejo pestrost in bogastvo domžalskega kulturnega, športnega in civilnega področja. Skupaj z okoliškimi kraji prijetno in urejeno mesto, ki nudi kakovost bivanja vsem generacijam in ustvarja številne priložnosti za mlade. Prostor zadovoljnih ljudi.
Uvodne besede so pripadle gostiteljici, direktorici Knjižnice Domžale, Barbari Zupanc Oberwalder, ki je tudi idejna pobudnica, da je fotografska razstava zašla v njihove prostore. Glavna beseda je pripadla županu Toniju Dragar-ju, ki je pohvalil direktorico knjižnice za vzpodbudo pri razstavi, avtorju Andražu Gregoriču pa čestital za odlično opravljeno delo. Dogodka so se udeležili tudi trije častni občani občine, dr. Miroslav Stiplovšek, dr. Peter Primožič in dr. Velimir Vulikič, svetnica Andreja Pogačnik Jarc, svetnik Maks Karba ter nagrajenca slavnostne seje Občine Domžale Pavel Pevec in Miha Ulčar.
Andraž Gregorič je Domžalčan, doma v Ihanu, ki se je rodil leta 1986 v Kranju. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval šolanje leta 2008 v Sežani, kjer je začel s študijem na Višji strokovni šoli za oblikovanje materialov in fotografijo. Vmes je svoje znanje dopolnjeval z udeležbami na festivalu dokumentarne fotografije Fotopub, kjer se je izobraževal in ustvarjal pod mentorstvom mednarodno priznanih fotografov. Leta 2011 je diplomiral in pridobil naziv inženir fotografije. Je prejemnik številnih nagrad za svoje delo. Leta 2004 in 2005
je prejel priznanje za izjemen prispevek na področju fotografije na festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgene-racije. Petkrat so bile njegove kolekcije fotografij sprejete v ožji izbor na vseslovenskem natečaju Fotografija leta. Prejel je prvo nagrado na natečaju Slovenskega etnografskega muzeja v Lju-
vijah Adria In-Flight Magazine ter v reviji Fotografija, kjer najdemo dela najboljših slovenskih in tujih fotografov.
Andraž v zadnjem obdobju posveča veliko časa poročni fotografiji, piše svoj blog in redno objavlja najžlah-tnejše fotografije, že drugo leto pa sodeluje z Občino Domžale pri ustvarja-
Avtor razstavljenih fotografij Andraž Gregorič
bljani in tretjo nagrado na foto natečaju Škrateljnova domačija v Divači.
Že pri svojih sedemnajstih letih je sodeloval na skupinskih razstavah, in sicer na Festivalu dokumentarne fotografije v Novem mestu, v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Slovenskem etnografskem muzeju, v galeriji Sij v Mariboru, v Kulturnem domu Sežana ...
Njegovi samostojni razstavi Med dnevom in nočjo ter Portreti smo si lahko pred leti ogledali v domžalskem Centru za mlade, v Slovenskem etnografskem muzeju in mariborskem Vodnem stolpu pa je bila na ogled razstava z naslovom Srečni.
Preizkusil se je tudi kot žirant na razstavah in natečajih, njegove fotografije pa so bile objavljene tudi v re-
nju občinskega koledarja. Koledar za leto 2017 nosi naslov Prostor zadovoljnih ljudi. Tiskan je bil v 500 izvodih, Občina Domžale je podarila koledar Občinskemu svetu, častnim občanom, krajevnim skupnostim, zavodom, društvom, podjetjem, svojim zaposlenim in vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju koledarja.V Knjižnici Domžale je to že njegova druga samostojna razstava. Prvo je imel v naši knjižnici leta 2008 z naslovom Svet teme.
Fotografska razstava Prostor zadovoljnih ljudi bo na ogled v Knjižnici Domžale vse do 13. maja. In želja Občine Domžale je, da bi bila fotografska razstava tradicionalna.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
lB I slamnik
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
VELIKI INTERVJU
GLASBA ŽIVLJENJE OBOGATI IN OSMISLI
ANDREJA HUMAR, RAVNATELJICA GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, UČITELJICA FLAVTE
Vodenje Glasbene šole je prevzela lani, z začetkom novega šolskega leta v septembru po 15 letih pedagoškega dela in nekaj letih dela v šolskih knjižnici.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Vodstveni položaj je prevzela v zapletenih trenutkih manjše krize. Sprejela jo je kot nov izziv in odgovornost do pedagoških kolegov in kolegic ter zlasti učencev in učenk glasbene šole.
Po odstopu vašega predhodnika Mirana Juvana ste se odločili, da sprejmete izziv in funkcijo ravnateljice. Situacija je bila napeta. Vam je uspelo umiriti razmere in kako ocenjujete trenutne odnose v kolektivu? Odločitev za kandidaturo za mesto ravnateljice seveda ni bila lahka. Terjala je kar nekaj slabo, pa tudi povsem neprespanih noči. Biti ravnateljica tako velike šole pomeni veliko odgovornost - do otrok, učiteljev, do staršev in ne nazadnje do lokalnega okolja, v katerem šola deluje. Velik korak mi je pomenilo tudi 'stopiti v čevlje' svojih predhodnikov, s katerima sem delala skupaj, Mirana Juvana in Antona Savnika, ki sta s šolo ves čas svojega delovanja intenzivno živela in dihala. Dediščino, ki sta jo zapustila svojim naslednikom, je treba negovati, in vztrajati v začrtani poti - s poudarkom na vzgoji v ljubezni do glasbe. Da so se v lanskem šolskem letu napenjale moči na različnih bregovih, je res. Zdi pa se mi, da je kolektiv Glasbene šole Domžale dovolj zrel, da je lahko izplaval iz težav in iz za šolo precej težkih trenutkov. Učitelji so kljub vsemu ohranili trezne glave. Z njihovo pomočjo nam uspeva, da rastemo naprej.
Kako ste bili pred imenovanjem za ravnateljico povezani z glasbeno šolo?
Moja zgodba z Glasbeno šolo Domžale ima začetek v telefonskem klicu pred skoraj dvajsetimi leti (... je res že toliko?!). Po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo sva si s študijsko kolegico 'privoščili' še zadnji študentski izlet. Med popotovanjem po Kitajski me je nekega dne poklical takratni ravnatelj Anton Savnik in me vprašal, če bi želela v Domžalah poučevati flavto. Seveda sem z veseljem privolila. Od takrat je minilo že mnogo let in na Glasbeni šoli Domžale sem se 'udomačila'. Poučevala sem flavto na oddelkih Domžale in na Brdu pri Lukovici - tam mi je enako ljubo kot na matični šoli -, pozneje pa sem, predvsem iz osebnih razlo-
Ko sedeš za pisalno mizo v pritličju stavbe na Ljubljanski 61, se sprva počutiš kot izgubljen v oceanu predpisov, papirjev in pravil ... Plavam in krmarim med čermi, ki jih nastavljajo nadrejene institucije, kljub vsej 'papirologiji' pa vseeno upam, da je moje delo ostalo tisto, kar mora biti - delo z ljudmi! Odnosi, odnosi, odnosi ...
gov, dokončala tudi specializacijo iz bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za polovični čas začela tudi z delom šolske knjižničarke. Slednje mi je prineslo povsem nove izzive, saj mi je takratni ravnatelj Miran Juvan dal proste roke in omogočil kreativno delo na mnogih projektih šole, kar sem z veseljem sprejela.
Kakšna je osebna izkaznica Glasbene šole v šolskem letu 2016/2017?
Letos šola nadaljuje delo s polno paro. Strasti so se umirile in vse teče dalje. Naši tekmovalci so se s svojimi mentorji resnično izkazali in nam 'priigrali' odlične uvrstitve na tekmovanjih doma (Temsig - državno tekmovanje, Svirel ...) in v tujini (Srbija, Hrvaška ...). Trenutno smo v zadnjih pripravah na dva velika projekta: izvedbo glasbene pravljice Miška si poišče nov dom, ki jo pripravljamo v kopro-dukciji z baletnim oddelkom Glasbene šole Kamnik. Na šoli se režejo in barvajo kulise, naši učenci pa pridno vadijo. Drugi projekt pa je 'povezan z grli' naših malih pevcev. Prvomajske praznike bosta združena zbora Mengeški Črički in Domžalčki preživela v Toscani, kjer bodo skupaj z mnogimi pevci iz drugih evropskih držav prepevali na pevskem festivalu Scho-la Cantorum S. Catherina. Tilen Zla-tnar, iz vrste naših tolkalcev, se je pod budnim mentorstvom učiteljice Katarine Kukovič, uspel prebiti na študij na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. Na novo smo uvedli mini koncerte za čisto majhne poslušalce (lahko so še v pleničkah, nič ne de) ... Kilometrina koncertov in nastopov to sezono je že dolga in ... še malo stisnemo in
potem vsi skupaj odidemo na zaslužene počitnice.
Čemu ste dali poudarek v vašim prvih mesecih dela in vodenja?
Ko sedeš za pisalno mizo v pritličju stavbe na Ljubljanski 61, se sprva počutiš kot izgubljen v oceanu predpisov, papirjev in pravil ... Plavam in krmarim med čermi, ki jih nastavljajo nadrejene institucije, kljub vsej 'papi-rologiji' pa vseeno upam, da je moje delo ostalo tisto, kar mora biti - delo z ljudmi! Odnosi, odnosi, odnosi ...
Zaupajte nam kaj več o vaši glasbeni tradiciji, izobraževanju?
Pri devetih letih sem doma povedala, da na tečaj nemščine ne bom več hodila, ker hočem v glasbeno šolo. Oče je temu nasprotoval, saj naj bi mi 'nemščina vedno koristila, glasba pa ne tako zelo'. Vendar pa, ko se otrok odloči ... Hotela sem igrati klavir, pa so mi na sprejemnih izpitih na glasbeni šoli rekli, da ni prostora, lahko pa igram flavto. In sem jo. Pozneje sem ob naravoslovni gimnaziji zaključila tudi srednjo glasbeno šolo, formalno izobraževanje pa par let pozneje končala z diplomo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med študijem in tudi pozneje sem sodelovala v različnih orkestrih in komornih zasedbah, članica 'domačega' Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pa sem še danes in to z velikim veseljem.
Kaj vas je vodilo pri odločitvi za pedagoško delo na področju glasbe?
Vedno se mi je zdelo lepo poslanstvo mladi, razvijajoči se osebnosti dati
nekaj lepega za življenje. Glasba lahko življenje zelo bogati in osmisli.
Kakšen mora biti dober glasbeni pedagog?
Predvsem mora imeti rad otroke. In spoštovati glasbo.
Ali ste glasbeni pedagogi dovolj samostojni in svobodni pri svojem delu?
Menim, da smo. Seveda smo zavezani učnim načrtom, a so le-ti tako zastavljeni, da se vedno da s posluhom za vsakega posameznika veliko narediti, stopiti ven iz kalupa. Učitelj, ki je samoiniciativen, ima veliko možnosti, da svoje ideje lahko uresniči - pri pouku in na koncertnem odru. Velika prednost našega poklica je možnost, da z učenci delamo individualno.
Vaši predhodniki, bivši ravnatelji Stane Habe, Mila Živulovič, Anton Savnik in Miran Juvan, so postavili visoke standarde Glasbene šole Domžale. Kako vidite vi svoj položaj? V to vlogo vstopam z resnično veliko mero spoštovanja do svojih predhodnikov in z upanjem, da bom upravičila zaupanje kolegov učiteljev, staršev in občin ustanoviteljic, ki so me imenovali na to mesto.
Kakšna naj bi bila torej glasbena šola v današnjem trenutku?
Odprta za nove ideje, a s spoštovanjem tradicionalnih vrednot, na katerih stoji.
Čutite konkurenco zasebnih glasbenih šol?
Konkurenco? Ne. Naš program je kvaliteten in obširen, ne nazadnje pa
Ekološka domačija Plahutnik, Koreno 14, Lukovica gsm: 031 245 824
Sledite nam na ra Razgledi z Vrha | www.razgledizvrha.si
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
Ves čas delamo na tem, da bi lahko vpisali več otrok.
Koliko glasbenih skupin trenutno deluje na šoli?
Posebno pozornost namenjamo skupnemu muziciranju. Tako na šoli deluje veliko komornih skupin, učenci pa se za poznejše sodelovanje v različnih glasbenih sestavih urijo že v času šolanja pri nas. Tako imamo poleg priložnostnih manjših komornih sestavov dva mladinska pihalna orkestra - v Domžalah ter na oddelkih Brdo in Moravče. V Domžalah muzici-ra godalni orkester, v Mengšu harmonikarski. Mladi pevci so člani pevskih
Občutek otroka, da starša stvari, ki jih počne resnično in iskreno zanimajo, je nenadomestljiv, in prekaša vsa znanja glasbene teorije ali nakupe dragih instrumentov.
tudi cenovno dostopen. Menim pa, da bi se moralo na področju zakonodaje marsikaj spremeniti. Če država dovoljuje vpis v razvid zasebnikom (in jih s tem tudi financira), bi morali biti podvrženi enakemu zakonu, čemur pa ni tako. Javnim glasbenim šolam zakonodajalec nalaga veliko več in nas s tem spravlja v neenakovredni položaj.
Kateri so trenutno največji problemi vaše šole? Na probleme lahko vedno gledaš kot na nepremostljive ovire ali kot na izziv, da lahko letiš višje. Mi stremimo k slednjemu. Če pa izpostavim trenutno najbolj kroničnega - problematika omejitev vpisa s strani države.
Številni starši so nezadovoljni, ker se njihovi otroci ne morejo vpisati na GŠ? Kje so razlogi za tako omejen vpis?
Razumem stisko in nejevoljo staršev. Dejstvo pa je, da smo javni zavod in zato podrejeni določenim pravilom, ki jih ne postavljamo sami. Šolski okoliš naše šole pokriva pet občin, ki so se (tudi zaradi bližine prestolnice) demografsko zelo okrepile v zadnjih letih. Sem se je priselilo tudi veliko mladih družin. Število učencev, ki jih dovoljuje in financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, pa ostaja enako že leta in leta - 465. To je številka, ki nas omejuje. Poizkusi in delo na tem, da bi nam na ministrstvu le prisluhnili in omogočili šolanje večjemu številu učencev, zaenkrat še ni obrodilo sadov. A se ne damo.
zborov Domžalčki in Mengeški Črički, ki letos zaradi velikih projektov delujejo kot celota. Tolkalci se družijo v svoji tolkalski skupini, flavtisti in flavtistke pa v svojem orkestru flavt. Za zabavne ritme skrbi sKul Band. Možnosti je torej dovolj, še vedno pa mi v mislih odzvanja žalosten stavek majhne učenke klavirja, ki je ob 65-le-tnici šoli čestitala z besedami: 'Šoli želim še mnogo let ... In da bi imeli tudi orkester klavirjev!' Žal orkestra klavirjev nimamo, upam pa, da je ta iskrena učenka našla pot do muzici-ranja z drugimi med vsemi preostalimi možnostmi, ki jih šola ponuja.
Kakšna pa je vloga staršev pri spremljanju svojih otrok?
Občutek otroka, da starša stvari, ki jih počne resnično in iskreno zanimajo, je nenadomestljiv, in prekaša vsa znanja glasbene teorije ali nakupe dragih instrumentov.
Kaj narediti, če se otrok začne upirati in ne želi več obiskovati glasbene šole?
Z razumevanjem otroka, s posluhom za njegove potrebe, se hitro izkaže, kaj botruje takemu 'uporu'. Lahko je posledica 'trenutne muhe', ki jo večkrat prinesejo s seboj leta adolescen-
ce in odraščanja. Tu vztrajanje staršev, da je treba začeto šolanje zaključiti, včasih resnično terja 'železne živce', a je smiselno. Kadar pa ta upor izhaja iz resničnega otrokovega bistva, je stvar drugačna. Dejstvo je namreč, da glasbena šola ni krožek. Je resna šola. Treba je vaditi. Prihajati k pouku večkrat na teden. Če otrok v sebi resnično ne čuti, da si tega želi, je cena previsoka. Staršem polagam na srce, naj otroku prisluhnejo. Vedno. Potem bodo znali ločiti, kdaj gre zares.
Danes imajo otroci na voljo zelo veliko dejavnosti. V tej pisani paleti lahko prav vsakdo najde nekaj, s čimer se bo lahko poistovetil. Ni nujno, da je to glasbena šola. Lahko je to šport, likovna umetnost, dramska skupina ... Seveda pa smo veseli za vsakega otroka, ki se je pri nas 'našel'.
Kakšna glasba je vam najbolj všeč, kaj radi poslušate?
Klasika in pika. Karkoli drugega izjemno redko.
Koliko časa imate za družino in kaj vas povezuje?
Ne glede na vse mora človek sam pri sebi vedno vedeti, katere stvari so v življenju pomembne. Čas, ki ga preživim z družino, je neprecenljiva naložba v prihodnost mojih hčerk, v moj osebni mir. Sem zagovornica teorije, da čas, preživet v službi, ni pre-mosorazmeren z dejanskim učinkom. Da je delo (dobro) opravljeno, ne potrebuješ avtomata za žigosanje kartic delovne prisotnosti. Nekateri problemi terjajo več časa, drugi manj. No, resnici na ljubo pa je te 'službene' prisotnosti kar precej in na mestu, na katerem sem zdaj, je ta prisotnost včasih potrebna ob res nemogočih urah. Tako sta hčerki večkrat moji na pol službeni asistentki in z menoj sedita na različnih koncertih in prireditvah - šolskih in nešolskih. Spominjam se dogodka, ko sem ju posadila v prvo vrsto v koncertni dvorani - bili sta še res majhni -, sama pa sem bila med glasbeniki na odru. Pa so prišle 'pametne tete' in otroka začele prepričevati, češ da tam sami ne moreta sedeti, čemur sta se odločno uprli in pokazali, da njuna mama sedi na odru in ne bosta šli nikamor. Zaradi takih in podobnih prigod imam kot mama včasih tudi slabo vest ... A tudi to je šola za življenje!
Kaj radi počnete v prostem času?
Prostem času?! Bom morala obnoviti definicijo ... Šalo na stran. Ni boljšega zdravila za utrujenost kot sprehod po gozdu - v vsakem vremenu. Gibanje. Dobre knjige - leposlovje v materinščini, kriminalke za oddih pa v originalu. Pisanje, šivanje in obisk klasičnih koncertov trenutno stojijo v čakalni vrsti, a bo prišel čas tudi za to. Ker se počitnice bližajo ... □
MestmKino Domžale
CEL DAN KUHA ZA VASI
OBČINA DOMŽALE
10. do 21. ure
ob 18. uri nastop skupine mfft_
SOUL, JAZZ IN JAZ SfP
•áE
»bot a
6. maj 2017
Tržni prostor
Domžale
družinska animirana komedija /The Boss Baby / režija: Tom McGrath / scenarij: Michael Mc-Cullers po knjigi Marte Frazee/slovenskiglasovi: Primož Ekart Uroš Maček, Štefan Kušar, Tjaša Železnik Matevž Muller/2017, ZDA/distribucija: Blitz/97'/sinhronizirano, 6+ Sedemletnemu Timu novi bratec obrne življenje na glavo. Čeprav starši ne opazijo ničesar nenavadnega, se čudaški dojenček zdi Timu ves čas sumljiv in nekega večera res odkrije, da bratec lahko govori, hodi in snuje nenavadne načrte. Mali šef mu razloži, da morata skupaj ustaviti zlobneža Francisa, ki želi človeštvu ukrasti ljubezen. Da bi starše In svet rešila pred temačno prihodnostjo, brata združita moči in s pomočjo brezmejnega otroškega kaosa poskrbita za nepozabno pustolovščino.
8. maj
premiera z režiserjem Markom Sosičem
drama/Komedija solz/režija: Marko Sosič/scenarij: Marko Sosič/igrajo: Marjuta Slamič, Ivo Barišič, Mojca Lavrič, Katerina Antler, Tina Gunzek Matija Rupel, Luna Jurančič Šribar, Ivo Selj /2016, Slovenija / distribucija: Con film / 76'
Albert je čemeren starec v invalidskem vozičku. Živi v velikem stanovanju v Trstu, v samoti bolečih spominov na družino, od katere seje že pred leti oddaljil. Njegov edini stik z resničnostjo je Ida, Izobražena ženska srednjih let, ki se dvakrat na teden pripelje Iz Istre, da mu pospravi, skuha in ga umije. Tega dne se Albertovo In Idlno sobivanje prične s starčevim tečnarjenjem In se nadaljuje z vse bolj grobimi izpadi. Ida njegovo obnašanje prenaša dostojanstveno in mirno, toda Albertova hudobija se še bolj razbohoti. Marko Sosič z bridkim humorjem nastavi zrcalo sodobni družbi.
psihološki triler/PersonalShopper/režija: Otivier Assayas / scenarij: Olivier Assayas/igrajo: Kristen Stewart Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin, Hammou Craia/20 1 6, Francija, Nemčija / distribucija: Fivia /105'
Maureen v Parizu dela kot osebna nakupovalka in stlllstka za zvezdnike. Dekletu se nenadoma začnejo dogajati nenavadne stvari; po mobilnem telefonu dobiva sporočila iz neznanega vira. Bolj kot se trudi priti zadevi do dna, bolj kaže, da sporočila resnično prihajajo iz sveta duhov In so povezana z nedavno smrtjo njenega brata. Zmedena in vse bolj neučakana Maureen mora razčistiti, ali ima res sposobnosti sporazumevanja z duhovi ali pa seje zaradi družinske tragedije začel majati njen stik z resničnostjo.
SLUŽKINJA
19.121.123.130. maj
romantična drama / Ah-ga-ssi / režija: Park Chan-wook / scenarij: Chung Seo-kyung in Park Chan-wook po romanu Žeparka Sarah Waters / igrajo: Kim Min-hee, Kim Tae-ri, Ha Jung-woo, Cho Jin-woong, Kim Hae-suk, Moon So-ri,JoJin-woong/2016,Južna Koreja/distribucija: Fivia/144' Koreja, trideseta leta minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Lepa japonska dedinja Hideko živi v podeželskem dvorcu v primežu svojega izprijenega strica. K hiši pride nova služkinja, Korejka Sookee, ki je vse kaj drugega kot to, za karse izdaja -je prevarantka v službi sleparja, ki se nameni Hideko zmamiti v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v norišnico. Toda med Sookee In Hideko preskoči Iskrica, ki zgodbo zaplete v tesen vozel spletk, neslutenih prevar in osebnih izdaj. Čutna, vizualno razkošna ljubezenska zgodba In nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari).
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si/kino
B I slamnik
ŠTEVILKA 4 I APRIL 2ol7 | LETNIK LVII
TEMA MESECA
BI SLI NA PREGLED NA URGENCO? DVAKRAT PREMISLITE!
Služba nujne medicinske pomoči (NMP) - urgenca Zdravstvenega doma (ZD) Domžale zagotavlja dostopnost do storitev NMP neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu v okviru urgentne ambulante in dežurne službe. Pokrivajo območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, kar predstavlja skoraj 60.000 prebivalcev. Primarna naloga službe NMP je izvajanje nujnih intervencij na terenu.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Špela Trškan
Kako hitro bo pomoč prišla do nas, ni vedno odvisno samo od tega, kako oddaljena je, ampak tudi, koliko nujnih, pa žal tudi ne nujnih primerov je v nekem trenutku pred ekipo NMP. Več o tem, kako se odločiti, kateri primer je nujnejši, ter kakšne so pravzaprav pristojnosti urgentne in dežurne službe, nam je zaupala mag. Renata Rajapakse, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine. Ujeli smo jo po 24-urnem delovniku. »Včasih se zgodi, da dežurstva pridejo med dve redni izmeni, ker nas ni tako veliko, da bi lahko ves čas menjali službe, moramo občasno pokriti tudi 24-urno prisotnost na ur-genci.«
NMP delimo na urgentno in dežurno službo
Urgentna ambulanta deluje kot ambulanta nujne medicinske pomoči v pritličju ZD Domžale od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure. Stalna tričlanska urgentna ekipa oskrbuje nujna stanja v ambulanti in na terenu. Kadar je urgentna ekipa na terenu, nujne paciente v ambulanti obravnavata vnaprej določen nadomestni zdravnik in medicinska sestra. Čakalnica pred urgentno ambulanto ima videonadzor, zato se prihod pacientov opazi in se jih v primernem času sprejme oziroma pokliče v ambulanto. Ob vratih je tudi zvonec, kjer resnično urgentni pacienti lahko dodatno opozorijo na svoj prihod. Ambulanta v dnevnem času ne obravnava otrok, razen če gre za življenjsko ogroženost ali sveže poškodbe. Vse ostale otroke v dnevnem času pregledajo v otroških ali šolskih ambulantah, po vnaprej določenem razporedu.
Dežurna služba je organizirana izven rednega delovnega časa urgen-tne in splošnih ambulant, v nočnem času od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih 24 ur na dan. Nahaja se v istih prostorih kot urgentna ambulanta. Zagotavlja storitve NMP in nujnega zdravljenja. Kadar je ponoči urgentna ekipa na terenu, je ZD Domžale zaprt in pacienti bodisi počakajo ali se obrnejo na ambulanto splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani. V ur-gentnem primeru pokličejo telefonsko številko 112. »Ponoči, ob sobotah, ne-
Renata Rajapakse, dr. med.,specialistka družinske in urgentne medicine, Špela Igrec, medicinska sestra in Gašper Orehek, diplomirani zdravstvenik.
deljah in praznikih obravnavamo tudi akutno obolele otroke in mladostnike. Tako v teh dneh beležimo večji priliv pacientov, zato se čakanje na pregled običajno nekoliko podaljša. Še posebej to velja v primerih, kadar je urgentna ekipa na terenu ter v ambulanti ostaneta samo dodatni zdravnik in medicinska sestra.«
Potek dela na urgenci je težko napovedati
Delo na urgenci se precej razlikuje od dela osebnih ali družinskih zdravnikov, ki imajo določen urnik, pogosto tudi v naprej naročene paciente. Na urgenci delo poteka drugače. »Pri nas je vse nenapovedljivo, nepričakovano. Lahko se zgodi, da v treh urah pridejo trije pacienti, v naslednjem trenutku pa imamo hkrati tri nujne intervencije na terenu in nas niti ni v zdravstvenem domu. Pri več intervencijah hkrati je stres toliko večji, saj se je treba odločiti, za katerega pacienta je treba najprej poskrbeti.« Zelo pomembno je, da kli-čoči poda čim več podatkov, ki bodo lahko pomagali zdravniku oceniti situacijo. »Na podlagi teh podatkov in znanja oceniš, kateri pacient potrebuje oskrbo prej in kdo lahko nekoliko počaka, da se organizira druga ekipa. Včasih nam na pomoč priskoči tudi ekipa iz Ljubljane ali Kamnika.«
Veliko upanja v NMP polagajo na prihajajoči dispečerski center zdravstva, katerega namen bo vzpostaviti enotni protokol sprejema klica in razporejanje ter pregled nad vsemi ekipami nujne medicinske pomoči po vsej Sloveniji. Dobili naj bi ga predvidoma konec leta.
Domžalska NMP ima, skladno s pravilnikom in dogovorom z zavaro-
valnico, dnevno priznano eno tričlansko ekipo z zdravnikom, medicinsko sestro in reševalcem, ter ekipo, ki šteje dva reševalca, brez zdravnika. V nočnem času, ob koncih tedna in praznikih, je na voljo le ena tričlanska ekipa. Če je nujna intervencija, gre na teren cela ekipa, takrat je ZD zaprt.
»Ko obiščete NMP, je dobro, da s seboj prinesete čim več preteklih izvidov, podatke o zdravilih, ki jih jemljete, saj
nika. Ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih pa za nujni pregled obiščemo dežurno ambulanto ZD Domžale. V primeru hujšega nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki zahteva čim prejšnjo zdravniško pomoč, obiščemo urgentno ambulanto ZD Domžale ali pokličemo 112. V primeru svežih poškodb najprej poskrbimo za prvo pomoč (zaustavitev krvavitve, preveza rane, hlajenje, analgetik,
Preden se odločite za obisk v urgentni ambulanti ZD Domžale, presodite, ali gre resnično za nujno stanje ali lahko počakate na izbranega osebnega zdravnika, ki najbolje pozna vaše zdravstvene težave. V dvomu najprej pokličite po telefonu.
Pomembne telefonske številke
112 - če gre za življenjsko ogroženost
01 724 52 11 - urgentna ambulanta
01 724 52 12 - dežurna ambulanta
01 724 51 00 - centrala ZD, za osebnega zdravnika
vam tako lahko najbolj učinkovito pomagamo,« opozarja zdravnica. Urgen-tni zdravnik vas ne pozna tako kot vaš osebni zdravnik, ki ima ob sebi tudi zgodovino zdravljenj v obliki vaše osebne kartoteke. »Mnogo bolje je, da pacienta torej obravnava zdravnik, ki ga dobro pozna. Na ta način lahko spremlja njegovo stanje in ob spremembah ali novih težavah lahko ustrezno ukrepa. Če pacient hodi na urgen-co, ga vedno obravnava drug zdravnik in ni kontinuitete obravnave.«
Kako ukrepamo, če nenadoma zbolimo ali se poškodujemo?
V primeru akutne bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja najprej ukrepamo sami, svetujejo na domžalski urgenci. Vzamemo zdravila, ki jih poznamo, jih imamo doma ali jih kupimo v lekarni - proti bolečinam, vročini, krvnemu pritisku in podobno. Počivamo in počakamo na učinek. Če smo v dvomih glede ukrepanja ali obiska zdravnika, za nasvet pokličemo osebnega zdravnika. Če osebni zdravnik ne dela, pokličemo urgentno ali dežurno ambulanto. Če naši ukrepi ne pomagajo in menimo, da potrebujemo zdravniški pregled, v dnevnem času med delavnikom obiščemo osebnega oziroma nadomestnega zdrav-
imobilizacija), nato po potrebi obiščemo urgentno ambulanto ZD Domžale ali Urgentni blok Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V primeru življenjske ogroženosti vedno pokličemo 112.
Kdaj se obrnemo po nujno medicinsko pomoč?
V primeru simptomov in znakov nenadnih bolezni, ki zahtevajo nujno zdravniško oskrbo, obiščemo ur-gentno oziroma dežurno ambulanto v ZD Domžale ali pokličemo 112. Ti simptomi so na primer: dušenje, močna bolečina v prsih, izgubljanje zavesti, če postanemo bledi, potni in omotični, če nam nenadoma ohromi del telesa. V vseh teh primerih vedno pokličemo 112. V naslednjih primerih obiščemo dežurno ambulanto ali pokličemo 112: nenaden hud glavobol z bruhanjem, motnjami vida, govora, spomina ali z visoko temperaturo, kadar bruhamo, izkašljujemo, odvajamo kri ali črno, smrdeče, mazavo blato, kadar imamo novo nastale motnje srčnega ritma - utrip pod 50 ali nad 150 udarcev na minuto, nereden utrip, neznosne bolečine in zatrdel trebuh, hujšo alergično reakcijo ali, ko ne moremo ustaviti krvavitve iz rane ali nosu.
»V primeru svežih poškodb, ki ne zahtevajo rentgenskega slikanja ali večjega kirurškega posega, vam bomo lahko pomagali v urgentni ambulanti ZD Domžale. To je v primeru različnih ran (ureznine, razpočne rane, vbodne rane ...), zvinov, hujših udarnin, tujkov v očeh in koži ter kemičnih poškodbah oči. Ob sumu zloma in drugih večjih ranah je treba obiskati kirurško urgenco Kliničnega centra v Ljubljani, kjer za sveže poškodbe (do 24 ur) ni potrebna napotnica.«
V	kakšnih primerih ekipa NMP odide na teren?
Omenili smo intervencije, ki predstavljajo pomembno delo ekipe NMP. Običajno jih na intervencijo pokličejo v primeru prometnih nesreč s hujšimi poškodbami, ob drugih nesrečah, padcih z višine, v primeru nenadnih hudih obolenj in v najbolj kritičnih situacijah, kot je zastoj srca, ko je osebna nezavestna in ne diha. Takrat ekipa vse izpusti in teče na teren, skupaj z zdravnikom. »Pogoste so bolečine v prsih, znaki srčnega infarkta, težko dihanje, nepojasnjena nezavest, znaki možganske kapi, vročinski krči pri otrocih, epileptični napadi, huda alergija.
V	bistvu vse situacije, kjer bi lahko bilo ogroženo življenje, zahtevajo ekipo z zdravnikom,« pravi zdravnica.
Si predstavljate, da je nekdo v ambulanti zaradi ne nujnega primera, ekipa pa zato ne more takoj oditi na teren, kjer je potrebna nujna medicinska pomoč in je ogroženo življenje? Dobro je, da ljudje vedno presodimo, kdaj je obisk urgentne ambulante oziroma dežurne službe res nujen.
Eden bolj neprimernih 'problemov' je, kot opažajo na urgenci, ko ljudje, še posebej v času dopustov, pridejo na urgenco 'za vsak slučaj', na pregled, da ne bo kaj narobe med dopustom. Takšen obisk je treba planirati pri osebnem zdravniku. »Pogosto se zgodi tudi, da pacient pride k nam rekoč, da ni mogel k zdravniku, ker je delal dopoldan in ni mogel iz službe. To je že jasno sporočilo, da situacija najbrž ni tako nujna, če je v službi lahko normalno opravil svoje delo in šele nato odšel na urgenco.«
Na urgenci bi nam takšne ne nujne preglede lahko oziroma bi nam morali zaračunati. Takšne so namreč zahteve zavarovalnice, ki je plačnik storitev, in ker je vse več kontrole nad izvajanjem NMP, bodo dežurne ekipe v primerih, ko ljudje ne bodo upravičeni do pregleda v urgentni ambulanti, to morale storiti, čeprav zelo nerade. Ljudje ur-genco namreč tudi izkoriščajo, ker je dostopna, vedno odprta in ker sprejmejo vsakogar.
»Se pa res zgodi tudi obratno, da ne pridejo tisti, ki pa bi nas res morali obiskati.. Pred kratkim se je pri nas oglasil gospod, ki ga je žena po 14 dneh 'napodila' k zdravniku, njegovo srce pa je bilo le še z 28 udarci na minuto. Ali pa gospod, ki ga je pripeljal sin in je imel znake možganske kapi, ter je čakal, da bo malo bolje, preden pride k nam. To so nujne situacije, v katerih bi nas pacienti res morali takoj obiskati,« opozarja Renata Ra-japakse. Če ste v dvomih, ali je vaš obisk res nujen, vedno lahko pokličete v dežurno službo, kjer vam bodo dali nasvet, kako ukrepati in, ali je obisk potreben ali ne. □
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik | 9
AKTUALNO
Občinska zaščitno-reševalna vaja Domžale 2017
Zaščitno-reševalni sistem je v občini dobro razvit, ekipe so usposobljene, opremljene in izkušene, vseeno pa živimo v času, ko nas narava vse pogosteje preseneča in ogroža, zato je smiselno, da vaje izvajamo pogosto, saj le tako lahko utrdimo in krepimo dobro medsebojno sodelovanje vseh ekip, ki so vključene v občinski sistem zaščite in reševanja.
Za izvedbo vaje takšnega obsega je potrebno veliko predhodnega dela, od priprave scenarija, predstavitve vaje vsem udeležencem, ogleda lokacij, priprave imitacij, obveščanje javnosti in na koncu še izvedbe zahtevne vaje,« je povedal Marko Žagar, poveljnik Civilne zaščite občine Domžale, in dodal, da so imeli pomembno vlogo, tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi vaje, Peter Gubanc, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Domžale, Matjaž Merkužič, poveljnik Gasilske zveze Domžale, in Tina Urankar iz Zdravstvenega doma Domžale, ki sta obenem tudi člana štaba CZ. »Z vajo smo želeli primarno preveriti organiziranost in usposobljenost novo ustanovljenega javnega zavoda CZR Domžale ter gasilskih in drugih enot sistema ZiR. V vaji so sodelovale tudi gasilske enote iz sosednjih občin Trzin, Mengeš in Kamnik in občine Tolmin ter Policijska postaja Domžale,« je še dodal Žagar.
Vaja, ki je potekala 6. aprila od 13. do 18. ure, je temeljila na predpostavki, da občino Domžale prizadene potres VIII.-IX. stopnje po evropski potresni lestvici EMS. Posledice potresa bi v takem primeru obsegale splošen preplah med prebivalstvom, nastale bi poškodbe na starejših stanovanjskih objektih, na prometni infrastrukturi, električnem in vodovodnem omrežju, telekomunikacijah in industrijskih objektih.
Tokratni poudarek je bil na aktivnostih pri reševanju izrednih dogodkov v industrijskih obratih (Helios TBLUS Količevo, Lek, d. d., lokacija Mengeš, in Karton Količevo) ter reševanju ogroženih oseb v delno porušenem gospodarskem objektu na Želodniku. Zaradi potresa je prišlo v
podjetjih do izrednih dogodkov, kot so požar, porušitev objektov, izpust nevarnih snovi, ipd.
Na vaji je sodelovalo 308 pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih pogodbenih delavcev in prostovoljcev.
Vajo je vodil poveljnik CZ občine Domžale Marko Žagar s štabom Civilne zaščite občine Domžale in posameznimi vodji intervencije na delovnih točkah.
Župan Toni Dragar se je po zaključku vaje zahvalil vsem sodelujočim in dejal: »V vaji ste vsi sodelujoči znova pokazali, da ste dobro usposobljeni, pripravljeni in opremljeni, poleg tega pa dobro medsebojno sodelujete. Vse to vpliva na učinkovitost intervencije in danes lahko znova s ponosom povem, da ste vsi odlično opravili svoje delo.«
Dobro oceno je podal tudi ocenjevalec vaje Vinko Ring, nekdanji inšpektor na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je vsem udeležencem čestital za odlično izvedbo vaje, in povedal, da razvoj sistema v občini Domžale spremlja že 25 let, za katerega meni, da je eden najbolje organiziranih v naši državi.
Vajo so si poleg župana Tonija Dra-garja ogledali tudi Peter Ložar, župan Občine Trzin, Jožef Drakskobler, poveljnik CZ Občine Tolmin, Elza Majcen, vodja izpostave URSZR Ljubljana s sodelavcem Tomažem Igličem ter visoki gostje iz Koprivnice - Mišel Ja-kšič, župan Občine Koprivnica, Darko Ledinski, Ivan Pal, Ivan Golubič, poveljnik Gasilske zveze Koprivnica ter Slavko Lakuš, Ivan Kramarič in Igor Medimorec.
Štab CZ občine Domžale Renata Kosec Foto: Jure Gubanc
Seznam sodelujočih v vaji
Organizacija	Enota
Štab CZ Občine Domžale	
CZR Domžale	
GZ Domžale	PGD Dob PGD Vir PGD Studenec PGD Žeje-Sveta Trojica PGD Radomlje PGD Homec PGD Rova PGD Domžale-mesto PGD Ihan PGD Jarše-Rodica PGD Študa PGD Pšata-Dragomelj PGD PGD Stob-Depala vas PGD Trzin PIGD Tosama
GZ Mengeš	PIGD Lek in enota PP PGD Mengeš PGD Topole PGD Loka pri Mengšu
GZ Kamnik	PGD Kamnik
Enote PP ZiR Domžale	PP-PGD Dob PP-PGD Vir PP-PGD Studenec PP-RK Domžale
CZ Tolmin	PP-CZ Tolmin
Enote ZiR Domžale	Radio klub Domžale Rod skalnih taborov Domžale Jamarsko društvo Simon Robič Domžale Kinološko društvo Domžale Planinsko društvo Domžale Kolesarsko društvo Energija
Zdravstveni Dom Domžale	
Policijska postaja Domžale	
Javna podjetja	KPL, d. o. o.
io | slamnik	številka 4 | april 2017 | letnik lvii
novice
slamnik@kd-domzale.si
Vloga Centra za socialno delo ob razvezi zakonske zveze oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti
Na Centru za socialno delo Domžale se srečujemo z družinami, ki se razhajajo v okviru vodenja postopkov javnih pooblastil, ki izhajajo iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vloga centra pri urejanju razmerij med starši in otroki je svetovalna - kot pomoč staršem, da se o pomembnih vprašanjih glede skrbi za otroke po razpadu družinske skupnosti sporazumejo.
Razmerje med otrokom in staršem nastane z otrokovim rojstvom, če sta starša poročena. V primeru, da starša živita v zunajzakonski skupnosti, da nista poročena, pa nastane razmerje med otrokom in njegovo materjo z rojstvom otroka, razmerje z očetom pa s priznanjem očetovstva. Oba starša enakovredno izvajata roditeljsko pravico oziroma starševsko skrb tako, da imata pravico in dolžnost poskrbeti za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok, s ciljem otrokove zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja ter njegove usposobitve za samostojno življenje in delo. Kadar starša živita skupaj, izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno in v skladu z otrokovo koristjo. Če pa se razhajata, oziroma se o izvajanju roditeljske pravice ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra, odloči o tem sodišče. Preden odloča sodišče, pa mora o tem pridobiti mnenje centra ter upoštevati otrokovo mnenje, če ga je sposoben izraziti.
V	primeru razveze zakonske zveze zakonca vložita na sodišče tožbo za razvezo oziroma sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze. Kadar sodišče odloča o razvezi, mora odločiti tudi o treh starševskih vprašanjih, kadar imata zakonca še mladoletne otroke - tj. o varstvu in vzgoji ('skrbništvu'), preživljanju skupnih otrok in o stikih. Pred odločanjem sodišče zaprosi krajevno pristojni center, da opravi svetovalni pogovor z zakoncema ter sodišču posreduje poročilo in mnenje glede koristi otrok v zvezi z vprašanji starševstva.
V	primeru sporazumne razveze zakonske zveze se morata zakonca sporazumeti o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju skupnih otrok. Prav tako morata biti sporazumna o delitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), o tem, kdo ostane najemnik skupnega stanovanja in o morebitnem preživljanju zakonca. Tudi v postopkih razveze na tožbo enega od zakoncev je v največjo korist otrok, da se zakonca o vprašanjih vzgoje in varstva - kje bodo otroci živeli in kako bodo potekali stiki, sporazumeta. Tem vprašanjem je namenjen svetovalni pogovor pri centru. Starša se lahko sporazumeta, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otrok ali da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem in drugi pri drugem od njiju. Prav tako naj bi se starša dogovorila o načinu in obsegu stikov z otrokom. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, s stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Namen ureditve stikov je preprečiti odtujitev otroka od starša, s katerim ne živi, ohraniti njuno medsebojno povezanost, pripa-
dnost. Pri tem je treba izhajati iz konkretnih življenjskih okoliščin in potreb konkretnega otroka, stiki kot pravica starša so šele na drugem mestu. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi in mu je zaupan v vzgojo in varstvo, si mora prizadevati, da bo otrok imel ustrezen odnos do stika, ga na stik primerno pripraviti in mora opustiti vse, kar otežuje in onemogoča otrokove stike z drugim staršem. Prav tako pa mora tisti starš, ki izvaja stike, opustiti vse, kar otežuje vzgojo in varstvo otroka.
Čeprav starša ne živita skupaj ter da nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o tistih vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje in razvoj oba sporazumno in v skladu z otrokovo koristjo. Med bistvene odločitve o otrokovem življenju štejemo vse pomembne odločitve - v zvezi s šolanjem (prenehanje šolanja, prešola-nje), sprememba bivališča, selitev, odločitev o spremembi otrokovega osebnega imena, razpolaganje z otrokovim premoženjem ...
Center se v urejanje razmerij med starši in otroki vključuje tudi ob razpadu zunajzakonske skupnosti. V teh primerih se starši, še preden vložijo predlog na sodišče (prav tako v obliki tožbe ali sporazumnega predloga), obrnejo na center, kjer skušajo s pomočjo centra oblikovati sporazum o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini. Če se starša o vprašanjih vzgoje in varstva, stikov in preživnine ne uspeta sporazumeti, center izda dokazilo, da sporazum ni bil možen in starša napoti na sodišče. Preden sodišče odloči o teh vprašanjih, mora prav tako kot v razveznem postopku glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo.
Vloga in pristojnost centra v sporih iz razmerij med starši in otroki so svetovalne narave v smislu pomoči staršem pri izvrševanju roditeljske pravice, ko se straši sami obrnejo na center ali pa jih povabi center na pobudo sodišča. V primeru, ko sporazum staršev, kljub svetovanju centra ni možen, center sodišču v postopkih odločanja o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini posreduje mnenje o koristi otrok.
Glavno vodilo v postopku svetovanja na centru in v postopku pred sodiščem je korist otroka. Največja dobrobit za otroka je, če se starša o tem, kako bosta skrbela za otroka, dogovorita, sporazumeta in dogovor dejansko izvršujeta. Otrok, ki je do razveze živel z obema staršema, potrebuje oba starša še naprej. Starši morajo v največji meri upoštevati korist otroka ter so sami odgovorni za varstvo in vzgojo svojega otroka/otrok, saj njegove/njihove potrebe tudi najbolje poznajo.
Na Centru za socialno delo Domžale opravimo letno v povprečju med 40 in 50 svetovalnih pogovorov ob razvezi zakonskih zvez. Pri urejanju razmerij med starši in otroci posredujemo tako na pobudo staršev kot tudi v sodnih postopkih urejanja zaupanja v vzgojo in varstvo, preživnine in stikov. V letu 2016 smo tako obravnavali 64 družin. Pri tem se center svetovalno vključuje predvsem tako, da skupaj iščemo načine, ki bi olajšali sporazumevanje in sodelovanje v najbolj ranljivih življenjskih obdobjih, ko je težko ločevati partnersko krizo in odgovorno starševstvo.
Štartaj Domžale! V podjetništvu moraš vedno poskusiti »samo še enkrat«
Več kot 40 udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo zgodbam o podjetniških uspehih in padcih, 9. maja pa boste vsi, ki boste prišli na drugo delavnico, že lahko spoznali, kako ugotoviti, ali je njihova podjetniška ideja prava.
Strast in vztrajnost sta ključni sestavini podjetniškega uspeha, je udeležencem prvega startup dogodka v Domžalah povedal Matija Goljar, vodja Ustvarjal-nika in voditelj oddaje Štartaj Slovenija.
Zbrane je nagovoril tudi domžalski župan Toni Dragar, ki je projekt med drugim podprl z besedami, da v podjetništvu šteje vsak korak, vsaka ideja, četudi ne bomo izumili še enega govorečega mačka.
Bomo pa zato marsikaj drugega, kaže zanimanje udeležencev, ki so se na voditelja Ustvarjalnika in njegovega gosta Davorja Podbevška (Barba sol) obračali s konkretnimi vprašanji in nekateri že tudi nakazali, v katero smer bodo šle njihove storitve ali izdelki.
Kot smo že pisali v prejšnjem Slamniku, sta Občina Domžale in Obrtno-podjetniška zbornica Domžale skupaj začeli projekt spodbujanja podjetni-
Štartaj Domžale! vsak torek v maju
Naslednje delavnice bomo izvedli v maju, vsak torek na Viru na obrtni zbornici, začele se bodo ob 16. uri.
9. maj: Imam idejo, kako naprej? 16. maj: Od ideje do produkta 23. maj: Kako se prodati? 30. maj: Kako uspešno predstaviti idejo v nekaj minutah (pičanje)
Več informacij bomo sproti objavljali na fb profilu Štartaj Domžale
štva oziroma pomoči mladim podjetjem. Vsem, ki bi se radi šli podjetništvo, pa zbirajo ekipo ali pogum za začetek, bosta oba partnerja skupaj omogočila serijo številnih brezplačnih dogodkov in mentoriranje. Tudi podjetništvo je zajel val globalnih sprememb in prijemi, ki so delovali še pred nekaj leti, danes ne delujejo več enako dobro, zato je modro poznati formule za podjetniški preboj. Kot čivkajo že ptički na veji, bo vitko in agilno poslovanje pogoj za preživetje na trgu prihodnosti. Vendar marsikdo ne ve, kaj to sploh pomeni. In ravno tega se bomo na delavnicah naučili - preverjenih in zmagovitih metod dela, ki predstavljajo ključno konkurenčno prednost in pogoj za uspeh.
Del projekta Štartaj Domžale! bo tudi odprtje skupnega delovnega prostora za inovativne podjetnike. Coworking center z imenom Generator bo svoja vrata slovesno odprl 1. junija, ko se bodo vanj vselili prvi stanovalci - zmagovalci majskih delavnic z najboljšimi idejami. Prostor smo mu namenili na Obrtni zbornici na Viru, kjer bomo na široko odprli vrata mladim podjetnikom. Veliko se bo dogajalo za vse, ki bi se radi vrgli v podjetniške vode, saj imamo v načrtu že številne dogodke in srečanja. Pridite!
Ekipa obrtne zbornice, ki stoji za izvedbo projekta Štartaj Domžale!, je prepričana, da Domžale tudi po zaslugi tega programa ne bodo le najbolj zdrava slovenska občina, ampak (znova) tudi najbolj podjetna.
Obrtna zbornica Domžale Foto: Vido Repanšek
Najbolj zaupanja vredna dobrodelna organizacija
zveza prijateljev mladine slovenije Ena največjih evropskih raziskav Trusted Brands je v 15 državah raziskovala odnos potrošnikov do izdelkov in storitev široke potrošnje. V Sloveniji jo je izvedel neodvisni inštitut za raziskavo medijev Mediana. Na njihov vprašalnik je odgovarjalo 1238 potrošnikov. V tujini raziskava poteka že sedmo leto, letos prvič tudi v Sloveniji. Vprašalnik ostaja vsa leta enak, saj tako omogoča primerjave, kako se spreminja zaupanje potrošnikov do določenih blagovnih znamk.
Letos so v okviru že omenjene ankete prvič preverjali tudi zaupanje v dobrodelne organizacije v Sloveniji. Zanimivo je, da so vprašani največ zaupanja izkazali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki ji zaupa kar 74,2 % anketiranih. Sledili so Karitas, Beli obroč, Rdeči križ in Amnesty International.
Ker je dejavnost Zveze prijateljev mladine Domžale del slovenske ZPM, v okviru katere uspešno sodelujemo, predvsem pri večjih projektih in humanitarnih akcijah, smo na ugotovitve zelo ponosni, saj smo prepričani, da je v rezultatu zaupanja tudi pridno delo ZPM Domžale, ki, žal, postaja
Ena od pomembnejših akcij ZPM je tudi šolski parlament. Takole je bilo na regijskem parlamentu na OŠ Venclja Perka.
vse bolj dobrodelna organizacija, saj v času vsakotedenskih uradnih ur ni sredinega popoldneva, ko predsednice Eme Škrjanc Ogorevc v prostorih ZPM v Domžalskem domu ne bi obiskala družina, ki se je znašla v stiski. Pri reševanju problemov pri tem domžalska ZPM zelo uspešno sodeluje tudi s slovensko ZPM - zlati pri večjih projektih, kot je bil pravkar končani nakup prilagojenega invalidskega vozi-
la za potrebe mlajše invalidne osebe, v teku pa je že naslednja večja akcija pomoči eni od družin.
Zveza prijateljev mladine Domžale ima že vse pripravljeno za letošnje letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, ki se že lahko prijavijo zanj, v maju pa bo tradicionalno srečanje zlatih bralcev, ki so v projektu bralne značke sodelovali vse svoje šolsko obdobje.
Vera Vojska
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
novice
Občinska čistilna akcija
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA DOMŽALE
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
v ponedeljek, 22. maja 2017, in v torek, 23. maja 2017,
med 7. in 13. uro v Domžalskem domu
Hvala, ker darujete kri in rešujete življenja!
V soboto, 1. aprila 2017, je bila občinska čistilna akcija, ki smo se je udeležili tudi občani Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. Čistilna akcija je dobro uspela. Akcije se je udeležilo več kot 220 prostovoljcev.
Že pred napovedano čistilno akcijo so čistili tudi člani Kinološkega društva PGD Domžale mesto. Čistil-
ne akcije se je udeležilo večje število tabornikov in članov Šole zdravja. Še posebej moram pohvaliti, da so na akciji sodelovali tudi najmlajši, saj jih na takšen način ozaveščamo za ohranjanje čistega in zdravega okolja. Ob zaključku akcije smo vsi skupaj ugotovili, da takšne in podobne akcije spodbujajo sodelovanje in povezova-
nje ljudi, krepijo pozitiven odnos do prostovoljstva, in kar je najpomembneje, da ohranja našo občino lepo in čisto. Spodbudno je tudi dejstvo, da je smeti in divjih odlagališč iz leta v leto manj.
Marjan Ravnikar, predsednik KS Slavka Šlandra
V Arboretum Volčji Potok
Arbortum Volčji Potok je na novinarski konferenci predstavil nekatere novosti, hkrati pa spomladanske aktivnosti, ter povabil ljubitelje narave in cvetja, da jih obiščejo. Kar na šestih hektarih jih čakajo prelestni tulipani, menda bi lahko vsak Slovenec vzel svojega, v stotisoče se preštevajo narcise, skoraj nemogoče pa je prešteti vse drugo cvetje, ki je najlepše prav v maju.
Ob vstopu skozi novi vstopni objekt bodo lahko obiskovalci izbirali med tremi potmi, ki jih bodo popeljale po Arboretumu Volčji Potok.
Programska pot je najkrajša pot od vstopnega objekta do pristave. Vodi v velikem loku do večnamenske površine južno od pristave, naprej pa proti rozariju ali kavarni.
Južna pot ponuja najlepše poglede na Kamniško-Savinjske Alpe iz ar-boretuma, a se obiskovalci le redko odločijo zanjo. Z novimi gredami bodo dobili dodatno barvno in doživetveno spodbudo, da vstopijo v arboretum po tej poti in ga doživijo drugače, kot so ga bili vajeni doslej.
Tretja pot vodi od drevoreda ob južnem robu arboretuma do otroškega igrišča. Tam je razpotje proti francoskemu vrtu na eni in v Hujsko loko na drugi strani. Prek francoskega vrta se je mogoče vrniti proti parkirišču po drevoredu ali po programski poti in tako zaokrožiti mali sprehajalni krog. Skozi Hujsko loko in nato okoli hriba napravimo veliki sprehajalni krog po arboretumu.
Vabljeni ste na razstavo cvetja, vrtnarstva in vrtnarske opreme, ki se je začela 15. aprila, vrtnarski sejem pa je na ogled od 27. aprila 2017 dalje.
Za mlade obiskovalce, nad njimi pa se bodo zanesljivo navduševali tudi starejši, so pripravili srečanja z več kot desetimi kiti, velikani morskih globin v naravni velikosti (najdaljši med njimi merijo skoraj 25 m), ki vas čakajo v angleškem delu parka. V celoti so izdelani v arboretumu. Na razstavi boste tako lahko videli braz-dastega in grbastega kita, kita glavača, veliko pliskavko, navadnega progastega delfina, navadnega delfina, okrogloglavega ali Rissovega delfina
in mrko pliskavko. Poleg naštetih vas čakajo orke in kit glavač, ki nastopa v slavnem romanu Moby Dick.
Tudi letos vas vabijo na ogled LandArt umetnosti, pri kateri sta krajina in umetniško delo neločljivo povezana. Zaradi velikega uspeha LandAr-ta 2016 s sodelovanjem 15 držav, so v letošnjem LandArtu 2017 sodelovale
slovenske šole. Dogodek LandArt 2017 je posvečen pticam, stvaritve pa bodo na ogled do konca leta.
Junij bo v znamenju kongresa Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, zato je Arboretum na brežini pred pristavo in upravo osnoval trinajst gred za vrtnice iz trinajstih držav, ki jih svetovna zveza uvršča v srednje- in vzho-
dnoevropsko regijo. Nasad, ki so ga poimenovali kongresni grič, bodo še pred kongresom dopolnili s spominskim obeležjem, ki ga je oblikovala Andrejka Čufer.
Dobrodošli torej v majskih dneh v Arboretumu Volčji Potok - tudi s cenejšo letno vstopnico!
Vera Vojska
(Otroški) možgani -od izbruha do umirjenosti
Andreja Vukmir, spec. ZDT Ponedeljek, 22. maj, 2017 ob 19.00
Jeza in strah sta zagotovo dve najbolj zastrašujoči, reakativni in neobvladljivi čutenji. Najhujši trenutki v starševstvu in odnosih nasploh, so zagotovo trenutki neobvladljivih izbruhov, ko se zdi, da smo povsem nemočni, hkrati pa se tudi v nas prebujata jeza in strah. Takrat naredimo in izrečemo stvari, ki jih sicer ne bi in nam je pozneje žal. Pogosto ostajamo z vprašanjem: ali je to vse, kar zmorem? V tem predavanju bomo spoznali, kaj se v takih trenutkih dogaja v možganih naših otrok, in kako naj se odzivamo, da bomo spodbujali t. i. navpično integracijo. Prav tako se bomo dotaknili tudi odraslih odnosov, kjer umanjka t. i. samoregula-cijskih sposobnosti, in spoznali, zakaj povezava pomirja telo in oblikuje možgane.
Predavanje bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vstopnina 10 evrov. Več lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si.
»Cas zaceli rane - da do ran ne pride, pa skrbi vaš farmacevt.«
Primož Mrakic, mag. farm., Lekarna Radomlje
M
k
T
«H
Dežurni lekarn
MESTNE LEKARNE I t *
Lekarna Kamnik Lekarna Domžale
od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017:
sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 ned in prazniki: 9.00 - 12.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
lB I slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Nasveti za večjo varnost motoristov
Energy Escape Room začasno zaprl vrata v Domžalah, ampak ...
Pomladno sonce in ugodne temperature kar vabijo voznike enoslednih motornih vozil, da po dolgi zimi preizkusijo svoje »jeklene konjičke«. Pri tem policisti svetujemo, da bodite pri vožnji izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodite razmeram na cesti.
To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se
poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.
V letu 2016 smo na območju Policijske postaje Domžale obravnavali 16 prometnih nesreč (leto pred tem 11), v katerih so bili udeleženi vozniki enosle-dnih motornih vozil. V teh prometnih nesrečah sta bila dva motorista hudo telesno poškodovani (leto pred tem 3), 12 motoristov je bilo lahko telesno poškodovanih (leto pred tem 7). Prav tako smo obravnavali eno prometno nesrečo z udeležbo voznika trikolesa, ki je zaradi posledic prometne nesreče izgubil življenje. Od šestnajstih obravnavanih prometnih nesreč v letu 2016 so vozniki enoslednih motornih vozil povzročili kar šest prometnih nesreč.
Da pa bi bilo teh nesreč čim manj, vam vsem voznikom enoslednih motornih vozil policisti svetujemo:
Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čisti vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.
Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih so posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.
Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste, saj jih bo s prihajajočimi toplejšimi dnevi na cestah vse več.
Blaž Vidic, pomočnik komandirja PP Domžale, policijski inšpektor specialist III Foto: David Roffe
Domžale so bile med prvimi petimi mesti v Sloveniji, ki so dobile sobo pobega, kar dve sobi pobega. V zadnjih dveh letih smo lahko uživali
v spoznavanju Skrivnosti Nikole Tesle in reševanju Recepta za popoln umor, igri, ki sta se odvijali v kompleksu Univerzale.
i ZBORNICA DOMŽALE
GENERATOR
I OBČINA D0MŽA1E
Startaj Domžale!
IMAM IDEJO, KAKO NAPREJ?
2. STARTUP DOGODEK V DOMŽALAH
Kdaj?	©
Kje?	f
Kaj?	^
Kdo?	®
09. 05. 2017 ob 16.00 uri
fŠaranovičeva 21 C, Vir, 1230 Domžale, v prostorih Obrtno-podjetniške zbornice Domžale
Pridruži se nam in spoznaj, kako na podlagi konkretnih metod do PRAVE IDEJE!
Obrtno-podjetniška zbornica Domžale z Matijo Goljarjem iz Ustvarjalnika in drugimi vabi, da se nam pridružiš!
PRIJAVI SE ŠE DANES!
info@startupdomzale.s
ali 031 451 455.
A sredi aprila so ustanovitelji Energy Escape Room zaprli vrata domžalskih sob, saj napovedujejo nova presenečenja. Selijo se namreč na novo lokacijo v Domžalah, ki jo bodo razkrili v maju, tam pa se obetajo tudi nove igre, ki jih več tisoč igralcev, ki so že obiskali naše mesto z namenom tovrstne zabave, že komaj čakajo.
A brez skrbi, domžalska ekipa raziskovanja željnih igralcev tudi v tem času ni pustila na cedilu, saj so medtem odprli dve novi sobi pobega, ki ju lahko najdete v starem delu Kamnika. Tik pod Malim gradom se namreč nahajata sobi pobega, kjer rešujete Urok grofice Veronike in Poslednjo bitko generala Maistra. Obljubljajo pa, da se bo po odprtju nove domžalske sobe pobega nadaljevala njihova širitev, saj predvidoma konec maja prihaja nova ino-vativna igra domžalskih ustvarjalcev sob pobega tudi v Ljubljano. Več o sobah pobega v našem mestu lahko preberete tudi na www.energy-room.com.
Torej, če ne veste kaj početi med prazniki, se vsekakor lahko zabavate v zanimivih detektivskih igrah.
Edinstvena oblačila po principu ponovne uporabe
Ali veš, kaj je potrebno za p Ne odlašaj in se nam pridruž
»Nič ne sme iti v nič,« je vodilo Vesne Vehovec in Alenke Žnidarič, lastnic Naše trgovin'ce iz Domžal, v kateri po novem kraljujejo tudi imenitna modna oblačila linije Love Recircle, narejena po principu ponovne uporabe.
Ljubka domžalska prodajalna Naša trgovin'ca, ki kraljuje v pritličju opečnatih blokov ob mestni policijski postaji, bo v maju upihnila drugo svečko. V tem času je s svojo dobrodelno dejavnostjo že močno opozorila nase: vsi prihodki te edinstvene trgovinice, v kateri je moč najti odlično ohranjena rabljena oblačila za ženske in otroke, rabljene modne dodatke, igrače, knjige in še kaj, gredo za delovanje društva Verjamem vate. To spodbuja in podpira mlade z razvojno motnjo k uvajanju v delo, s tem pa tudi k lažjemu vključevanju v družbo.
Vesna in Alenka, tudi sami mami najstniških otrok s posebnimi potrebami, namreč še kako dobro vesta, da so omenjeni mladi prav posebej ranljiva skupina, saj težko najdejo zaposlitev, s tem pa tudi lastno potrditev. Prav zato, da bi jim omogočili lepše pa tudi lažje življenje, sta ustanovili Našo trgovin'co, v kateri so mladi s posebnimi potrebami našli nov smisel bivanja: Vesna in Alenka jih namreč z obilo potrpežljivosti navajata na delovne navade, kot so lepljenje etiket na oblačila, sortiranje prinesenih oblačil - Naša trgovin'ca ponuja izključno rabljena oblačila in druge reči, ki jih prinašajo ljudje od vsepovsod -, razporejanje po policah, pospravljanje trgovine ter še in še. Pri delu ju vodi želja, da za tovrstne mlade naredita nekaj dobrega, in ker česa takšnega v Domžalah pred tem še ni bilo, sta se toliko bolj zagreto, brez kakršnega stremljenja po zaslužku, a zato s toliko več iskrene dobre energije lotili vsega skupaj.
Mladi z motnjami v duševnem razvoju so v novem načinu življenja našli obilo motivacije, zato na delo za nekaj ur na teden prihajajo radostno in polni pričakovanj. Lastnici Naše trgovin'ce jih za njihov trud nagradita ne le s pridobljenimi izkušnjami, pač pa tudi z oblačili iz prodajalne, pogosto jih odpeljeta na razne priboljške, v kino in podobno.
Tako Vesna kot Alenka sta zelo okoljevarstveno ozaveščeni, in ker zagovarjata ponovno uporabo po principu krožnega gospodarstva, se je v njiju že pred dobrim letom dni
porodila zamisel, da bi iz oblačil, ki niso primerna ne za prodajo ne za to, da jih podarita naprej drugim dobrodelnim ustanovam, kar tudi pogosto počneta, ustvarili nekaj novega. »Škoda bi bilo namreč zavreči imeni-
stvena oblačila, a le iz materiala, ki ga imajo v tistem hipu na voljo. Omenjeni odlični ustvarjalki se z veseljem lotevata tudi šiviljskih opravil za stranke, ki jim prinašajo krajšati, ožiti, širiti in podobno svoja lastna oblačila.
t .L.* !	* m
	
T ».	
V domžalski prodajalni iz druge roke Naša trgovin'ca po novem kraljuje edinstvena linija Love Recircle z oblačili, narejenimi po principu ponovne uporabe.
tne žepe na starih, dotrajanih kavboj-kah, ki niso več primerne za prodajo, ali pa druge podobne detajle,« razlagata lastnici Naše trgovin'ce, kjer so vzbrsteli zametki za nastanek prav posebne linije hlač iz džinsa, ki so že takoj, ko sta jih dali v prodajo, med kupci naletele na val navdušenja.
Sčasoma sta dobili še obilo dodatnih kreativnih idej in tako se je letos rodila celostna, sveža linija Love Recircle.
V njej kraljujejo hlače, narejene iz različnih kosov rabljenega džinsa, ženski suknjiči, torbice, otroške hlače, slinčki, kapice, razni modni dodatki in dodatki za dom ter še in še. Pridne roke modne kreatorke Irene Škoda, ki se je specializirala za program oblačil iz džinsa, in Danijele Cizerle, ki je mojstrica najraznovr-stnejših oblačil in dodatkov za otroke, ustvarjajo nove in nove imenitne kose. Z veseljem prisluhnejo tudi željam strank in ukrojijo povsem edin-
Vesna in Alenka kar prekipevata od zamisli, zato, razlagata z žarom v očeh, bosta svojo edinstveno modno linijo Love Recircle, nad katero so očarane tudi najbolj zagrizene modne navdušenke, sproti dopolnjevali in bogatili z novimi kosi.
Te so med drugim postavili na ogled - seveda pa jih je bilo možno tudi kupiti - tudi na sejmu v čast praznovanja domžalske občine z naslovom Spoznajmo se, praznujmo skupaj, ki je bil v sredo, 12. aprila, v Češminovem parku.
Naredimo torej nekaj dobrega za okolje, spodbujajmo ponovno uporabo in s svojo podporo storimo nekaj pozitivnega tudi za mlade s posebnimi potrebami. Naj med ljudmi kroži čim več pozitivne energije! Kajti, dobro se vedno vrača - z dobrim.
Vesna Sivec Poljanšek Foto: arhiv Naše trgovin'ce
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
V Domžalah odslej ulični zbiralniki za e-odpadke in baterije
Zaključen prevzem Heliosa
Domžale so odslej bogatejše za ulične zbiralnike za e-odpadke in odpadne baterije. V okviru projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga izvaja družba ZEOS v sodelovanju s Prodnikom, so tovrstne zbiralnike prejele občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
»E-odpadki in odpadne baterije so posebna skupina odpadkov, ki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, zato želimo približati možnosti njihove oddaje vsem občankam in občanom. Vsebujejo težke kovine, ki so vpri-meru nepravilnega ravnanja za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih se dobijo reciklati za nove proizvode, s tem pa se ohranjajo naravni viri,« je ob predaji poudaril direktor ZEOS Emil Šehic, kjer se zavedajo, da ob današnjem načinu življenja samo ozaveščanje ni dovolj.
Ob primopredaji so bili prisotni tudi župani vseh petih občin, domžalski župan Toni Dragar pa je izpostavil, da imamo vsi v gospodinjstvih podoben problem, kam odvreči elektronske naprave in baterije, ki niso več v uporabi. Direktor JKP Prodnik Marko Fatur je povedal, da je domžalsko komunal-
no podjetje do zdaj zbiralo e-odpad-ke in odpadne baterije dvakrat letno v zbiralnih akcijah, čez leto pa v zbiralnem centru, kamor lahko oddamo odslužene aparate. »S postavitvijo uličnih zbiralnikov na nekatere ekološke otoke se standard za uporabnike dviguje,
Padale bodo samo še desetke!
Študentska organizacija Domžale je v aprilu v Placu za mlade organizirala brezplačno delavnico NLP - Pospešeno učenje. Delavnice se je udeležilo 20 nadobudnih študentov, ki so z velikim
navdušenjem sprejeli znanje in informacije, ki jim ga je podala Helena Zajec iz Fokus NLP.
NLP ali nevro-lingvistično programiranje je trenutno eno najbolj iska-
Konec marca se je tudi uradno zaključil prevzem domžalske družbe Helios. Japonska družba Kansai Paint Co., Ltd. je postala edini lastnik Evropske pre-mazniške skupine Helios, so sporočili iz družbe. S tem se spreminja tudi vloga domžalskega premazniškega podjetja, ki postaja evropsko središče inovacij, znanja in poslovnega razvoja novega lastnika. S tem bodo še dodatno utrdili položaj v evropski industriji premazov.
»Helios ima že danes na evropskih trgih prodajno mrežo s številnimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Ohranjamo močen položaj v segmentu industrijskih, avtoreparaturnih in dekorativnih premazov,« je ob tem povedal David Kubala, eden od dveh generalnih direktorjev Skupine Helios. Dodal je, da je portfelj Heliosa komplementaren s portfeljem podjetja Kansai Paint. »Helios predstavlja pravo izbiro, ki podjetju Kansai omogoča širitev in razvoj poslovanja v Evropi. Pričakujemo številne si-
nergije na področju R&R, v proizvodnih sistemih in tehnologijah, podpornih sistemih, marketingu, nabavi in drugih področjih. Helios bo obenem vpeljal nove proizvode, imel možnost izvoza na azijski in afriški trg ter možnost poslovanja z japonskimi kupci v Evropi.«
Kansai Paint je 6. decembra lani podpisal pogodbo o nakupu vseh delnic Skupine Helios. Po odobritvi organov za varstvo konkurence v vseh zadevnih državah in ob zadostitvi drugih pogojev za dokončanje postopka, je 31. marca z zaključkom transakcije postal lastnik Skupine Helios. »Kansai Paint s tem pospešeno implementira svojo strategijo rasti, s katero namerava postati eden od treh največjih svetovnih proizvajalcev premazov,« dodajajo v Heli-osu. Kansai želi pospešiti rast poslovanja z nadaljnjim večanjem prodaje in z ustvarjanjem sinergij v tehnologiji, znanju, proizvodih in prodajnih mrežah obeh skupin.	Mateja k. Kegel
kar predstavlja drug nivo storitve zanje. Pričakujemo, da bo količina ločeno zbranih e-odpadkov in odpadnih baterij zaradi nove infrastrukture še naraščala.« Dogodek so popestrili tudi najmlajši iz vrtca Urša z Eko himno.
Mateja K. Kegel
OBČINA DOMŽALE
nih znanj med zaposlovalci in kadro-viki. Je namreč skupek orodij, ki nam omogoča boljše razumevanje samega sebe in drugih, boljšo komunikacijo, uresničevanje lastnih potencialov in še mnogo drugega. Med orodji najdemo tudi znanja, ki nam pomagajo pri učinkovitejšem in hitrejšem učenju, kar študentom pride še kako prav.
Udeleženci so bili nad delavnico in nad predavateljico navdušeni in se že veselijo nadaljnjih izobraževalnih dogodkov, ki jih pripravljajo domžalski študenti.
V maju se boste tako lahko udeležili predavanja finančnega opismenjevanja. Mnogi mladi si namreč ne predstavljajo, kako izgleda življenje na svojem in kakšne finančne vidike morajo upoštevati ob tem. Prav tako pa prihaja konec maja v Domžale še delavnica naprednega Excela, namreč tudi to znanje je eno najbolj potrebnih in iskanih, ko vstopamo v svet zaposlovanja. Za več informacij spremljajte Facebook in spletno stran Študentske organizacije Domžale.
Tjaša Derstvenšek
Pohod ob reki, ki povezuje
Kamnik, Domžale, sobota, 10. junij 2017

Kamniška Bistrica
Zelena
.	. 2o(tb
modre novice
Organizatorja prireditve: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale Več informacij o pohodu: www.kamnik-tourism.si in www.sport-domzale.si
KAMNIK
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO
DOMŽALE
lB I slamnik
PORTERT
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
PRI OTROCIH JE POMEMBNO SPODBUJATI SRČNE VRLINE
TERRA ANIMA
Terra Anima (Duša Zemlje) je košček sveta na obrobju Radomelj, ki so ga ustvarile ženske roke treh mladih deklet: Špele Kaplja, Neje Mete Rojc in Tine Demšar.
Cveta Zalokar Foto: Matej Simonič
Našle so primerno zemljišče in na njem z lastnimi rokami postavile aktivni hlev za konje. Z Društvom za globoko ekologijo nas vabijo v globlje plati naše povezanosti z naravnim svetom. Kot plod projekta je ob koncu lanskega leta nastala še Gozdna knjiga, v katerem je avtorica Špela Kaplja, skupaj s četico Zelenih ambasadorjev ustvarjalno raziskovala zeleni biser občine Domžale - gozd in mokrišče Blata in Mlake v Radomljah.
Kako je prišlo do vašega tesnejšega sodelovanja pred šestimi leti?
Kot vse dobre zgodbe se tudi naša zares zaplete in začne s skokom čez plot. Zato je poskrbela naša kobila Kali, ki je preskočila ograjo svojega izpusta in poskrbela, da smo čez nekaj mesecev kot nore gradile hlevček za žrebička, ki je prihajal. Se je odzvala na naša hrepenenja, je slišala naše žeje po življenju, še bolj povezanem z naravo in živalmi? Najbrž, vsekakor pa nas je povezalo nekaj večjega od nas, cilj, ki smo mu sledile, je bil rok - prihajajoče novo življenje.
Usodna, divja, neuklonljiva črna kobila Kali. Je podobna vam, ste tudi ve vihrave in trmaste?
Kali je še več od tega, je zaščitniška, materinska in ljubeča. Neustrašno brani, kar ji je sveto in drago, verjetno se prav zaradi tega ni pustila 'ulo-miti' (izraz je splošno sprejet in se žal uporablja pri pripravi mladega konja za jahanje ali delo z ljudmi in pomeni, da se zlomi njegovega duha, da je lahko popolnoma podložen človeku). Trudimo se ji biti podobne in s svojim načinom življenja trmasto ščititi svojo divjo naravo ter divjo naravo vse okoli nas. Morda nismo tako zelo vihrave, kot smo svobodne, medtem ko na vse možne načine razširjamo meje človeške ukalupljenosti.
Od nekdaj ste bile zaljubljene v konje. Zakaj prav konji, v čem so posebni?
Človek je razvil tesnejši odnos bolj z zvermi, psi in mačkami, medtem ko živali, ki so plen, neusmiljeno izkorišča v prehrambni industriji. Edino s konjem je zaradi športa in dela imel priložnost, da razvije še kaj več, čeprav je danes tudi v konjeništvu nujno potrebna temeljna sprememba, s katero bi moral stopiti ven iz svoje železne dobe, v kateri je ostal (kar dobesedno ponazarja železna oprema, brzde, podkve, ostroge, ki nikakor niso primerna oprema za delo s temi senzitivnimi bitji). Se pa v zadnjih letih po svetu odpira ogromno centrov, kjer konji že zavzemajo svoje zasluženo mesto kot izjemni mentorji pri človeškem osebnem razvoju. Naš Center Kiron je eden od njih, kjer že deset let raziskujemo moč in modrost konja. Namesto da konje ulamljamo, da bi ustrezali omejenim človeškim okvir-
Verjamemo v moč brezmejne ženske ustvarjalnosti in raziskujemo posvečene oblike umetnosti, ko umetnost ni zgolj mentalni izbljuvek, pač pa postane kreacija ljubezni, kot prošnja za vstop v globlje razsežnosti življenja.
jem, preučujemo in tudi učimo druge, kaj se zgodi, ko mi začnemo slediti njim, ko vprašamo ta veličastna bitja, kakšen človek bi oni želeli, da postanemo.
Posebno ljubezen pa gojite tudi do oslička. V čem je njegova posebnost?
Več let že preučujemo oslička in smo osuple nad njegovimi izjemnimi terapevtskimi sposobnostmi. Njihova mirnost, stabilnost, preudarnost, radovednost in rahločutnost so nalezljive, tako za našo čredo konj, kot tudi za vse, ki pridemo v stik z njim. To pa še ni vse: naš Osliček Bard je dobil svoje ime po potujočih pripovedovalcih, bardih, ki so včasih prenašali zgodbe iz kraja v kraj. Ni zastonj to, saj se za dolgimi ušesi skriva posebna moč, ki jo otrokom razkrivamo z Osličkovo pravljico. Oslički so mojstri poznavalci zgodb, veste, njihovim ostro našpičenim ušesom ne uide nobena zgodba.
In v petek, 19. maja, ob 17. uri bomo z Osličkovo pravljico praznovali Bardov šesti rojstni dan. Otroci so vabljeni k poslušanju pravljice na naš senik in na druženje ter praznovanje rojstnega dne z osličkom.
Same ste zgradile vaš ranč, ki ni čisto običajen. Stoji na kraju posebnih silnic in energij?
Vsak kraj ima kakšno posebnost in svojo lastno energijsko značilnost.
Vprašanje je le, če mu znamo prisluhniti ter delati v sodelovanju in sozvočju z njim. Me smo temeljito preučile in se pogovorile s krajem. Na podlagi tega je nastal načrt za naš okrogli tempelj, ki je zato postal trdno sidrišče in oaza miru za vsa naša nadaljnja raziskovanja in projekte.
Kako bi ga opisale?
Novodobni matriarhat, prostor, kjer častimo, ustvarjamo in negujemo. Prostor, v katerem ima prav vsaka stvar, od kljuke na vratih do pipe na umivalniku svoj namen in svojo zgodbo. Čarobni prostor srčnosti in sodelovanja, kraj, v katerem vlada harmonija med vsemi bitji in imajo vsa bitja priložnost biti slišana - živali, rastline in ljudje. Prostor počaščenega miru, ki utripa v sozvočju z vsem, kar nas obdaja.
Kaj je bila največja ovira pri gradnji?
Okrogla oblika? Ker o gradnji na začetku nismo vedele veliko, se nam ni zdelo, da bo to problem. Saj ni bilo pretežko, je pa zakomplicirano. Združene v zasledovanju istega cilja, večjega od naše samopomembnosti, podprte z močjo kraja, smo bile resnično močno motivirane. Vroči dolgi dnevi, znoj in napor, ki bi ga včasih imele za nečloveškega, smo premagovale s smehom in z dobro voljo (ne čisto vedno, seveda so bile tudi solze in praske ). Skratka, če je srce na mestu, in če obstajata prijateljstvo in sodelovanje, je vse mogoče.
Kdo vse živi z vami na ranču?
Štirje konji, pravljičar osliček, dve prijazni psički, šest članov mačje bande in ena mačja gospa, ki prihaja samo na večerje.
Kako se trudite ohranjati pristni stik z naravo in s preprostostjo življenja?
Predvsem z zavedanjem, kako globoko smo povezani in prepleteni z življenjem okoli nas. Kako vpliva na nas in kako se začnemo notranje spreminjati, ko na primer grlica v naši bližini splete gnezdo. Ali če globoko prisluhnemo žabji pesmi. Tako da več kot je življenja okoli nas, več je živosti znotraj nas. Vsaka žival, rastlina, mineral prinaša svojevrstno modrost in če se povežemo z njo, se ogromno naučimo in notranje bogatimo. Če smo obdani z betonom, tudi naše misli in energija postanejo togi
in zadušljivi. Zato je za voljo našega notranjega razvoja nujno, da ohranimo pristno naravo zunaj nas.
Kakšna je vaša življenjska filozofija?
Živi in pusti živeti ter poskusi za seboj pustiti lepši svet, kot si ga našel. Verjamemo v moč brezmejne ženske ustvarjalnosti in raziskujemo posvečene oblike umetnosti, ko umetnost ni zgolj mentalni izbljuvek, pač pa postane kreacija ljubezni, kot prošnja za vstop v globlje razsežnosti življenja.
Je mogoče preživeti z vašim načinom življenja in dela?
Za lastno preživetje na različne načine poskrbimo same, skromnost pa nam pri tem precej pomaga. Vse, kar zaslužimo z delovanjem v društvu, namenimo za oskrbo živali in za nadaljnje projekte. Naša filozofija je precej drugačna: Me ne delamo zato, da bi zaslužile, ampak služimo zato, da bi lahko delale! Veliko projektov (takih, s katerimi sočloveku odpiramo ne le oči, ampak morda tudi srce) imamo še v planu, a žal bo še nekaj časa trajalo, da zberemo vsa potrebna sredstva zanje.
Kako so vas sprejeli v kraju?
Zelo dobro, prijazno in spodbudno. Njihova spodbuda in prijaznost sta nam dali ogromno motivacije za gradnjo. Prav zares, vrč tople kave in sveže spečeni rogljički, ki so nas pričakali zjutraj, ko smo prišle na delo, nas je ganil do solz in nas navdal z občutkom povezanosti in zaupanja. Mislimo, da ljudje cenijo delo in sodelovanje, vrednote, katere žal počasi izginjajo. Naša izkušnja je vsekakor čudovita, je izkušnja, ko ljudje stopijo skupaj in si pomagajo. In nam so va-ščani vsekakor pomagali, že s tem, ko so nas tako lepo sprejeli. Kje je šele hvaležnost do materiala, ki so nam ga nesebično odstopili, ali orodja, ki so nam ga zaupljivo posodili!
Na vašem ranču 'se dogaja', imate veliko obiskovalcev, ljudi, ki jih zanima vaš način življenja. Kdaj so še posebej dobrodošli in kaj lahko doživijo in spoznajo pri vas?
Res je, k nam prihajajo ljudje, ki jih zanimajo konji in naš način dela. Poleg individualnih učenj konjevih modrosti organiziramo tudi skupinske delavnice dela s konji. Poleg tega imamo občasno delavnice, posvečene umetnosti, pripovedovalske večere, predavanja, koncerte, jogo, ples in še kaj. Vrata našega centra so za obiske odprta ob nedeljah, ko se nam obiskovalci po predhodni najavi lahko pridružijo tudi na nedeljskem vegan-skem kosilu. Poletja so bolj ustvarjalna, vmes pa za otroke že vsa leta organiziramo poletne tabore Eno s čredo, na katera se otroci redno vračajo.
Kakšni otroci prihajajo na vaš ranč?
KonjeSrčni! To je naša skovanka, nastala je kot posledica našega pristopa do konjev. Pomeni srčne, prijazne otroke, ki imajo rahločuten odnos do živali. Pomembno se nam zdi pri otrocih spodbujati srčne vrline, tiste, ki so v današnjem svetu žal včasih prezrte. Namesto samozagleda-nosti in tekmovalnosti spodbujamo
medsebojno sodelovanje, pomoč in prijaznost.
Zakaj je treba otrokom približati živalski svet in naravo?
Vsi nujno potrebujemo izgubljeni stik z živalskim svetom in naravo. Otroci ga potrebujejo, da poženejo močne, zdrave korenine, potrebujejo ga, ker v njem najdejo prave modrosti in srčno učenje, ki jih posveti v odgovorne in zdrave posameznike. Potrebujejo ga, ker jim pomaga razvijati notranji glas, vse prevečkrat preslišan in poteptan, ter jih usmerja k umetniškem izražanju in inovativnem samostojnem razmišljanju.
»Gozdovi so zelena Srca našega sveta, v njih se rojevata prijaznost in sočutje. Ko se krčijo, se krčijo tudi naša Srca,« je stavek iz knjige Kako Ozeleni Srce, ki je napisana za zeleni dragulj naše občine, za mokrišče Blata Mlake. Stavek pove veliko, predvsem pa govori o pomenu približevanja in vzpostavljanja stika z naravo. Brez tega bomo sicer izgubili svojo veliko zeleno srce, svojo divjo utripajočo bit, ki nam daje resnični zagon za kakršne koli podvige v življenju.
Lani je izšla Gozdna knjiga, knjigo o nabiranju izkušenj v gozdu. Komu je namenjena?
Gozdna knjiga je 3 v 1 - pravljična, praktična in navdihujoča, vsebuje ideje za gozdne aktivnosti in vaje, razigrana besedila otrok in pravljice za aktivnosti z otroki v gozdu. Zelo uporabna je za starše, gozdne pedagoge in učitelje - za vse, ki želijo obuditi otroka v sebi ali skupaj s svojimi otroki obuditi vez drug z drugim in z naravnim svetom!
Predvsem si želimo, da bi se metodologija, vaje, aktivnosti in vsebina knjige razširila tudi v osnovne šole in druge centre izobraževanja. Ponujamo programe oziroma delavnice za otroke, organiziramo pa tudi delavnice usposabljanja za pedagoge.
Kaj bi rade spremenile v svoji okolici? Imate kakšno opozorilo ali sporočilo?
Želimo si, da bi se ljudje zavedali v kako izjemno posebnem kraju pravzaprav živimo. Energije, ki jih s seboj izpod Alp prinaša Kamniška Bistrica, so edinstvene, a žal je pristnega naravnega sveta v naši občini zelo malo in še ta se močno izkorišča. Poleg tega nimamo duhovne dediščine, ki bi nas povezovala s svetimi kraji v našem okolju, zato ne znamo vzpostaviti pravega odnosa z njim.
Sodobni človek se ne zaveda več pomena naravnega sveta, ki je nujen, ne le za njegovo preživetje, pač pa za njegov obstoj. Več kot je pozidanih površin okoli njega, bolj kot je zastrupljena in izkoriščena narava okoli njegovega doma, bolj opustošen je njegov dušni razvoj. Če ne bomo ohranili še zadnjih koščkov narave, se bomo spremenili v robote. Če bi ljudje le spoznali duhovno plat reke, ob kateri živijo, bi na svoj kraj gledali čisto drugače in če bi se znali povezati z njo, bi bilo njihovo življenje zelo obogateno in veliko bolj tekoče. Nekega dne vam morda razkrijemo zgodbo o naši Kamniški Bistrici ...
Hvala, ker ste prebrali, kar smo vam želele povedati, bodite prijazni do življenja. □
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
društva
na kratko
Pohod po vrtnico po novi pešpoti od Doba do Domžal
Društvo upokojencev Naš dom iz Doba je 23. marca 2017 organiziralo pohod po novi pešpoti ob Rači od Doba do Domžal, kar smo združili s praznikoma, ki smo ju praznovali v marcu, Dan žena in Materinski dan.
društvo upokojencev naš dom
Za pohod se je prijavilo 80 pohodnikov, vendar je pešpot zmoglo malo več kot polovica članov. Zbrali smo se pod Močilnikom v Dobu. Nato nas je pot vodila po novi res lepo urejeni trasi ob Rači in Kamniški Bistrici. Po eno-urnem pešačenju, ki je hitro minilo med kramljanjem s člani društva, smo prispeli do Menačenkove domačije, kjer smo se srečali s preostalimi člani društva. Domačija je pomemben prostor domžalske kulturne dediščine. Hiša, ki se je po domače imenovala Pr' Menačn'k, je bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje, kot bivališče in krojaška delavnica družine Ahčin. Zgodovino domačije in kiparsko razstavo kiparja Franca Ahčina sta nam predstavili vodički. France Ahčin, naj-
Letos v Muzej slovenskih izgnancev
Po uspešno opravljenem zboru članov, ki smo ga združili s praznovanjem dneva žena, smo se člani krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina udeležili akcije čiščenja okolja, ki jo je v okviru Občine Domžale zelo dobro organiziral svet Krajevne skupnosti Dob, v njej pa so sodelovala številna društva.
ko borcev za vrednote nob dob, krtina Kot navadno je naša organizacija poskrbela za spomenike in spominska obeležja ter njihovo okolico, tudi v sosednji KS Krtina. Pričakujemo, da bodo letos manjši popravki narejeni pri spomeniku borcem druge svetovne vojne v Dobu.
Tudi letos bomo spoznavali dogodke iz druge svetovne vojne v naši domovini ter tudi na tak način ohranjali in krepili vrednote NOB. Lani smo tako ob sodelovanju domače krajevne organizacije borcev za vrednote NOB spoznali dogodke na Javorovici in v
Občni zbor Moškega pevskega zbora upokojencev Domžale
Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar je v torek, 21. februarja 2017, imel svoj redni letni občni zbor v prostorih Krajevne skupnosti Venclja Perka.
moški pevski zbor upokojencev janez cerar Zbora so se udeležili pevci zbora in predsednik Društva upokojencev Domžale Nande Starin. Občni zbor je odprl predsednik Štefan Seifrid, ki je predstavil dnevni red zbora in organe občnega zbora. Delovni predsednik zbora je bil Florjan Zabret. Poročilo je podal predsednik zbora, v katerem je predstavil delo društva v letu 2016. Z nastopi v preteklem letu je poročilo dopolnil tajnik društva Slavko Hren. Pevovodkinja Marika Haler je ocenila delo za leto 2016 in podala smernice za leto 2017. V nadaljevanju
Starin in pevce povabil na praznovanje ob 70. obletnici obstoja in delovanja društva, ki bo potekalo v septembru. Pevci zbora so delovno leto nadaljevali že naslednji dan v vrtcu Gaj v Preserjah. Otrokom in vzgojiteljem so predstavili slovensko ljudsko pesem. S svojimi pesmimi so prijetno srečanje popestrile vse starostne skupine otrok, ki obiskujejo vrtec.
Tekom leta bodo pevci ljudsko pesem predstavljali še v ostalih vrtcih in domovih starejših občanov.
Florjan Zabret Foto: Sonja Orešek
starejši sin Menačenkovih, je večji del svojega življenja živel v Argentini. Občini Domžale je zapustil neprecenljivo zbirko kiparskih del, ki so razstavljene v Kulturnem domu Franca Bernika in na podstrešju njegove rojstne hiše.
Nato smo se družno povzpeli do domžalske cerkve, kjer nas je pričakal tamkajšnji župnik, ki nam je razložil zgodovino cerkve.
Proti poldnevu smo se vsi skupaj odpravili v gostišče Pri Kebru, kjer so nas pogostili z okusno malico, ženske pa smo bile obdarjene s prelepo vrtnico v počastitev marčnih praznikov.
V našem društvu se imamo res 'lu-štno', saj nam mesečna srečanja popestrijo naš vsakdanjik.
Tatjana Gregorin Foto: Ivan Rems
Nastop v vrtcu Gaj v Preserjah
je Florjan Zabret predstavil statut društva, usklajen z Zakonom o društvih. Sledila je razrešnica dosedanjim organom društva in volitve novih. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen Ivan - Drago Tavčar, ki je podal delovni in finančni plan za leto 2017.
Občni zbor je pozdravil predsednik Društva upokojencev Domžale Nande
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. maja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. maja 2017, do 12. ure.
pravi uri zgodovine prisluhnili enemu od udeležencev bojev, ter se jeseni srečali z borčevsko organizacijo v Dra-žgošah in tudi s programom počastili spomin na borce znamenite dražgo-ške bitke. V program smo letos uvrstili obisk Muzeja slovenskih izgnancev v gradu Brestanica, ki celovito predstavlja trpljenje med drugo svetovno vojno pregnanih Slovencev. Premalo namreč poznamo zgodovino tisočev izgnancev, ki so prav iz tega, največjega zbirnega mesta za izgon Slovencev, morali v izgnanstvo.
Vera Vojska
KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE
VABILO K VPISU NA TEČAJ
MALA ŠOLA
Obširnejši opis razpisanih programov najete na spletni strani društva: www.kd-domzale.com pod zavihkom Tečaji.
Evidenčna prijava: Na tečaj se lahko prijavite do 7. maja 2017, in sicer tako, da prek obrazca, ki ga najdete na navedeni spletni strani, ali na e-naslov dorisveselic@ gmail.com posredujete podatke vodnika/lastnika psa (ime, priimek, kontaktna številka, naslov) in podatke o psu (ime, datum koti-tve, številko čipa, pasma, rodovni-
ško ime in številko rodovnika, če je pes rodovniški, in datum cepljenja proti steklini). Z evidenčno prijavo si tako zagotovite prosto mesto v skupini, za določen termin.
Vpisi bodo potekali v društvenem domu Kinološkega društva Domžale v ponedeljek, 8. maja 2017, od 18.00 do 19.30.
Ob vpisu potrebujete vse pasje dokumente (originalni rodovnik in kopijo, potni list, pristopno izjavo in potrdilo o plačilu tečajnine). Za plačilo tečajnine in članarine boste po evidenčni prijavi prejeli položnico. Dokler članarina in tečaj nista plačana, je prijava samo informativna.
Pogoji:Na tečajih načeloma lahko sodelujejo polnoletne osebe, ki jih lahko spremljajo drugi družinski člani, če to ne moti procesa šolanja. Če želi kot vodnik psa na tečaju sodelovati mladoletna oseba, za to potrebuje pooblastilo staršev. V tečajih učimo izključno s pozitivno motivacijo, zato si pridržujemo pravico izključitve vodnikov, ki se bodo posluževali fizične prisile. V primeru neudeležbe na tečaju denarja ne vračamo.
Za dodatne informacije lahko vsak delavnik po 17. uri pokličete Doris Veselic na telefonsko številko 051 41 86 86.
ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Stališče do predloga o ponovni uvedbi trimesečnega obveznega služenja vojaškega roka
Po vstopu v EU in vojaško evroa-tlantsko povezavo NATO je Slovenija bistveno zmanjšala ambicije za vzdrževanje obrambne sile naše države. Tako se je v letih od 2010 do 2015 delež BDP za obrambne potrebe zmanjšal z 1,63 % na zgolj 0,88 %, kar pomeni, da ukrepov za vzdržnost sil ni bilo moč udejaniti.
Vsi tisti, ki so s svojim neodgovornim odločanjem pripeljali do nevzdržnega stanja v našem obrambnem sistemu, bi morali odgovarjati: moralno, politično in morebiti tudi kazensko. Zato veterani vojne za Slovenijo zahtevamo, da se v prihodnosti zagotovi stabilno financiranje obrambnih sil. Zadnji zanimiv primer je, da ima Slovenska vojska zaradi varčevanja na vseh ravneh trenutno samo šest operativnih pilotov za vodenje helikopterjev. Torej niti toliko, kolikor ima na razpolago omenjenih zračnih plovil. Resnici na ljubo, pilotov je dovolj, ni le denarja, da bi opravili predpisani tre-naž. Ni denarja za posodabljanje in vzdrževanje. Z zastarelo opremo je naša vojska težko primerljiva z ostalimi članicami vojaške povezave.
Do leta 2003 so naše oborožene sile temeljile na kombinaciji naborniškega in poklicnega sistema. Danes imamo poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo, ki pa je ne popolnjujemo in niti ne usposabljamo.
Vojni veterani se ne zavzemamo za klasično služenje vojaškega roka (niti ga v popolnosti ne izključujemo), temveč za takšno splošno vojaško obveznost, ki bo večino državljanov pripravila in usposobila za sodelovanje pri obrambi države.
Potreben je ponovni razmislek o oblikovanju obveznega usposabljanja za vojaško-obrambne in zaščitne naloge za vse mlade po končani srednji šoli, ter tudi uvedbo določenih tem vzgoje aktivnega državljanstva in krepitvi domoljubja. Slovenija ne potrebuje množične vojske, temveč dopolnitev izobraževalnih vsebin v izgradnji odgovornega, aktivnega državljana in državljanke RS, ki bodo znali prepoznati nevarnosti in se jim pravilno upreti, zaščititi sebe in družino ter sodelovati v organiziranju in delovanju obrambnega in zaščitnega sistema svoje domovine.
Strankokracija, ki vlada v našem okolju, ne vodi k večji demokraciji, temveč povečuje apatičnost vseh prebivalcev naše države.
Po ZVVS povzel Janez Gregorič
CTO
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.:8-12in 16-18 sobota: 9-12
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
lB I slamnik
društva
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Poročilo o delu
Naše delo je v obdobju zadnjih štirih tednov zagotovo najbolj zaznamovala požarna ogroženost naravnega okolja. Uprava RS za zaščito in reševanje je s 1. aprilom 2017 razglasila veliko požarno ogroženost za celotno območje države.
V	času razglasa je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, in izvajati ognjemete. V tem obdobju Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija izvajata poostren nadzor.
Z našega vidika ima ukrep pozitiven učinek. Največ dela s travniškimi požari in drugimi oblikami ognja v naravnem okolju smo imeli namreč prav v tednu pred prvim aprilom, saj smo se kar devetkrat odpravili na gašenje le-teh, po razglasu pa le enkrat.
Zgodilo se je tudi, da je ogenj ob požiganju odpadnega vejevja ali odpadkov ušel izpod nadzora in ogrozil okoliške objekte. Trenutno je tudi obdobje, ko je delo na njivah, vrtovih, v gozdu itd. v polnem razmahu, tako da smo prejeli tudi nekaj klicev jeznih sosedov občana, ki si je za požig vrtnih odpadkov vzel nekaj dni in svojo okolico izdatno motil z dimom in smradom. Žal v takšnih situacijah nimamo pooblastil za kakršnokoli posredovanje.
Spet smo gasili goreče zabojnike za odpadke - petkrat, večinoma ponoči. Iz zaenkrat še neznanega razloga je na dvorišču stanovanjske hiše pogorel tudi en osebni avtomobil.
Toplejše in suho vreme je na ceste privabilo več pešcev, kolesarjev in motoristov. Med šestimi prometnimi nesrečami, kjer je bila potrebna naša pomoč, je bila večina povezana z njimi. Dvakrat pešec oziroma peška, dvakrat kolesar in enkrat motorist, ki si je pri padcu težko poškodoval nogo. V noči na 7. april okoli poldruge ure smo bili obveščeni, da zaradi trka z avtom v Stobu na cesti leži kolesar. Izkazalo se je, da je zaradi vpliva alkohola zaspal sredi ceste, le sreči se ima zahvaliti, da ni prišlo do prometne nesreče z najhujšimi posledicami.
Med tehničnimi intervencijami smo dvakrat odpirali vrata - enkrat od stanovanja, enkrat od osebnega vozila. Z droga smo reševali mačka, kar 24 mladih pa smo rešili iz v okvarjenega dvigala v trgovskem centru.
V	prvem tednu aprila smo imeli največ dela z načrtovanjem in izvedbo občinske zaščitno-reševal-ne vaje Domžale 2017, s katero smo preverili pripravljenost enot sistema zaščite in reševanja na močan potres, s poudarkom predvsem na industrijskih objektih. Vaja je potekala 6. aprila, na njej je sodelovalo 308 udeležencev, med njimi tudi vsi zaposleni v CZR Domžale. Eden izmed pomembnejših ciljev vaje je bil namreč preveriti usposobljenost in pripravljenost Centra za zaščito in reševanje Domžale na večje dogodke. Po besedah ocenjevalcev je sistem zaščite in reševanja Občine Domžale v odličnem stanju in eden najboljših v Sloveniji.
Obilica aktivnosti za letošnje leto Občni zbor PVD Sever Domžale
Delovanje planinskega društva poteka ustaljeno na vseh področjih gorniškega delovanja, delujemo pa tudi na področju kulture, turizma in humanitarnosti ter smo dejavni tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami.
planinsko društvo domžale
Plan dela v letošnjem letu je zelo obširen. V februarju smo izpeljali že 61. letni občni zbor in v začetku aprila smo se udeležili skupnega pohoda MDO KB na Sabotin. Izletniška dejavnost poteka po programu - če vas zanimajo organizirani pohodi in ture, si poglejte našo spletno stran, kjer so vse informacije: www.pdd.si/.
Lahko se pohvalimo, da smo konec marca v našem domu na Mali planini namestili skrinjico za zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup defibri-
Prvi donator za defibrilator je bil naš najemnik Domžalskega doma Lojze.
latorja za naš Domžalski dom. Akcijo zbiranja sredstev za nakup je sprožila želja in potreba po zagotovitvi kvalitetnejšega obiska Velike planine in našega doma. Na celotnem območju Velike planine, ki je res veliko, presega kar 1000 ha, in je tudi izredno obiskovano, tudi po zaslugi Domžalskega planinskega doma, ni nobenega aparata za pomoč pri oživljanju. Prvi najbližji je šele v Stranjah pri gasilskem domu. Zato naj vas ne čudi naša želja in pa prepričanje, da je taka naprava resnično potrebna tudi v našem domu.
Zato se obračamo na občane in obiskovalce planine naj se pridružijo akciji zbiranja sredstev za nakup defibrilatorja. Prispevajte posamezniki in organizacije, da bomo čimprej, če ne pa vsaj do začetka poletne sezone, v naš dom namestili to napravo. Prispevate lahko v skrinjico v Domžalskem domu ali pa na naš TRR 0230 0001 6704 870 (NLB) s pripisom »za defibrilator«.
Planinsko društvo Domžale bo prihodnje leto praznovalo 70. obletnico ustanovitve in delovanja. Ob jubileju želimo poudariti pomen našega delovanja, zato pripravljamo več prireditev in zbornik z naslovom Sedemdeset let Planinskega društva Domžale (1948-2018). Uredniški odbor, ki deluje v našem društvu, saj letno izdajamo Gorniški programček in pa glasilo Gore, zbira različne pisne informacije, stare fotografije, razglednice, žige, spomine in zapise iz spominskih knjig, in vse, kar je zaznamovalo dosedanjo zgodovino Planinskega društva Domžale. Če razpolagate s čim, kar bi bilo zanimivo za nas, se, prosimo, obrni-
Sredi marca smo se člani Policijskega veteranskega društva Sever, odbor Domžale zbrali v dvorani Občine Lukovica na tradicionalnem občnem zboru.
te na nas na info@pdd.si. Vseh informacij in virov bomo zelo veseli.
Plan dela za naprej je zelo obširen, odseki delujejo po začrtanem planu, upravni odbor in gospodarski odsek pa se zelo trudita, da bi se na planini in v okolici našega doma celo leto kaj dogajalo. Tako bomo izpeljali naslednje akcije na planini:
•	v aprilu in maju ureditev otroške družinske poti od Jelševga konfina do Domžalskega doma;
•	13. maja 2017 bo čistilna akcija na planini in okoli doma v sodelova-
nju z PD Bajtar in pašno skupnostjo Mala planina;
•	konec maja bomo v domu prenovili tudi prostor točilnice, kjer bomo zamenjali star dotrajan točilni pult z novim, istočasno pa bomo prenovili tudi vso električno napeljavo;
•	konec maja odprtje poletne razstave slikarja Janeza Medveška, našega soobčana, v spodnjih prostorih doma;
•	med 23. in 25. junijem bo v domu potekal tudi mini tabor za najmlajše domžalske planince. Svoje malčke lahko prijavite na Mladinski odsek Planinskega društva Domžale;
•	24. julija se začne celotedensko branje na planini, Knjižnica pod krošnjami. V soboto bo za otroke pri domu organizirano branje z Ireno Cerar, v nedeljo pa prav tako srečanje in branje z Ivanko Učakar;
•	v soboto, 26. avgusta, bomo organizirali 2. srečanje rogistov na planini pri našem domu. Lansko leto smo prvič organizirali dogodek Ko planina zadoni in odziv je bil zelo dober, zato bomo to prijetno srečanje ponovili.;
•	v nedeljo, 27. avgusta, bo potekalo že 25. jubilejno srečanje domžalskih planincev na Mali planini. Ker je to res lep jubilej, smo na srečanje povabili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je sprejel povabilo in tudi prevzel častno pokroviteljstvo tega dogodka. Upamo, da se bo predsednik uspel dogodka tudi udeležiti. Prav tako smo povabili župana, ki pa je že vrsto let naš stalni gost med na planini. Program bo standarden - pride domžalska godba, MPZ Janko Kersnik in pa ansambel Prjatli;
•	če bo vse po naših planih, pa za jesen načrtujemo še eno investicijo, prenovo strehe na veznem hodniku.
•	Poleg vsega naštetega bomo sodelovali tudi na akcijah in prireditvah, ki jih organizirajo Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, sosednja planinska društva in še kdo, če nas le povabi.
Toliko o našem delu in načrtih, vsem
obiskovalcem gora pa varen korak poleti v gorah!
Janko Vodlan
policijsko veteransko društvo sever Predsednik Občinskega odbora PDV Sever Maksimiljan Karba je v uvodnih besedah pozdravil župana Občine Lukovica Mateja Kotnika, predstavnika Policijske postaje Domžale, predsednika PVD Slovenije Emerika Peterko, predstavnike ljubljanskega in kamniškega območja, predstavnike častnikov DVVS Domžale in ostale prisotne goste. Z nekaj besedami nas je nagovoril komandir PP Domžale Dejan Košir, ki je izrazil željo po tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Marjan Antončič je v svojem nagovoru prikazal vlogo in mesto milice v osamosvojitvenih procesih in osamosvojitveni vojni. Minuto molka smo namenili umrlemu članu in policistu Ivu Pestotniku iz Moravč, spomnili pa smo se tudi ostalih članov, ki so umrli v lanskem letu.
Obravnavali smo tudi uresničevanje programa v letu 2016 in se spomnili na številne slovesnosti, ki smo
jih obiskali, tudi v Velenju in Tacnu, prisotni smo bili na komemoracijah, v okviru društva pa smo opravili tudi druge aktivnosti.
Posebej pozorno smo prisluhnili Emeriku Peterki, predsedniku PVD Sever Ljubljana, ki je dejal, da je bil v lanskem jubilejnem letu osamosvojitve izpeljan obširen program prireditev, kar 169 različnih proslav, zborovanj in športnih aktivnosti, ki so bile množično obiskane. Poročal je tudi o številnih pogovorih in pogajanjih o ponovnem vračilu pravic do dodatnega zdravstvenega zavarovanja vojnim veteranom. Dokončna pogajanja so bila uspešna in prav je tako. Ob zaključku občnega zbora se je predsednik Maksimiljan Karba zahvalil vsem za obisk, na srečanju v priznani gostilni Bevc pa smo obudili spomine na leto 2016 ter aktualne trenutke današnjega življenja.
Tone Habjanič Foto: Aco MAJHENIČ
Zbor članov Ribiške družine Bistrica Domžale
63. seja Zbora članov Ribiške družine Bistrica Domžale je potekala v nedeljo, 19. marca 2017, v dvorani kulturnega doma v Šmarci pri Kamniku.
Stisk roke predsednika RD Martina Moverna in novega častnega člana Jožeta Žlebirja, ki prejema plaketo o častnem članstvu.
ribiška družina bistrica domžale Seje se je udeležilo 123 članov od skupaj 332 članov. Med gosti so bili prisotni tudi sekretar RZS mag. Igor Miličic, predsednik ZRD Ljubljana Slavko Lasnik, starešina Lovske družine Domžale Ivan Stele in tabornik Rodu skalnih taborov Domžale Matej Repovž. Na seji so bila obravnavana poročila posameznih služb, plani dela za preteklo in prihodnje leto ter finančni načrt. Zbor je soglasno sprejel pet novih oziroma noveliranih pravilnikov, imenovani pa so bili tudi novi člani nadzornega odbora in disciplinskega sodišča.
Upravni odbor je na eni od predhodnih sej sprejel sklep o podelitvi priznanj najzaslužnejšim članom v preteklem obdobju. Tako je 36 članov prejelo zlati znak in priznanje Ribiške
družine Bistrica Domžale, šest članov znak RZS za ribiške zasluge, trije člani red RZS za ribiške zasluge III. stopnje, en član red RZS za ribiške zasluge II. stopnje in en član red RZS za ribiške zasluge I. stopnje. Borisu Kle-mencu iz PO Moravče je bila podeljena jubilejna listina za dolgoletno aktivno in neprekinjeno članstvo v družini, to je za 50 let.
Posebno pozornost je Zbor članov namenil predzadnji točki. S sklepom je namreč za novega častnega člana soglasno potrdil ribiškega tovariša Jožeta Žlebirja iz pododbora Pšata. Član ribiške bratovščine je postal leta 1971 in za prizadevno delo v ribiški družini prejel vse tri stopnje redov za ribiške zasluge, ki jih podeljuje Ribiška zveza Slovenije in še plaketo RZS z listino.
dr. Tomaž Lavrič
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 17
DRUŠTVA
na kratko
Občni zbor podeželskih žena iScout
Prijetno s koristnim
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE Za zelo dobro obiskan občni zbor Društva podeželskih žena
stične kmetije, se kar dvakrat usposabljale na kuharskih tečajih, kjer so na enem spoznavale skrivnosti dobrih
Prijeten spomin na leto 2016
Domžale, ki združuje blizu 100 članic, bi lahko zapisala, da so dekleta in žene združile prijetno s koristnim, saj so pregled v letu 2016 opravljenega dela in sprejem progama dela za letošnje leto združile s kratkim predavanjem o izboljšanju kvalitete življenja in zdrave prehrane. Že res, da mnoge od njih na kmetijah pridno delajo od jutra do večera, da uživajo zdravo, doma pridelano hrano, vendar sta jih Gašper in Mitja poučila, da bi kljub obema pomembnima dejavnikoma lahko še marsikaj storile za boljše življenje. Srčnost, celovitost in trajnost so besede, ki zanesljivo izpolnjujejo misel dodajati življenja dnevom in ne dneve dodajati življenju, na katero večkrat pomislijo tudi članice društva.
Te so bile tudi v letu 2016 aktivne, dobivale so se vsak prvi četrtek ter izmenjavale izkušnje iz svojega dela ter druga drugi posredovale nasvete. Pripravile so strokovno ekskurzijo, na kateri so spoznavale prednosti turi-
Vsoboto, 4. marca, smo se taborniki rodu Skalnih taborov Domžale (RST) udeležili posebnega tekmovanja - iScout.
taborniki Tekmovanje, ki te pritegne z napisom Trip Around the World, je prav posebna dogodivščina. Čeprav se odvija že od leta 2010, smo se vodniki RST tekmovanja udeležili prvič. iScout je nizozemska igra potovanja po svetu, ki se jo je udeležilo 390 ekip, 8400 tabornikov iz 18 držav. Igra poteka na daljavo, prek spleta, tako da žal ne potuješ zares, a nič zato, saj dobiš ogromno novega znanja. Tekmovanje je potekalo med 19. in 23. uro. Sodelujoči vodniki RST smo se zbrali ob 18.00 v prostorih Centra za zaščito in reševanje (CZR) Domžale in izdelali svoj plakat, ki je opisoval ime ekipe, TheGrumpy. S plakatom smo morali narediti skupinsko sliko in jo naložiti
smo 'plačali' odprtje vprašanj, na katera smo morali odgovarjati. Vprašanja so bila na začetku tako zelo lahko, kot npr. na kateri celini leži Kitajska, da smo se začeli smejati. Ko smo odgovorili na prvih nekaj vprašanj, smo vedeli, da smo organizatorje podcenili. Vprašanja so postajala vse težja in nerešljiva.
Lahko bi rekli, da je tekmovanje zelo poučno, saj smo marsikaj novega izvedeli: kje ležijo doprsni kipi 24 predsednikov Amerike, kje v Belgiji leži A Killer Lake itd. Vprašanja so bila zares zahtevna, mi pa se nismo pustili motiti. Po odgovorih smo dobili končne točke, ki so štele za skupni rezultat. Ob 23.00 se je tekmovanje zaključilo.
omak, na drugem pa novosti pri testeninah in njokih. Rade so se udeleževale različnih prireditev in srečanj, posebej če so jih organizirala društva v sosednjih občinah, se veselile ob visokih življenjskih jubilejih članic, nekatere sodelovale na najbolj znani razstavi dobrot slovenskih kmetij na Ptuju in ob koncu leta na prijetnem srečanju sklenile, da bodo tudi v letošnjem letu skušale kar v največji meri izpolniti sprejeti program. V njem so vse tradicionalne aktivnosti, še posebej pa si bodo prizadevale, da bi v svoje vrste vključile tudi mlade kmetice. Občni zbor, na katerem so bile deležne pohval sosednjih društev podeželskih žena, so zaključile s prijetnim druženjem, na katerem so se spomnile tudi materinskega dne, ki jim vedno prinaša drobne pozornosti družinskih članov. Za prijetne trenutke so jim hvaležne, prav potiho pa si želijo, da bi tovrstni dnevi trajali vse leto.
Vera Vojska
na spletno stran iScouta. Z njim smo se morali slikati tudi pri vsakem opravljanju izziva. Po uradnem začetku smo dobili prve naloge z izzivi, ki so se razlikovale po težavnosti in pestrosti. Na voljo je bilo 30 izzivov, za katere smo se morali odločiti, kako jih bomo opravili. Razdelili smo se in jih začeli opravljati. Po opravljenem izzivu smo morali sliko ali video naložiti na spletno stran in počakati na odobritev naloge. Po uspešno opravljenem izzivu smo dobili kreditne točke, s katerimi
Uro pozneje so bili že znani rezultati. Čeprav smo na koncu od 390 ekip zasedli 304. mesto, smo neizmerno uživali. Med igro smo ugotovili, da poleg nas tekmujejo še grosupeljski taborniki (RLA). Zelo smo veseli, da smo se tekmovanja udeležili in zagotovo se ga bomo tudi v letu 2018. Ni važno zmagati, važno je sodelovati in uživati. In mi smo! Zahvalili bi se CZR Domžale, da so nam dali prostor in nam hkrati pomagali pri reševanju izzivov.
Karin Mezek
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945
Bi postali podporni član?
Društvo izgnancev slovenije 19411945 ima v statutu zapisano, da ima društvo redno članstvo in da naziv podporni član DIS dobi oseba, ki materialno pomaga Društvu izgnancev Slovenije za izboljšanje težkih socialnih razmer izgnancev in beguncev ter ohranjanje zgodovinskega spomina. Podporni člani DIS so lahko posamezniki, ki so proti pojavom fašizma in nacizma, so proti vojnam in si prizadevajo za mir in vsako leto prispevajo najmanj 30 evrov za dejavnost DIS. Podporni člani DIS so lahko tudi redni člani DIS in svojci, če poleg članarine prispevajo še 30 evrov. V zahvalo in priznanje, da je podporni član DIS, bo ime člana objavljeno v Vestniku DIS (z njegovim soglasjem).
Če bi želeli postati podporni član društva izgnancev Slovenije 1941-1945, se lahko v času uradnih ur krajevne organizacije DIS Domžale prvi ponedeljek v maju in juniju oglasite med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti Domžale - vhod z dvorišča Domžalskega doma.
Vsem želimo prijetno prvomajsko praznovanje!
KO Društva izgnancev Slovenije Domžale
OBČINA DOMŽALE

Ponosna sem na našo kakovost
Znanje nam je odprlo vrata, pove mag. Irena Zupan, Mengšanka, farmacevtka, vodja enote, ljubiteljica gora. V stočlanski ekipi, ki jo vodi, ima skoraj 40 sodelavcev najmanj visokošolsko izobrazbo.
Irena Zupan, vodja Kakovosti učinkovin na razvojno-proizvodni lokaciji Mengeš v Leku, članu skupine Sandoz
Že od malih nog ste Lekova soseda, po zaključenem študiju pa ste se v njem tudi zaposlili. Kdo med vama se je v tem času bolj spremenil?
ZUPAN (smeh): Vsekakor je to Lek, ki se je začel močno spreminjati dve leti po pridružitvi skupini Novartis. Povečala so se vlaganja, sprejemanje strateških odločitev je postalo hitrejše, izjemen poudarek so pridobili zdravje, varnost in okolje. Zaposlenim so se ponudile neizmerne možnosti za osebni napredek in izmenjavo znanja ter izkušenj. Svet je postal manjši. Naše znanje in izkušnje krepijo obiski
drugih Novartisovih lokacij, redni sestanki, telekonference s kolegi iz Švice, Nemčije, Indije, ZDA in vsega sveta. Če kolegi naletijo na težavo, nas pokličejo, enako tudi mi njih. Enakovredni partnerji smo po znanju in kakovosti.
Na celotni lokaciji Mengeš je 900 delovnih mest, okrog sto jih je v enoti Kakovost učinkovin. Je skrb za kakovost tako obsežna ali tako zahtevna?
ZUPAN: Kar oboje, zato pri nas ni nikomur dolgčas. Nadzorujemo prav vse procese, ki vodijo do končne farmacevtske učinkovine. S številnimi testiranji in pregledi preverimo kakovost vseh vstopnih materialov, izvedbo proizvodnih postopkov in kakovost končnih izdelkov. Šele nato odobri pooblaščena oseba izdelek za trg. Pri predlogih izboljšav in pogovorih z našimi strokovnjaki sodelujejo vsi zaposleni. Pogovor z ljudmi in medsebojno zaupanje sta za kakovost ključna.
Deset let najzahtevnejših regulatornih inšpekcijskih pregledov z vsega sveta brez ugotovljenih neskladnosti. Kako je Leku v Mengšu to uspelo?
ZUPAN: Izjemno zahtevni inšpekcijski pregledi regulatorjev so vstopnica za prodajo na domačem in tujih trgih. Tudi najzahtevnejši med njimi, pregledi ameriške zvezne inšpekcije FDA, v zadnjih desetih letih niso ugotovili neskladnosti, kar je izjemen uspeh, na katerega smo ponosni vsi zaposleni. To lahko doseže samo kolektiv, ki deluje usklajeno kot velika družina. Smo edina lokacija v Sandozu s takim rezultatom. Tudi zato nam je Novartis zaupal proizvodnjo prve učinkovine za originatorsko zdravilo in močno podpira naš nadaljnji razvoj. Res sem ponosna na doseženo zaupanje v slovensko kakovost, na naše znanje in znanje generacij, ki prihajajo.
POLNI CERTIFIKAT
član skupine Sandoz

3
m S
Družini AMBASADOR prijazno KORPORATIVNE podjetje INTEGRITETE
18 | slamnik	številka 4 | april 2017 | letnik lvii
__	„_._ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
Pripojitev k DVI Zasavje
Zbor članov v Delavskem domu Trbovlje
društvo vojnih invalidov Domžale Konec februarja 2017 je Društvo vojnih invalidov Zasavje na zboru članov v Delavskem domu Trbovlje v svoje vrste sprejelo 16 članov Društva invalidov Domžale, s katerimi so
občin. Predstavil je novi bilten društva, v katerem pišejo o svojih aktivnostih v preteklem obdobju, posebej so se spomnili 20-letnice uspešnega dela.
Na zboru članov so v vodstvo DVI Zasavje za obdobje do leta 2019 sogla-
jih že do zdaj povezovale tesne vezi prijateljstva in sodelovanja. Med številnimi udeleženci na zboru članstva je bil tudi dolgoletni predsednik DVI Domžale Jože Brodar. V DVI Zasavje se je vključilo 44 članov iz DVI Domžale. Vse je pozdravil domači predsednik Zvone Tahirovič, ki je posebej pozdravil predsednika Zveze DVI Slovenije Janeza Podržaja in druge številne goste, predstavnike društev in sosednjih
Različnost je zakon!
Obisk na Osnovni šoli Dob
društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Tokrat je Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine obiskalo OŠ Dob. Njihov predavatelj Rok je 14. aprila osmemu A razredu predstavil, kaj so para- in te-traplegiki, poškodbe hrbtenjače, vzroke za nastanek in posledice. Ker se je že začela sezona motornih koles, jih je opozoril na nošenje zaščitne opreme, predvsem čelade. Prav tako jih je opozoril na skoke v vodo in na plezanje na

Kontakt: 031 668 888
ZEMLJA ZA:
•	vrtove
•	zelenice
•	grmovnice
•	lončnice
•	drevesa
•	visoke grede
Letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale
Konec marca je bila letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, ki se je začela s pozdravom predsednice občinskega Združenja za vrednote NOB občine Domžale tovarišice Marije Majhenič.
združenje borcev za vrednote nob občine domžale Predsednica Marija Majhenič je zbor delegatov pozvala, da so z minuto molka počastili spomin na članice in člane, ki so umrli v letu 2016.
Po predlogu je bila za delovno predsednico izvoljena tovarišica Nataša Belle, ki je prevzela vodenje skupščine. Po izvolitvi vseh organov skupščine je delovna predsednica pozvala Marijo Majhenič, naj poda poročili o delovanju in poslovanju ZB NOB občine Domžale v letu 2016.
Predsednica je poudarila, da smo v letu 2016 v celoti realizirali oziroma organizirali sprejete naloge tako po napovedniku spominskih proslav kot programa izpolnjevanja nalog za ohranjanje vrednot, pridobljenih med
1.	Sprejem mladih v naše vrste
Pri tem moramo biti vseskozi dejavni. Ob spodbudi treh brezplačnih številk Svobodne misli za novo sprejete. Vabili jih bomo na naša srečanja v počastitev različnih dogodkov iz NOB. Njihovo pozornost
bomo pritegnili z organizacijo tradicionalnih pohodov in športnih prireditev. Za ustanovitev odbora mladinske komisije na področju osrednje pokrajine Slovenije ZB pa se bomo potrudili, da bomo sprejeli nekaj članov, ki še niso dopolnili 30 let.
2.	Spominske prireditve
Poleg napovedanih spominskih prireditev v koledarju nalog za leto 2017 moramo v ZB maksimalno storiti, da bodo te slovesnosti čim bolj obiskane. Bolj se
sno izvolili Jožeta Brodarja, Cirila Ro-glja in Jožeta Novaka kot dopisnika, informatorja za glasilo Občine Domžale in glasilo DVI Slovenije Naše vezi.
Zbor članstva je lepo uspel, ob koncu pa smo se pogovarjali o udeležbi na 18. srečanju vojnih invalidov Slovenije, ki bo v dvorani OŠ v Kopru 27. maja ob 11. uri. Za vse udeležence bo zagotovljen avtobusni prevoz.
JOŽE NOVAK
sadna drevesa. Učenci so ob gledanju slik pridno poslušali vse, kar jim je povedal, po končanem predavanju pa odgovoril še na vsa njihova vprašanja.
Ker so na tej šoli s programom preventive in osveščanja pred leti že gostovali, so bili z učiteljico mnenja, da bi program v obširnejšem obsegu ponovili v naslednjem šolskem letu.
Projekt sofinancirata Občina Domžale in Javna agencija republike Slovenije za varnost prometa.
NOB v sodelovanju ostalih društev, ki sodelujejo pri akcijah, da se zgodovina ne potvarja. Poudarila je, da je bil leta 2016 večji poudarek, zahtevek poročil od sofinancerjev naših proslav o namenski porabi pridobljenih sredstev našega delovanja.
Nato je predstavila program dela združenja borcev za vrednote nob domžale za leto 2017. Program dela je dopolnitev k napovedniku proslav za leto 2017, ki smo ga sprejeli na seji občinskega odbora decembra 2016.
Združenje borcev je že leta 2007 na široko odprla vrata novim članom, tudi tistim, ki niso bili udeleženci NOB. To je sedaj združenje članov, ki se zavzemajo za ohranjanje vrednot in idealov NOB, vzdrževanje kulturne dediščine, ki je nastala v tem času, ohranitev spoštljivega spomina in domoljubja. To je temeljna naloga članstva.
Ta sporočila in obujanje teh vrednot ne more nositi samo generacija, ki je bila neposredno udeležena v NOB, ampak je naša stalna naloga.
moramo potruditi za 'stik' z vsemi člani in jih povabiti na prireditve. Biti prisotni na proslavi ni dovolj, da pridejo trije, štirje člani iz posamezne KO.
Prireditev v Žejah, ki bo na dan upora 27. 4. 2017 bo praznik svobode vsem, ki so imeli hrabrost upreti se, in osvoboditeljem gresta največja čast in slava in seveda vsem nam, ki to uživamo.
Predlog udeležbe našega članstva v drugih občinah na povabila ZB so: proslava v Dražgošah, obisk muzeja na gradu Brestanica, proslava na Podljubelju v enoti koncentracijskega taborišča Mauthausen, proslava v Češnjicah v Moravčah, proslava v Lukovici - Šipek, v Zlatem Polju, Trzinu, Pokljuki , Grahovem, na Poljani, Novi Gorici, Pokljuki.
Vsakoletna obletnica zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, ko je slovenski narod po dolgem, težkem boju z velikimi žrtvami pridobil visoko priznanje v demokratičnem svetu. To obletnico bomo vsi člani in simpatizerji ZB slovesno prosla-
vili. Naša naloga je, da se čim bolje organiziramo in se udeležimo s prapori.
3.	Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB
Na tem področju je dela še veliko, vseeno smo lahko veseli, da smo se s predstavniki občine poenotili o nadaljevanju nalog, ki smo jih začeli že v letu 2017 in sicer:
•	občinski odlok o varovanju kulturne dediščine iz obdobja NOB
•	odkup zemljišč, kjer stojijo spomeniki
•	vpis v zemljiško knjigo
•	vzdrževanje spomenikov in okolice.
4.	Uresničevanje pravic žrtev vojnega nasilja
Naša naloga je sodelovati in pomagati pri organizaciji tradicionalnih srečanj taboriščnikov in taboriščnic.Večjo pozornost v tem letu bi namenili:
•	taborišče Mauthausen - v maju bo osrednja slovesnost.
5.	Pohodništvo
Namen: druženje in skrb za zdravje.
Vodja, organizator: Primož Košak
6.	Skrb - (obiski) za še živeče borce NOB
7.	Udeležba na pogrebnih slovesnosti umrlih članov s prapori in po želji z govorom (za aktivne borce)
Pridobivanje finančnih donacij za naše delovanje (tudi prek evropskih sredstev, udeležba na delavnicah)
8.	Sodelovanje z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, z Zvezo častnikov Slovenije, Društvom izgnancev, Zvezo društev vojnih invalidov in drugimi organizacijami v zadevah skupnega pomena.
9.	Skupaj z zvezo bomo pozornost namenili posodobitvi elektronskih programov.
10.	Srečanje še živečih borcev
11.	Izdaja knjige: Pričevanje
Vsa poročila in program dela za leto 2017 so bili sprejeti s predlogi o izvedbi določene naloge.
Vsi prisotni so bili so bili povabljeni na osrednjo občinsko proslavo Dneva upora proti okupatorju 27. aprila 2017 v Domu krajanov v Žejah.
ZB ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE FOTO: MOHOR PODBEVŠEK
Krajani Krajevne skupnosti Slavka Šlandra
HÄIaM
Lokacija: za Tuš Cash&Carry Zgornje Jarše pri Domžalah
Akcija razdeljevanja cvetja bo za krajane Krajevne skupnosti Slavka Šlandra v petek, 12. maja 2017, od 15.00 do 19.00 ure
v Češminovem parku.
Potrudimo se skupaj za lep izgled naše krajevne skupnosti!
KS Slavka Šlandra
Prevzem cvetja je oseben samo za krajane naše KS, pri prevzemu se boste predstavili z osebnim dokumentom.
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik | 9
GLAS MLADIH
V ZNAMENJU ODLIČNIH KNJIG IN MORALNIH VREDNOT
MEDNARODNI FESTIVAL BRALNICE POD SLAMNIKOM 2017
Leto je naokrog in tradicionalni mednarodni literarni festival Bralnice pod slamnikom je s svojimi številnimi dogodki že v polnem teku. Festival letos poteka že sedmo leto, tako kot v preteklosti ga pripravlja založba Miš iz naše občine -z Gorjuše nad Dobom -, ki je k sodelovanju povabila še knjižnice Domžale, Nova Gorica, Idrija, Tolmin in Sežana.
Festivali Bralnice pod slamnikom so pravi praznik odlične mladinske literature, na katerem se ob otvoritveni slovesnosti zberejo številni najboljši ustvarjalci. Takole smo lani ob Ireni Miš Svoljšak z založbe Miš (druga z desne) na prireditvi ujeli Boštjana Gorenca Pižamo, tuja ustvarjalca Anno Woltz z Nizozemske in Morrisa Gleitzmana iz Avstralije ter ilustratorja Ivana Mitrevskega.
Vsakdo si zasluži, da se mu nekoč v življenju zgodi nekaj dobrega
Vesna Sivec Poljanšek Foto: Anže Miš
Pestro festivalsko dogajanje z več kot 120 dogodki se odvija po najrazličnejših koncih naše dežele v različnih ustanovah, od vrtcev in šol do knjižnic, domov za starejše občane ter drugje.
Letošnji festival Bralnice pod slamnikom, ki že vse od začetka prek branja nagovarja k strpnosti, sprejemanju ter medkulturnemu in med-generacijskemu sodelovanju, je v ospredje postavil bolečine odraščanja. Tiste bolečine, o katerih se pogosto ne govori (veliko), pa je (tudi zato)
b atni e P d sta m oh
Zakaj ne bi privoščili vsakomur, da se mu v življenju zgodi nekaj dobrega? Sreča?
Sreča - tiha, ki jo nosiš v sebi, in tista druga, ki jo kažeš navzven, da bi se ljudje veselili s teboj. Njeno nasprotje je nesreča. Nesreča, vsi zli duhovi, ki prebivajo v tebi, in še sam ne veš zanje, so kot sol, ki se iz dneva v dan vtira v rane, v srce, in tista druga nesreča, ki jo kažeš navzven, da bi jo drugi opazili in ti pomagali. Vse, kar obstaja, izhaja iz nas samih. Tako sta sreča in nesreča le nasprotji iste zgodbe. Pa sta sreča in nesreča že rojeni z nami? Sta naključni? Naključno dodeljeni?
Vedno se nam zdi, kako nad drugimi bdi le dobro in nad nami slabo. Pa je res tako? Preko ustnega izročila naših pra-dedov, zgodovinskih virov in pravljic vemo, da se med seboj borita dobro in zlo. Spomnimo se Pepelke in njene mačehe, Trnuljčice in sedme zlobne vile, Rdeče kapice in hudobnega volka ... Boj med dobrim in zlim traja že tisočletja in bo trajal, vse dokler bo obstajalo človeštvo. Tudi ljudje se delimo na dobre in slabe, kajne? Kot da v našem vsakdanu ne srečamo tako enih kot drugih? Le ozrimo se naokoli! Danes me je prizadela sošolka, zjutraj me je nadrla mami in voznik avtobusa mi je odpeljal izpred nosu - vsi trije so ravnali grdo, pa so zato res slabi in zlobni?
Ljudje imamo napake, kot imamo tudi slabe dneve, zato ni prav, da se delimo na dobre in slabe. Kajti v vsakem dobrem človeku se skriva kaj slabega, in le vprašanje časa je, kdaj se bo to pokazalo. Prav tako pa se v nekom, ki ga imamo za slabega, skriva dobro, ki čaka na svojo priložnost, da se uresniči. To pa je ključno! Zato je treba ljudem pustiti, da nam odpro svoje srce in se nam zaupajo. Ljudje, ki jih imamo za slabe, so morda ravno prej doživeli nekaj slabega, recimo ponudili roko prijatelju in bili zavrnjeni. Zaprli so se vase ter razvili agresiven obrambni mehanizem. Prav tako pa so lahko na videz dobri ljudje globoko v sebi nesramni in maščevalni ter navzven kažejo drugačen obraz, da preživijo.
Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo, da smo vsi na svetu ena velika družina. Mar ne bi svoji družini privoščili dobrega? Zamislimo si, kako se našim bratom in sestram zaiskrijo oči od veselja, ko jim pomagamo še pri tako banalnih stvareh ali jih ščitimo pred starši.
Ste že kdaj bili sreča drugega? Se spomnite, kako ste se ob tem počutili? In ali obstaja kaj lepšega?
V svojih šestnajstih letih sem preživela marsikaj. Včasih se počutim, kot da sem babica in v gugalniku pripovedujem svoja doživetja vnukom, pa sem šele na začetku svoje življenjske poti. Vem, zakaj se počutim tako. Potrebujem čas, da se soočim s svojo preteklostjo in si neham zatiskati oči. Bolj ko odlašam, bolj me boli v srcu.
Odraščala sem v družini, kjer je bil očka alkoholik. Z mami sva trpeli dan za dnem. Ko sem bila še majhna, sem čutila le mamino neizmerno žalost, ki jo je nosila v sebi, vendar nisem vedela, od kod izhaja. Zrasla sem in večkrat sem videla, kako po maminem licu polzijo solze.
Očka ni bil pogosto doma. Po službi je šel v gostilno in se opijal. Domov je hodil pozno. Včasih sem že spala, kdaj pa nestrpno čakala nanj. Zaudarjal je po pijači, se drl in prepiral z mami. Takrat sem mu to zelo zamerila in bolelo me je, vendar sem ga imela prav tako zelo rada! Bil je moj očka in za nič na svetu ga nisem hotela zamenjati. Do mene ni bil nikdar grob. Dostikrat me je stisnil k sebi v objem. Včasih me je prej odpeljal iz šole in šla sva na ribolov ali smučanje. To so bili najini najlepši časi. Bila sem sama z njim in samo njegova. Takrat sem se mu hotela prikupiti. Nisem vedela, zakaj ga včasih ni bilo tako dolgo domov. Mislila sem, da naju z mami na neki način ne mara in da ga premalo ubogam. Zato sem začela delati vse, da bi bila všečna. Mami me je vpisala na balet, kjer sem postala odlična balerina. Zelo hitro sem napredovala, zato sem celo preskočila razred. Očka pa me ni prišel gledat, ko sem nastopala v glasbeni šoli in na šolskih predstavah. Na srečo pa je bila tukaj mami, ki me je vedno spremljala, bila vesela in ponosna name, čeprav globoko v sebi še vedno žalostna. Čutila sem. In četudi starši skrivajo vsa mogoča čustva pred svojimi otroki, jih čutimo, vemo, da nekaj ni v redu. Sovražila sem tudi, kadar se je očka na rojstnodnevnih zabavah ukvarjal z drugimi otroki. Vsi so ga oboževali, medtem ko mene ni vrgel v zrak ali me vrtel. Spet sem za vse krivila sebe. Krivila sem se tudi zaradi nesporazumov med mami in očkom. Želela sem vse spremeniti in popraviti. Doma sem pospravljala in pekla kolačke, vendar
nič ni bilo od tega. Napetost je iz dneva v dan naraščala in v obdobju pubertete sta se starša hotela ločiti. V tistem času sem bila v šoli prava nadloga! Šola je postala prostor, kjer sem izlivala svoja čustva.
Leto dni nazaj sta bila starša ponovno na robu ločitve in takrat je bilo najhuje, saj sem bila že tako velika, da sem vse razumela. Vendar je bilo tokrat drugače. Drug drugega smo postavili pred dejstva. Iti ali ostati skupaj in spremeniti način življenja? Oboje je vsekakor zelo težko, vendar za nekaj smo se morali odločiti. Naša odločitev je bila, da bomo ostali skupaj in spremenili način življenja. Začetek je bil zelo težek, a se je zakon mojih staršev spravil v pravo stanje. To je bilo za vse nekaj novega. Na plan so prišla vsa poteptana čustva, ki smo jih prej pometali pod preprogo. Priteklo je mnogo solza, ki so kot hudournik dolble pot po naših licih in drsele naprej do vratu. Priznati krivdo drug pred drugim pa je bilo nekaj najtežjega. Očka mi je zaupal svojo življenjsko zgodbo, ko je govoril o bolečinah, je jokal. Nikdar ga nisem videla, da bi jokal in takrat se mi je tako zelo zasmilil. Tudi mami je govorila o svoji družini. Ob vseh novih zgodbah sem tudi sama občutila ogromno bolečino, sočustvovala sem z njima. Mislila sem, da me bo raztrgalo na dva kosa. Čeprav sta se mi oba neznansko smilila, nobenemu izmed njiju nisem znala pomagati. Spremembe so se začele dogajati počasi in kmalu smo pridobili zaupanje drug drugega.
Danes je vse drugače. Očka je opustil alkohol in to strast usmeril v šport. Z mamo tečeta polmaratone, in upam, da jima bo kmalu uspelo preteči maraton. Prek teka sta sama s seboj, saj pre-mlevata čustva in jih s tekom izražata, 'dajeta iz sebe'. Tudi jaz veliko tečem. Poleg kratkih prog, ki jih treniram v atletskem klubu, se odpravim teč v naravo. V družini se zaj veliko pogovarjamo, smejimo, pišemo dnevnike, beremo knjige in hodimo skupaj na izlete. Postali smo prava družina, hkrati pa tudi novi ljudje.
Moj starši so moja sreča in jaz sem njihova. Čeprav smo bili ves čas sreča drug drugega, se tega nismo zavedali. Za vse skupaj pa je bilo potrebno odpuščanje. Odpustiti smo morali drug drugemu in sami sebi, kar je mnogokrat najtežje. Iskanje sreče v materialnih
stvareh, v trapastih navadah,se nam ni dobro obneslo, saj se je naš svet rušil. Danes se sprašujem, kako je bilo možno, da smo neživim stvarem dajali prednost pred nami, živimi bitji?
Staršem sem hvaležna za popolnoma vse! Tudi za vse slabo, kar se nam je zgodilo. Zagotovo brez vsega tega, kar smo prestali, danes ne bi bili, kakršni smo. Neizmerno se imamo radi. In zgodilo se nam je nekaj dobrega. Tako srečna sem, kot še nikdar poprej! Zato z vsem srcem privoščim, da se vsem ljudem na svetu zgodi nekaj dobrega!
Ana Kračman, 3. E Gimnaziia Domžale
o njih lažje razpravljati ob pomoči mladinske problemske literature. Prav o omenjeni temi je spregovorila tudi Janja Vidmar v svojem priročniku z naslovom Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature, ki je izšel v okviru letošnjega festivalskega dogajanja.
Osrednji dogodek vseh festivalskih prireditev bo slovesno odprtje festivala v sredo, 10. maja, ob 12. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Dogodka se bodo udeležili številni slovenski ustvarjalci mladinske književnosti, osrednja gostja na njem pa bo priznana nizozemska pisateljica Marjolijn Hof. Z njo se bo v sproščenem vzdušju in svojem značilnem slogu pogovarjal voditelj festivalskega odprtja Boštjan Gorenc Pižama.
Odprtje bodo popestrili mladi z izbranim programom, organizatorji festivala pa bodo na dogodku razglasili tudi nagrajence letošnjega literarno--likovnega natečaja z naslovom Zabolelo je, pa kaj.
Da mlade literatura res tako ali drugače nagovarja k odličnemu ustvarjanju, dokazuje tudi spis lanskoletne nagrajenke festivalskega natečaja Ane Kračman z Gimnazije Domžale. Mlada ustvarjalka je v svojem delu občuteno izrazila razmišljanja, ki so se ji porodila ob temi lanskoletnega festivala in natečaja, da 'si vsakdo zasluži, da se mu nekoč v življenju zgodi nekaj dobrega'.
Naj bo Anino pisanje navdih in spodbuda za ustvarjanje tudi vsem drugim mladim bralcem! □
M. Kulturno I društvo
■ran J are
škocjan pni Domžalah
17.
Kulturni poletni festival
Studenec 2017
Poletno gledališče Studenec
Koncert ob 70-letnici dirigenta Karla Leskovca
NEKDANJI KOMORNI ZBOR DOMŽALE
nedelja, 21. maj, ob 21. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
Koncert
SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET
petek, 26. maj, ob 21. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
Muzikal
MAMMA MIA
petek, 2. junij, ob 21. uri
Eventim, Petrol, Pošta
Muzikal
VERONIKA DESENIŠKA
sobota, 17. junij, ob 21. uri
Eventim, Petrol, Pošta
Opera
NABUCCO
SNG Opera in balet Ljubljana sobota, 24. junij, ob 21. uri
Poletno gledališče Studenec Poletno gledališče Studenec Poletno gledališče Studenec
Domača gledališka predstava Ljubezenska igra s petjem
DIVJI LOVEC
Avtor: F. S. Finžgar
Priredba: Lojze Stražar
Premiera: petek, 21. julij, ob 21. uri Ponovitve: 22., 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust, vse predstave ob 21. uri
Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu:
„ 051 61 61 51 051 61 41 41
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Informacije in rezervacije vstopnic preko spleta: ^^
www.studenec.net
Poletno gledališče Studenec
poletno.gledalisce.studenec
lB I slamnik
Dogaja se ...
vm L
Kuhna na plač
Odprtje Festivala Bralnice pod slamnikom
Kralj Artur: Legenda o meču
1. maj ponedeljek
Mestni kino Domžale 16.30 | SMRKCI: SKRITA VAS
Animirana komedija /89' / sinhronizirano, 6+ / po dveh izletih v resnični svet zvedave Smrkce čaka nepozabna pustolovščina v domačem gozdu.
18.30 | PASJI SMISEL ŽIVLJENJA
Komična drama / po romanu Pasji smisel življenja / 100'/ zgodba o psu, ki se po smrti vsakič znova znajde v drugem pasjem telesu in vedno najde nov smisel življenja.
20.30 | V MREŽI
Drama, triler /110' / film o posledicah tehnologije, ki pridejo navzkriž z željo biti slišan v svetu, kjer resnično moč predstavlja število sledilcev na družabnih omrežjih.
2« maj torek
Mestni kino Domžale 10.00 | MALI ŠEF
Družinska animirana komedija / 97' / sinhronizirano, 6+ / Timu novi bratec obrne svet na glavo -ustaviti morata zlobneža, ki želi človeštvu ukrasti ljubezen.
18.30 | NEZNANKA
Drama / 107' / brata Dardenne (Dva dneva, ena noč) sta s sočutno ter psihološko izostreno preiskavo osebne in družbene odgovornosti ustvarila svojo različico detektivke.
20.00 | PASJI SMISEL ŽIVLJENJA
Glej opis pod 1. maj
3* maj sreda
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm-domzale. si ali 040 255 568
Blunout klub
20.00 I USELESS THEORY PROJECT
Koncert / predstavljajo izbrane kompozicije v smeri modernega jazza.
Mestni kino Domžale 20.00 I MA MA
Drama / 111' / film o družinski tragediji in iskanju
Knjižnica Domžale
19.00 | URBAN OSVALD: POGLED V SRCE
Predavanje / vstop prost / org.: Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale
Mestni kino Domžale 20.00 | KOMEDIJA SOLZ
Premiera in pogovor z ustvarjalci / Marko Sosič raziskuje odnos med moškim v vozičku ter žensko, ki pospravlja njegovo stanovanje, pri čemer nastavi zrcalo družbi.
9* maj torek
Knjižnica Domžale
19.00 | MOJSTROVINE SLOVENSKIH
USTVARJALCEV
Slovenologija / gosta: Franc Kremžar in Oskar Kogoj / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale
KD Franca Bernika
20.00 | ŠTIRI ZA TRIO? ALI ČAJ ZA ŠTIRI?
Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert / nastopajo: Irena Grafenauer (flavta), Ser-gio Azzollini (fagot), Robert Levin (klavir), Mate Bekavac (klarinet) / program: Beethoven, Weber, Glinka / večer komorne glasbe
10. maj sreda
KD Franca Bernika
12.00 | SLAVNOSTNO ODPRTJE FESTIVALA BRALNICE POD SLAMNIKOM
Vodi Boštjan Gorenc Pižama / rdeča nit: Literatura poleg vsega drugega ozavešča in lajša bolečine -tudi tiste, povezane z odraščanjem / častna gostja: nizozemska pisateljica Marjolijn Hof
Knjižnica Domžale 17.00 ISAPRAMIŠKA
Glasbena pravljica / za udeležence projekta Želvi-no bralno popotovanje in izven / brezplačne vstopnice / org.: Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm-domzale.
16.00 | DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN
Animirana komična pustolovščina / 92' / sinhronizirano, 6+ / pustolovski Dip s prijatelji živi v najglobljem delu oceana, dokler se ne odpravijo na iskanje novega domovanja.
18.00 | OSEBNA STILISTKA
Glej opis pod 32. maj
20.00 | KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEČU
Glej opis pod 32. maj
15* maj ponedeljek
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJICA V GLINI
Delavnica / za otroke od 4. leta dalje / obvezna predhodna prijava / org.: Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa, Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
KD Franca Bernika
20.00 | JOSIF BRODSKI: DEMOKRACIJA!
Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Politična satira / SNG Drama Ljubljana / režija: Matjaž Zupančič / igrajo: Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Silva Čušin, Barbara Ribni-kar / politična satira nobelovca Josifa Brodskega o stranpoteh totalitarizma, a tudi demokracije.
16 • ma. torek
KD Franca Bernika
20.00 | JOSIF BRODSKI: DEMOKRACIJA!
Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 35. maj
17* maj sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. maj
Knjižnica Domžale 17.00 | PIKA NA OTOKU
Pikina čajanka / za otroke od 5. leta starosti dalje / obvezna prijava / org. Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
Center za mlade Domžale 18.00 I USTVARJALNE DELAVNICE
številka 3 i marec 2017 i letnik lvii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ maj
Blunout klub
20.00 | TRIP TO LAS VEGAS -OTO PESTNER IN OMAR NABER
Koncert / premiera / popotovanje v Las Vegas bosta pričarala Oto in Omar - vrhunska vokalista.
Mestni kino Domžale
18.30 | PASJI SMISEL ŽIVLJENJA
Glej opis pod i. maj
20.30 | SLUŽKINJA
Romantična drama / 144' / vizualno razkošna ljubezenska zgodba in nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari) / priredba romana Sarah Waters.
20. maj sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH
-ŠENTJERNEJ
Predstavitev Šentjerneja s svojimi običaji, kulturo, kulinariko in turistično ponudbo na stojnicah
Mestni kino Domžale
10.00 | MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA HČI
Animirana pustolovščina / gozdna pustolovščina, ki pokaže, kako pozabiti na razlike in združiti moči / lekcija o premagovanju predsodkov za mlajše otroke.
Češminov park
10.00-13.00 111. PIŠKOTKOV PIKNIK
Organizator: Plesna šola Miki/ zabavno in aktivno druženje na prostem za družine / vstopnina: 2 piškota
Plesna šola Miki
18.00-22.00 | DOGODEK ZA PARE
Vabljeni na plesni večer z delavnico quickstepa / cena: 10 €/osebo, plesni večer po 19.30 je brezplačen.
Športna dvorana Domžale 20.00 I GODBA V GIBANJU
Pomladni show koncert Godbe Domžale z domžalskimi mažoretkami in Plesno šolo Miki / vstop prost
Blunout klub 20.00 | KABUM
Koncert / ustvarjajo moderno lahkotno glasbo, s pridihom starih slovenskih popevk.
21. maj nedelja
Mestni kino Domžale
k «t
Peter Škerl: O kravi, ki je lajala v luno
26 • ma. petek
Mestni kino Domžale 18.15| IZGINOTJE
Kriminalna drama / 112' / srhljiv in razburljiv nordijski noir, ekranizacija popularne kriminalke Jussija Adler-Olsena v režiji Hansa Pettra Molanda (Amaterji).
20.30 | OGORČENJE
Abonma filmski PETEK Glej opis pod 22. maj
Blunout klub
20.00 I PRIDELANO V DOMŽALAH - IMSET, LUSTERDAM, zMED
Koncert
27* maj sobota
Mestni kino Domžale
10.00 | MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA HČI
Animirana pustolovščina / gozdna pustolovščina, ki pokaže, kako pozabiti na razlike in združiti moči / lekcija o premagovanju predsodkov za mlajše otroke.
18.30 | OSEBNA STILISTKA
Psihološki triler /105' / Maureen, ki dela kot osebna nakupovalka, mora odkriti ali ima res sposobnosti sporazumevanja z duhovi ali se je začel majati njen stik z resničnostjo.
20.30 I PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAŠČEVANJE
Akcijska pustolovščina / 135' / v svoji novi dogodivščini se kapitan Jack Sparrow znajde v vrtincu nesreče: smrtonosni piratski duhovi so pobegnili iz Hudičevega trikotnika.
Blunout klub 20.00 | REGULUS
Koncert / osnova njihove glasbene identitete je melodični ročk, pri čemer člani zasedbe nenehno črpajo navdih v drugih glasbenih zvrsteh.
28 • maj nedelja
Mestni kino Domžale
16.00 | DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN
Animirana komična pustolovščina / 92' / sinhronizirano, 6+ / pustolovski Dip s prijatelji živi v najglobljem delu oceana, dokler se ne odpravijo na iskanje novega domovanja.
18.00 | PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA
SLOVENSKEM
Stalna razstava
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA
AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina.
JANEZ VREČAR (1887-1959): DOMŽALSKI PODOBAR IN GOSPODARSTVENIK
Zgodovinska razstava bo odprta od 20. aprila do 20. maja.
Knjižnica Domžale PROSTOR ZADOVOLJNIH LJUDI
Fotografije Andraža Gregoriča (razstavlja Občina Domžale) so na ogled od 19. aprila do 13. maja.
PETER ŠKERL: O KRAVI, KI JE LAJALA V LUNO
Razstava ilustracij v okviru festivala Bralnice pod slamnikom bo na ogled od 15. maja do 2. junija.
VRTEC URŠA, ENOTA BISTRA: TUDI DOMA TELOVADIMO
Razstava izdelkov v okviru projekta Ustvarjajmo skupaj bo na ogled od 15. do 27. maja.
Center za mlade Domžale GRE POPOTNIK V NOVI SVET
Razstava likovno-literarnega natečaja Gre popotnik v novi svet bo na ogled od 11. maja do sredine junija.
Tecaji,natecaji
COBISS - VIR TU A L N A' K NJ*I Ž NIC A SLOVENIJE
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 01724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič).
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
RAČUNALNIŠKI TEČAJZAZAČETNIKE
Knjižnica Domžale za svoje člane organizira brezplačni računalniški tečaj. Tečaj traja en
novega smisla življenja, v katerem je Penelope Cruz odigrala najboljšo vlogo po Almodovarjeve-mu Vrni se.
4* maj četrtek
Knjižnica Domžale
19.00 | SŠ DOMŽALE: LETNI ČASI V
SLOVENSKI POEZIJI, 1. DEL
Recital poezije / pesmi o zimi in pomladi / vstop prost / org.: SŠ Domžale, Knjižnica Domžale
Blunout klub
20.00 | GREGOR ZVER KVARTET
Koncert / zakladnica jazz ritmov
KD Franca Bernika
20.00 | DITKA IN FERI LAINŠČEK
Za IZVEN
Ne bodi kot drugi / koncert uglasbene poezije
5* maj petek
Mestni kino Domžale 18.30 | KO LJUBEZNI NI VEČ
Drama / ioo' / Joachim Lafosse razpre široko paleto silovitih Čustev, ki jih iz nekoC ljubeCega para iztisne loCitev / nagrada Združenja belgijskih filmskih kritikov za najboljši film.
20.30 | VARUHI GALAKSIJE - 2. DEJANJE
Akcijska zf pustolovščina / 136' / Varuhi galaksije se v drugem dejanju znova odpravljajo na pustolovščine po zunanjih mejah vesolja.
Blunout klub
20.00 | VEČER, POSVEČEN DEPECHE MODE
Dogodek / Depeche Mode skozi Cas
6. maj sobota
Tržni prostor Domžale 8.00-21.00 | KUHNA NA PLAČ
UliCna kuhinja / kulinarične posebnosti lokalnih gostincev po dostopnih cenah.
Mestni kino Domžale 10.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. maj
18.30 | PASJI SMISEL ŽIVLJENJA
Glej opis pod 1. maj
20.30 | V MREŽI
Glej opis pod 1. maj
7* maj nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MALI ŠEF
Glej opis pod 2. maj
18.00 | VARUHI GALAKSIJE-2. DEJANJE
Glej opis pod 5. maj
20.30 | MA MA
Drama / 111' / film o družinski tragediji in iskanju novega smisla življenja, v katerem je Penelope Cruz odigrala najboljšo vlogo po Almodovarjeve-mu Vrni se.
8. maj ponedeljek
Center za mlade Domžale
18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE
FOTKE
Fotografske delavnice s Klemenom Brumcem / za mlade do 30. leta / prijave na info@czm-domzale. si ali 040 255 568
si ali 040 255 568
KD Franca Bernika
20.00 | ŠTIRI ZA TRIO? ALI ČAJ ZA ŠTIRI?
Za IZVEN
Koncert / nastopajo: Irena Grafenauer (flavta), Ser-gio Azzollini (fagot), Robert Levin (klavir), Mate Bekavac (klarinet) / program: Beethoven, Weber, Glinka / veCer komorne glasbe
11.	maj četrtek
Center za mlade Domžale
18.00 | GRE POPOTNIK V NOVI SVET
Odprtje razstave likovno-literarnega nateCaja Gre popotnik v novi svet / razstava bo na ogled do sredine junija.
Mestni kino Domžale 18. 30 | KOMEDIJA SOLZ
Glej opis pod 8. maj
20.30 | KO LJUBEZNI NI VEČ
Drama / 100' / loachim Lafosse razpre široko paleto silovitih Čustev, ki jih iz nekoC ljubeCega para iztisne loCitev / nagrada Združenja belgijskih filmskih kritikov za najboljši film.
12.	maj petek
Češminov park
17.00 | S KNJIGO V ZELENI TRAVI
Bralnice na prostem / vstop prost / v primeru slabega vremena bo prireditev v Knjižnici Domžale / org.: Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
Mestni kino Domžale
18.15 | KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEČU
Domišljijski akcijski spektakel /126' / tokrat bomo zgodbo o Arturju videli skozi oCi režiserja Guya Rit-chieja, ki je zgodovinski pustolovščini vdihnil še svoj dinamiCni slog.
20.30 I OSEBNA STILISTKA
Psihološki triler /105' / Maureen, ki dela kot osebna nakupovalka, mora odkriti ali ima res sposobnosti sporazumevanja z duhovi ali se je zaCel majati njen stik z resničnostjo.
Blunout klub
20.00 I DON MENTONY BAND
Koncert / ljubljanska rock skupina, ki igra blues, boogi in rock'n'roll
13* maj sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH
-ORMOŽ
Predstavitev Ormoža s svojimi obiCaji, kulturo, ku-linariko in turistiCno ponudbo na stojnicah
KD Franca Bernika
20.00 | GLASBA V SRCU, SRCE V GLASBI
Za IZVEN
Koncert / SimfoniCni orkester Domžale-Kamnik / dirigent: Slaven Kulenovič / solisti: Ana Stoschi-tzky, Andrej Omejc, Katarina Kozjek, Aleksander Simionov, Janez Podlesek, Luka Einfalt / program: Tomaž Habe
14. maj nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 | MALI ŠEF
Glej opis pod 2. maj
Glej opis pod 3. ma¡
KD Franca Bernika
20.00 | JOSIF BRODSKI: DEMOKRACIJA!
Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 35. maj
18 • ma. četrtek
Češminov park
17.00 | S KNJIGO V ZELENI TRAVI
Bralnice na prostem / vstop prost / v primeru slabega vremena bo prireditev v Knjižnici Domžale/ org.: Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
Center za mlade Domžale
17.00 | MEDGENERACIJSKA DELAVNICA
Ustvarjalna delavnica: Mozaiki - preobleka cvetličnega lonCka / vodi: Rada Kos / cena: 10 € odrasli, 5 € mladi do 30. leta, otroci ob spremstvu brezplaCno / obvezne prijave
Domžalski dom 18.00-20.00 | FINANČNO OPISMENJEVANJE MLADIH
Organizator: Študentska organizacija Domžale / za dijake, študente in vse mlade po srcu / brezplaCno / vodi: Nataša KozlevCar
Knjižnica Domžale
19.00 | KATARINA IN ROK HOČEVAR: ISLANDIJA
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Katarina in Rok HoCevar, Knjižnica Domžale
KD Franca Bernika
20.00 | JOSIF BRODSKI: DEMOKRACIJA!
Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 35. maj
Menačenkova domačija 10.00-12.00 | MEDNARODNI MUZEJSKI DAN - DAN ODPRTIH VRAT
Vstop prost
18.30 | VODENI OGLED
Po razstavi lanez VreCar (1887-1959): Domžalski podobar in gospodarstvenik / vodi Katarina Rus Krušelj, kustosinja / vstop prost
17.00-19.00 | MEDNARODNI MUZEJSKI DAN - DAN ODPRTIH VRAT
Vstop prost
Slamnikarski muzej
10.00-12.00 | MEDNARODNI MUZEJSKI DAN - DAN ODPRTIH VRAT
Vstop prost
18.00 | LEGENDA O DOMŽALSKEM SLAMNIKU
Predstavitev nove mobilne spletne aplikacije avtorice Neže Burger / dogodek je vkljuCen v vseslovenski muzejski in galerijski projekt Z igro do dediščine.
17.00-19.00 | MEDNARODNI MUZEJSKI DAN - DAN ODPRTIH VRAT
Vstop prost
19* maj petek
Knjižnica Domžale
17.00 | ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO
Pravljica in ples / za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijave na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ Miki, Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom
IO.UU I UIK: KMZ.ISK.UVMLLU bLUBIN
Glej opis pod 14. maj
18.00 | OSEBNA STILISTKA
Glej opis pod 32. maj
20.00 | SLUŽKINJA
Glej opis pod 19. maj
ma. ponedeljek
Center za mlade Domžale
18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE
FOTKE
Glej opis pod 8. maj Knjižnica Domžale
19.00 | ŠPELA KAPLJA: GOZDNA KNJIGA
SreCanja z ustvarjalci / pogovor bo vodila Cveta Za-lokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale
Mestni kino Domžale 20.00 | OGORČENJE
Abonma filmski PONEDELJEK Drama / 110' / ganljiva in napeta drama, režijski prvenec Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet po romanu Philipa Rotha.
MAŠČEVANJE
Glej opis pod 27. maj
23* maj torek
Mestni kino Domžale 10.00 | KOMEDIJA SOLZ
Abonma filmski DOPOLDANSKI Glej opis pod 8. maj
18.30 | NEZNANKA
Drama / 107' / brata Dardenne (Dva dneva, ena noC) sta s soCutno ter psihološko izostreno preiskavo osebne in družbene odgovornosti ustvarila svojo razliCico detektivke.
20.30 | SLUŽKINJA
Glej opis pod 39. maj
24* maj sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm-domzale. si ali 040 255 568
Mestni kino Domžale
20.00 | OSEM KROGOV IN POL
Igrani gorniški film + dokumentarec o snemanju / 57' / magistrski projekt Gregorja Kresala, psihološka drama o tragiCnem slovenskem osvajanju Mu-ztagh Tovverja leta 2008.
25* maj četrtek
Center za mlade Domžale
17.00 | USTVARI SI SVOJO DRAMO
Igralska delavnica z Ano Arh / za mlade do 30. leta / brezplaCno / obvezne prijave na info@czm-dom-zale.si ali 040 255 568
KD Franca Bernika
19.00 | ZAKLJUČNI KONCERT ODDELKA DOMŽALE
Za IZVEN
Koncert / organizacija: Glasbena šola Domžale Blunout klub
20.00 | GLASBENA ŠOLA LARTKO
Nastop uCencev glasbene šole Lartko
20.30 | IZGINOTJE
Kriminalna drama / 112' / srhljiv in razburljiv nordijski noir, ekranizacija popularne kriminalke Jussija Adler-Olsena v režiji Hansa Pettra Molanda (Amaterji).
29* maj ponedeljek
Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH - JEZERSKO IN PROMENADNI KONCERT GODBE DOMŽALE
Predstavitev Jezerskega s svojimi obiCaji, kulturo, kulinariko in turistiCno ponudbo na stojnicah / zaigrala bo tudi Godba Domžale.
Center za mlade Domžale
18.00 | DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
Delavnica izdelave naravnega spreja proti komarjem in kreme za hitrejšo porjavelost / za mlade do 30. leta / brezplaCno / obvezne prijave na info@ czm-domzale.si ali 040/255-568
Knjižnica Domžale
18.00 | DR. SEMIR OSMANAGIČ: NOVA ARHEOLOGIJA
Predstavitev knjige in predavanje / predstavitev bo v bosanskem jeziku / vstop prost / org.: Dr. Semir Osmanagič, Knjižnica Domžale
30. maj torek
31* maj sreda
KD Franca Bernika
9.30 I FRANCIS PULENC: SLONČEK BABAR
Abonma OTROŠKI in IZVEN Glasbena predstava za otroke / 40' / koncept: Jure MatiCiC in nastopajoči / likovna zasnova: LuCka Berlot / nastopajo: Tadej Pišek, Božena Angelova, Mate Bekavac, Per Rundberg
11.00 | FRANCIS PULENC: SLONČEK BABAR
Abonma OTROŠKI in IZVEN Domžalski dom
18.00-21.00 | NADALJEVALNI EXCEL
Organizator: Študentska organizacija Domžale / delavnica iz programa Microsoft Excel: kreiranje naprednih funkcij, formul in tabel v programu / vstop je prost
Knjižnica Domžale
19.00 | IZ ZAKULISJA MUZIKALA
VERONIKA DESENIŠKA
Pogovor / vstop prost / org.: Društvo za glasbeno gledališče Slovenije, Knjižnica Domžale
Blunout klub 20.00 | TADEJ TOŠ
Stand up / zakljuCni stand up sezone
11 it.^t.i 111 puieRd uvdMdi LeuensKU "J situaii 111
petkih) od 10. do 12. ure. Število mest je omejeno. Obvezne prijave: 01 724 12 04 ali helena.prelc@ dom.sik.si.
NADALJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Knjižnica Domžale vas vabi na nadaljevalni računalniški teCaj, namenjen vsem Članom knjižnice, ki so se že udeležili računalniškega teCaja za zaCetnike. Spoznali boste e-pošto, Facebook, Skype, Viber. Vabljeni vsako drugo soboto (8.00 - 9.30) in tretjo soboto (9.00 - 12.30) v mesecu. Obvezne prijave sprejema Helena DakiC Prelc na tel. št. 01/724 12 04 ali e-mail: helena.prelc@ dom.sik.si.
VARNI NA INTERNETU IN UPORABA E-NAPRAV
Vsako drugo soboto v mesecu (10.00-13.00) vabljeni na cikel brezplačnih delavnic za starejše, zaCetnike in nevešCe o varnosti na medmrež-ju in uporabi razliCnih elektronskih naprav. Obvezne prijave: 01 724 12 04 ali helena.prelc@ dom.sik.si.
Info
Knjižnica Domžale
18.00 | DVAJSET DNI BREZ VOJNE
Cikel ruskega filma / vojna drama / 101' / režija: Aleksej German / vstop prost / org.: Slovanska knjižnica, MK slovanskih rojakov Ruslo, Knjižnica Domžale
Mestni kino Domžale 20.00 I SLUŽKINJA
RomantiCna drama / 144' / vizualno razkošna ljubezenska zgodba in nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari) / priredba romana Sarah Waters.
Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 66 00, info@czm-domzale.si, www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (veC kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plaCljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 8 0, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (veC kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Časa odprtosti. Vstop v domaCijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plaCljiva.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (veC kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plaCljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Maša Rener
Fotografije: Anže Miš, promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za toCnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juniju pošljite do 19. maja na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si.
lB I slamnik
iz naših vrtcev in šol
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Bliža se že
11. tradicionalno
piškotkanje
Še en velik uspeh naših mladih astronomov
Če je kdo pomislil, da po državnem tekmovanju iz astronomije ne bo nobenih novih preizkušenj za naše mlade obetavne astronome, mu bom kar prišepnil, da zadnje leta temu ni tako.
Veliki uspehi Glasbene sole Domžale
Če se po jutru dan pozna, potem se za bodočnost domžalske glasbe ni za bati.
Najboljši na državnem tekmovanju se zatem pomerijo še na sanktpeterbur-ški mednarodni astronomski olimpija-di. Izjemen uspeh na tem tekmovanju je dosegel Nik Milek, ki je po treh sklopih, kvalifikacijah, teoretičnem delu in praktičnem delu osvojil 3. nagrado.
Še enkrat več smo tudi mentorji s tem uspehom dokazali, da se trdo delo splača, če ne drugače, zaradi znanja, ki ti ostane.
Nadaljevali smo tudi z našimi 'mini' tabori na Goričkem, kjer najboljše astronome pripravljam za bodoče mentorje. Po dveh letih lahko rečem, da sem tudi na tem področju naredil en velik korak naprej, saj se nekdanjim učencem, mojim zvestim mentorjem: Franciju Hribarju, Žigi Lobodi, Vidu Klopčiču in Špeli Hribar pridružili še trije zdajšnji učenci: Jakob Žvab, Tilen Šalamun in Matej Jerak. Še posebej pri delu s teleskopi med temi tremi fanti izstopa Matej Jerak, ki je izredno podkovan tudi na strojno--tehničnem področju, pa tudi programe za zajem slike in oblikovanje posnetkov ima v malem prstu.
Mentorje izobražujem večinoma na Goričkem, kjer imamo dobre pogoje za delo s teleskopi: elektriko, spanje v dveh kamp prikolicah ali zabojniku, 36 arov veliko parcelo z malo svetlobne onesnaženosti in veliko dobrega zraka.
1
Moji mladi mentorji so se letos naučili tudi obrezovati drevesa in košnje trave ter nabrali letno zalogo domačega čaja.
Običajno na ta izobraževanja na Šalovskem bregu vzamem s seboj štiri mladce in kot se za prave strastne astronome spodobi, hodimo spat tedaj, ko se dani.
Letos smo s teleskopi - kamera-mi-fotoaparati naredili tudi nekaj izjemnih posnetkov objektov iz globokega vesolja, Sonca in Lune. Prav zanimiva je bila Luna, ki je imela zaradi zmrznjenih kapljic v oblakih okoli svoje ploskvice viden t. i. 'halo'.
Zajem fotografij: Matej Jerak, Jakob Žvab, Tilen Šalamun, Žiga Kmecl, Franci Hribar in Béla Szomi Kralj
Obdelava in montaža fotografij: Béla Szomi Kralj in Žiga Loboda.
Béla Szomi Krali
Plesna šola Miki v maju vsako leto prireja prijetno in zabavno druženje za vse njihove predšolske in šolske plesalce ter spremljevalce.
plesna šola miki Piškotkov piknik bo letos potekal že 11. leto zapored, s čimer se lahko pohvali le malo prireditev v takšnem obsegu. Vsako leto je na pikniku prisotnih vedno več sodelujočih okoliških društev in podjetij, posledično pa tudi več obiskovalcev. Lani smo jih našteli okoli 1000.
In čemu ravno ime Piškotkov piknik? Obiskovalci morajo namesto vstopnine prinesti 2 piškota. Te se zbira v veliki posodi in na koncu piknika se z njmi posladkajo obiskovalci. Za otroke tudi letos pripravljamo prav posebne aktivnosti. Društva in podjetja bodo za obiskovalce pripravila zanimive predstavitve poklicev. Otroci in starši bodo tako lahko preizkusili, kakšen je poklic športnika, izdelovalca naravne kozmetike, frizerja, avtomehanika in drugih. Ne bo pa manjkalo tudi nekaj hrane in pijače, športnih aktivnosti in darilolo-va. Za vas imamo pripravljenih kar nekaj praktičnih daril in nagrad. Zagotovo se bo na Piškotkovem pikniku dogajalo ogromno zanimivih stvari, ki jih ne smete zamuditi, zato ste vabljeni, da se nam 20. maja med 10. in 13. uro v čim večjem številu pridružite.
Tiaša Derstvenšek
glasbena šola domžale - iz njene kovnice prihajajo sami zlatniki - z zlatimi priznanji nagrajeni glasbeniki, ki so se v tem in prejšnjem letu izkazali na domačih in tujih tekmovanjih. Veseli tudi dejstvo, da se je nekdanji ravnatelj Miran Juvan vrnil med mentorje in kore-petitorje (čeprav je bil zelo dober ravnatelj) in da zdajšnja ravnateljica Andreja Humar izvrstno nadaljuje dobro zastavljeno delo. Mimogrede: na zadnjem državnem tekmovanju (TEMSIG) je Miran Juvan prejel nagrado za najboljšega ko-repetitorja. Tudi rezultati s tega tekmovanja so bili že skoraj 'pocukrani', ob številnih srebrnih in zlatih priznanjih bi izpostavil 2. mesto tolkalista Eneja Nika Jurana. Pohod naših se je nadaljeval še na Svirelu, zatem na mednarodnem tekmovanju v Srbiji in na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu.
In prav slednje tekmovanje bom izpostavil tokrat, saj so na njem blesteli vsi slovenski predstavniki. A najbogatejšo žetev so imeli učenci, katerih učitelj je Dimitrij Lederer, učitelj klarineta na GŠ Domžale. Na tekmovanju, ki nosi ime Medunarodno natjecanje pu-hača Varaždin in je bilo konec marca letos, so namreč kar trije njegovi učenci dosegli zlata priznanja in sicer: Klemen Mavčič (1. mesto, klarinet, kategorija A), Kika Szomi Kralj (1. mesto, klarinet, kategorija B), Gregor Banko (5. mesto, klarinet, kategorija B), Eva Korošec (klarinet, kategorija C) pa je osvojila srebrno priznanje. Pohod
domžalskih tekmovalcev se je sicer začel že v petek, 24. marca, ko so v Varaž-dinu blestele naše mlade flavtistke pod vodstvom učiteljice Andreje Marčun, z zlatim priznanjem in s šestim mestom se je izkazala Ajda Kričaj (kategorija C).
Naša zmagovalna ekipa: Dimitrij, Klemen, Miha in Kika
En velik poklon bi dodelil tudi Mihi Na-godetu, učitelju klavirja na GŠ Domžale, ki je z izvrstnimi korepeticijami 'zapeljal' naše v izvrstne in vrhunske nastope. In nazadnje: Kika Szomi Kralj je od vseh treh sodnikov prejela 'stotko'.
Piše vam ponosni oče in najcenejši reporter s prizorišča.
Béla Szomi Krali
Spodbujamo prijateljstvo
Natečaj Spodbujamo prijateljstvo je del širšega programa Šola sobivanja, ki združuje različne projekte z različnih področij trajnostnega razvoja.
oš roje Organizator natečaja je So-bivanje - društvo za trajnostni razvoj, partner natečaja pa družba BTC.
Tudi letos je bil namen natečaja spodbuditi otroke k pozitivnemu razmišljanju o prijateljstvu in razvijanju dobrih odnosov z vrstniki. Do marca 2017 smo tako ustvarjali likovne izdelke. Naredili smo večbarvne lutke, ki predstavljajo različne rase, narodnosti, simbolizirajo pa tudi posebne potrebe (oblikovali smo eno lutko brez roke). Na plakat smo nalepili tudi fotografije poteka ustvarjanja in zapisali, s kakšnimi dejavnostmi spodbujamo prijateljstvo med nami.
V petek, 14. aprila 2017, smo se v Ljubljani v City teatru v BTC mestu udeležili zadnjega od treh zaključnih dogodkov projekta Spodbujamo prijateljstvo, pri katerem je sodelovalo kar 11.260 otrok iz 172 šol in vrtcev iz vse Slovenije.
Najprej smo si ogledali razstavo izdelkov. Nato smo si na prireditvi ogledali nastope sodelujočih otrok in učencev. Nagovorila sta nas tudi pred-
Valentinov koncert v Mavrici na Krtini
Prav na dan sv. Valentina, ki nosi ključ do korenin, so nas z obiskom v vrtcu Urša, v enoti Mavrica na Krtini, počastili upokojenci, ki so člani mešanega pevskega zbora Moravče.
vrtec urša Njihovi ubrani in uglašeni glasovi so nas zazibali v pomladne dni, in prav nič se nismo čudili, ko je med samim koncertom skozi mavrično okno po dolgem zimskem premoru posijalo pomladno toplo sonce. Letošnji program pesmi je bil izredno bogat, namenjen otrokom, ki so jih z velikim veseljem zraven pripevali ter se ob njihovem taktu in ritmu zazibali ter za-rajali. Zajeli so tudi slovenske ljudske pesmi, ki nosijo še kako pomembno sporočilo in so del naše kulture, zgodovine, ki jo lahko na preprost način prikažemo in pobliže predstavimo že v predšolskem obdobju. Da se prebuja pomlad, da je ljubezen v zraku, so s hudomušnimi vložki poskrbeli kar sami nastopajoči in tako nasmehe privabili tudi nam strokovnim delavcem.
Za zaključek smo se jim zahvalili z bučnim aplavzom, skupina 'miške' z vzgojiteljico Tanjo pa so v zahvalo na velik list strnili misli in tako na njihov razumljiv način, z otroško risbo, nastopajočim sporočili, kaj nam pomeni beseda ljubezen, imeti nekoga rad,
predvsem pa, kako veseli smo, da se prepletajo medgeneracijske vezi.
Veselimo se že naslednjega snidenja in jim želimo, da ostanejo mladi po srcu, nasmejani, razigrani ter zdravi. Andreia Ropotar Jagodic, mag. prof. pv., Vrtec Urša, enota Mavrica
sednica društva za trajnostni razvoj Sobivanje Nada Pavšer, in predstavnik družbe BTC, član uprave ter direktor za trženje in marketing mag. Damjan Kralj.
Po nastopih so predstavniki BTC in Društva Sobivanje razglasili zmagovalce natečaja oziroma izbrali tri najboljše kreativne izdelke med šolami in vrtci in jim podelili nagrade. Zasedli smo 3. mesto v kategoriji šol (v regiji, kamor so bile vključene osrednjeslo-venska, primorska, gorenjska in zasavska regija) in prejeli priznanje in paket družabnih iger za cel razred. Izvedeli smo tudi, da bodo izdelki razstavljeni v dvorani A ljubljanskega BTC Cityja do 25. maja 2017.
Učenci so se na prireditvi radi družili z vrstniki, zlasti z učenci iz višjih razredov. Nasmejani, sproščeni in dobre volje so poslušali nastope in govore. Zato si bomo še naprej prizadevali spodbujati prijateljstvo ne le v razredu, ampak tudi med učenci iz različnih šol.
Urška Nosan
Tudi taborniki z družinami na čistilni akciji
V soboto, 1. aprila 2017, so krajevne skupnosti na območju občine Domžale organizirale čistilno akcijo.
Seveda smo se jim v velikem številu pridružili tudi taborniki. Na sončno sobotno jutro smo se ob 9. uri zbrali na različnih točkah v Domžalah in okolici. Ker vemo, da je z vzgojo za okolje treba začeti čim prej, nas je kar nekaj starejših tabornikov pripeljalo tudi čisto najmlajše člane. Organizatorji so nam razdelili rokavice in vreče in ena, dva, tri naj se akcija prične. Taborniki z območja OŠ Venclja Per-ka in OŠ Domžale smo se razigrani podali na pot okrog Šumberka in vreče so se pridno polnile.
V slabih dveh urah smo počistili Šumberk naokrog in počez ter s prepolnimi vrečami prispeli na zbirno mesto, kjer nas je čakala zaslužena
malica. Sledilo je še skupinsko fotografiranje, nato pa so se nekateri odpravili domov, nekateri pa smo pot podaljšali do Kuhne na plac. Bilo je res prijetno sobotno dopoldne, vendar vseeno upamo, da bo vsako leto v naše okolje romalo manj smeti.
Tina Močnik Foto: ANDREI JARC
OBČINA DOMŽALE
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
iz naših vrtcev in šol
Počastitev 50. obletnice mednarodnega dneva knjig za otroke v predsedniški palači
Drugega aprila, na rojstni dan pisatelja Hansa Christiana Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Otroci s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem
V predsedniški palači je bila 3. aprila 2017 prireditev v počastitev 50. obletnice tega praznika. Prireditve se je udeležilo 200 otrok iz vrtcev in šol. Med njimi so bili tudi učenci 2. razreda OŠ Venclja Perka.
Otrokom je priznana slovenska pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan zastavljala uganke ter jim
pripovedovala pesmi in pravljice. S pripovedovanjem in petjem jih je ponesla v čudoviti svet zgodb. Na prireditvi so bili prisotni tudi ilustratorji Jelka Reichman, Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh in Marjan Manček. Ilustratorka Jelka Reichman je otroke tudi nagovorila, jim povedala, da
Pisana barvitost
V petek, 7. aprila, so učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda Osnovne šole Venclja Perka skozi široko paleto dejavnosti in različnih delavnic spoznavali drobce različnih kultur ter se učili medkulturnega dialoga in sobivanja.
oš venclja perka Učenci so se na delavnici Šole po svetu v živo pogovarjali preko skypa z učenci iz Velike Britanije, Francije ter Bosne in Hercegovine ter spoznavali različne vidike šolanja po svetu.
Pomemben del kulture je kulinarika, v dveh delavnicah so se učenci posvetili temu segmentu življenja - v eni skupini so se pogovarjali o različnih zajtrkih po svetu, v drugi pa so se preizkusili v kuharskih spretnostih ter pripravili okusno krompirjevo pito, tipično bosansko jed, pri čemer jih je vodila gospa Vela-džic, mamica enega izmed učencev.
Učenci so se posvetili tudi religiji, in sicer različnim verskim objektom, izdelovali so makete krščanske cerkve, islamske mošeje ter templjev hinduistov, budistov in konfucianistov.
V	telovadnici so učenci spoznavali tipične plese z različnih delov sveta - plesali so južnoameriški tango, dunajski valček, užičko kolo in polko, ki gre učencem še najbolj od rok oziroma nog. Skupina učencev se je posvetila zvrstem glasbe, ki so značilne za posamezne dele sveta, nekaj učencev pa tudi oblačilni dediščini narodov in or-namentov, ki so zanje tipični; primere pražnjih oblačil so narisali na plakate, ki so jih tudi razstavili.
V	različnih delih sveta imamo pregovore, ki skušajo osvetliti isto tematiko. Skupina učencev se je ukvarjala s tuje-jezičnimi pregovori, njihovimi razlagami in z njihovimi slovenskimi ustrezni-cami.
Pri izvedbi dneva dejavnosti je sodeloval tudi Center za mlade Domžale, ki je na šolo pripeljal kar živo knjižnico -ljudi iz različnih delov sveta, ki so učencem pojasnili svoje življenjske zgodbe. Društvo Humanitas je izvedlo delavnico Migracije po svetu z obiskovalcem iz Irana, ki je učence seznanil s svojo življenjsko zgodbo.
Ponekod po svetu morajo otroci za preživetje delati. Skupinica raziskovalnih novinarjev se je potopila v razkri-
vanje, kako nastajajo mobiteli in v kakšnem deležu so pri izdelavi telefonov prisotni otroci.
Učenci so skušali osvetliti tudi, kaj je kulturni odtis oziroma v kolikšni meri vsak posameznik prispeva k kulturi nekega območja.
Iz literarne predloge slikanice Drugačen Kathryn Cave so v likovni učilnici nastajali liki iz lego kock, iz teh pa fotografije, ki tvorijo lego strip. V tehnični učilnici so učenci izdelovali družabno igro o kulturi, ki bo uporabna tudi pri pouku.
V petih šolskih urah so se učenci naučili veliko o različnih vidikih kulture - od kuhinj sveta, plesov, literature, religij, glasbe, in spoznali, da imajo tudi sami velik vpliv na kulturo svojega območja. S tem dnevom dejavnosti smo prispevali košček k mozaiku razumevanja različnih kultur, kar je bistvenega pomena za medsebojno razumevanje in ustvarjanje strpnega in spoštljivega skupnega okolja.
Novinarji OŠ Venclja Perka pod vodstvom Roberta Osolnika in Tine Preglau Ostrožnik
je, od kar se spomni, rada risala in to počne še danes.
Na koncu je otroke nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Povedal jim je, da ve, da tudi otroci veliko ustvarjajo in radi berejo ter jih spodbudil, da s tem še nadaljujejo.
BESEILO IN FOTO:
Štefka Zore, OŠ Venclja Perka
Besede imajo moč
Osnovna šola Domžale je gostila mednarodni osnovnošolski debatni turnir.
oš domžale je v soboto, 18. marca 2017, gostila mednarodni osnovnošolski debatni turnir. Udeležilo se ga je 27 ekip - tri iz Nemčije, 11 iz Hrvaške in 13 iz Slovenije. Ekipe so se pomerile v treh debatnih krogih, in sicer v 1. in 2. krogu na že vnaprej znano debatno trditev, ki se je glasila: Volitve bi morale biti obvezne oziroma Voting should be mandatory, saj je bil jezik turnirja angleščina. Tretji debatni krog je potekal na izbrano trditev, ki so jo učenci izvedeli eno uro pred začetkom kroga: Ženskam bi morali dovoliti, da tekmujejo z moškimi v vseh ne-kontaktnih športih oziroma v angleščini: We should let women compete with men in all non-contact sports.
Učenci so v treh krogih izkazali svoje debaterske sposobnosti, najboljši dve ekipi pa sta se uvrstili v veliki finale. Pomembno je, da izrazimo svoje mnenje, a ga moramo znati izraziti na pravi način, le tako lahko gradimo dobre medsebojne odnose. Debata pomaga razvijati različne vrline: uči prisluhniti drugemu, argumentirati mnenje, stati za stališčem, v dani situaciji zavrniti posamezno trditev in mnenje pravilno ovrednotiti. Zaradi mnogih pozitivnih stvari, ki jih debata prinaša, je pomembno, da krepimo vrline izražanja in sporazumevanja. Debaterji so pokazali tudi visok nivo znanja angleščine.
Po treh krogih je imelo več ekip po tri zmage, a v veliki finale sta se uvrstili le dve z največ točkami. To sta bili dve slovenski ekipi: z OŠ Komen in OŠ Šempeter pri Gorici. Zmagali so Komenčani.
Po dolgem in napornem dnevu je je predstavnik Zavoda za kulturo dialoga slovesno razglasil rezultate. Zmagala je ekipa ŠO Komen. Priznanja so prejele najboljše tri ekipe in 10 najboljših govorcev turnirja.
Prav vsi debaterji si zaslužijo pohvalo. S tehtnimi argumenti, podprtimi z dokazi, so pokazali, da se dobro zavedajo, da imajo besede veliko moč.
MENTORICA DEBATNEGA KLUBA
OŠ Domžale, Mira Marinšek
p Zveza
Mn Prijateljev Mladine
LETOVANJE OTROK - KRK 2017
Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče.
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah.
Termini so:
1.	izmena: 1. 7. 2017 do 11. 7. 2017 - 50 mest
2.	izmena: 11. 7. 2017 do 21. 7. 2017 - 50 mest
3.	izmena: 21. 7. 2017 do 31 .7. 2017 - 50 mest
Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, d. o. o., šport, turizem in rekreacija.
Cena 10 dnevnega letovanja je 350,00 evrov. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih.
ZDRAVSTVENO LETOVANJE
Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitaliza-ciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa - od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa - od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana letovanje v znesku 25,60 €/ na dan oz. 256,00 €/za 10 dni.
Prispevek staršev ali skrbnikov je 94,00 EUR/ po osebi/za 10 dni.
Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih.
Letovanje mora biti plačano najmanj 10 dni pred odhodom.
Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številkp: 041 728 179 ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net.
Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok.
Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka - iz teh podatkov bo razvidno ali otrok izpolnjuje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti.
Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši/ skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba.
Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale
Varne točke aktualne tudi poleti
Si izgubil ključe, pozabil mobi? Ti nekdo na ulici grozi? Si v težavah? Bi rad poklical starše? Vse to so razlogi, zakaj se mladi lahko zatečejo v Varne točke, ki so odprte tudi poleti.
Varne točke so prostori, v občini Domžale jih je kar 17, kamor se mladi lahko zatečejo po pomoč. Varne točke nudijo anonimnost, saj nihče ne bo vedel, da se je nekdo zatekel v stiski. Ko in če mladi potrebujejo pomoč, lahko vedno brez strahu vstopijo v katerokoli Varno točko, ki jim je najbližje ali jim je najbolj simpatična.
Varne točke so razdeljene po celotni občini. Poleg Centra za mlade Domžale, ki je tudi lokalni koordinator, se mladi lahko zatečejo še v/na:
•	Zdravstveni dom Domžale,
•	Knjižnico Domžale,
•	Vrtec Urša - enota Češmin,
•	Policijsko postajo Domžale,
•	Center za socialno delo Domžale,
•	Dom upokojencev Domžale,
•	Lekarno Vir,
•	Lidl Domžale,
•	Vrtnarstvo in cvetličarstvo Tratnik (Rodica),
•	Cvetličarno Vijolica (Dob),
•	Cvetličarno Slovnik (Ihan),
•	Cafe Rondo (Radomlje),
•	Picerijo Pipca,
•	Avto Set servis in trgovina (Drago-melj),
•	Društvo Verjamem vate - Naša trgovin'ca,
•	Hofer Domžale.
Kako lahko najdete Varne točke?
Prepoznate jih po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena na vidno mesto ob vhodu. Varne točke so po večini ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja okoli šole in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši.
24 I slamnik	številka 4 | april 2017 | letnik lvii
starejsi
slamnik@kd-domzale.si
Iskrene čestitke ob 85. rojstnem dnevu
Moje največje veselje so krofi in potice.
Le kdo od bralcev Slamnika se ni že posladkal s krofi in potico Ivanke Brodar, doma na prijetni domačiji na Hudem, ki že, odkar pomni, z veseljem kuha in peče, najraje potice in krofe. Najdete jo na tržnem prostoru v Domžalah, nikoli ne manjka na prireditvah, povezanih z ohranjanjem kulturne dediščine in promocijo občine. Je že 25 let stalna nagrajenka razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, dobitnica tudi številnih drugih priznanj, predvsem pa veselo optimistično dekle, ki je prav v teh dneh praznovala svoj 85. rojstni dan.
Jubilantka Ivanka Brodar, ki rada obleče tudi slovensko narodno nošo, dobrote ustvarja že od zgodnje mladosti. Veselje in ljubezen do peke jo na življenjski in delovni poti, razpeti med Tosamo in majhno kmetijo, nista nikoli zapustila. Svoje dobrote ustvarja na domač način, ki so ga prepoznali tudi ocenjevalci Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Ti so ji doslej podelili že blizu trideset priznanj, med njimi je skoraj polovica zlatih. Za orehovo in pehtranovo potico ter krofe je tudi dobitnica znaka kakovosti. Zlata priznanja je dobila tudi za bezgovo potico in odlično ocvirkovko, odlično pa zna pripraviti tudi potice z drugimi zelišči. Zanesljivo letos ne bo manjkala na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, od koder tudi letos pričakujemo dobre novice.
Posebej pa je bila jubilantka vesela znaka kakovosti za orehovo po-
tico in krofe, ki ga je prejela v okviru Srca Slovenije, saj se doslej kot edina iz naše občine lahko pohvali s certifikatom kolektivne tržne znamke Srce Slovenije.
Gospe Ivanki Brodar ob njenem življenjskem jubileju iskrene čestitke z željo. da bi tudi v prihodnje zdrava in z veseljem ter ljubeznijo ustvarjala svoje dobrote. Vsem bralcem pa povabilo - oglasite se na domžalski tržnici. Na stojnici Ivanka in njeni krofi ste vedno dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Primož Hieng
Nogomet na Rodici in v Jaršah
nekdaj
Nekdanje nogometno igrišče, nekoliko manjših dimenzij, med železniško progo in Kulturnim domom Groblje na Rodici, je privabljalo povojne generacije okoliških mladcev.
To je bil ljubiteljski nogomet, rekli bi 'na divje', kar brez trenerja. Moštvo je igralo pod imenom Rodica-Jarše v dogovorjenih tekmah z okoliškimi ekipami, kot so bile npr. Stob, Ihan, Dob, Mengeš . Igrali smo, dokler igrišča niso spremenili. Najprej v skladišče lesa (Kmetijska zadruga Jarše), nato pa v obdelovalno površino Kmetijskega podjetja Jablje. Še pred letom 1960 so delavci Industrije platnenih izdelkov - Induplati Jarše, večinoma s prostovoljnim delom, uredili za tovarniškimi poslopji novo nogometno igrišče z atletsko stezo. Ustanovljeno je bilo Telovadno društvo Partizan. Tovarna je dala vse pogoje za ustanovitev nogometnega kluba Induplati in igranje v slovenski podzvezni ligi.
Gonilna sila novega moštva so bili trener Nace Rode ter igralca Raj-ko Radmelič in Peter Jeretina. V naslednjih letih je kot trener in igralec
Ljudmila in Ivan Grojzdek
Iskrene čestitke ob biserni poroki!
Veliko čestitk, dobrih želja, predvsem za zdravje, pa tudi hvaležnosti, posebej s strani domačih, je bilo povedanih na prijetnem praznovanju biserne poroke Ljudmile in Ivana Grojzdka iz Ihana, ki sta se poročila 23. februarja 1957, biserno poroko pa praznovala v začetku marca - v krogu domačih in prijateljev, veliko zdravja in prijetnih trenutkov pa jima je ob čestitkah ter predstavitvi njune življenjske in delovne poti zaželel tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Biseroporočenka Ljudmila, domači jo kličejo tudi Milka, je prava Ihan-ka, rojena Pavovec, 14. septembra 1935, na domačiji, kjer je bila ob kmetiji nekaj časa tudi gostilna. Oče je hodil v službo, mama je skrbela za družino, kjer je bila gospa Ljudmila najstarejša. Ni jim bilo prav lahko, otroci so pridno pomagali, že ko so hodili v šolo. Dobro se spomni pouka pod Navžarjevo lipo, saj je bila šola med vojno požgana, pa tablic in krede. Zaposlila se je v Toku, izdelovala drobno galanterijo, tudi torbice, aktovke, pasove in opasače.
Biseroporočenec Ivan Grojzdek je bil rojen 9. maja 1933 na Vačah pri Litiji v družini s petimi otroki, ki so morali tudi kmalu poprijeti za delo. Po osnovni šoli je nekaj časa delal v Litiji, nato pa kot priden zidar pri Pavlu Gro-su. Vmes se je družina preselila na naš konec, najprej v vilo Satan na Podre-čju, nato v Ihan in do srečanja z bodočo ženo ni bilo daleč.
Mimo njene domačije je namreč večkrat šel, bil pozoren na zalo dekle in kar kmalu po prvem, slučajnem srečanju sta se odločila za skupno življenje, ki se je začelo 23. februarja 1957. Njegova priča je bil brat Jože, njena stric Ciril, na poroko sta se peljala z avtom, ohcet je bila na njenem domu, še danes pa poročna slika priča, kako
lepa je bila nevesta in kako 'fejst' ženin. Skupno življenje sta nekaj časa uživala pri Pavovcu, kar kmalu pa se odločila za gradnjo hiše, kjer je gospod Ivan uporabil vse svoje zidarsko znanje, oba pa pridnost in odrekanje. Leta 1964 se je mlada družina vselila v novo hišo, danes Ihan, Pot na žago 1. Skupaj z njima sta se vselila hči Angelca in sin Janez, leta 1974 pa se je v toplem domu pridružila še hči Anema-ri. Pri varstvu otrok sta pomagali obe mami, pri lažjem preživljanju ob službi pa še pridno delo na vrtu, kjer sta pridelovala vse, kar je bilo mogoče.
Tekli so dnevi, tedni, meseci, leta skupnega življenja, otroci so odraščali, odhajali vsak po svoje, vedno ob pomoči staršev, ki sta se in se še veselita sedmih vnukov in šestih pravnu-kov. Otroci spoštujejo svoja starša in priznavajo, da so imeli prijetno otroštvo. Rada obujata spomine na skupno življenje, priznavata, da je bilo težko in lepo hkrati.
Kljub visoki starosti in boleznim ter nesrečam, ki ju niso obšle, danes samostojno in lepo preživljata jesen življenja. Z obiski, s skrbjo in z veliko hvaležnosti ga popestrijo domači, posebej hči Angelca je pogosto pri njiju, pomaga pa tudi bližnja sorodnica. Ob tem se hči Angelca spomni na hudo nesrečo, ki jim je skoraj vzela mamo, pa na njeno trdno voljo in zaupanje, predvsem v Marijo, ki sta pomagali, da se je spet postavila na noge. Posebej veselo je ob praznovanjih rojstnih dni, ki jih ne manjka. Še do pred kratkim sta pridno obdelovala vrt, družbo so jima delale putke in zajci, oče Ivan se je vozil s kolesom, tudi v Turističnem društvu Ihan sta rada delala. Hvaležna sta za pomoč, za vsak prijeten trenutek.
Biseroporočencema Ljudmili in Ivanu Grojzdkovima iskrene čestitke, veliko zdravja, pa tudi veselja in sreče v krogu najbližjih.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
Presenečenje ob 80-letnici
Gasilci PGD Domžale-mesto so Jožetu Ferenčku ob njegovi 80-letnici pripravili presenečenje
veliko prispeval k razvoju in rezultatom Mišo Nagy. Pozneje je bil trener še nekdanji vratar ljubljanskega Odreda Bencik. Kakor mama je skrbela za drese in drugo opremo Lenčka Gerbec. V moštvu so igrali mladeniči z Rodice, iz Jarš, Preserij, Mengša in od drugod. Eden največjih uspehov je bil, ko smo osvojili (poletni) pokal Domžal z zmago nad NK Domžale.
V naslednjih letih se je zvrstila kar dolga vrsta igralcev. Eno od prvih postav vidimo na fotografiji. Z desne na levo stojijo: Stane Skok, Mišo Nagy, Janez Pogačar, Peter Pirnat, Nace Rode (trener), Rajko Radmelič, Srečo Smole, Franci Gerbec. V spodnji vrsti z desne na levo so: Peter Jeretina, Janez Hafner, Bojan Štefanič, Franci Haupt-man, Joško Martinec.
Z leti so nekateri igralci odšli in prišli so drugi. Vsem v spomin naj bo tudi ta zapis.
Srečo Smole
Tako kot marsikje tudi pri gasilcih okrogle obletnice njihovih članov ne odidejo mimo neopazno, ampak malo glasno, s sireno, z vodnimi curki in seveda tudi z mlajem. Jože Ferenček, ki si je svoj dom pred leti ustvaril na Že-jah pri Sv. Trojici, je, čeprav je Žejan, že vsa leta zvest svojemu matičnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu Domžale-mesto. V mlajših letih kot operativni gasilec, v zadnjih letih pa tudi kot aktivni gasilec veteran. Vedno je rad s svojimi rokami priskočil na pomoč tudi pri drugih opravilih v društvu.
Gasilci PGD Domžale-mesto so mu ob jubileju pred njegovo hišo na Žejah pri Sv. Trojici postavili mlaj, ki zdaj mimoidoče opozarja, da je tam doma slavljenec, ki je dopolnil okroglih 80. Poleg slovenske zastave in letnice, ki so jo dodali na izdelan lipov list, so na mlaj pritrdili tudi gasilsko čelado
in gasilski pas, kot se za gasilca spodobi. Da je mlaj prispel na kraj in za samo postavitev je bil glavni Janez Ce-rar, Jožetov kolega iz veteranskih vrst, pomagali pa so seveda tudi ostali. Na sam dan Jožetovega praznovanja so tja z gasilskimi vozili pridrveli domžalski gasilci, ki so pošteno zalili Jože-tovo hišo in čisto malo tudi Jožeta, ki ga je pred vodnimi kapljami varovala velika marela. Po izvedeni vaji je sledil postroj vseh sodelujočih gasilcev, ki jih je vodil Matjaž Korošec, ki je Jožetu predal raport. Sledile so čestitke, podpredsednik PGD Domžale-mesto Stane Kovač je Jožetu izročil kipec sv. Florijana, prisotna gasilka pa nekaj domačega priboljška in šopek. Za konec je sledila še skupna gasilska fotografija, nato pa so se vsi skupaj podali v prostore Doma krajanov Žeje, kjer je sledila še pogostitev, za kar je poskrbel Jože z družino.
Jože se je rodil 4. marca 1936 v Ceza-njevcih na Štajerskem mami Elizabeti in očetu Jožefu. Skupaj so bili pri hiši štirje otroci. Ker so imeli doma kmetijo, dela tako za mamo in očeta kot za otroke nikoli ni manjkalo. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v rojstnem kraju, je Jože v Ljutomeru opravljal vaje-ništvo, saj se je učil za ključavničarja. Vojsko je služil v Kninu, kjer je spoznal tudi ljubezen svojega življenja, bodočo ženo, s katero sta si potem ustvarila dom v Češeniku pri Dobu, kjer je Jože na tamkajšnjem posestvu našel tudi svojo zaposlitev. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes pa ima že deset vnukov in štiri pravnuke. Pred mnogimi leti je Jože začel graditi vikend na Žejah pri Sv. Trojici, ki je pozneje postal njegov dom, kjer prebiva še danes. Domači pravijo, da se ob nedeljah vsa ožja družina zbere doma na kosilu, za kar poskrbi Jože, ki vedno kaj dobrega skuha in speče. Vendar pa Jože takšno srečanje ne poimenuje nedeljsko kosilo, temveč da vabi na debatni krožek.
Kot smo že omenili na začetku, je Jože že ves čas dejaven kot gasilec. Zadnja leta med gasilskimi veterani, s katerimi se zelo rad udeležuje tekmovanj, prireditev in srečanj. V svojem življenju je imel tudi različne hobije. Poleg gasilstva je veliko svojega časa porabil pri gradnji hiše, saj je bolj ali manj vse postoril sam. Zelo rad gobari in nabira borovnice. Kot pravijo domači, je Jože zelo pozitiven človek, saj nikoli nič ne po-tarna, tudi če mu kdaj malo zdravje po-nagaja. Vedno pa je zazrt v prihodnost.
Čestitkam Jožetu ob okroglem jubileju se pridružujemo tudi mi!
Miha Ulčar
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik | 25
slamnik@kd-domzale.si
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
DOMZALCI V NEW YORKU
Že večkrat sem zapisal, da je bila zlata doba domžalskega slamnikarstva zelo kratkotrajno obdobje, saj je šlo le za nekaj desetletij, ko je kazalo, da se slamnikarstvo razvije v nekaj trajnega.
Matjaž Brojan
Z veliko obrtno in tovarniško produkcijo se je začelo v drugi polovici 19. stoletja, trajalo pa je v polnem obdobju - pri Tirolcih in drugih slamnikar-jih, le do prve svetovne vojne.
Delavci pri Tirolcih in drugih obrtnih delodajalcih so že kmalu zaslutili, da se razvoj slamnikarstva vse bolj izmika predvidevanjem o rasti in vse večjem denarnem plačilu doma (predvsem za zaposlene), zato so mnogi kmalu videli veliko obetavnejšo možnost v odhodu na tuje. Tudi ali predvsem v Ameriko.
Sprva je veljalo: kamorkoli, le da gremo na tuje! Misel na izselitev iz domačega kraja, ko so predvsem Tirolci domačinom rezali zelo tanek kruh, pa se je najprej pojavila pri revnih, ki že sicer niso mogli shajati s skromnim zaslužkom od slamnikarskega dela. Ljudje so izvedeli, da je mogoče s tem delom, bolje zaslužiti v različnih podružnicah po Evropi. Za odhod iz domačega kraja se je po Evropi odpravilo veliko slamni-karskih šivalk iz Domžal in Mengša. Še bolj vabeča pa je bila Amerika. Tedaj se je zdelo, da je to v resnici obljubljena dežela, ki bo prav vsakemu, kdor se bo znašel tam, prinesla blagostanje, lepo življenje in prihodnost tudi za otroke, ki jih bodo tam imeli.
Prvi sta se odločili za pot Marija Štra-ser in Johana Šme, tam pa jih je zaposlil tudi v Domžalah gospodarsko prisoten, celo prevladujoči Krizant Ladstat-ter. Povezal se je z enim od partnerjev, vendar ni šlo. To pa ni zaustavilo novih prihodov Domžalk v Ameriko. Prihajale so predvsem v newyorško pristanišče, kjer so jim preskrbeli začasno in slabo prebivališče ter zavetje v tedanji nemški cerkvi sv. Nikolaja z župnikom Nigelei-snom, ki je prihajajočim Slovenkam ob prihodu najbolj pomagal.
Nekaj let za prvima domžalskima slamnikaricama so prišle nove: Marija Zajec, Marija Flerin in Marija Rojanec. Ob skromnem življenju so lahko sla-mnikarice vendarle nekaj prihranile, letno menda celo 100 dolarjev, kar tedaj ni bil majhen denar. To dejstvo je zvabilo še nove in nove slamnikarice, tako da je v Domžalah prišlo do nekakšne ameriške evforije. Kmalu je bilo v Ameriki 196 delavcev, ki jih je usposobilo slamnikarsko delo v Domžalah. Skrbni zapisi domžalskega župnika Franca Bernika razkrivajo podatek, da se je bilo leta 1908 v Ameriki že 90 ljudi iz Zgornjih Domžal, 21 iz Spodnjih Domžal, 37 iz Stoba, 33 iz Štude in Depale vasi.
Ker se je izseljevanje v Ameriko še kar nadaljevalo (izseljenci so bili izključno mladi ljudje, mlajši od 30 let), je to povzročilo pomanjkanje usposobljenih slamnikarskih moči v Domžalah, pomenilo pa tudi odhod pridnih ljudi, ki so dotlej opravljali večino kmečkih del na kmetijah v Domžalah in okolici.
Leto 1908: v Ameriki že 339 Domžalcev
V letu 1908 so v ameriškem verskem časopisu Ave Marija (po 100 letih izhajanja je zadnjič izšel pred nekaj meseci) zapisali: »Dasi je v teku let že precej naših faranov v Ameriki zakrila tuja zemlja, nadomestila zanje pa v sedanjih razmerah iz domovine ni bilo, je vendar še danes precej Domžalcev in Domžalk v Ameriki: iz Zgornjih Domžal 166, iz Spodnjih Domžal 71, iz Stoba 62, iz Štude 17, iz Depale vasi 16, s Podrečja 4, iz vse fare torej339. Pri tem so seveda šteti samo tisti, ki so se iz Domžal izselili v Ameriko.«
Bernik je bil bo tem, vse večjem številu izseljencev v Ameriko nekako zgrožen, saj je v evharističnem pastirskem pismu 'svojim ljubljenim Domžalcem
V pevskem društvu Domovina (posnetek je iz leta 1928), je prepeval tudi Metod Končan, ki se je po vrnitvi iz Amerike v domače Domžale, poročil z Maričko Breskvar iz Kolodvorske ulice.
Ob svojem nedavnem obisku v New Yorku sem iskal sledi za nekdanjimi Domžalci. Ni jih več! Tudi na tam, kjer so nekoč delovale slamnikarske delavnice in je na stotine Domžalk šivalo slamnike, ni o njihovi prisotnosti izpred stoletja nobenih sledi. V hišah, ki sicer še stojijo, so zdaj menze za črnske brezdomce, trgovinice, tajske, vietnamske, indonezijske in kdo ve še katere restavracije, le spomina na naše ljudi izpred stoletja ni več nobenega. Od vsega sem našel le nekaj zapisov, brošuric, ki so nastale ob obletnicah omenjene cerkve, nekaj fotografij in veliko obžalovanja, da slovenska identiteta, izročila in tudi delovanje slovenske cerkve (z nekdaj veliko kulturnimi, umetniškimi in drugimi dogodki) ugaša in - izginja.
Od nekdanjih Domžalcev, ki so jih starši še kot otroke na pot v Ameriko vzeli s sabo in bi se Domžal še lahko spominjali, sem srečal le 100 let staro gospo Heleno Kles (nekdaj Cerar) iz Stoba, pa še ta je po moji vrnitvi domov odšla za zmeraj.
Dobro uro sem se pogovarjal z njo. Pripovedovala mi je o slamnikarskem delu v New Yorku, o kulturnem življe-
Iz Domžal je v Ameriko odšlo 58 članic Marijine družbe. Zvečine so ostale v New Yorku in tam postale članice tamkajšnje Marijine družbe. Kot je poročal Benigen Snoj, v letu 1923, je iz Domžalske fare leta 1920 prišlo devet, leta 1921 šestindvajset in leta 1922 dvanajst deklet.
Druga tovarna domžalskih slamnikarjev je delovala v kleteh ene od stavb na Manhattnu.
Domžalske šivalke slamnikov v New Yorku v prvi od dveh tovarn, ki sta bili na 8. ulici blizu druge newyorške avenije.
Domžalski slamnikarji v New Yorku, rekli so jim »blokarji«.
in Domžalkam' zapisal: »Pri župniji, ki šteje 2565 duš, pomenijo to, da je skoraj vsak šesti njen faran tudi že v Ameriki. Slamnikarska obrt, ki vas je poprej vabila v razna bližnja velika mesta, vas je končno v tako izrednem številu združila v Ameriki, posebno v New Yorku.«
V New Yorku opažena domžalska prisotnost
Da so se v newyorško pristanišče zgrinjale prave množice tedanjih Domžal-cev, v tem velemestu ni ostalo neopa-ženo. Iz leta 1912 datira zapis v članku Izprehodi po New Yorku avtorja Ivana Zupana: »Kakor se čuje, so prišle pred 20 leti tu Slovenke iz domžalskega okraja prve v New York iskat dela s slamnikar-stvom. Delo so dobile tukaj. Sedaj se je njih število znatno pomnožilo in oskrbujejo svoje družine. Leto za letom so potem prihajali novi slovenski rojaki semkaj ter so se za stalno udomačili v New Yorku. Nekateri so se nastanili v tem, drugi zopet v onem predmestju, zakaj vsakdo stanuje najraje blizu svoje delavske pisarne ali tovarne.
Ob nedeljah se vršijo po raznih kočevskih gostilnah (videti je, da so Kočevarji imeli svoje, slovenske gostilne - op. M. B.) domači starokranjski sestanki s plesom in godbo na harmoniko. Američani jih kaj radovedno opazujejo.
V New Yorku je precejšnje število deklet iz slovenskega, osobito iz domžalskega okraja. Te se pečajo s slamnikarstvom po raznih večjih tovarnah in služijo lepe denarce, po 10 do 20 dolarjev na teden, torej več kot moški. Druga dekleta pa služijo po zasebnih hišah in restavrantih. Moški so raztreseni po raznih tovarnah, bančnih pisarnah in drugih delavnicah.«
Domžalci prvi med ustanovitelji slovenske cerkve v New Yorku
Ob odhodu na tuje, v daljno deželo Ameriko, kamor so potovali z ladjami iz italijanske Genove ter pristanišč v Holandiji in Nemčiji, s seboj niso mogli vzeti veliko. Najdragocenejše, kar jim je v Ameriki ostalo, je bila slovenska beseda, slovenska pesem in krščanska vera. Kmalu so spoznali, da jih je toliko, da potrebujejo svojo cerkev.
Potem ko so ustanovili pevski zbor Domovina, so se lotili še zahtevnejšega projekta: gradnje slovenske cerkve. Kupili in prenovili so hišo na 8. ulici na Manhattnu, jo prezidali, dozidali in preuredili v cerkev sv. Cirila in Metoda. Ker so (skoraj) vsi vzeli s seboj na pot na tuje tudi slovensko narodno nošo, so se vsi vanjo oblekli tudi ob slavnostnem odprtju lastne cerkve, 4. julija 1916 - na ameriški državni praznik. Dobili so prvega župniškega patra Benigna Snoja, ki je svoje pastirsko delo potem opravljal v tej (pretežno domžalski slovenski) župniji 10 let, vse do leta 1926, ko ga je zamenjal pater Kerubin Begelj.
Slovenska cerkev še stoji - a vendar
Po 100 letih obstoja in delovanja cerkve, ki je vseskozi v rokah reda frančiškanov, naša 'Cirilova' cerkev še stoji, le vernikov je vse manj. Odhajali so in odhajajo eden za drugim v večnost, za njimi pa žal ni mladih, ki bi v zadostni meri ohranjali izročilo, identiteto in tudi vero prednikov na starem mestu.
nju, ki je bilo med Slovenci nekoč zelo bogato, in o svojem težkem življenju s šestimi hčerami v skoraj neznosnih razmerah, ko je ostala brez moža Karla. Razmere, v katerih sem našel Domžal-ko, v enem od newyorških predmestij, so bile vse prej kot idilične. Dokaz, da življenje v Ameriki vendarle ne nagradi vseh, ki se v upanju po blagostanju odpravijo v najbogatejšo državo sveta. Franc Bernik je svoje 'Domžalce' v letu 1924 obiskal v Ameriki in je takrat tudi zapisal: »Lepi časi še obstajajo našim ljudem tam daleč na tujem,« a se je veliki Domžalec zmotil: Za njimi ostaja le kopica spominov na ljudi, kakršna sta bila, denimo Tonček Osolnik in Metod Končan, zadnja od obeh, ki smo ju med nami še lahko poznali. Prvi se je po smrti v Ameriki dal pokopati v svoje Domžale, drugi pa je kot pevec po vrnitvi domov v Domžale prepeval v domžalskem upokojenskem pevskem zboru pevo-vodje Staneta Habeta, zdaj pa je tudi on tam doli spodaj pod cerkvijo na novem pokopališču v Hudljah počiva skupaj s svojim pevovodjem. □
lB I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
DELAM, KAR SEM VEDNO HOTEL
MATEJ MIJATOVIC, ŠANSONJER, PESNIK, PISATELJ, REŽISER
Za Mateja Mijatovica, Domžalčana, ki je v začetku leta izdal svoj pisateljski prvenec Festival, bi lahko rekli, da živi sanje, ki jih je sanjal kot otrok.
Špela Trškan
Foto: Darja Štravs Tisu
atej Mijatovic, pesnik, glasbenik, režiser, pisatelj, skratka umetnik, je kot otrok hotel biti filmski igralec. Pa je razredničarka v osmem razredu rekla njegovi mami, naj si sine raje postavi realnejše cilje. Nekaj časa ji je to zameril, danes se mu zdi pa samo butasto. Oziroma mu je še najbolj žal za tiste, ki jim na tak način uničujejo sanje. Ja, tudi muskonter je hotel biti.
Kako je potekala tvoja pot, na katerih šolah si nabiral znanje in izkušnje?
Najprej sem se vpisal na geodetsko, ampak res nisem bil med najbolj pridnimi, tako da sem se moral izpisati, preden bi me sami vrgli ven. Potem sem v štirih mesecih naredil trgovsko, v glavnem zato, da zadostim maminim zahtevam, da je treba zaključiti vsaj eno šolo. Najbrž ni bila zadovoljna z izbiro, sem pa potem zaključil še maturo na kranjski gimnaziji in se je potem za silo pomirila. Takrat si potreboval maturo, če si se hotel vpisati na AGRFT. Jaz sem pa želel študirati filmsko režijo. Poskusil sem dvakrat, ampak me niso sprejeli. Mogoče bi moral še tretjič, ne vem. Vem pa, da imam danes zaradi manjka te izobrazbe veliko lukenj pri svojem gledališkem ustvarjanju. Sicer jih poskušam skompen-zirati z drugimi stvarmi in se trudim, da tega ne bi videli drugi, ampak je dovolj, da to vem jaz. Ko sem bil mlajši, sem mislil, da je mogoče niti ne potrebujem, ampak to misli navadno tak, ki ni kaj preveč pameten. Jaz zgleda nisem bil.
Kot otrok si pel v pevskem zboru, a si ga moral zapustiti, češ da nisi dovolj nadarjen. Danes imaš svojo glasbeno skupino Radio Mondo. Nisi bil sprejet na AGRFT, a si režiser monokomedije Zapornik št. 3.2.3. Kljub oviram si vztrajal na svoji poti in uspel uresničiti svoje otroške sanje?
Da, zdaj delam to, kar sem hotel. Kot otrok sem si želel biti muskonter, pa me niso sprejeli v pevski zbor, pa pozneje v glasbeno šolo tudi ne. Ne vem, ali so te ovire bile v resnici dobre ali slabe. Morda bi šlo brez njih hitreje, morda pa mi je tudi zaradi njih to toliko pomenilo, da sem sebi dokazal, da zmorem. Tako je, da so vse te brce v življenju, ki jih fašeš, dobre. Ker se vedno sam odločiš, a te bodo brcnile proti zvezdam ali pa zabile v podenj. Drugače sem se začel z glasbo zares ukvarjati šele leta 2013, ko sem se z bratom prijavil in bil sprejet na Festival šansona. Potem so prišli ostali festivali, MMS, Slovenska popevka itd., bilo je več špilov in počasi se je na novo formiral tudi bend. Dejansko sem od prvotne zasedbe zdaj ostal samo še jaz. In sem neizmerno hvaležen vsem tem krasnim in vrhunskim glasbenikom, s katerimi lahko delam in se od njih učim.
Pišeš besedila in glasbo ter si hkrati tudi pevec?
Da. Jaz napišem besedilo in naredim melodijo, ostali glasbeniki pa potem z instrumenti 'oblečejo' komad oziro-
Tako je, da so vse te brce v življenju, ki jih fašeš, dobre. Ker se vedno sam odločiš, a te bodo brcnile proti zvezdam ali pa zabile v podenj.
ma naredijo glasbeni aranžma. Nekaj pesmi za bend je napisal tudi moj brat Nebojša.
V vlogi režiserja si se preizkusil z monokomedijo z naslovom Zapornik 3.2.3. Je to tvoje prvo gledališko delo?
Ne. Začel sem že dolgo nazaj. Pred leti sem z Andražem Kržičem in Majo Jerala naredil muzikal z naslovom Življenje je igra, glasba in ples. To je bil takrat res velik projekt, prevelik za naju. Dve leti smo delali in mučili 30 ljudi, da so hodili na vaje, vsi volentersko, da smo potem predstavo postavili na oder. Na žalost je bilo bolj malo ponovitev, in upam, da se bomo tega zdaj, ko znamo in vemo veliko več, še kdaj lotili. Zadnja predstava pred monokomedijo Zapornik št.3.2.3., je bila drama Pričakovanja. Z Darkom Štantetom sva skupaj napisala dramski tekst, on je predstavo režiral, jaz sem pa v njej celo igral. To je bil zame velik izziv, da sem se spravil na ta igralski izlet. Ampak sem potem ugotovil, da vseeno veliko bolje pišem kot igram. Pa
tudi zdaj mi je, ko z Domnom hodiva po gledaliških odrih, veliko bolj udobno v tej poziciji režiserja, ko lahko samo še pametujem, kje je kaj pozabil. Seveda je on profesionalec in vsako predstavo sijajno izpelje, tako da me res nikdar ne skrbi in je vse skupaj ena sama uživancija.
Poleg ustvarjanja si imel vedno tudi redno službo, s katero si služil za preživetje?
Da, delal sem res marsikaj. Od vrtnarja, varnostnika v tretji izmeni, prodajalca v sex shopu in milijon drugih služb. Pred leti smo s prijatelji v Ljubljani odprli nekakšen glasbeni klub Ringlšpil, v katerem smo imeli cel kup koncertov, a smo ga na žalost kmalu zaprli. Zdaj sem na radiu in tu mi je zelo všeč. V glavnem pišem oglase za radijsko mrežo Info net, pod katero spadajo Radio 1, Center in še kar nekaj drugih postaj.
Nedavno si se preizkusil tudi v vlogi pisatelja. Na začetku letošnjega leta si izdal svoj pisateljski prvenec, roman Festival. Je bila zgodba tista, ki si jo moral zapisati, ali želja po tem, da se preizkusiš tudi na tem področju?
Rad opazujem svet okoli sebe. In potem kar sproti delam neke zgodbice, ki jih sčasoma moram dati ven iz sebe, in jih zapišem. Ampak, da sem napisal knjigo, sem potreboval kar nekaj časa. Preprosto lažje mi je pisati za gledališče in pesmi, to hitreje narediš. Za knjigo moraš pa sedeti in dejansko delati. Včasih napišem v petih minutah super komad, lahko ga sicer pišem tudi eno leto. Napisati knjigo je pa druga pesem. Lotil sem se pred
tem že stokrat, tako da imam kup začetih in nedokončanih zgodb. Ampak ta, ki se dogaja v Grožnjanu, me je zgleda matrala bolj kot ostale. Mesto je res lepo in se z lahkoto zaljubiš vanj. Zgodbe, ki se dogajajo v knjigi, so sicer izmišljene, a ozadje, festival, Grožnjan, prijetna gostilna z zmešano zabavnim oštirjem, vse to pa zares obstaja.
Ampak zgodba ni plod tvojega življenja, ampak je plod tvoje domišljije?
Gre za fikcijo. Notri sicer nastopajo kakšni liki, ki sem jih spoznal, a sem jih sestavil skupaj iz različnih zgodb. In pa seveda moje predstave o tem, kako mora izgledati ljubezen, ženske, ki so mi všeč, itd. Verjetno bi se v takšno žensko, kot je glavna junakinja novinarka Natali, takoj zatreskal.
Vsi liki, razen Oliverja, Nataliinega bivšega fanta, so zelo pozitivni oziroma skozi zgodbo razumeš vzrok njihove negativnosti.
Poskušam delati tako, da ima vse, kar delam, na koncu neko pozitivno noto. Hotel sem napisati težko zgodbo, ampak predstavljeno na lahkoten, zabaven način, a hkrati ne ceneno. V Sloveniji je veliko težkih tem, ki ostanejo težke. Ne mislim, da bi se jim bilo treba izogibati, ampak vseeno, jaz pogrešam veselje.
Razmišljaš o novi knjigi, morda o nadaljevanju?
Pišem novo dramsko igro, rad bi izdal svojo poezijo, upam, da še letos, pa en mladinski roman pišem z naslovom Čapijev dnevnik. Čapi je bil kuža, ki sem ga vzel iz zavetišča. Ko sem hodil tja gledat te pasje mrcine, se mi je zdelo, da ima vsaka za seboj težko in zanimivo zgodbo, ki bi jih bilo zanimivo napisati.
Iz kje črpaš navdih za poezijo, iz lastnega življenja?
V glavnem iz lastnega. Sicer je pisanje pesmi, kot je nekoč nekdo izjavil, kamnoseško delo. Pa se strinjam z njim. Ker če čakaš samo na navdih, nikoli ne boš nič naredil oziroma zelo malo. Veliko let sem sam čakal na ta navdih, včasih sem tudi kaj
naredil, ampak ko sem potegnil črto, je bilo tega malo. In potem sem rekel, da nočem biti nekdo, ki bo do pen-zije govoril, da nekaj zmore, da vem, da lahko, ampak nisem, ker sem bil enostavno prelen. In sem začel delati. Zdaj se sedem pred računalnik in delam. Borim se s svojimi besedami in to na nož.
Kako bi svoj roman predstavil bralcem in kakšni so dosedanji odzivi nanj?
Če mene kdo vpraša, rečem, da je to erotični roman, ki je primeren tudi za odrasle. Združil sem štiri ljubezenske zgodbe ljudi, ki imajo različen status, različno preteklost in življenje. Vsaka zgodba je po svoje težka, a na koncu so v bistvu vse lepe. Dobil sem veliko dobrih odzivov, v glavnem mi rečejo, da jih knjiga nasmeji, da se jih dotakne, tudi kakšno solzo kdo potoči. V glavnem pa vsi rečejo, da so jo prebrali v šusu, ker je niso mogli odložiti.
Živiš že celo življenje v Domžalah? Rad živiš tukaj?
V Domžalah sem se rodil in tu živel do dvajsetega leta. Vmes sem se malo selil, zdaj pa sem spet tu, s punco in z desetmesečnim sinom. Lepo mi je in sem zadovoljen, vse je precej urejeno, imamo kino, dobre predstave, glasbeni klub Blunout, dobre kavarne, tržnico ... Tako da bi zaenkrat kar tukaj ostal.
Si kot umetnik kdaj iskal podporo v Domžalah?
Sem in jo lani celo dobil za knjigo. Petsto evrov za karkoli v zvezi s knjigo. Ti razpisi za kulturo so za umetnike pomembni, ker je od umetnosti pri nas blazno težko živeti. Sploh, če si pri tem, kar delaš, zelo načelen. Jaz kakšne koncerte tudi zavrnem, ker ne želim, da je naš bend samo za glasbeno kuliso. Našo glasbo je treba poslušati. Poleg tega imam še problem, ker sem ves čas razpet med teatrom, glasbo in pisanjem, kar pomeni da vedno kakšno stvar malo zanemarjam na račun druge. Sem pa zadovoljen, da so me poklicali na radio in zdaj dejansko živim od pisanja. Tako da je vse super in se verjetno ne bi smel preveč pritoževati. □
. . , . - .
Slamnikarski
sejem Domžale, 10. junij 2017

POVABILO PROSTOVOLJCEM/PROSTOVOLJKAM K SODELOVANJU
Organizator Slamnikarskega sejma, ki bo v soboto, 10. junija 2017, med 8.30 in 15.uro v Slamnikarskem parku
Vas prijazno vabi, da se pridružite kot prostovoljec/prostovoljka pri pripravi in poteku sejemskega dogajanja (postavitev opreme na prizorišču, pomoč razstavljavcem, delo z mladimi, informiranje obiskovalcev...) v času med 7. in 17.uro.
Prijave s kratko navedbo področja dela in časovnih možnosti sodelovanja sprejemamo po pošti (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), elektronski pošti (slanmikarsld.muzej@kd-domzale.si) ali telefonu 722 50 50 do petka,
2. junija 2017.
©
Kulturni dom Franca Bemika
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
kultura
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
četrtek, 4. maj / 20.00 / za IZVEN
DITKAIN FERI LAINŠČEK "Ne bodi kot drugi"
koncert uglasbene poezije
MESEČNI KOLEDAR
torek, 9. maj / 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN sreda, 10. maj / 20.00 / za IZVEN
ŠTIRI ZA TRIO? ali ČAJ ZA ŠTIRI?
koncert/nastopajo: Irena Crafenauer (flavta), Sergio Azzollini (fagot), Robert Levin (klavir), Mate Bekavac (klarinet)/program: Beethoven, Weber, Glinka/večer komorne glasbe "par excellence"
1 uflHkb		
		
		
		
		hmm
		
sobota, 13. maj / 20.00 / za IZVEN
GLASBA V SRCU, SRCE V GLASBI - TOMAŽ HABE
koncert / nastopa: Simfonični orkester Domžale-Kamnik / dirigent Slaven Kulenovič / solisti: Ana Stoschltzk/, Andrej Omejc, Katarina Kozjek, Aleksander Simionov, Janez Podlesek, Luka Einfalt/program: Tomaž Habe
ponedeljek, 15. maj / 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 16. maj/20.00/abonmagledališki RUMENI In IZVEN sreda, 17. maj / 20.00 / abonma gledališki RDEČI in IZVEN četrtek, 18. maj / 20.00 / abonma gledališki ZELENI in IZVEN
Josif Brodski: DEMOKRACIJA!
politična satira / SNG Drama Ljubljana / režija: Matjaž Zupančič / igrajo: Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Silva Čušin, Barbara Ribnikar/Politična satira nobelovca Josifa Brodskega o stranpoteh totalitarizma, a tudi demokracije.
sreda, 31. maj / 9.30 + 11.00 / abonma OTROŠKI in IZVEN četrtek, 1. junij / 9.30 + 11.00 / abonma OTROŠKI in IZVEN petek, 2. junij / 9.30 + 11.00 / abonma OTROŠKI in IZVEN
Francis Pulenc: SLONČEK BABAR
glasbena predstava za otroke/KD Franca Bernika Domžale/koncept:Jure Matičič in nastopajoči / likovna zasnova: Lučka Beriot/nastopajo: Tadej Pišek (pripovedovalec), Božena Angelova (violina), Mate Bekavac (klarinet), PerRundberg (klavir)/40'/Zgodba o Slončku Babarju v interpretaciji glasbenega tria in "slonje" razpoloženega Igralca.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Emmanuel Todd
Kdo je Charlie?
Založba/* cf, 2016
Verjetno je še živ spomin na podobe francoskih demonstracij po napada na uredništvo časopisa Charlie Heb-do v začetku leta 2015. Nenavadna združba političnih voditeljev, ki maršira po ulicah Pariza, med njimi politiki z neprikritimi simpatijami do avtoritarnih praks, za njimi pa v varni razdalji nepregledne množice, ki kričijo Je suis Charlie. Todd, antropolog in zgodovinar, razgali to sprenevedavo pravičniško držo, ki v pravici do norčevanja iz religioznih čustev drugega vidi ključni izraz svobode izražanja. Demonstracije prikaže kot izraz dominacije srednjega razreda, kot izraz samopoveličevanja in nenazadnje rasizma. Kot v izvrstni spremni besedi pravi Miha Blažič, sta strah pred množico in zavedanje, da v družbi obstajajo ljudje, ki so dejansko drugačni od idealov srednjega razreda, ideološki material, iz katerega mediji oblikujejo reakcije na teroristične napade. Blažič lepo pokaže, da je Toddova analiza presneto uporabna tudi v deželi majhnih in poštenih. Tudi pri nas se na vso moč odvrača pozornost od edinega pravega vprašanja, to je vprašanje ekonomske neenakosti. Dejstvo je, da srednji razred ni pripravljen deliti svojih privilegijev ne s tujci in ne z vedno večjo množico domorodnih revežev.
Knjiga, ki posije nad dušo kot sonce nad pomladno pokrajino. Preprosta in tako zelo polna življenja. Kaj je smisel našega življenja? Ikigaj je japonski koncept, ki bi ga lahko prevedli kot 'sreča večne zaposlenosti'. Pojem, ki, kot kaže, je eden od razlogov za dolgoživost Japoncev, predvsem tistih z otoka Okinawa. Tam je število stole-tnikov na sto tisoč prebivalcev 24,55, kar je veliko več od svetovnega povprečja. Avtorja, ki sta raziskovala razloge, sta prišla do zaključka, da je poleg prehrane, preprostega življenja na svežem zraku, zelenega čaja in subtropskega podnebja eden od ključnih razlogov ikigaj, ki vlada njihovemu življenju. O sreči vedno odloča naše srce.
ÍMA KKJifiA
MWAU2MA
V Črni knjigi kapitalizma, ki je avtorjeva osemdeseta knjiga, natančno, brezkompromisno in z veliko mero ironije sooči dve ključni ideologiji 20. stoletja - kapitalizem in komunizem. V knjigi obračuna s celotnim 20. stoletjem, ki je iz 21. stoletja vnaprej ustvarilo deponijo propadlih političnih in ekonomskih praks. Avtorjeva vizija, ki je pred nami. »Na novi Noetovi barki, ki naj bi v marsovske kolonije, podobne pionirskim kolonijam divjega zahoda, spravila milijon ljudi, je torej predviden prostor le za elite. Vsi drugi bodo prepuščeni ekonomski neenakosti, revščini, brezposelnosti, veliki lakoti, še večji čistki, terorju.« V zaključku Črne knjige kapitalizma piše: »Veliko mrtvih bo potrebnih, veliko terorja bo potrebnega, da bodo silicijski bogogradi-telji ustvarili večnega nesmrtnega človeka. Kot v Stalinovi Rusiji. In v nekem smislu so vsi drugi že umrli, da bi lahko nastal nov, jeklen, transhuman človek, imun za smrt.« Črna knjiga kapitalizma ni lahko in hitro branje.
Isabela Allende
Japonski ljubimec
Mladinska knjiga, 2016
Čilsko-ameriška pisateljica Isabela Allende je v romanu povezala zgodbo o bridkih usodah junakov več generacij. O skrivni ljubezni med Američanom japonskih korenin in ameri-ško-poljsko Židinjo. Poleg prepovedane ljubezni se loteva aktualnega vprašanja migracij in rasizma. Roman prinaša zgodbo židovske deklice Alme, ki jo še pravočasno pošljejo iz rodne Poljske k premožnemu stricu in njegovi družini v Kalifornijo. Tam spozna Ičimeija, sina japonskega vrtnarja stričeve družine, in postaneta nerazdružljiva. Ostala sta večna ljubimca, zaradi spoštovanja do svojih zakoncev,
družin, ki v tistih občutljivih časih po drugi svetovni vojni njunega odnosa nikoli ne bi mogli sprejeti. A pomembno je vsak dan znova vedeti, da se ljubezen in prijateljstvo ne starata. To skrito ljubezen odkrivata njen vnuk in njena negovalka v domu za starejše. Ko spoznavata to ljubezen, se tudi med njima razvije naklonjenost. Ganljivo branje.
knjige za otroke in mladino
Anna Piwkowska
Frančiška
Mladinska knjiga, 2016
Frančiška je štirinajstletnica, ki živi sama z mamo. Ko nenadoma mama hudo zboli, se mora Frančiška preseliti k babici, ki jo vidi prvič v življenju. Njena babica ni običajna babica, živi samo za gledališče in s Frančiško le počasi vzpostavljata stike. Frančiška je osamljena, ima težave s prijatelji, sooča se s prvo zaljubljenostjo ... Uteho najde v poeziji, odkriva in prebira znane pesnice: Wislavo Szymborsko, Anno Ahmatovo, Sylvio Plath, Emily Dickinson. Skozi poezijo lažje razume svoja čustva, v pesmih najde tolažbo in se sooči s svojo bolečino, še posebno radost pa občuti, ko začne pesniti tudi sama. Roman ni samo še ena zgodba o odraščanju in iskanju identitete, ampak tudi svojevrstni poklon poeziji in literaturi nasploh. Avtorica knjige je tudi sama uveljavljena poljska pesnica, esejistka in kritičarka, za roman Frančiška pa je prejela več nagrad.
Anna Woltz Mavec
Miš, 2017
Mavec je nagrajena knjiga priznane nizozemske avtorice mladinske literature. Glavna junakinja je dvanajstletna Fic, ki se po kolesarski nezgodi svoje mlajše sestre znajde v bolnišnici. Tam se spoprijatelji z najstnikoma Adamom, ki ima v bolnišnici bratca nedonošenčka, in Primulo, ki okreva po srčni operaciji. Težave vseh treh otrok so veliko globlje od zgolj zdravstvenih, saj se Fic ne more soočiti z ločitvijo svojih staršev (trdi, da je celo njeno družino potrebno dati v mavec), Adam čuti bratca kot grožnjo, Primula pa se boji življenja brez bolezni. V času, ko se srečujejo na hodnikih in tkejo prijateljske vezi, se jim dogaja predvsem odraščanje.
Knjiga je napisana z izrazitim posluhom do mladostniške psihologije, je zabavna, duhovita in hkrati zelo globoka. Primerno branje tako za mladino kot (morda še nekoliko bolj) za odrasle, ki želijo razumeti najstniško dušo.
Nick Bland
Pobegli objem
Skrivnost, 2017
■V
0j
m
m
uUfl
Pobegli objem je še ena v vrsti zelo kvalitetnih slikaniških izdaj založbe Skrivnost v zadnjem obdobju. Gre za prisrčno zgodbo o ljubezni in dragocenosti objema. Mala Lucija si od mamice zaželi objema za lahko noč in mamičino šaljivo pripombo, da je to njen čisto zadnji objem, vzame zelo resno. Objem zato zgolj posodi še ostalim članom družine, tudi psički Ajki, pri kateri pa se stvari malo zapletejo ... Poučna zgodbica o pomenu ljubečih odnosov znotraj družine ter o smiselnosti malih pozornosti in nežnosti, za katere vse prevečkrat 'zmanjka' časa ...
medioteka
DVD
Janis Joplin: otožno dekle (Janis Joplin: Little Girl Blue)
FiviA, 2017
Amy Berg je v filmu s pomočjo tistih, ki so pevko poznali, naslikala ganljiv portret največje glasbene ikone šestdesetih, ki je svoje prekratko življenje posvetila bluesu. Na odru je žarela, pela vedno, kot bi bilo zadnjič. Ko pa so reflektorji ugasnili, je ostajala bolj ali manj osamljena, občutljiva in globoko ranjena iskalka ljubezni v svojem najpristnejšem pomenu. Njena posebna interpretacija glasbe izraža bolečino, ki jo je žal vse prekmalu posrkala vase. Čeprav je bila resnični biser in je ekstremno izstopala po nadarjenosti, je zapadala v omamljanje in tonila vse globlje. Ostaja ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih in večni idol mladih.
lB I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • odtis človečnosti
LENART ZAJC
S KNJIŽEVNOSTJO V ŽIVLJENJE
Si
Kot že vrsto let je tudi letošnja druga polovica aprila minila v znamenju književnosti.
Različne literarne prireditve so se v tednu knjige, še zlasti pa ob njegovem vrhuncu, noči literature, odvijale po vsej prestolnici, in seveda tudi v drugih krajih po Sloveniji. Ob tej priložnosti bom z veseljem napisal nekaj besed o projektu Vključujemo in aktiviramo, ki v organizaciji Javne agencije za knjigo poteka že drugo leto po različnih institucijah po vsej Sloveniji. Gre za projekt, pri katerem s pomočjo književnosti različni avtorji in likovniki pomagamo ljudem občutljivih skupin. Tu gre za različne ljudi, ki jih je življenje pripeljalo v stisko, iz katere bi se radi rešili in se vključili nazaj v družbo. Vsem vključenim, pa naj gre za zapornike ali za ljudi z duševnimi motnjami, ali pa za odvisnike drog, ki so se odločili spopasti z lastno odvisnostjo in se je otresti, je skupno veselje do branja in želja po lastnem ustvarjanju. Pri tem moram posebej izpostaviti, da tu ne gre za terapevtsko dejavnost, nenazadnje ne pisatelji ne likovniki nismo usposobljeni za kaj takšnega, gre enostavno za pogled na življenje skozi prizmo različnih zgodb, pa najsi bodo to zgodbe, ki jih skupaj beremo v knjigah, ali zgodbe, ki jih udeleženci ustvarjajo in pripovedujejo sami. Tu moram reči, da sem o takšnem projektu sanjaril že pred desetletjem, ko sem volontersko poučeval kreativno pisanje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Že takrat, ko sem delal z mladimi dekleti, ki so se znašle v tisti ustanovi, mi je postalo jasno, da branje hočeš nočeš deluje na nek način samoterapevtsko, saj bralec skozi prebrano zgodbo podoživlja tujo izkušnjo in jo ob razmisleku ponotranji. In bolj ko je takšno branje zahtevno, boljše izhodišče za debato predstavlja, ter večjo željo po ustvarjanju prebuja v bralcu. Prav ta razmislek in to hlepenje po lastni kreativnosti pa, nas hoteli ali ne, postavita v vlogo načrtovalca prihodnjih dejanj, ki nam ponovno vračajo vero v življenje.
Torej, ko sem takrat, pred desetletjem, ob delu s svojimi gojenkami prišel do tega spoznanja, sem se začel na vse kriplje truditi, da bi postalo takšno delovanje sistemsko podprta dobra praksa. Seveda je vse skupaj ostalo le pri želji in večina sestankov, kjer sem ljudem na odgovornih mestih predstavljal to idejo, se je končala z nasmeški, prijaznim kimanjem, češ, vas bomo kontaktirali ... in potem je bilo vse tiho. Verjetno bi tudi ostalo pri tišini, če se ne bi projekta lotila Javna agencija za knjigo (JAK). Od tu so stvari stekle drugače. Projekt je zastavljen široko, da zajema čim več ljudi, in obenem vključuje ne le lepo število avtorjev in slikarjev, ki širimo svoje znanje, pač pa imamo k sodelovanju možnost povabiti tudi precej širok nabor strokovnjakov zelo različnih področij, ki se tako ali drugače dotikajo našega vsakdana. Tako široko zastavljen projekt z bogatim naborom knjig, poglobljenimi debatami in ura-
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE
Ljubiteljske slikarke in slikarje
VABIMO NA RAZSTAVO V GALERIJO D0MŽALE
Na ogled postavljamo LIKOVNA dela, ki so nastala v šolskem letu 2016/17 pod mentorskim vodstvom dipl. slik. Marije Mojce Vilar.
Odprtje razstave s kratkim kulturnim programom bo v Galeriji Domžale v četrtek, 18. maja 2017, ob 18. uri.
VLJUDNO VABLJENI!
Komorna glasba povezuje svet
Akademija Kronberg v gosteh ali Godalni kvartet s klarinetom, klavirjem in sam -5. koncert 19. sezone modrega abonmaja KDFB
mi, namenjenimi kreativnosti, seveda obraja sadove. Postal je pilotni projekt dobre prakse, podprt z evropskimi sredstvi. In ravno to se mi zdi tisto, kar je treba izpostaviti, zaradi česar je treba o tem projektu še posebej glasno govoriti. Slovenci smo prvi v Evropi, ki smo
M Slovenci smo prvi v Evropi, ki smo na sistemski ravni vzpostavili projekt, v katerem z literaturo pomagamo ljudem v življenjski stiski.
na sistemski ravni vzpostavili projekt, v katerem z literaturo pomagamo ljudem v življenjski stiski.
Preveč, ko bi pričakovali, da bo projekt masovno bruhal na tržišče nove avtorje, kar tudi ni njegov namen. Njegov bistven namen je, kot že rečeno, ljudem skozi književnost in pogovor zbujati željo po lastni kreativnosti in razmisleku, če pa se med njimi najdejo skriti talenti, še toliko bolje. Ravno to se mi je zgodilo lani v zaporu na Dobu, kjer je eden od kaznjencev zapisal odlično kratko zgodbo, ki dosega literarno raven, na kakršno bi bil ponosen marsikateri slovenski pisatelj. Ne bom ga izpostavljal z imenom ali njegovimi dejanji, niti ne bom opisoval njegove zgodbe, saj sem prepričan, da bomo kmalu o njem še slišali, ker ne dvomim, da ga bomo kmalu brali v knjižnem zapisu. Pomembno pa je nekaj drugega, namreč sam zase je bil prepričan, da se bo, ko odsedi svoje, vrnil k starim poslom. Po zaključku našega projekta pa mi je rekel, da resno razmišlja, da bi se morda raje kot kriminalu odslej posvetil književnosti, se pravi, če je v tej smeri sam zaslutil neko možnost, to le toliko bolj potrjuje pravilno usmerjenost projekta. Če koga o projektu zanima kaj več, si lahko v knjižnici sposodi tudi zbornika z deli udeležencev projekta z naslovoma Pobeg v literaturo in Človeško srce čudna je stvar, ki ju je izdala JAK.
Za zaključek ne bi hotel, da to moje razmišljanje izzveni dušebrižniško, v smislu, češ, književnost rešuje življenja. Nasprotno! Že misel, da s pomočjo literature spreminjam kakršno koli človeško usodo, ali življenje se mi zdi nesramno, arogantno vzvišena. Nenazadnje, ni na meni prav nič svetniškega, kar bi mi dajalo pravico soditi o odločitvah in življenju drugih. Vse, kar počnem tako jaz kot ostali udeleženi v projektu, je, da ljudem s pomočjo knjige dajemo udeležencem delavnic vpogled v njihovo lastno kreativnost, vse ostalo, od tu naprej, pa leži na njih. Treba pa je še enkrat izpostaviti, da takšnih delavnic, na takšnem nivoju ne bi bilo, če se jih ne bi lotila Javna agencija za knjigo, saj posamezniki enostavno nimamo ne vzvodov ne sredstev, da bi lahko kaj takšnega izpeljali. □
KDFB Dva izvrstna instrumentalna kvinteta sta bila na sporedu tokrat: Mozart in Dvoiak. Gre vsekakor za cve-tober komorne glasbe, za cvetober, ki se pritiče res samo našim Domžalam. Seveda ne s komerkoli, temveč spet s prvim gostovanjem Akademije Kronberg oziroma z njihovim Godalnim kvartetom:William Hagen in David Castro Balbi-violini, Mathis Rochat--viola in Ursina Braun-violončelo; pri tem ste se violinista vsaj enkrat tudi zamenjala (prvi in drugi). V povezovanju komorne glasbe sveta so se jima pridružili 'stari' znanci Domžal, odlična srbska pianistka Lidija Bizjak in 'naše gore list', prav tako odlični klarinetist Mate Bekavac. Vsa šesterica je prikazala v kar dveh instrumentalnih kvintetih pravi cvetober komornoglasbene poustvarjalnosti, glasbe, ki se nekaj let pritiče res še samo Domžal. Organizatorjem in umetniškemu vodji ne zmanjka idej, težavnostna stopnja se samo še nadgrajuje, s tem pa tudi zahteve občinstva, ki zna ceniti in oceniti vsa tale 'kolektivna' prizadevanja.
Začelo, ne pa končalo, se je z znamenitim Mozartovim 4-stavčnim Kvintetom v A-duru, KV 581 (1789) kot enim najslavnejših in tudi najpogosteje izvajanih del. V njem so se umetniki ujeli kot že dolgo ne. Šlo je za mnogo več kot zgolj za še eno od mimobežnih ali slučajnih interpretacij, šlo je za pristno ko-mornoglasbeno stvaritev med solističnim Bekavcem in kvartetom. Dialogi so bili mnogo več kot zgolj tehnično izkazovanje, njihovi skupni in posamič-
/ C*
A ^Sl
ni pogledi in rezultati so bili skoraj eno. Bekavac sam se je ob odlični podpori več kot enakovredne četverice godalcev izkazal z imenitnimi, da ne rečem skoraj drznimi (tonskimi) posegi: tako v piano kot v forte igri na klarinetu. V tej dovršeni podobi intimne mozartovske umetnosti je bila to neke vrste 'predigra k popolni odrešitvi'. V tem ni manjkalo ne skladateljeve in ne izvajalskih napol zaupljive pesmi, žalostne, a bleščeče, tožeče in na koncu koncev, v samem finalu, pokrite s tančico veselosti. Tako kot si, ni v tem dovolil Mozart niti v enem samem taktu te svoje glasbe vse od prvega takta nič neskladnega, niti ene same vrzeli in nobenega odvečnega okraska, taki so bili vsi izvajalci posebej: od najmanjših posamičnih, duo, trio- in kvartetnih posegov godalnega kvarteta pa vse do solističnih vložkov Bekavca, ki je itak v tej še eni paradi svojih odličnosti odigral kar celotno 'kadenco' tega Kvinteta. Skratka: muzi-ka, ki je v vsej njeni popolnosti verjetno še dolgo ne bomo spet slišali. Ali pač? Kajti našemu gostujočemu Godalnemu kvartetu se je pridružila še pianistka L. Bizjak in doživeli smo še eno od prav
tako odličnih interpretacij Dvoiakove-ga Klavirskega kvinteta št. 2 v A-duru, op. 81 (1889). Če smo pri Mozartu občudovali četverico s klarinetom, je bila zdaj na vrsti izvrstna glasbena romantika za klavir in godala; muzika, je je po Mozartu ni pozabiti, muzika, ki naše Domžale še vedno drži na ravni slovite angleške Academy of St. Martin-in-the Fields, seveda v pejorativnem, prenesenem pomenu. Vsega tega nista 'pokvarila' oba odlična zabavna dodatka (priredbi) Montijevega Čardaša in zadnjega: Tanga za sam godalni kvartet nasprotno: z njima je bila odprta še ena stran raznovrstnih možnosti najodlič-nejše in raznorodne (glasbene) zabave.
Na letošnjem šestem, zadnjem koncertu omenjenega domžalskega cikla, bodo nastopili v KDFB neke vrste 'ljubljenci' tega občinstva: flavtistka Irena Grafenauer, klarinetist Mate Bekavac, fagotist Sergio Azzollini in pianist Robert Levine in na kar dveh koncertih (9. in 10 maj) izvedli dela skladateljev L. v. Beethovna, C. M. v. Webra in M. I. Glin-ke; 'štirje za trio'!
Dr. Franc Križnar
Foto: Jure Matičič
Urbane krajine Vesne Čadež
Urbane krajine ali urbana tihožitja, kot jih je označil Jurij Smole, kurator Galerije Domžale, so dandanes redka ustvarjalna tematika, po kateri umetniki radi posegajo.
galerija Domžale Nekako se zdi, da so pokrajine že izčrpno dodelali slovenski realisti in impresionisti, in sodobno slikarstvo se raje vsebinsko dotika povpraševanja o slikarstvu samem ter o drugih kompleksnih zgodbah, povezanih z obstojem človeka in njegovih dejanj. Nasprotno slikarka Vesna Čadež slika lahkotne, na prvi videz skorajda pravljične poglede na mesto, na Ljubljano, na mesto njenega bivanja. Običajno so v prvem planu (in središču) slike mestne zelenice, mestni parki, in okrog njih gruča stavb, blokov in stolpnic, ki jih opazuje z okna z rahlo povzdignjene perspektive. V parke postavlja človeške figuri-
ce, ki se sprehajajo, sedijo, počivajo, skratka brezskrbno uživajo v zelenih oazah sredi betonskega mesta. Na slikah ni videti avtomobilov in drugih težkih mehanizacij, ki 'kvarijo' idilični videz mesta, temveč lepote parkovnih dreves in grmov, ki jih skupaj z obdaja-jočimi stavbnimi gmotami sestavlja v harmonične celote. Z njimi pravzaprav predstavlja lastno idealizirano vizijo mesta, ki jo z enostavnimi zasnovami, a s subtilno likovno govorico, vedno znova interpretira na svojstven način.
Zadnja galerijska razstava v sklopu programske sezone 2016/17 je bila odprta od 13. do 26. aprila 2017.
Katarina Rus Krušelj
Začenja se 17. kulturni poletni festival Studenec
Dva koncerta, dva muzikala in opera za začetek
Bliža se poletje in z njim 17. kulturni poletni festival Studenec 2017, katerega program obeta, da bo tudi letos poletje kulturno razgibano. Festival na začetku ponuja dva odlična koncerta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, nato pa se bomo selili v Poletno gledališče Studenec, kjer bo imela prvo besedo glasba. Na vrsti bosta dva muzikala, nato pa se bo glasbeni del festivala zaključil z znamenito Verdijevo opero Nabucco in odprl vrata najtežje pričakovani - domači gledališki predstavi. Z njo režiser Lojze Stražar posega v zakladnico imenitnih Finžgarjevih iger, saj bo Poletno gledališče Studenec v juliju obiskal Divji lovec. Ampak lepo počasi, gremo od začetka.
V nedeljo, 21. maja 2017, ob 21. uri bo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini na odprtju festivala koncert ob 70-letnici vsestranskega slovenskega glasbenika in zborovodje ter dirigenta Karla Leskov-ca. Delež tega odličnega glasbenega pe-
dagoga pri oblikovanju pevskega dela številnih domačih gledaliških predstav je z velikimi črkami zapisan v zgodovino Kulturnega društva Miran Jarc. Ško-cjan. Na koncertu bodo zapeli pevci, ki so pod njegovim vodstvom (1987-1998) prepevali v Domžalskem komornem zboru in dosegali lepe uspehe, saj so med drugim na državnih tekmovanjih prejeli dve zlati plaketi ter prepotovali Slovenijo, Avstrijo, Italijo, ZDA, Kanado in Argentino. Prisluhnili smo jim lahko že na božičnem koncertu, za začetek festivala pa so s svojim najljubšim zborovodjem pripravili kvaliteten in prijeten pevski večer, poln spominov in hvaležnosti. Koncert bo vodil radijski in TV napovedovalec Igor Velše.
V petek, 26. maja 2017, ob 21. uri bo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini zazve-nel čarobni zven citer. Nastopil bo namreč Slovenski citrarski kvartet, ki ga sestavljajo štirje vrhunski citrarji: To-
maž Plahutnik, Peter Napret, od ustanovitve 1999 predsednik Citrarskega društva Slovenije in ustanovitelj citrar-skega kvarteta, Anita Veršec in Janja Berlec. Predstavili se bodo s svojim bogatim in pestrim programom, ob katerem boste spoznali, da citre niso samo za igranje ljudske glasbe, temveč je pestrost zvrsti, ki jih je možno igrati na ci-tre, precej večja.
Poglejmo še program festivala za junij 2017, da slučajno v Poletnem gledališču Studenec ne zamudite svojega najljubšega muzikala ali opere:
Muzikal Mamma Mia: petek, 2. junij 2017, ob 21. uri
Muzikal Veronika Deseniška: sobota, 17. junij 2017, ob 21. uri
Opera Nabucco: sobota, 24. junij 2017, ob 21. uri
Več o glasbenih dogodkih v juniju pa v naslednji številki Slamnika.
Vera Vojska
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
KULTURA
S citrami po Domžalah
Po Domžalah bodo na vsakem koraku zazvenele citre.
Citrarska skupina Notice iz Lipe, Banda citrarska iz Kulturnega društva Ihan in Citrarska skupina Siničke so glasbene skupine, ki si že kar nekaj let prizadevajo, da bi zvok citer čim večkrat zazvenel v naši občini. »Vzadnjih letih se je na širšem območju Domžal veliko občanov, predvsem pa občank, odločilo za igranje citer. Nekoč je bil to priljubljen ljudski instrument, danes pa postaja glasbilo za igranje tudi zahtevnejših klasičnih skladb Posebnost glasbenikov na ci-trah je v tem, da se v skupine vključujejo tako mladi kot starejši, in tako pokažejo, da za ljubitelje instrumenta ni starostnih omejitev,« pravi Boža Bauer, tudi sama navdušena citrar-ka, pobudnica pravega citrarskega praznika, ki bo v središču (pa tudi malce izven) Domžal 6. ali v primeru slabega vremena 13. maja 2017. Prireditev bo vodil prof. Peter Napret, vodilni glasbenik na tem področju, prisotnost in igranje pa so obljubili izvrstni citrarji iz vse Slovenije, vse skupaj pa bodo popestrile tudi plesalke Češminke.
Pravi citrarski praznik se bo začel ob 10. uri na tržnem prostoru, kjer bodo strune citer zazvenele izpod prstov Slovenskega citrarskega kvarteta, ki ga sestavljajo Janja Brlec, Anita Ver-šec, Tomaž Plahutnik in Peter Napret. Po krajšem koncertu se bodo citrarji razpršili po Domžalah - delu Ljubljanske ulice vse do Policijske postaje Domžale na eni ter kavarne Flerin na drugi strani, z njimi pa se boste lahko srečali tudi v Kolodvorski ulici. Igrali bodo posamezno ali več skupaj, na
vsakem koraku. Poleg vseh treh domžalskih skupin Citrarske skupine Notice in Bande citrarske iz KD Ihan, ki ju vodi prof. Peter Napret, ter Citrarske skupine Siničke pod vodstvom Damjane Praprotnik boste lahko prisluhnili in morda poklepetali z Marjankami iz Velenja, citrarji iz glasbenih šol Ljubljana Moste Polje in Kamnik, citrarjem Dejanom Praprotnikom in najbrž še kom, ki bodo posebej za Domžalča-ne na posamezni lokaciji igrali do 12. ure, ko se vsi glasbeniki ponovno zberejo na tržnem prostoru, kjer bo prijateljsko srečanje ob zvoku vseh citrarjev, tudi petju in prijetnem druženju.
Kot je še povedala citrarka Boža Bauer, želijo s tovrstnimi koncerti in predstavitvijo citer vzbuditi pri mladih interes za to glasbilo, ki ga tudi si-
cer štejemo za bolj priljubljenega med prijatelji glasbe, pa tudi na področju ohranjanja kulturne predvsem glasbene in pevske dediščine.
Zato ne pozabite - 6. oziroma 13. maja bodo v Domžalah citre zazvene-le na vsakem koraku. Prisluhnite jim ter tudi na tak način obujajte in ohranjajte izročila naših prednikov, ki so imeli citre vsi zelo radi.
Hkrati pa še eno povabilo: 20. maja 2017 bo v večernih urah v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah v organizaciji Slovenskega citrarskega društva slovenski citrarski večer, na katerem bo prav tako ob domačih nastopila vrsta citrarskih skupin iz vse Slovenije. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Muzikal Mamma Mia!
Najbolj gledan muzikal v Sloveniji prihaja v Poletno gledališče Studenec v petek, 2. junija 2017, ob 21.00.
Muzikal Mamma Mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA. Vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev.
Mamma Mia! je romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70. in drugega iz 90. let. Skozi čarobno pripovedoval-no moč glasbe in pesmi skupine ABBA spoznamo Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno življenje ne potrebuje moškega, in njeno dvajsetletno hčer Sophie, ki si želi romanco, otroke in veliko pravljično poroko.
Romantično zgodbo, polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, izvajajo vrhunska slovenska umetniška imena: Simona Vodopivec Franko (Donna), Veroni-
ka Kozamernik/Lina Rahne (Sophie), Alenka Godec (Rosie), Damjana Gola-všek (Tanya), Uroš Smolej/Jure Sešek (Sam), Gojmir Lešnjak - Gojc (Bill),
Marjan Bunič (Harry), Matjaž Kumelj (Sky) in mnogi drugi.
Predstava je prilagojena velikosti odra.
Janez Vrečar, iz domžalske kulturne zgodovine
Pomembno vlogo v programu Menačenkove domačije ima aprilska razstava, ki je posvečena domžalskemu občinskemu prazniku.
MENAČENKOVA DOMAČIJA Namenjena je domžalskim ustvarjalcem, ki so v preteklosti krojili kulturno podobo Domžal in v njihovi dediščini še danes beležimo pomemben ustvarjalni prispevek. Da jih 'utrgamo' pozabi, smo se odločili, da jih predstavimo v obliki razstave s prikazom njihovih dosežkov ter s tiskano knjižico manjšega obsega, ki smo jo tokrat natisnili s finančno pomočjo KS Slavko Šlander Domžale in KS Simona Jenka Domžale.
Letos smo pozornost namenili Janezu Vrečarju, domžalskemu podobarju, obrtniku in gospodarstveniku, sicer ro-
jenemu Moravčanu, ki je svojstveno zaznamoval svoj čas delovanja v Domžalah do druge svetovne vojne. Kot ustvarjalca ga predstavljamo z risanimi portreti, z naslikanimi razglednicami iz prve svetovne vojne, z več kot sto let starimi načrti za različne kose pohištva in s povezavami s priznanim slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Drugi vsebinski sklop je namenjen predstavitvi Janeza Vrečarja kot sposobnega gospodarstvenika in politika. Prisoten je bil v različnih odborih, pod njegovo župansko taktirko pa so ustanovili domžalsko meščansko šolo, opravljena pa je bila regulacija cest in ulic.
Razstavo je v četrtek, 20. aprila, slavnostno odprl Toni Dragar, župan Občine Domžale, med ostalimi govorniki so bili Marjan Ravnikar, predsednik sveta KS Slavka Šlandra Domžale, Matjaž Brojan, radijski voditelj in publicist, ter Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Glasbeno točko sta pripravila brata Martin in Dominik Kozjek.
Vabljeni na ogled razstave do 20. maja ter na vodeni ogled s podrobno predstavitvijo Janeza Vrečarja, ki bo na mednarodni muzejski dan 18. maja, ob 18.30.
Katarina Rus Krušelj
Glasba v srcu, srce v glasbi -Tomaž Habe
Plodoviti skladatelj in spoštovani profesor Tomaž Habe je januarja letos upihnil že 70. svečko na torti. Ob tem okroglem jubileju Simfonični orkester Domžale-Kamnik v soboto, 13. maja 2017, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale prireja celovečerni koncert njegove avtorske glasbe.
Profesor Tomaž Habe je leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega komornega orkestra položil trdne temelje kulturnega društva Simfonični orkester Domžale--Kamnik in ga v naslednjih desetletjih razvil v čisto pravo simfonično zasedbo, ki v njegovem zgledu še danes črpa navdih in moči za delovanje in (po)ustvarjanje.
Ker je prof. Habe januarja letos praznoval svoj 70. rojstni dan, je simfonični orkester sklenil, da mu ob tem častitljivem jubileju posveti celovečerni spomladanski letni koncert z naslovom Glasba v srcu, srce v glasbi - Tomaž Habe.
Program tokratnega koncerta sestavljajo Habetova koncertantna dela,
v katerih se bodo kot solisti predstavili aktualni in nekdanji člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Na sporedu bodo tako živahne skladbe plesnega značaja, kot sta Quasi Habanera za saksofon in orkester ter Ples komarjev za ksilofon in orkester, bolj intimne, notranje izpovedne kompozicije, kot so Listi iz spominske knjige za oboo solo in Strune strasti za violino in orkester, pa tudi programsko naravnana glasba, kot na primer Veroni-kina usoda za violončelo in orkester. Koncert bo uvedla slavnostna Uvertura, podnaslovljena Časi so se spremenili in mi z njimi, slišali pa boste tudi krstno izvedbo dela z naslovom Jutranja za evfonij in orkester.
Mihael Kozjek Foto: Blaž Peterka
VIMUZEJU
Maj '17
MENAČENKOVA DOMAČIJA
20. april - 20. maj 2017
Janez Vrečar
Domžalski podobar in gospodarstvenik
Občasna razstava | Vstop prost.
Četrtek, 18. maj 2017
Mednarodni muzejski dan Dan odprtih vrat
Odprta od 10. do 12. ure in 17. do 19. ure, vstop prost Od 9. do 12. ure
ZA VRTČEVSKE IN ŠOLSKE SKUPINE
Predstavitev stalnih zbirk s kratkimi poučnimi animacijami, prilagojenimi starosti udeležencev. Informacije in obvezna predhodna prijava skupin do 15. maja na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50. Dogodek je vključen v vseslovenski muzejski in galerijski projekt Z igro do dediščine.
Ob 18.30
VODENJE PO RAZSTAVI: JANEZ VREČAR
Vodi Katarina Rus Krušelj, kustosinja.
Četrtek, 18. maj 2017
Mednarodni muzejski dan Dan odprtih vrat
Odprt od 10. do 12. ure in 17. do 19. ure, vstop prost Ob 18. uri
LEGENDA O DOMŽALSKEM SLAMNIKU
Projekt nove mobilne aplikacije bo predstavila avtorica Neža Burger. Dogodek je vključen v vseslovenski muzejski in galerijski projekt Z igro do dediščine.
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. www.kd-domzale.si do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; T: 01/722 50 50 ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
lB I slamnik
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
politične stranke
slamnik@kd-domzale.si
nsi / peregrin stegnar
Domžalska tržnica je postala prijeten kraj srečevanja
ltd / maksimiljan karba, občinski svetnik
Varno na poti
Tržnica v Domžalah je lepo zaživela. Od njenega začetka je preteklo že kar nekaj let in postala je nepogrešljiva. Ponudniki dobre domače hrane so se kmalu znašli in prisluhnili potrebam meščanov in seveda tudi okoličanov, ki se vsak tržni dan gne-tejo na tržnici. Domžalska tržnica je postala tudi kraj prijetnih druženj in srečevanj. Tja radi zahajajo vsi, ki iščejo domačo in zdravo hrano. Lepo je, ko se vidi, da ta tržnica raste in se razvija, saj se je že asfaltiral del parkirišča, ki je izboljšal pogoje za parkiranje in hojo. Ponudnikov je vedno več, premorejo pa tudi vedno pestrejšo in kakovostno ponudbo. Dobrodošla popestritev pa je še družabni del, ko se oglasi glasba ali domače petje in potem je vzdušje sproščeno, kar spodbuja k veselemu razpoloženju. Povedano po pravici, tu še nisem srečal ljudi slabe volje, ki bi se jezili ali počeli kaj neprijetnega. Pokazala se je tudi slovenska podjetnost, ki se ob taki ponudbi in povpraševanju razvija v pravo življenjsko domačnost, ki ljudi povezuje in odpira, da spregovorijo in izmenjujejo svoje izkušnje in znanje. Še posebej pred prazniki pa ta tržnica zaživi v posebnem duhu, kar ji daje še
(4 Na izzive prihodnosti bomo lahko uspešneje odgovorili, če bomo ostali povezani in iskali odgovore na podlagi vrednot, ki so oblikovale evropsko kulturo in identiteto.
poseben čar in domačnost. Velikokrat grem raje na tržnico kot v kakšen nakupovalni center, saj vem, da bom na tržnici zagotovo dobil kaj dobrega in srečal še kakega prijatelja.
Domžalska tržnica je postala prijeten kraj srečevanja, ki hkrati predstavlja oskrbo s kvalitetno domačo hrano. Zanimivo pri tem je, da so tudi velike trgovine začele posnemati tržnice, saj ponujajo vedno več slovenske hrane in skušajo pričarati podobno vzdušje, kot ga nudijo tržnice. Ni namreč težko ugotoviti, da imamo ljudje ob nakupovanju radi prijetno domače okolje in možnost sproščenega pogovora. Še lepše pa bo, ko bodo tržnico pokrili in tako ponudili temelje za njen dodatni razvoj.
Na cesti se dogajajo grozne stvari in živo se spominjam leta 1989, ko v Domžalah prometna varnost ni bila na takem nivoju - v tem letu je bilo zabeleženih toliko nesreč, da smo se uvrstili na nečastno prvo mesto v Jugoslaviji po številu prometnih nesreč s smrtnim izidom otrok. To je bil mejnik in policisti v Domžalah smo se potem aktivneje usmerili v zaščito otrok na cesti. Sam sem svoje življenje prebil v policijskih vrstah, tudi kot pomočnik komandirja v Domžalah, odgovoren za promet. Svoje poslanstvo nadaljujem danes kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kajti, zavedati se moramo, da je varnost (v cestnem prometu) dobrina, ki jo moramo redno negovati.
Zatorej sem bil navdušen, ko me je podžupanja mag. Renata Kosec povabila k projektu - Varno na poti: pobarvanke hroščka Simona. Slednje so oblikovali na Občini Domžale konec lanskega leta in za prve spomladanske dni je bilo načrtovano, da se pobarvanke razdeli med učence naše občine. Povabljen sem bil, da otrokom spregovorim o prometnih pravilih. V času mojega službovanja sem vsako jesen obiskoval šole in učencem predaval na to temo. Kot mi je znano, to delajo policisti tudi danes. Vemo, da mnoge otroke starši pozimi vozijo v
Zavedati se moramo, da je varnost (v cestnem prometu) dobrina, ki jo moramo redno negovati.
šolo, spomladi pa se vrnejo na cesto kot samostojni udeleženci v cestnem prometu. Prav tako se začnejo v lepih dneh igrati na cesti, sami kolesariti, rolati in še marsikaj. Zato verjamem, da je bila zelo dobrodošla pobuda Občine Domžale, da se otroke spomladi ponovno spomni na prometna pravila. Skupaj s podžupanjo sva tako obiskala učence OŠ Roje, OŠ Preserje, OŠ Venclja Perka, POŠ Krtina, OŠ Rodica, OŠ Dragomelj in POŠ Ihan, v maju pa še OŠ Domžale in OŠ Dob. Razdelili bomo več kot 800 pobarvank in več kot 800 otrok spodbudili k razmišljanju o prometu in k previdnosti na cesti. Pa ne le otroci - tudi vas, dragi starši in drage občanke, nagovarjam, da ste previdni in da vaše znanje o prometni varnosti prenašate na otroke, saj bomo s skupnimi močmi pripomogli k večji varnosti in s tem nedvomno pomagali pri preprečevanju prometnih nesreč z udeležbo otrok.
...
nsi / ljudmila novak, predsednica nsi
Le združena Evropa nam lahko zagotovi varno prihodnost	^( rba
Konec marca smo v EU praznovali 60-letnico Rimske pogodbe. Le-ta je omogočila tesnejše povezovanje med evropskimi državami, ki so se le nekaj let pred tem še vojskovale med seboj. Zgodbo o miru so na ruševinah druge svetovne vojne začeli graditi 'očetje Evrope': francoski zunanji minister Robert Schuman, dolgoletni italijanski premier Alcide De Gasperi in nemški kancler Konrad Adenauer. Vsi trije so bili krščanski demokrati, ki so zmogli prestopiti dotedanje zamere in medsebojno nezaupanje. Začrtali so pot sodelovanja in povezovanja, najprej na področju gospodarstva, pozneje pa se je sodelovanje razširilo še na druga področja.
»Ne moremo živeti samo od vrednot preteklosti, mi si jih moramo na novo ustvariti«, je poudaril eden izmed govornikov na nedavnem kongresu Evropske ljudske stranke, ki se ga je udeležila tudi delegacija iz NSi. Pomembna tema pogovorov je bil izstop Velike Britanije iz EU, ki je povzročil pretres in sprožil nove razmisleke o tem, kaj je potrebno spremeniti, da bo EU še naprej uspešna. V zadnjih letih jo pretresajo finančna, ekonomska in socialna kriza. Naraščajoči terorizem in migrantska kriza jo postavljajo pred nove izzive. Razdiralni popu-listični nacionalisti spodbujajo ljudi k delitvam in sovraštvu. Na vse te izzive, ki prihajajo od znotraj in od zunaj, bomo lahko uspešneje odgovorili, če
bomo ostali povezani in iskali odgovore na podlagi vrednot, ki so oblikovale evropsko kulturo in identiteto. Evropske vrednote so zrasle iz krščanskih korenin. Solidarnost, spoštovanje človekovih pravic, enakopravnost, sodelovanje in dialog med državami in narodi so naša temeljna načela. Hiša je postala kot simbol našega skupnega evropskega doma. In če uporabimo preprosto prispodobo, lahko rečemo, da ne bomo podrli hiše, če kuhinja ni pospravljena. EU je treba prezračiti in očistiti odvečnega balasta, da se bomo v njej še naprej dobro počutili. Prav tako ne smemo pozabiti vseh prednosti, ki jih ima ta naš skupni dom, in se jih včasih premalo zavedamo. Če bi jih ponovno izgubili in
44 Domžalska tržnica je postala prijeten kraj srečevanja, ki hkrati predstavlja oskrbo s kvalitetno domačo hrano.
se vrnili v čas, ko so bile meje med nami še tesno zaprte, bi hitro spoznali dragocenost EU.
Seveda se moramo ob zavedanju vseh prednosti, ki jih prinaša EU, soočiti tudi s problemi in novimi izzivi, kot so delovna mesta za mlade, razvoj in nove tehnologije, begunska in migrantska kriza, varnost v Evropi in starajoče se prebivalstvo. Narediti moramo vse, da bomo hitro našli odgovore na ta vprašanja.
DICIONALNO SREČANJE V TUŠTANJU PRI MORAVČAH
1. MAJ 2017
Program 10.30
Pihalna godba Moravče
m
Tuštanj
ZIV-ZAV z Alenko Kolman in Pujso Pepo
Sledi bogat program za otroke vse do 18. ure: ustvarjalne delavnice, poslikava obraza, igrala in športni poligoni.
13.00
Povorka Oldtimerjev
Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto bo 1. maja 2017 od 11. ure dalje pri Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Prijave sprejemamo do 12.30 ure, start bo ob 13. uri. Povorka bo potekala po cestno prometnih predpisih.
Ansambel Saša Avsenika
|iM»I»J Modrijani
Pridite v objem prijaznih ljudi!
Oblikovanje: mag. Blaž S
Sobota, 10. junija 2017, med 8.30 in 15.uro
Slamnikarski park domači in tuji razstavljavci, stojnice s prikazom slamnikarske dejavnosti, pletenje kit in šivanje slamnikov, prodaja slamnikov in drugih izdelkov iz slame, modna revija, vodeni ogledi, animacijski programi za otroke
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV DOMŽALE
Sobota, 10. junija 2017, ob 18.00 v Slamnikarskem Muzeju, Kajuhova 5, Domžale
0
Kulturni dom Franca Bemika
Domžale
fell
DOMŽALE
www.kd-domzale.si
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 31
ŠPORT
Mladi domžalski košarkarji državni prvaki
KK HELIOS DOMŽALE
Za mladimi domžalskimi košarkarji je fantastična sezona. Osvojeni naslovi državnih prvakov, pokalne krone, številne zmage in uspehi so mladcem zagotovo dali krila, s pomočjo katerih bodo lahko tudi naprej osvajali zmage. Tako na košarkarskih igriščih kot v zasebnem življenju.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: KK Helios Domžale
A vse to ni naključje, za takšne rezultate je potrebno odgovorno delo z mladimi, ki zahteva veliko znanja, predvsem pa posluha za mlade v njihovih občutljivih najstniških letih. In tega imajo v domžalskem košarkarskem mladinskem pogonu zagotovo veliko.
»Odgovor se skriva v kontinuiteti in načrtnem delu, saj se čez noč takšnega pogona ne da ustvariti. Vsaka kvalitetna zgodba zahteva čas in potrpežljivost. Klub ima postavljene izjemne temelje s košarkarsko šolo, kjer se športno udej-stvuje več kot 500 otrok iz domžalske regije. Iz tako velike baze nato nastanejo prve selekcije, ki tekmujejo na državnih prvenstvih. Velika dodana vrednost pri razvoju je kondicijski program, ki igralcem ob košarki pomaga pri vsesplošnem športnem razvoju. Igralec tako praviloma v desetih letih prepotuje od šole košarke do mladinske ekipe. Za končne uspehe so zaslužni prav vsi trenerji, ki so dali igralcem svoj doprinos,« o delu z mladimi domžalskimi košarkarji pravi Dejan Čikic, vodja mladinskega pogona.
Pa poglejmo, kako so se domžalski košarkarski upi po posameznih starostnih skupinah in prvenstvih prebijali do samega vrha.
Ekipa U13 do naslov državnih in pokalnih prvakov!
Začenši z najmlajšimi, pridemo tudi do najbolj trofejne Heliosove ekipe v minuli sezoni. Ekipa pod vodstvom trenerja Aljaža Belingarja je minulo sezono osvojila v sestavi: Jan Babič, Džejlan Čajic, Filip Filipovski, David Hribar, Ožbej Hribar, Urban Klavžar, Adi Kočan, Tim Kokalj, Maj Kovač, Nace Pajnič, Mark Hal Pehlič, Anžej Popelar, Miha Prajs, Matic Rape in Jan Vide. Najprej so februarja osvojili naslov prvakov Mini pokala Spar, nato pa v aprilu še naslov državnega prvaka.
Fantje imajo za seboj izjemno sezono, saj v 31 tekmah v letošnjem prvenstvu niso izgubili niti ene tekme. Še več, dosegali so izjemne rezultate, na polfinalni tekmi so bili od nasprotnika boljši z rezultatom 102:34. V finalu so s 56:33 premagali ekipo Janče Energetika in se zasluženo zavihteli na vrh.
U 13
Omenimo še, da so bili domžalski fantje z razlogom opaženi na zaključnem turnirju sezone. Najkoristnejši igralec je postal Urban Klavžar, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja. Najboljši skakalec je bil Mark Hal Pehlič, najboljši v obrambi pa Jan Babič.
»Sezono smo začeli neobremenjeno, saj smo se zavedali, da imamo dobro ekipo. Naša želja je bila, da pridemo na zaključna turnirja Pokala Spar in državnega prvenstva, na koncu pa nam je uspelo celo malo več, postali smo tako pokalni kot tudi državni prvaki. Velika zahvala gre našemu trenerju Aljažu in pa seveda najbolj zvestim navijačem, našim staršem,« pa je po
osvojenem prvenstvu povedal kape-tan ekipe Urban Klavžar.
Ekipa U15 s pestro sezono
Morda ne tako trofejni kot kategorija mlajših, a zagotovo z uspešnim delom, so sezono končali tudi člani ekipe U15. Ekipa, ki trenira pod vodstvom Gašperja Papeža, letos sicer ni videla zaključnega turnirja, sezono pa so odigrali v naslednji sestavi: Tilen Beganovič, Urban Cunja, Jošt Flerin, Jure Hribar, Urban Klavžar, Luka Kamberšek, Anej Orel, Nace Pajnič, Mark Hal Pehlič, Nejc Popelar, David Savic, Jan Šetina in Jan Vide. In kaj je ob koncu sezone povedal Nejc Popelar, kapetan ekipe?
»Za sabo imamo zelo pestro sezono, saj je bilo v ekipi kar nekaj poškodb in zato skoraj da nikoli nismo zaigrali v popolni postavi. Na treningih in tekmah smo imeli veliko vzponov in padcev v sami igri, a smo vseskozi dajali naš maksimum. Smo pa skozi sezono na treningih močno napredovali in se ob trdem delu velikokrat tudi zelo zabavali.«
Košarkarji U17 četrti v državi
Urban Cunja, Jošt Flerin, Domen Go-renc, Gal Goršak Ocepek, Adrian Jogan, Nejc Leben, Anej Orel, Žiga Planine, Nejc Popelar, Žiga Rajkovič, Vid Rener, David Savič, Alexander Shashkov, Anže Štih in Urban Tajher so pod vodstvom Dejana Čikica osvojili četrto mesto na državnem prvenstvu v kategoriji do 17 let. Na zaključnem turnirju so najprej v četrtini finala premagali Krko, nato pa izgubili proti Rogaški v boju za finale. V tekmi za tretje mesto so se pod koši srečali z ekipo iz Kopra, ki je bila boljša za 4 točke (83:87), domžalski košarkarji pa so na koncu osvojili 4. mesto in velik napredek. Velja pa omeniti, da je najboljši strelec finalnega turnirja postal Aleksander Šaškov s kar 77 točkami, prav tako je bil najboljši v skoku (42).
»Kadetska sezona je bila tekmovalno gledano zelo izenačena, saj je bilo kar nekaj zelo dobrih ekip. Mi smo skozi celotno sezono kazali dobre predstave, z vmesnimi vzponi in padci, uspeli pa smo doseči cilj, ki smo si ga zadali, to je, da se uvrstimo na zaključni turnir. Sezono smo končali na nehvaležnem četrtem mestu, s čimer nismo najbolj zadovoljni, ampak na koncu je najpomembneje, da smo vseskozi napredovali in ob tem tudi uživali. Z ekipo smo se med samo sezono zelo povezali in postali zelo dobri prijatelji, ki jih povezuje ljubezen do tega športa, v katerem neizmerno uživamo,« je po koncu sezone povedal kapetan Nejc Leben.
Mladinci najboljši v državi!
Domžalski mladinci so letos dosegli še tretji naslov državnega prvaka v zadnjem desetletju. Prvič so slavili v letu 2011, sledil je naslov v letu 2013 in seveda letos, po koncu sezone 2016/17. A ne le to, ekipa, ki je osvojila letos naslov državnega prvaka v kategoriji U19, je slavila tudi prej, v kategoriji U17, zato njihov uspeh ni slučaj, ampak plod in dokaz kvalitetnega dela mladinskega pogona. Ekipa, ki jo vodi Dejan Čikic, ima v
svojih vrstah tudi tri članske košarkarje (Aljaž Bratec, N. Klavžar, Urban Oman in Matic Vesel), je na 23 tekmah osvojila kar 21 zmag. Zadnja, najpomembnejša, je bila v finalu proti Zlatorogu, ki ga je Helios premagal z 82:76. Najkoristnejši igralec zaključnega turnirja je bil Aljaž Bratec, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec, najboljši skakalec pa Aleksander Šaškov.
»Za nami je še ena prelepa košarkarska sezona. Od začetka priprav pa vse do zaključnega turnirja smo kot ekipa trdo delali. Imeli smo dobre in slabe trenutke; na slabih smo se učili, dobre pa poskušali še izboljšati. Z uvrstitvijo na zaključni turnir smo izpolnili zastavljen cilj. Odigrali smo zbrano od prve do zadnje tekme, v finalu pa se je pokazalo, da smo bili zares odlična ekipa, saj smo v že izgubljenem položaju stopili skupaj, uspeli obrniti tekmo v našo korist in se tako zasluženo veselili še naslova državnih prvakov. Vsak v ekipi je prispeval svoj delež k zmagi, veselje po koncu finalne tekme pa je bilo nepopisno, zato bi za uspeh še enkrat čestital celotni ekipi in pa vsem trenerjem, Dejanu, Gašperju, Janezu in Juretu, ki so nas vodili skozi celotno sezono. Zahvala gre tudi našim staršem, ki nas vseskozi podpirajo na naši poti. S finalno tekmo nas nekaj zaključuje z igranjem v mladinskem pogonu, zato bi se v imenu vseh nas zahvalil trenerjem, ki so nam pomagali pri košarkarskem razvoju, in klubu za omogočene izvrstne pogoje za delo,« pa je ob koncu uspešnega prvenstva povedal Matic Juhant, kapetan ekipe U 19. Državni prvaki med mladinci so postali: Aljaž Bratec, Domen Gorenc, Gal Goršak Ocepek, Blaž Grmek, Adrian Jogan, Matic Juhant, Nejc Klavžar, Nejc Leben, Matevž Mazgon, Urban Oman, Žiga Planinc, Žiga Rajkovič, Alexander Shashkov, Anže Štih, Urban Tajher in Matic Vesel.
A ne le klubski košarkarji, poleg državnih prvakov v kategorijah do 13 in do 19 let, so postali državni prvaki tudi učenci Srednje šole Domžale. V finalnem obračunu srednješolskega košarkarskega prvenstva, ki je bil v Športni dvorani Domžale, sta si nasproti stali najboljši ekipi tega šolskega leta - dijaki SŠ Domžale in SUAŠ Ljubljana. Domžalčani so ljubljansko ekipo konkretno nadigrali in v finalu za naslov državnega srednješolskega prvaka premagali z 81:46. Seveda ne moremo mimo dejstva, da je plod te krone odlično sodelovanje med SŠ Domžale in KK Helios Suns, saj praktično vsi dijaki, ki so osvojili naslov, prihajajo iz vrst domžalske klubske košarke. n
Košarkarji Helios Suns s sedmimi porazi
Domžalski košarkarji, ki so se v minuli sezoni zavihteli na vrh državnega prvenstva, so v zadnjem delu letošnje sezone le še bleda senca košarkarske ekipe, ki jo poznamo v Domžalah.
kk helios suns Ne glede na to, da slabo sliko izboljšujejo mladi upi domžalske košarke, pa ne moremo mimo še sedmega poraza članov.
Po tistem, ko so se na tesno uvrstili v ligo za prvaka, se je njihov boj šele dobro začel. A težko bi rekli, da je to pravi boj, kot ga poznamo v domžalski košarki. V ligi za prvaka so se najprej srečali z ekipo Krke, ki trenutno vodi na lestvici najboljših klubov v državi. Krka je bila že na prvi tekmi boljša od Heliosa, ki je priznal premoč pri rezultatu 59:76. Sledila je domača tekma
proti Zlatorogu, ki so jo Helios Sunsi izgubili s 60:67, nato pa tudi visok poraz proti Union Olimpiji, s katero si delijo rep lestvice. Ljubljančani so bili boljši za 23 točk (96:73). Boljši od Heliosa so bili tudi Hopsi iz Polzele (59:72), pa Rogaška, ki je trenutno na drugem mestu z enakim številom točk kot vodilna Krka (79:72). Krka je zmagala tudi na povratni tekmi (89:65), še sedmi poraz Heliosu pa so zadali košarkarji Zlatoroga iz Laškega, ki so bili boljši za 7 točk (74:67). Do konca prvenstva za domžalske košarkarje ni več daleč.
Prihaja torej čas, ko bodo lahko ponovno zbrali moči ter se usmerili v iskanje novih ciljev in postavitve ekipe, ki bi lahko vrnila domžalsko člansko košarko tja, kjer ji je mesto.
Mateja K. Kegel Foto: KK Helios Suns
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. maja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. maja 2017, do 12. ure.
lB I slamnik
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
šport
na kratko
JUDO KLUB GOLOVEC
Domžalski judoisti vključeni v mednarodni projekt
»Športni klubi še vedno v veliki večini delujejo na prostovoljni bazi. Eden izmed največjih izzivov, s katerimi se srečujejo organizatorji športnih vadb in tekmovanj, so človeških viri, še posebej, ker so sredstva zanje omejena, ali kot se to pogosto dogaja, jih sploh ni. Navkljub vsemu pa lahko prav vsi del svojega časa namenimo prostovoljstvu in delimo svoje znanje in tako pripomoremo k izboljšanju razmer v športu,« pravijo v Judo Golovec, klubu, kjer judo poučujejo tudi v Domžalah. Klub, ki se je vključil v mednarodni projekt Prostovoljstvo in vključenost, je sredi aprila obiskal Malto, kjer je potekal več kot 10 dni trajajoči projekt. Namen projekta, v katerem so se združili judoisti iz Slovenije, Belgije, Estonije, Finske, Gruzije, Nemčije, Madžarske, Italije in Malte, je medsebojno razumevanje različnih kultur ter dvig zavesti o prostovolj-stvu, aktivnem državljanstvu in socialnih vključenosti vseh - tudi tistih z oblikami invalidnosti in manj priložnosti. Kot pravijo judoisti, na tatamiju ni razlik, ne rasnih ne ve-roizpovednih, niti ne spolnih.
Barve kluba, ki zastopa tudi naše mesto, so na Malti zastopali: Aljoša Prokofjev-Lampe, Amar Sa-lanovic, Benjamin Kajtazovic, Filip Peulic, Luka Oven, Nal Pungerčar in Vid Hočevar.
Mateja K. Kegel
ŠAH
Ljubljanska liga
V že 70. ljubljanski ligi, v kateri nastopajo zasedbe iz širšega ljubljanskega zaledja, pa tja do Kočevja, je v super ligi kar s tremi točkami naskoka slavila Vrhnika. Slednja je nastopila v postavi, v kateri igra že v državni ligi, na čelu z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo. Drugi je bil Ig s prvo desko, z mednarodnim mojstrom Igorjem Jelenom, tretji pa Mentor iz Ljubljane. Domžale so med desetimi ekipami osvojile osmo mesto, vendar tokrat v močno pomlajeni zasedbi. Skoraj tretjino partij so namreč odigrali mladi igralci od 14 do 16 let starosti: Matija Straže, Klemen Košak, Erik Hiti in Gal Juvan, ki so zbrali le poldrugo točko, vendar pa dragocene izkušnje za tekmovanja v članski zasedbi. Jure Plaskan je zbral tri točke iz šestih partij in bronasto medaljo na prvi deski, kapetan Jože Skok štiri točke, vendar je odigral vseh devet partij, Lan Turek pa dve točki iz treh partij. Člansko zasedbo bo preprosto treba pomladiti, saj kar nekaj igralcev in igralk preprosto premalo nastopa, da bi bili kos izzivom na zahtevnejših tekmovanjih.
V prvi ligi je med dvanajstimi ekipami slavil Bor Dob in to kar s tremi točkami naskoka pred Gimnazijo Kranj in Trzin Buscotradeom ter se uvrstil v super ligo, v kateri bi lahko nastopil že letos, a se je temu odpovedal. Med posamezniki je Boris Skok na drugi deski osvojil srebrno kolajno in zbral kar 7 točk iz osmih partij, Zoran Majcen pa kolajno z enakim leskom na tretji deski, osvojil je 6,5 točke iz osmih partij. Na četrti deski je Viktor Hribar prejel bronasto kolajno, v osmih partijah je zbral šest točk, v ligi so sicer odigrali devet kol po švicarskem sistemu. Zelo dobro se je Bor Dob odrezal na zaključnem turnirju v pospešenem šahu, kjer je osvojil odlično tretje mesto za Vrhniko in Mentorjem, nastopalo je 15 ekip, Domžale na tem turnirju niso igrale.
Jože Skok
slamnik@kd-domzale.si
Domžalčani prepričljivo v finalu pokala, v prvenstvu še toplo-hladno
Da nogomet včasih ni pošten, so Domžalčani na svoji koži spoznali na zadnjem derbiju proti Mariboru, ko so gol prejeli že v deveti sekundi, nato pa kljub absolutni premoči niso uspeli zadeti in tehtnice nagniti na svojo stran.
nk domžale Po treh zaporednih zmagah v novembru in nato nepričakovanem porazu proti Radomljam Domžalčani rezultatsko zelo nihajo in v povprečju dosegajo po eno zmago v treh odigranih tekmah. Tradicija ob zaključku jesenskega dela in v začetku spomladanskega jih spremlja tudi v zadnjem obdobju, saj so na zadnjih petih tekmah od konca marca zabeležili dve zmagi. Z 2:1 je v Domžalah padel Aluminij, potem ko je za tri točke s prostega strela v 88. minuti poskrbel Jure Balko-vec. V 27. in 28. krogu sta nato sledila remija proti Celju in Radomljam, še posebej drugi je močno razjezil trenerja Simona Rožmana, saj so varovanci v zaključku zapravili priložnosti, kakršne ne bi smeli. »Vprašati se moramo o kvaliteti, ki jo premoremo,« se je takrat hudoval in kot vse kaže prebudil svoje varovance. Sedemnajstega aprila je namreč sledila goliada proti Krškemu, ki so jo Domžalčani dobili s 5:3 (to je bila jubilejna 150. zmaga Domžal v prvi slovenski ligi), pred tednom dni pa še odlična predstava proti vodilnemu Mariboru, ki je bil ob agresivni in hitri igri Domžal povsem nemočen, potisnjen na svojo igralno polovico. A nagrade tokrat ni bilo, Maribor je po zaslugi Marcosa Tavaresa dosegel najhitrejši gol v zgodovini najmočnejše slovenske lige in že na samem začetku odločil derbi 30. kroga. »Res je, da na koncu štejejo točke, a prepričan sem, da nas bodo takšne predstave enkrat pripeljale do nečesa velikega,« svojim varovancem po porazu proti Mariboru ni zameril Rožman.
Aprila so si Domžalčani priborili tudi tretjo uvrstitev v finale pokala Slovenije, potem ko so v polfinalu pri-
Domžalski podmladek v zrak dvignil veliko lovoriko
Da na mladih svet stoji, že dolgo dokazujejo v Nogometnem klubu Domžale, in nova potrditev tega je vnovična osvojitev lovorike slovenskega tekmovanja Nike premier pokala, ki odpira vrata v evropsko in svetovno mlado nogometno druščino.
Radomljanom dve zmagi ušli iz rok
Le nekaj sreče, znanja, tista ena žoga, je nogometašem Radomelj zmanjkala, da bi se v aprilu veselili skalpa ene izmed ekip vodilne četverice na lestvici prve slovenske lige.
čakovano ugnali drugoligaša Krko. Na prvi tekmi doma sta za zmago v drugem polčasu zadela rezervista, ki sta na zelenico prišla s klopi, Ivan Firer v 58. minuti in Veljko Batrovič s svojim prvencem v rumenem dresu v 83. minuti. Tudi na povratni tekmi v Novem mestu je bil končni izid identičen, napredovanje sta potrdila Žan Žužek in Žan Majer. Prvi je dosegel svoj krstni zadetek v članskem dresu. »Uvrstitev v finale je lepa nagrada in priložnost, da povečamo število lovorik v klubski vitrini. Vsi se že veselimo 31. maja in si želimo zmage, a pot do uspeha bo težka. Z mladinci smo že igrali v finalu in ga tudi osvojili. Upam, da bo tako tudi s člansko ekipo,« se je finalnega srečanja v pokalu proti Olimpiji za klubsko spletno stran dotaknil Žužek, ki je pred dvema sezonama skupaj s soigralcema Janom Repasom in Žanom Žužkom osvojil pokalno lovoriko prav v Kopru, kjer bo tudi tokrat finale, takrat še z mladinsko ekipo.
Domen Jarc
Foto: NKDoMZALE.si/LADo VavpETIČ
nk radomlje Zahteven razpored nogometašev Radomelj, ki so v zadnjem mesecu odigrali pet prvenstvenih tekem, glede na trenutno formo ni vzbujal veliko optimizma, a razpletlo se je drugače. Še vedno so v teh petih srečanjih osvojili le dve točki in tako ostajajo brez spomladanske zmage, a obraz ekipe je bil drugačen kot na preteklih srečanjih. Trener Adnan Zildžo-vic je povezal moštvo, ki je na zadnjih tekmah drago prodala svojo kožo.
Najprej se je konec marca v 26. krogu doma vodilni Maribor mučil proti mlinarjem ob zmagi z 1:0. Sledila je edina resnično slaba predstava Radomljanov v zadnjem obdobju, saj so morali doma kar z 1:5 priznati premoč Rudarju. Trn v peti pa Radomlja-ni ostajajo sosedom Domžalčanom, saj so po nepričakovani jesenski medsebojni zmagi - še vedno edini do zdaj po odigranih 30 tekmah v letošnjem prvenstvu - v 28. krogu iztržili še remi z 1:1. Domžalčani so po enajstmetrovki povedli v 69. minuti, a so Radomlje po zaslugi Luke Gajiča že po treh minutah izenačile. Krog zatem so mlinarji še poglobili krizo Olimpije, ki se je proti zadnji ekipi prvenstva v domačih Stožicah rešila v izdihljajih tekme za končnih 1:1 in delitev točk. Rado-
mljani so kljub nekoliko podrejenem položaju na zelenici povedli v 61. minuti, ko je po kotu zadel branilec Tin Karamatič, Olimpijo pa je v 88. minuti nove blamaže rešil Leon Benko.
Na dlani so imeli Radomljani zma-
go tudi 21. aprila v 30. krogu, ko so doma gostili spomladi razigrano Gorico in prvi polčas dobili z 1:0. Po lepi akciji domačih je zadel Kristijan Ši-pek, nato pa so Goričani po slabi uri igre izenačili s kota na 1:1, rezultat pa je spreobrnil prvi mož Gorice Miran Burgič, ki je v 67. minuti zadel z glavo.
Domen Jarc Foto: NK-RADoMLJE.sI/RoK ZoRE
V Domžalah padla dva atletska državna rekorda in trije klubski
Atletska sezona na prostem se je letos začela z mitingom v Domžalah.
V nedeljo, 9. aprila, je na atletski stadion privabil rekordnih več kot 300 nastopajočih iz vse Slovenije. Pozornost sta z državnima rekordoma ukradla Jan Kokalj iz celjskega AD Kladivar in Agata Zupin iz AD Kamnik.
Po lanskem maju, ko so bili na osrednjem domžalskem stadionu na tekmi Atletskega pokala Slovenije za mlajše mladince in mladinke postavljeni trije državni rekordi, sta Kokalj in Zupinova v Domžalah znova postavila novi slovenski rekordni znamki. Prvi je v kategoriji mlajših članov izboljšal rekord v teku na eno miljo (1609 metrov) in s časom 4:13,79 izboljšal dosežek Marka Gorenca iz leta 2001. Še veliko daljšo brado je imel rekord Marjane Lužar, ki je leta 1989 kot starejša mladinka 300 metrov pretekla
in četrti dosežek domžalskega kluba v teku na 60 metrov na prostem sta po novem podpisana še mlajša mladinca Tadej Gabršek (7,44) in Luka Zdovc (7,59). Že na svoji prvi tekmi v domžalskem dresu je novi klubski rekord v kategoriji pionirjev U16 postavil Luka Dacar, ki je 200 metrov pretekel v času 25,04 sekunde.
V metu kladiva sta znova navdušila domača metalca, ki ogromno obetata, Jan Emberšič med pionirji U16, ki je z dosežkom 47,71 metra za dober meter zgrešil klubski rekord, in Lucija Florjančič, ki je zablestela s krepko izboljšanim osebnim rekordom 44,12 metra. Nase je opozorila tudi pionirka Maja Per, ki se je prvič preizkusila v teku na 1500 metrov z zaprekami in med mladinkami s časom 5:31,82
nk domžale Nogometaši selekcije do 14 let so se najprej na začetku aprila prek polfinalnih bojev proti Mariboru, kranjskemu Triglavu in Vipollu iz Veržeja z zmago v skupini A uvrstili na finalni turnir, kjer jih je čakala Mura. A mladi nogometaši v rumenih dresih pod vodstvom trenerja Tomija Broniča se izziva niso ustrašili in tekmo prepričljivo dobili s 3:0. S tem je nadebudna selekcija domžalskih nogometašev ponovila uspeh iz leta 2013, ko si je takratna domžalska generacija po osvojitvi slovenskega turnirja nato na zelenici v Ljubljani priborila še drugo mesto na evropskem turnirju ter s tem skok na veliki oder mladih upov v Manchestru. Na svetovnem finalu so Domžalčani za zagrebškim Dinamom in italijanskim Milanom osvojili odlično tretje mesto.
Štiri leta pozneje za njim koraka nov rod odličnih nogometašev v domžalskih dresih, ki jih maja čaka evropski turnir v Berlinu. »Zastopanje Slovenije in barve kluba bo najlažja naloga od vsega, kar nas čaka v Berlinu. V Nemčijo gremo neobremenjeni, saj se zavedamo, kako velike ekipe bodo sodelovale na tem turnirju. To je lepa priložnost za mlade igralce. Gre za pomembno izkušnjo, ki jo nogometaši verjetno ne bodo nikoli pozabili. V njihovih karierah je še veliko prostora za napredovanje in ta turnir je eden izmed začetkov,« se pomena merjenja na evropskem odru za svoje varovance zaveda trener Bronič.
Domžalski nogometaši, srečno!
Domen Jarc Foto: nkdomzale.si/Žiga Zupan
v času 37,90, zdaj pa je Zupinova ta mejnik po 28 letih pomaknila na 37,51. Ob omenjenih dveh rekordih je stadion v Domžalah podpisan še pod tri aktualne državne rekorde v mlajših kategorijah in šest slovenskih rekordov v atletiki za srednje šole.
Viden pečat so na mitingu, kjer se je več kot 300 atletov v vseh starostnih kategorijah od pionirjev U10 do članov na štart svoje discipline podalo kar 487-krat, tudi domači predstavniki Atletskega kluba Domžale. V prvi vrsti član Luka Marolt, ki je v tekih na 60 in 300 metrov izboljšal klubska mejnika ter s časi 7,06 sekunde na krajši in 34,59 sekunde na daljši razdalji tudi osebna rekorda na prostem. Pod drugi
osvojila drugo mesto ter le za deset sekund zgrešila slovenski rekord nekdanje domžalske atletinje Cite Cvirn iz leta 2007. A velja opomniti, da bo Maja še dve leti tekmovala v tej starostni kategoriji. Med številnimi mladimi domžalskimi atleti, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali, sta svoj talent znova dokazali Eva Hasanagič, ki je kot pionirka U14 v daljino skočila odličnih 4,80 metra (sedmi dosežek v zgodovini kluba), in letos že dvakratna državna prvakinja Maruška Vuk, ki je v teku na 60 metrov s časom 8,84 deset let star rekord med pionirkami U12 zgrešila za osem stotink sekunde.
Domen Jarc
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 33
šport
na kratko
Atletsko dogajanje v znamenju Maje Per in Martina Ocepka
Aprilsko atletsko dogajanje je bilo pestro predvsem na tekaškem področju. V domžalskem dresu sta izstopala Martin Ocepek med člani in Maja Per med pionirkami.
ak domžale Za vrhunec domžalske atletike v aprilu sicer z lahkoto izpostavimo na več ravneh rekordni domači miting, na katerem sta bila izboljšana dva državna rekorda in trije klubski, udeležilo pa se ga je tudi rekordnih več kot 300 atletov in atletinj.
Da tudi v aprilu ni šlo brez osvojenih medalj na državnih prvenstvih, sta poskrbela Jakob Mali in Maja Per. Na prvenstvu Slovenije v krosu za osnovne in srednje šole sta 20. aprila v Mariboru odlična tekača v cilj v svoji starostni kategoriji pritekla kot prva in še enkrat več dokazala, da v najpomembnejšem obdobju prihajata v pravo formo. Maja (OŠ Janka Kersnika Brdo) je na 1000 metrov dolgi progi slavila med učenkami 9. razreda, Jakob, dijak Škofijske klasične gimna-

zije, je bil najhitrejši med srednješolci 1. in 2. letnika na še enkrat daljši trasi z odličnim časom 5:56,0. Za Jakoba je bila to druga velika zmaga v sezoni, za Majo prva.
Maja Per je namreč le pet dni pred omenjeno tekmo nastopila na prvenstvu Slovenije v dolgih tekih, kjer je osvojila nehvaležno četrto mesto in tako ni ubranila lanske zmage. Med pionirkami U16 je vse od začetka v
Namiznoteniška ekipa OŠ Rodica zmagovalka četrtfinala
Na četrtfinalu šolskega državnega prvenstva v namiznem tenisu so naši predstavniki spet dosegli odliče rezultate.
namizni tenis V posamičnih kategorijah je po osem udeležencev igralo vsak z vsakim, v ekipnem delu pa so se pomerile štiri najboljše šole, ki so se prebile v predtekmovanjih in so se uvrstile v eno od štirih četrtfinalnih skupin v Sloveniji. Tudi šolske ekipe so igrale vsaka z vsako. Najboljši štirje s posamične kategorije ter dve najboljši šolski ekipi so napredovali v polfinale.
Na tem četrtfinalu so iz naše regije nastopali Maj Guček, Ula Guček, Luka Jokic in Neža Žun Pogačar (učenci/ učenke 1.-5. razred), Mark Šporar, Ana Peterlin in Živa Markič (učenci/učenke
Zaključek tekmovalne sezone
Marec predstavlja enega od vrhuncev sezone, saj se zadnja tekma, s katero se sezona zaključi, odvija v naši Planici.
teku na 3000 metrov potekal taktični boj, tako da se je o nosilkah medalj odločalo v zadnjem krogu. Maja je kljub pogumnemu napadu 250 metrov pred ciljem izgubila stik z vodilno trojico in s časom 11:13,00 ostala brez medalje.
Odlično je sezono začel tudi dolgo-progaš in klubski rekorder v maratonu Martin Ocepek. Konec marca je nastopil na maratonu, ki spada pod serijo maratonov Unesco, in se je začel v italijanskem Čedadu (Cividale del Fruli) in potekel tudi mimo Palma-nove. S časom 2:36:58 je osvojil drugo mesto in se tako prvič prebil med najhitrejše tri na katerem izmed maratonov v absolutni kategoriji. Polovič-ko maratona je obrnil v času 1:16:33 m bil tako odlično na poti tudi k novemu
ssk sam ihan Četudi letos nismo imeli skakalca v samem vrhu, smo se tekem v Planici udeležili, kot se za prave navijače spodobi, ter podprli skakalce in poskrbeli za dostojen zaključek sezone.
V Trondheimu je Jernej Damjan skočil na 19. mesto, v Vikersundu pa na posamični tekmi na 27. mesto, v ekipni tekmi pa na 4. mesto. Na zadnjih tekmah letošnje sezone, ki so bile v Planici, sta na petkovi tekmi skočila Jer-
dSA -
-"v'. t SiiloDr
Tilen Bartol je dosegel 3. mesto na tekmi celinskega pokala na Norveškem.

ig
klubskem rekordu, ki ga je leta 2015 postavil v Berlinu (2:35:14), a mu je v zadnjih desetih kilometrih ponagajal tudi veter. V pripravah na nov maraton v maju se je Martin 23. aprila udeležil še 16. ormoškega polmaratona, ki ga je vzel kot odličen trening in z njim na tretjem mestu absolutno opravil v identičnem času kot pred mesecem v Italiji (1:16:33).
Domen Jarc
Ker se marca sezona zaključuje, je temu primeren tudi tekmovalni tempo. Število tekem se zmanjšuje, naši tekmovalci so nastopili na tekmah za svetovni pokal in dveh tekmah celinskega pokala. Začetek meseca je postregel s celinskim pokalom v Reni na Norveškem, kjer je Tilen Bartol zasedel 3. in 5. mesto.
Na tekmi za svetovni pokal v finskem Lahtiju je bil uspešen Jernej Damjan z 32. mestom na mali skakalnici, 21. je bil na veliki napravi. Skupaj s Petrom Prevcem, Anžetom Laniškom in Jurijem Tepešem je na ekipni tekmi dosegel 5. mesto. Na norveški turneji Raw Air, ki je letos potekala prvič, sta nas zastopala Jernej Damjan in Ti-len Bartol. Na tekmi v Oslu sta na posamični tekmi dosegla Tilen 31. in Jernej 26. mesto, na ekipni pa 6. mesto.
nej Damjan na 22., Tilen Bartol pa na 38. mesto. Nedeljska tekma je prinesla 24. mesto Jerneja Damjana.
Celotno sezono lahko ocenimo kot uspešno, tako med člani kot mladinci in tudi mlajšimi skakalci. V vseh kategorijah smo imeli vidne predstavnike, kar nas uvršča med boljše skakalne klube v Sloveniji. Žal nas je na koncu sezone zapustil naš zelo uspešni trener Simon Podreberšek. V klubu je pustil neizbrisen pečat, saj je sodeloval pri vseh največjih uspehih kluba. Na njegovi nadaljnji poti mu želimo veliko uspehov in vse dobro.
Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informacij dobite na www.ssk-ihan.si/
Besedilo in foto: SSK Sam Ihan
Miha Žerjav in Manja Žerjav z Vira postala državna podprvaka v latinskoameriških plesih
Letošnje državno prvenstvo v latinskoameriških plesih je potekalo 5. marca v Murski Soboti.
Veselje ekipe OŠ Rodica, skupaj s trenerjem Janezom Stibričem, ob osvojitvi prvega mesta v ekipnem delu četrtfinala šolskih namiznoteniških tekmovanj.
6.-9. razred), Mitja Zavec, Aljaž Goltnik in Dejan Jokič (učenci - absolutna kategorija), Vita, Tara in Gaja Kobetič (učenke absolutna kategorija) ter ekipa OŠ Rodica v postavi Vita, Tara in Gaja Ko-betič, Živa in Brina Markič, Andriy Pa-sichnyk ter Lukas Tristan Nickel Kožel.
V nadaljnje tekmovanje (polfinale) šolskih namiznoteniških tekmovanj so se uvrstili: v kategoriji učencev/učenk od 1. do 5. razreda - Maj Guček (2. mesto), Luka Jokic (3. mesto), Neža Žun Pogačar (1. mesto) in Ula Guček (3. mesto), v kategoriji učencev/učenk od 6. do 9. razreda Mark Šporar (2. mesto), Ana Pe-terlin (1. mesto) in Živa Markič (4. mesto). V absolutni kategoriji (s točkami Namiznoteniške zveze Slovenije) je pri učencih v polfinale napredoval Mitja Zavec (4. mesto), pri učenkah pa Vita Kobetič (1. mesto), Tara Kobetič (2. mesto) in Gaja Kobetič (4. mesto). V ekipnem delu je bila po napetih in zanimivih tekmah prva ekipa OŠ Rodica, druga ekipa OŠ Center Novo mesto, tretja je bila ekipa OŠ Preserje pri Rakitni in četrta ekipa OŠ Božidarja Jakca Ljubljana.
Trenerja David Orešnik in Janez Sti-brič sta bila z igro in dosežki naše regije izredno zadovoljna. Oba upata na dober uspeh tudi v polfinalu, kjer se bodo srečali najboljši iz dveh zahodnih četrt-finalnih skupin, ki pokrivajo dolenjsko, osrednjeslovensko, gorenjsko, notranjsko in primorsko regijo.
JANEZ STIBRIČ
ples Državnega prvenstva se je udeležilo 46 parov, trinajst manj kot lani. Tekmovalce sta pozdravila mursko -soboški podžupan Zoran Hoblaj in predsednik sekcije za standardne in latinskoameriške plese pri Plesni zvezi Slovenije Herman Tomažič. Državna prvenstva se selijo po Sloveniji in tako promovirajo ples, a kaj, ko so med gledalci vedno eni in isti - starši in trenerji ter prijatelji plesalcev in plesalk. Dodatnih gledalcev žal ni, saj o dogodku, kot je državno prvenstvo, ne zasledimo prav nobenega obvestila v medijih.
V mladinski kategoriji si je Manja Žerjav, sestra Mihe Žerjava, ki s hrvaškim plesalcem, Filipom Ulmom Čiko, pleše za plesni klub Feniks iz
Ljubljane (prej imenovani PK Urška), priplesala drugo mesto. Manja in Filip sta v lanskem letu zastopala hrvaške barve.
Miha Žerjav si je letos na državnem prvenstvu med člani priplesal drugo stopničko s svojo novo plesalko Irino Vasilevski iz Moskve. Z Iri-no sta novo nastali par, saj se je njuna skupna plesna pot začela lani. Irina je preteklo leto plesala z Miho Vo-dičarjem.
Naslov državnega prvaka si je letos priplesal par iz PK Diamant Vladislav Kolesnikov in Naja Dolenc. Tretje mesto sta zasedla Jure Berkant in Milana Chekanova, tudi iz PK Feniks Ljubljana.
Foto: Dražen Cika
TEžKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Mladinsko in kadetsko državno prvenstvo v olimpijskem dviganju
uteži
V nedeljo, 9. aprila 2017, je v Celju potekalo mladinsko in kadetsko državno prvenstvo v olimpijskem dviganju uteži. Za Težkoatletski klub Domžale je nastopil tudi 16-le-tni Jaka Žagar, ki je sicer vesten dijak Srednje strojne šole v Ljubljani,
v prostem času pa večino svojih moči usmerja v dvigovanje težkih uteži. Za ta šport ga je navdušil njegov sovaščan Rajko Bevk s Križa, ki je eden izmed najizkušenejših dvi-galcev uteži v Sloveniji, saj trenira in tekmuje že več kot 40 let. S svojimi izkušnjami in znanjem je v Jaku zanetil silno zanimanje za ta naporen in težak šport. Jaka je nastopil v kategoriji do 85 kg in se izvrstno izkazal. V potegu je dvignil 85 kg, v sunku pa 105 kg in tako spet popravil osebne rekorde. Po tekmovanju je povedal, da ga zdaj čaka intenzivno obdobje priprav na člansko državno prvenstvo, ki bo 21. maja v Vipavi. Morda bo letos že mešal štrene najboljšim članom, verjetno še ne ravno v boju za najvišja mesta, vsekakor pa dovolj, da pripravi kakšno presenečenje.
Valentin Orešek
ŠAH
Zmagala Ljubljana Duol, Domžalčanke v nižjo ligo
Domžale so ponovno gostile 1. žensko državno ligo, to je prva tri kola, preostala štiri so bila odigrana v Murski Soboti, nastopile je osem ekip. Dokaj zanesljivo je zmagala zasedba Ljubljana Duol, na čelu z mednarodno mojstrico Lauro Unuk in velemojstrico Darjo Kapš, pa naposled tudi s Tino Bukovec. Drugi je bil Kočevje Inotherm s prvo desko Špelo Kolarič, tretji pa ŽŠK Maribor, na prvi deski s Teodoro Injac. Domžalčanke tokrat preprosto niso
bile v formi, odločilno pa je bilo zadnje kolo, ko so s Komendo izgubile z 1:2, slednje so jo prehitele, tako da ostajajo v 1. državni ženski ligi, Domžale so bile osme. Vseh sedem partij sta odigral Špela Orehek in Petra Grošelj, tri Vilma Nadvešnik, štiri pa osnovnošolka Kaja Grošelj, za katero je bil nastop na tako zahtevni tekmi predragocena izkušnja za šahiranje v najvišji ženskih ligah. Vseeno pa se Šahovsko društvo Domžale lahko pohvali, da je v enem letu gostilo 1. člansko ligo - zahod, pa še dvakrat najmočnejšo žensko ligo, kar je tudi dobra promocija za Domžale in njeno organizacijsko prepoznavnost.
Jože Skok
lB I slamnik
šport
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Dve dekleti osvojili pet medalj
Ko narediš dober trening, je počutje izjemno. Ko pa se ob tem še naučiš kaj novega, skleneš nova prijateljstva, je toliko lepše, pravi Marjan Bolhar, predsednik Kluba borilnih veščin Domžale, ko opisuje vrsto treningov s prijateljskimi klubi iz vse Slovenije.
Odlični rezultati državnega turnirja
V nedeljo, 9. aprila 2017, so se v telovadnici OŠ Stična zbrali najboljši tekmovalci iz vseh petih regij po Sloveniji.
f T
sankukai karate klub Domžale Od začetka leta so se otroci pridno pripravljali na vrhunec pomladi - na državni turnir, kjer so se v borbah, katah in ippon kumiteju pomerili za pokale in medalje. Na tekmovanje smo tudi domžalski karateisti poslali lepo število otrok, med katerimi so bili mnogi izredno uspešni.
Izvrstno so se odrezali naši najmlajši tekmovalci, stari od 7 do 9 let, ki so tekmovali v borbah ippon kumi-teja. Med mlajšimi deklicami je Manca Martina Nemanič dosegla tretje mesto, še stopničko višje pa se je povzpela Hana Spreitzer. Odlični so bili tudi fantje. V ippon kumiteju je med mlajšimi dečki srebrno medaljo dobil Andraž Vodlan, pokal in fantastično prvo mesto pa sta šla v roke Roku Čaterju.
Zelo ponosni smo tudi na naša dekleta, ki so se pomerila v izvajanju kat. Med starejšimi deklicami je dru-
go mesto dosegla Julija Štempelj. Izvrstno sta s konkurenco opravili tudi ka-detinji - Nina Rekanovič se je okitila s srebrom, na najvišjo stopničko pa je stopila Nina Cuderman.
Dobre rezultate so domžalski ka-rateisti dosegli tudi pri športnih borbah. Med starejšimi dečki je Matej Zorc dosegel tretje mesto, tik pod vrhom je v isti kategoriji končal Žan Bohinc. Tudi naši kadeti so dosegli nekaj lepih rezultatov. Vsak v svoji kategoriji so si bron nadeli Jan Janez Grabnar, Jan Korbun in Domen Cvar, srebrne medalje pa se je veselil Jaka Korošec. Dobri borci pa niso samo fantje. Izredno borbenost je pokazala tudi Lucija Arko, ki je dosegla odlično tretje mesto.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo veliko športnih uspehov še naprej!
TJAŠA Š.
klub borilnih športov Domžale Dobri treningi prinašajo tudi odlične rezultate, ki so jih člani in članice kluba dosegli tudi v 5. kolu slovenske boks lige v Celju v začetku marca, še posebej ponosni pa so na uspehe na kickboxing državnem prvenstvu za tatami discipline point-fighting, light-contact in kick-light za vse kategorije, kjer so bile najbolj borbene in najuspešnejše dekleta iz Kluba borilnih veščin Domžale Tako je Gaja Hribar v konkurenci starejše kadetinje -60 kg dosegla tretje mesto v light contact -60 kg, drugo mesto v point fight -60 kg ter prvo mesto v kick light -60 kg. Gaja Šalamun, prav tako starejša kadetinja do 65 kg, je dosegla v point fight -65 kg drugo mesto v mesto light contact -65 kg pa je bila tretja. Čestitamo!
Sicer je bil klub v aprilu še kako aktiven. Sodelovali so v čistilni akciji v okviru KS Dob ter očistili bajer in njegovo okolico na Želodniku. Sodelovali so na Medgeneracijskem pohodu Dom-žale-Krtina, z njimi ste se lahko srečali v okviru projekta Dan čistega športa na stadionu Domžale, ki je bil v okviru organizacije Zavoda za šport in rekrea-
cijo Domžale namenjen promociji boja proti dopingu in širitvi ideje o čistem športu. Namen tega dne je s preventivnimi aktivnostmi seznaniti športnike, športno in splošno javnost s svetovnim bojem proti dopingu. Čestitamo Marjanu Bolharju, ki je postal Ambasador SLOADO - antidoping organiza-
cije Slovenije. Svojo dejavnost - boks, so predstavljali 12. aprila v okviru srečanja, namenjenega prazniku občine Domžale v Češminovem parku, pripravili so 2. pokal v ekshibicijskem boksu za rekreativce, sodelovali pa so tudi na Urbanem gladiatorju v Domžalah.
Vera Vojska
Delavnica Premagovanje stresa Državno z jogo	prvenstvo v
Vabljeni v soboto, 6. maja 2017, v telovadnico OŠ Venclja Perka
latinskoameriških plesih
UKI CUP - V Radomljah prestavljajo mejnike ženskega nogometa
Turnir UKI CUP 2017 je ponovno prestavljal mejnike v ženskem nogometu.
V ŠP Radomlje je v dveh dneh (18. in 19. marca 2017) nastopilo rekordno število ekip, 33 iz 14 klubov, več kot 350 igralk, odigranih je bilo 107 tekem, doseženih je bilo 347 zadetkov. Vse to in še več je razlogov, da če letos niste bili del turnirja, ga prihodnje leto enostavno ne smete zamuditi. Ob vseh pohvalah in lepih gestah lahko zatrdimo, da je turnir odlična promocija ženskega nogometa in našega kraja, tako v Sloveniji kot izven meja.
Pestra sobota: Dvanajst ekip v konkurenci U15 je bilo razdeljenih v štiri skupine. V polfinale so napredovale ŽNK Radomlje, ŽNK Osijek, SK Slovan Bratislava in ŽNK Maribor. V polfinalnih srečanjih sta zmagali slovenski moštvi in zagotovili povsem slovenski finale. Pod budnim očesom selektorice slovenske kadetske reprezentance Tine Kelenberger je finale potekal v pravem športnem duhu. V rednem delu nismo videli zadetkov, v loteriji pa so bile uspešnejše Mariborčanke. Nagrado za najboljšo vra-tarko turnirja je prejela Iva Kocijan iz Maribora, za najboljšo igralko pa Nina McQuarrie iz Radomelj.
V konkurenci U11 se je pet ekip merilo v ligaškem sistemu. Na koncu so bile najboljše nogometašice Osijeka, na drugem mestu pa ŽNK Istra 1961. Tretje mesto je pripadlo ŽNK Rijeka, četrto ŽNK Radomlje, peto pa nogo-metašicam NK Trebnje. Za najboljšo vratarko je bila izbrana Elena Klešin (NK Istra 1961), za najboljšo igralko pa Barbara Živkovic (ŽNK Osijek).
Razigrana nedelja: V konkurenci U13 je bilo deset ekip razdeljenih v dve
skupini. V polfinale so se uvrstile ekipe Slovana iz Bratislave, Krima, Agrama in Rijeke. V finalu sta se pomerili SK Slovan Bratislava in ŽNK Agram, slednje pa so slavile z 2:1. Nagrado za najboljšo vratarko turnirja je prejela Viktoria Veselska (SK Slovan Bratislava), za najboljšo igralko pa Ana Jako-bašic (ŽNK Agram).
Ponosni smo na novost našega turnirja, druženje deklic U9, kjer pa rezultat ni bil v ospredju. To so bili nasmeški in razigranost najmlajših, ki bodo vsekakor krojile prihodnost ženskega nogometa. V pravem otroškem živ žavu, kjer ni manjkalo lepih nogometnih potez, je sodelovalo šest ekip, dve iz Radomelj, in po ena iz Pomurja, Reke, Ledin in Ajdovščine.
V točkovanju za prehodni pokal so bile najboljše domačinke, ŽNK Radomlje in tako prvič v zgodovini osvojile prehodni pokal, ki bo po Beltincih in Reki leto dni krasil prostore radomeljskega kluba.
Na odprtjih je zbrane pozdravila tudi podžupanja Domžal mag. Renata Kosec in se na lastne oči prepričala o velikosti in kvaliteti turnirja, ki smo ga v Radomljah organizirali že šesto leto zapored.
Hvala vsem igralkam, trenerjem, ekipam, klubom, navijačem, sorodnikom in podpornikom za obisk ter nesebično pomoč in pripravljenost pomagati. Več informacij najdete na povezavi http://znk-radomlje.si/uki-cup. Se vidimo prihodnje leto! Vsi za šam-pionke rumene!
U. J.
Stres je prilagoditev na dejansko ali namišljeno nevarnost. Takrat se aktivirajo naši obrambni mehanizmi. Pri tem sodelujejo živčevje in žleze s notranjim izločanjem, ki s svojimi hormoni spremenijo presnovo, da je telo pripravljeno na 'boj ali beg'. Kratkotrajna stresna situacija, s katero razrešimo problem, ni škodljiva. Lahko nam celo daje občutek zadovoljstva in lastne vrednosti, saj se zavemo, da smo sposobni upravljati s svojim življenjem. Nekaterim je ta občutek tako mamljiv, da premikajo meje in postanejo 'odvisniki od adrenalina'. Brez svoje 'doze' ne znajo več normalno delovati. To so ljudje, ki so odlični v kritičnih situacijah, v normalnih okoliščinah brez stresa pa se ne znajdejo najbolje.
Pretiran ali dolgotrajen stres, ko situacije ne moremo razrešiti, je škodljiv. Takrat se človek sčasoma fizično in psihično izčrpa in začne slabše delovati, kar vpliva tudi na doživljanje samega sebe in na odnose z okolico. Žal naš organizem ne ločuje med stvarno in namišljeno nevarnostjo. Strah, ki sproži stresni odziv v kritični situaciji na cesti, in nam pomaga, da se pravočasno odzovemo nanjo, ter si s tem rešimo življenje, je koristen. Narava nam ga je dala prav za take primere (pred sabljastimi tigri ali pobesnelim mamutom že dolgo ne bežimo več). V sodobnem zahodnem svetu večina stresa izvira iz naših odnosov in od delovnih zahtev.
Če so naše izkušnje večinoma pozitivne, si ne bomo delali prevelikih skrbi, če pa so večinoma slabe, nam je lahko vsak tak dogodek 'kaplja čez rob', ki zamaje naše fizično in psihično ravnovesje in v najslabšem primeru v nas sproži bolezen. Zato je v sodobnem svetu odpornost proti stresu tako pomembna.
Eden najboljših načinov, da obvladamo stres, je vadba joge. Večina jogo pozna kot vadbo različnih položajev -asan, dihalnih vaj - pranajame, in meditacije. Joga je vse to, vendar še veliko več. Cilj joge je z jogijskimi tehnika-
mi doseči in ohraniti zdravje, da lahko iz sebe naredimo najboljšega možnega človeka, razvijemo vse svoje potenciale in spoznamo, kdo smo v resnici. Vadba se začne z različnimi tehnikami sproščanja, saj nam le sproščeno telo omogoča, da se dobro počutimo v njem. Asane so psihosomatske vaje, to pomeni, da delujejo hkrati na telo in na duševnost. Povezava med njima je dihanje, ki ga uravnavamo z dihalnimi tehnikami - pranajamo. Nadgradnja je meditacija, s katero spoznavamo sami sebe, umirjamo um in pretirana čustva, ter širimo svojo zavest. Z jogo krepimo ravnovesje na vseh nivojih našega bitja. Samo uravnovešen človek je lahko zdrav, zadovoljen in v miru s samim seboj in z okolico, zato je zelo odporen proti stresu. Za ta cilj se je vredno potruditi. Potrebujemo samo miren prostor, udobno obleko, vadbeno podlogo in učitelja, ki nas nauči osnov vadbe. Koliko bomo imeli od joge, je odvisno predvsem od nas samih, in časa, ki ji ga namenimo v svojem vsakdanjem življenju.
Vabimo vas na delavnico Premagovanje stresa z jogo, ki bo v soboto, 6. maja 2017, od 9. do 12. ure v telovadnici OŠ Venclja Perka na Ljubljanski 58 a v Domžalah. Cena delavnice je 15 evrov. Prijave na domzale@jvvz.org ali pol ure pred začetkom delavnice.
Dr. Vojka Bole-Hribovšek,
DR. VET. MED.
FOTO: FREEPICK.COM
V soboto, 4. marca 2017, je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo v latin-skoameriških plesih. V najmlajši kategoriji mlajših pionirjev je debitiral najmlajši plesalec iz družine Podgoršek Nace, ki obiskuje 1. razred Osnovne šole Dob, je s soplesalko Emo Brinovec zasedel 3. mesto. Oba sta težko pričakovala svojo prvo tekmo, kar se je videlo tudi v njunem nastopu. Nace in Ema sta bila tudi najmlajši par na parketu, saj Nace šteje šele 6 let, Ema pa je dve leti starejša. Plesni parček pleše za Plesni klub Feniks Ljubljana pod okriljem trenerke Metke Mesesnel Bizilj.
Nace Podgoršek in Ema Brinovec na svojem prvem 'državcu'
V vseh treh starostnih kategorijah mladincev in pri članih je prišlo do kar nekaj menjav plesnih partnerjev, kar je še dodatno popestrilo dogajanje, nekaj plesalk pa je navdušilo tudi z novimi in zanimivimi kreacijami oblek.
Vsem plesalcem čestitamo in želimo še veliko plesnih uspehov.
Vesna in Tone Podgoršek Foto: Tone Podgoršek
Zaradi nepravilne objave prispevka Državno prvenstvo v latinsoko ameriških plesih v marčni številki Slamnika se opravičujemo avtorjem prispevka. Zgornji prispevek zato objavljamo še enkrat.
Uredništvo Slamnika
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si
šport
Namiznoteniška tekmovanja so na vrhuncu, uspehi ne izostajajo
V športni dvorani v Komendi smo organizirali letošnje državno prvenstvo za kadete/ kadetinje.
namizni tenis Vodstvo tekmovanja (Jože Mlakar, Tone Gostiša, Janez Sti-brič, Žiga Zupan, Ana Tofant, Janez Erjavec) je skupaj s sodniki NTS Mengeš tekmovanje izpeljalo z odliko, zadovolji pa so bili tudi naši trenerji pod vodstvom Davida Orešnika, saj so bili doseženi res odlični rezultati. Na tekmovanju je sicer nastopilo prek 100 udeležencev iz 21 slovenskih namiznoteniških klubov. V konkurenci kadetinj sta si dvojčici Vita in Tara Kobetič razdelili 3. mesto, za nameček pa sta v ženskih dvojicah osvojili še 2. mesto. Pri mešanih dvojic sta si naša Gaja Kobetič (skupaj s soigralcem Oscarjem Roscom iz NTK Savinja) ter Aljaž Goltnik (s soigralko Anamarijo Horvat iz NTK Sobota) razdelila tretje mesto, dosežena pa je bilo še cela vrsta ostalih odličnih rezultatov, zato vse čestitke ter pohvala in zahvala trenerjem, staršem, tekmovalcem ter sponzorjem in do-natorjem.
V Cerknici je potekalo državno prvenstvo za člane in članice do 21 let. Med člani se je najbolje uvrstil Aljaž Frelih, ki je osvojil 5.-8. mesto. Pri dekletih so se v posamični konkurenci vse tri naše igralke uvrstile v finalni del tekmovanja. Žreb je določil, da sta se tudi tokrat naši Ana Tofant in Katarina Stražar pomerili med seboj že v polfinalu. Tokrat je bila boljša Ana, ki se je s to zmago uvrstila v finale in v napetem finalnem obračunu premagala tudi prvo nosilko turnirja ter postala državna prvakinja. Katarina Stražar je osvojila 3. mesto, Nika Ko-betič pa 9.-16. mesto. Tudi v tekmova-
Del naše delovne in tekmovalne ekipe po koncu tekmovanja v Komendi
nju dvojic so naše dvakrat stale na stopničkah. Katarina Stražar je (s soigralko Tamaro Pavčnik iz Hrastnika) osvojila 2. mesto, Ana Tofant pa s soigralko Niko Kobetič 3. mesto.
V Cerknici je potekalo tudi državno prvenstvo za mlajše kadete in ka-detinje. Nastopilo je 54 mlajših kadetov in 32 mlajših kadetinj iz 20 slovenskih namiznoteniških klubov. Naši igralci in igralke so dokazali, da spadajo med najboljše igralce v Sloveniji - nekaj odmevnejših dosežkov: Gaja Kobetič je postala državna prvakinja, Dejan Jokic je osvojil drugo, Aljaž Gol-tnik pa 3. mesto. V dvojicah sta državna prvaka postala Dejan Jokic in Aljaž Goltnik, pri mlajših kadetinjah je naša
Frogs Cheer Cup 2017 - Sovice devetkrat na stopničkah
Športna dvorana OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki je 8. aprila gostila tekmovanje v cheerleadingu in cheer plesu, Frogs Cheer Cup 2017.
športno društvo sovice se je tekmovanja udeležile z otroško, mladinsko in člansko plesno skupino ter mladinskimi in članskimi plesnimi pari. Na stopniške so stopile kar devetkrat, kar je izjemen dosežek za mlade športnice.
Ure treningov in ves vložen trud so nagrajeni z odličnimi rezultati: 1. mesto Sovice (mladinske freestyle
plesne skupine) 1. mesto Sovice (mladinske jazz plesne skupine) 1. mesto Sovice (mladinske hip hop plesne skupine)
1. mesto Mini sovice (otroške freestyle plesne skupine)
1. mesto Tjaša Janežič & Zala Mežan (mladinski hip hop plesni pari)
1.	mesto Karmen Gerič & Laura Slana (članski jazz plesni pari)
2.	mesto Karmen Gerič & Laura Slana (članski freestyle plesni pari)
2.	mesto Tjaša Janežič & Nina Boljka (mladinski freestyle plesni pari)
3.	mesto Sovice (članske jazz plesne skupine)
4.	mesto Mini Sovice ( otroške jazz plesne skupine)
Smučarski klub Ihan najboljši biatlonski klub Slovenije v zimski sezoni 2016/2017
Na Pokljuki so se prvi vikend aprila odvijali še zadnji boji v biatlonu in teku na smučeh.
Ihanci smo ponovno dokazali svoje kvalitete, ki niso bile nič kaj prvoapril-ske, ampak povsem resnične. Tekmovalci kluba so namreč skozi celotno zimsko sezono 2016/2017 nastopali izjemno in zbrali kar 1.429,75 točke kar je SK Ihan pripeljalo na slovenski biatlonski prestol. Skupna zmaga je naša, torej smo najuspešnejši slovenski biatlonski klub zimske sezone 2016/2017. Zmagali smo tudi v posebni razvrstitvi Mladi, kar pomeni da smo najuspešneje tekmovali z mladimi tekmovalci.
Tudi v skupnih seštevkih posameznih starostnih kategorijah smo nanizali kar devet biatlonskih zmagovalnih stopničk, in sicer: Klemen Bauer, 1. mesto, člani; Mitja Drinovec, 2. mesto, ml. člani;
mlajši mladinci, Eva Goropečnik, 3. mesto, starejše deklice, Pavel Trojer, 2. mesto in Tadej Repnik, 3. mesto, oba mlajša dečka, ter Maša Ručigaj, 1. mesto, mlajše deklice.
V nedeljo 2. aprila, so se tekmovalci merili na zadnji tekmi v teku na smučeh in sicer za državno prvenstvo v štafetah. Ihanci smo bili prvi! Drejc Trojer, Matic Repnik in Lovro Planko so prvi prečkali ciljno črto in tako zmagali med mlajšimi mladinci ter tako postali državni prvaki.
Že zadnji marčni vikend sta spisala zgodovino SK Ihan najboljši biatlonec in tekačica na smučeh. Klemen Bauer in Manca Slabanja sta postala državna prvaka. Klemen je v biatlonu osvojil kar dvojno krono v sprintu in zasledovanju, medtem ko je Manca osvojila
Gaja Kobetič (s soigralko Nušo Kadiš) osvojila drugo mesto.
Končala so se letošnja ligaška na-miznoteniška tekmovanja. Naša prva ekipa (v postavi Klemen Jazbič, Andraž Avbelj in David Orešnik, trener Gregor Gostiša), ki igra v 1. ligi, je na koncu osvojila odlično šesto mesto, naša druga ekipa (v postavi Aljaž Fre-lih, Nejc Erjavec, Tim Pavli, Bor Rutar, Matej Prezelj in Javor Zavec, trener Žiga Zupan) je postala zmagovalka v 3. ligi in se uvrstila v 2. ligo. Čestitke vsem!
Potekala so tudi številna mednarodna tekmovanja, več o tem v prihodnji številki.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
Luka Naglič, 1. mesto, st. mladinci; Lovro Planko, 1. mesto, ml. mladinci; Drejc Trojer, 2. mesto, st. dečki; Eva Goropečnik, 2. mesto, st. deklice; Tadej Repnik, 1. mesto, ml. dečki; Pavel Trojer, 3. mesto, ml. dečki in Maša Ručigaj, 1. mesto, ml. deklice.
Kot že rečeno v uvodu, smo v zaključku zimske sezone, torej 1. aprila, na državnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki v disciplini super sprint osvojili dva naslova državnih prvakov, Mitja Drinovec, 1. mesto, mlajši člani, in Luka Naglič, 1. mesto, starejši mladinci. Na zmagovalni oder so se uvrstili še Lovro Planko, 2. mesto,
tekaški naslov državne prvakinje v zasledovanju. Ob tem je treba poudariti, da imamo tudi zmagovalca v skupnih seštevkih pokala Geoplin 2016/2017 v teku na smučeh in sicer Martina Močnika, 1. mesto, starejši dečki, in Mašo Ručigaj, 1. mesto, mlajše deklice.
Če Vas zanima še kaj več o naših uspehih, kliknite na spletno stran kluba www.tsklub-ihan.si in na www.fa-cebook.com/SK-IHAN-teki-in-biatlon.
Najboljši biatlonci Slovenije se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, da smo lahko sledili svojim ciljem in uspeli!
MATIAŽ PAVoVEC
Svojo igro so razvili šele po prvem polčasu
V Radomljah je bila v nedeljo, 2. aprila 2017, tekma 2. avstrijske divizije ameriškega nogometa med Domžale Tigers in Salzurg Ducks.
4. mesto Nika Weingerl & Lea Lilik (mladinski jazz plesni pari) Do državnega prvenstva, ki bo 20. maja v Mariboru, bodo morale vse tekmovalne skupine pridno trenirati in izpiliti svoje točke do popolnosti, da bodo na zaključni tekmi sezone pokazale, da res spadajo v vrh slovenskega cheer plesa.
Čestitke vsem tekmovalkam in trenerkam Tjaši, Simoni, Sandri, Klari in Lauri!
Vesna Gerič
domžale tigers Rezultat srečanja je šel v prid Avstrijcem, saj so zmagali s 24:17.
V	prvem polčasu so s svojo igro po-vedli Salzurg Ducks in sicer z rezultatom 17:3. Prvi touchdown so dosegli z dolgo podajo (0-7), drugega pa z ukano, saj je podajo vrgel tekač in ne podajalec (0-14). Tri točke so dosegli še s strelom na gol (0-17). Tigri so v prvem polčasu dosegli le tri točke, s strelom na gol Mateja Koletnika (3-17).
V	tretji četrtini so se razigrali tudi Tigri, kjer je obramba pokazala svoje znanje in ni pustila Ducksom, da pridejo do točk. Zadnja četrtina je prinesla največ točk. Tigersi so oba touc-hdowna dosegli s tekom, prvega s tekom Luke Kotnika (10:17), drugega pa s tekom Klemena Svetlina. Ducksi so v zadnji četrtini dosegli 7 točk s tekom in tako prišli do končnega rezultata 17:24 v svojo korist.
Po prvi tekmi imajo Tigersi tri tedne premora, 22. aprila pa so se odpravili v Alpe k Telfs Patriots na gostovanje v Avstrijo.
lB I slamnik
objave
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Ob času mojega odhoda mi želite vso srečo, prijatelji! Nebo je obarvano z zarjo in pot je lepa pred menoj. R. Tagore
Za vedno je zaspala naša draga mama
Marija Merela
iz Srednjih Jarš
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo izpolnili našo skupno željo, da bo mama zemeljsko življenje dopolnila v krogu svoje družine. Hvaležni smo negovalkam Zavoda Comett, dr. Mojci Zajc Kraševec, patronažni sestri Tanji in urgentnim zdravnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, in gospodu župniku za duhovno spremljanje.
Zahvaljujemo se Ljudskim pevkam in MPZ Klas Groblje za zapete pesmi pred poslovilno vežico in ob slovesu. Vsem prijateljem in znancem smo hvaležni za pozornost v mamin spomin ter za vsako dobro misel, s katero ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a vstane bolečina v srcu drugega in večnega spomina.
ZAHVALA
V 91. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica
Mihaela Kolenc - Dragica
roj. Kokalj
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo ge. Nataši Belle in g. Franciju Gerbcu za čuteče poslovilne besede.
Hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale za toplo in skrbno oskrbo.
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali.
Vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Devetnajstega februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedi in brat
Ivan Pivk
iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko. Zelo te pogrešamo.
Vsi njegovi
Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen, glej to drevo: za usodo nič ne vpraša a večno se bori za svoj namen... Oton Župančič
ZAHVALA
Sedemindvajsetega marca 2017 se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in brat
Vinko Čad
iz Štude
Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin z lepim obredom in slovesom na pokopališču v Domžalah.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica
Ludvika Škrlepa
iz Depale vasi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala osebju ZD Domžale, gospodu župniku in pevcem.
Vsi njegovi
Kot zlato sonce bil si ti - zaklad, ki v srcih naših zdaj živi, tvoj nasmeh in pogled sta kot pečat, ki spremljata vse naše dni -zdaj naš angel si, ki gledaš nas z nebeškimi očmi.
V LJUBEČ SPOMIN
Denisu Pustineku
Štiriindvajsetega aprila je minilo deset žalostnih let, odkar si mnogo premlad odšel od nas, ljubljeni sin, brat, stric, vnuk, bratranec in prijatelj - v mislih si vedno z nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Denis, neizmerno te pogrešamo!
Pomlad bo na naš vrt prišla, in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla, in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
Cirila Kvas
Rojena Ferkol, iz Češenika 1
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo prišli osebno pospremit na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem za izrečene tolažilne besede, za izkazano podporo kot tudi za darovano cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo tudi župniku nečaku Milanu, ki je opravil pogrebno mašo in slovesnost. Iskrena hvala osebju UKC Ljubljana z oddelka za abdominalno kirurgijo, za profesionalen in hkrati neprecenljivo človeški in human odnos, ki nam je bil v tolažbo, kljub njenemu težkemu zdravstvenemu stanju.
Ohranimo jo v ljubečem in lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni
Kje si, ljubi mož in oče kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka
Antona Andrejke
(1933-2017) z Vira pri Domžalah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste se od njega poslovili. Posebna zahvala gre gospodu Andreju Svetetu in somašniku g. Igorju Dolinšku za sočutno opravljen obred, g. Franciju Sevšku za poslovilne besede v imenu okteta Tosama ter g. Francetu Jamšku za poslovilne besede v imenu sodelavcev in prijateljev. Lepo se zahvaljujemo tudi Domžalskemu komornemu zboru za ganljivo odpete pesmi ter g. Gregi Burniku za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi dr. Tomažu Mušiču in sestri Ireni za zdravniško oskrbo ter pripravljenost pomagati v vsakem trenutku. Ohranite ga v lepem spominu kot načelnega, zaupanja vrednega, skrbnega človeka, kot človeka, dobrega po duši.
Žalujoči vsi njegovi
Moje življenje je moja družina, je moja domovina, je moja pesem neizpeta.
Strti v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v četrtek, 20. aprila 2017 zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Herman Breznik
rojen 1931
Vse svoje življenje je bil steber družine in zaveden domoljub.
Za izkazano čast in pomoč se zahvaljujemo županu Toniju Dragarju in Občini Domžale,
Organizaciji ZZB, Društvu Sever, dr.Svoljšku in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Z bolečino v srcu se ga spominjamo žena Majda, otroka Maruša in Uroš z družinama, in vsi, ki so ga imeli radi.
Domžale, 20. april 2017
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča
Nada Hlebec
rojena Učakar, z Rov, Kolovška cesta 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Količevo Karton, Proizvodnja kartona, d. o. o., Vir za venec in zapete pesmi pevskega zbora.
Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič za opravljeno organizacijo pogreba.
Žalujoči: sinova Roman in Lado z družinama
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame, babice, sestre in tete
Ljudmile Požek
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Mojci Zajc Kraševec za njeno zavzeto in nesebično zdravniško pomoč v času bolezni in patronažni sestri Romani Pirnat za obiske, nasvete in pomoč na domu.
Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Mirno in tiho, kakor je živel, tako je tudi odšel k Stvarniku dragi mož, oče, brat in stric
Štefan Cerar
s Homca
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo zemeljsko pot: sorodnikom, sosedom, sodelavcem, gasilcem, pevcem, obema duhovnikoma g. A. Hostniku in bratrancu g. J. Cerarju in prijateljem - vsem Boglonaj za cvetje, sveče, darove za maše in župnijsko Karitas.
Hvala za vsako dobro misel, stisk rok in čuteč pogled vsem. Žena Lojzka, hči Olga in sin Branko z družinama
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4	slamnik | 37
slamnik@kd-domzale.si
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
V SPOMIN
Tončka in Dare Tekavc
roj. Jančar
+2015	+1988
Pogrešamo vaju. Vsi vajini
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
Tiho se je poslovila naša upokojenka, gospa
Albina Gostič
učiteljica razrednega pouka S spoštovanjem:
kolektiv OŠ Venclja Perka Domžale
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 74. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, mama in tašča
Marinka Oražem
s Količevega
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Milanu Banku in patronažni sestri Tanji Kralj za skrbno zdravniško pomoč.
Hvala tudi gospodu župniku, Pogrebni službi Vrbančič in podjetju Količevo Karton za lepo opravljeno zadnje slovo.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 69. letu starosti sklenil naš dragi sin, brat in stric
Martin Štiftar
z Brda nad Ihanom
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevkam zbora Jutro za sočutno zapete pesmi. Hvala gospe Jani Poljanšek in cvetličarni Slovnik.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil
Cveto Poljanšek
iz Radomelj
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite na njegovem grobu.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
V	SPOMIN
V	marcu je minilo leto dni, odkar se je poslovila naša draga
Marija Kralj
Mganova Mari
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ter nosite cvetje in sveče. Vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V	SPOMIN
V	maju mineva pet let, ko je za vedno zaspala naša draga žena, mami in babi
Marija Zupančič
Vedno boš v naših srcih. Počivaj v miru.
Vsi tvoji
V SPOMIN
Milan Juhant
(24. 4. 1939 - 27. 3. 2017)
Zadnji petek v marcu smo se številni prijatelji in sodelavci skupaj z družinskimi člani na domžalskem pokopališču poslovili od Milana Juhanta z Vira.
Rodil se je v znani kovaški družini Juhant v Jaršah, kjer so kovaška kladiva udarjala praktično celo 20. stoletje, in zaznamovala nekaj generacij Juhantove družine.
Milan je končal poklicno šolo v Litostroju - IKŠ kot ključavničar in si pridobil za tiste in zdajšnji čas zelo dobro izobrazbo, saj so se učenci med šolanjem učili na najmodernejših strojih v tovarni. Vse življenje se je tega spominjal s ponosom tako kot številni njegovi sošolci, da je bil Litostrojec.
Toda že zelo mladega ga je zadela očetova smrt 16. februarja 1955, ko ga je ubilo kovaško kladivo (norc) na vodni pogon. Z bratom Janezom sta morala tako še rosno mlada prevzeti kovaško delavnico, iz katere sta potem njuna vnuka Aleš in Janez ustvarila dve uspešni družinski podjetji.
Milan je bil človek izredne energije in tehnični inovator, ki je znal reševati še tako zapletene probleme pri obnovi strojev za domžalsko industrijo, pa tudi pri zasnovi v proizvodnji novih strojnih naprav. Z bratom Janezom sta bila pomembna kooperanta nekdanjega Hidrometala iz Mengša in Mlinostroja, obnavljala sta opremo Papirnice Količevo in drugih tovarn, in v 80. letih začela s proizvodnjo posebnih naprav za podzemno vrtanje.
Predvsem pa je Milan vedno in mnogim od nas nesebično pomagal fizično, z nasveti in materialom, ko smo v 60., 70. in 80. letih gradili hiše in se srečevali na t. i. betonskih veselicah, ko smo eden drugemu pomagali pri gradnji hiš. Nikoli ni kaj dosti govoril, temveč podstavil svoj hrbet in glavo ter naredil tisto, kar je bilo potrebno.
Vodil je tudi obnovo številnih spomenikov NOB, kot je Lukove bolnice na Kolovcu, spomenika izgnancem na Korenu, spomenika ustreljenim aktivistom iz Rudnika pri Radomljah, blizu peskokopa v Rafolčah, obnovi prevrnjenega spomenika na Golčaju in še kje.
Soustanovil je Obrtno zbornico Domžale in več desetletij aktivno deloval kot član njenih organov, delal v gradbenem odboru, pri gradnji prve in druge zbornične stavbe na Viru. Čeprav je skupaj z ženo Vero, s sinom Alešem in hčerko Alenko živel na Viru, je vendar v srcu do konca ostal predvsem Jaršan.
Leta 1964 je bil soustanovitelj novega gasilskega društva Jarše-Rodica in bil več kot 40 let aktivni izprašani gasilec in član tekmovalnih ekip. Pri gradnji gasilskega doma ter obnovi in vzdrževanju gasilske opreme je bil nepogrešljiv sodelavec. To je bila tudi družinska tradicija, saj je njegov oče Jože vodil takoj po vojni obnovo požgane osnovne šole v Jaršah in Kulturnega doma v Grobljah. Milan je tako kot drugi člani Juhantove družine sodeloval pri gradnji osnovne komunalne opreme v krajevni skupnosti na Rodici in v Jaršah v obdobju od leta 1962 (vodovod) do konca 90. let.
Za skupno naše javno dobro je brez vsakega spraševanja storil to, kar mož storiti je dolžan. Vtisnil je neizbrisen pečat povsod, kjer je sodeloval. Bil je človek širokega duha. V njegovem srcu je bilo mnogo prostorov za vse nas, ki se ga bomo spominjali kot človeka, ki je pomagal vsem nam, ne da bi spraševal po zaslužku in zaslugah.
Izpolnila se je tudi njegova zadnja želja; na grobu sta mu vnuka in vnukinja še zadnjič zaigrala na kovaškem nakovalu poslednji pozdrav.
Milan, radi smo te imeli, in ostajaš v naših srcih.
Franci Gerbec Andrej Počivavšek
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
Sporočamo, da je v 86. letu starosti umrl Herman Breznik, nekdanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Domžale, podpredsednik Skupščine Občine Domžale in nosilec drugih pomembnih funkcij v naši lokalni skupnosti, od katerega smo se poslovili na žalni seji, ki je potekala v ponedeljek, 24 aprila 2017, ob 15. uri v sejni sobi Občine Domžale. Več informacij v naslednji številki.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
ZAHVALA ZA VRAČILO DENARJA
V decembru 2015 sem na bankomatu v Radomljah pozabila dvignjeni denar. Za menoj je prišel pošten Radomljan in denar odnesel na Policijsko postajo v Domžale. Policija je s pomočjo Ljubljanske banke ugotovila, da sem lastnica denarja. Prijazen policist me je obvestil o najdenem denarju in mi letos marca osebno izročil denar. Poštenost Radomljana in dobro opravljeno delo policije me je zelo prevzelo in sem ponosna na tovrstna dejanja, zato se vsem iskreno zahvaljujem.
Olga Šraj Kristan
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
38 | slamnik	številka 4 | april 2017 | letnik lvii
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
(M
Šola* posluhom.
SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NOVIH UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2017/18
Sprejemni prizkusi bodo potekali v petek, 26. maja 2017, od 16. ure dalje in v soboto, 27. maja 2017, od 9. ure dalje
v prostorih Glasbene šole Domžale (v soboto tudi v prostorih oddelka Mengeš in oddelka Brdo).
Prijava na sprejemne preizkuse bo možna od 3. do 24. maja 2017.
Z letošnjim letom prehajamo na nov način prijave k sprejemnemu preizkusu. Vljudno vas naprošamo, da v izogib gneči svoje otroke predprijavite:
1.	na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) prek klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS, ali
2.	osebno v tajništvu šole (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure).
Po opravljeni prijavi na spletni strani boste v roku dveh delovnih dni prejeli natančna navodila z uro in lokacijo sprejemnega izpita.
Celotni razpis z izobraževalnimi programi, instrumenti oziroma predmeti, za katere se bo izvajal pouk, in s pogoji za vpis, bo objavljen na spletni strani Glasbene šole Domžale in na oglasnih deskah Glasbene šole Domžale.
PGV - predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke,
rojene v letu 2012) GLP - Glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2011)
Vpis za PGV in GLP bo v tajništvu GŠ Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale 1. in 2. junija od 8. do 15. ure.
Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest.
Vljudno vabljeni!
v spomin Edvard Završnik
(1925-2017)
Pred kratkim smo se na mengeškem pokopališču zadnjič poslovili od dolgoletnega prizadevnega predsednika Medobčinskega društva invalidov Domžale Edvarda Završnika, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval uspešnost dela društva v svojem mandatu, in s prizadevanji, da društvo dobi svoje prostore, skupaj z drugimi, postavil temelje za današnje uspešno delo.
Edvard Završnik je bil rojen 16. marca 1925 v številni družini usnjarja in gospodinje v Šoštanju. Starša sta lepo skrbela za številno družino, ki se je zaradi očetovega poklica večkrat selila, tako da je del osnovne šole opravil v Karlovcu in se izučil za peka. Kot številne mlade slovenske fante so ga Nemci v letu 1942 internirali na prisilno delo v Nemčijo. Konec 1943. je iz taborišča ušel na Koroško in se 9. marca 1944 pridružil Gubčevi brigadi. V njej se je bojeval do osvoboditve, nato še nekaj časa ostal v vojski, leta 1946 pa začel opravljati svoj poklic. Po delu v pekarni v Šiški je dolgo vodil pekarno v Trzinu, po hudi prometni nesreči pa se je leta 1973 invalidsko upokojil kot vodja pekarne v Grosupljem.
Leta 1948 se je z ženo Anico poročil in si v Trzinu ustvaril prijeten dom. Lepo sta vzgojila vse sinove, gospod Edo pa se je srčno veselil vnukov in pravnukov. Pred odhodom v dom je s prijateljico Angelco živel na Viru.
Član društva invalidov je bil od leta 1975, sprva je bil predsednik nadzornega odbora, nato pa od 1988. prizadeven predsednik društva. Število invalidov in podpornih članov se je v času njegovega predsednikovanja povečalo na več kot 2000. Programi so bili bogatejši, več se je delalo v dobrobit težkih invalidov, največji uspeh pa so bili novi prostor, odprti prav leta 2004, ko se je od funkcije predsednika Medobčinskega društva invalidov Domžale zaradi zdravstvenih težav poslovil. Bil je prizadeven predsednik, ki je v svoje vodenje vložil vse, kar je mogel. Člani društva in drugi, ki so z njim sodelovali, smo njegovo delo cenili in spoštovali. Za vse, kar je prispeval, je prejel številna priznanja in nagrade. Tudi zaradi njegove želje in prepričanja, da skupaj zmoremo skoraj vse in da smo za to pripravljeni tudi marsikaj storiti, je danes naše društvo uspešno, njegovo delo pa bo v zgodovini društva zapisano z zlatimi črkami.
Vse do smrti pa ostal član našega društva, ki smo ga z velikim veseljem pozdravljali na naših slovesnostih ali obiskovali v domu. Posebej je bil našega obiska vesel ob 90. rojstnem dnevu, ko se je od nas poslovil z besedami: »Vse vas imam iz srca rad in hvala za vse.« Mi smo se z njegovimi besedami poslednjič od našega dragega Eda poslovili na mengeškem pokopališču.
Vsem domačim izrekamo iskreno sožalje.
Vida Perne, predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale
OBČINSKA UPRAVA OBČINE DOMŽALE
na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PROMOCIJO OBČINE SKOZI VRHUNSKI ŠPORT ZA LETO 2017
1.	Predmet javnega razpisa: Občina Domžale namenja izvajalcem športnih programov sredstva za promocijo občine vrhunski šport.
Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi drugega člena Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale, točka 6.5, razpredelnica 6 Promocija občine na mednarodnem nivoju skozi vrhunski šport.
2.	Višina razpisanih sredstev: Na podlagi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 se za promocijo občine skozi vrhunski šport nameni do 50.000,00 evrov.
3.	Razpisni pogoji: Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov:
-športna društva,
-zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, -zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, -zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale.
Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -so registrirani kot pravni subjekti, -imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, -imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, -imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, -delujejo na območju občine Domžale in -zanje ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11- UPB2) na javni razpis ne morejo kandidirati izvajalci programov, v katerih je funkcionar, ki pri občini opravlja funkcijo ali njegov družinski član: -udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
-je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
4.	Merila za določitev višine dodeljenih sredstev:
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE DODELJENIH	ŠTEVILO
SREDSTEV	TOČK
Raznolikost uporabe simbolov Občine Domžale na med- 0 - 20 narodnih klubskih tekmovanjih ali ligah izven Slovenije*, ki pripomorejo k prepoznavnosti in promociji občine (uporaba imena Domžale, grba in zastave Občine Domžale ter slogana Občine Domžale)
Medijska odmevnost mednarodnih klubskih tekmo- 0 - 50 vanj ali lig izven Slovenije* (število mednarodnih televizijskih prenosov)
Število mednarodnih tekmovanj* v članski kategoriji 0 - 10
Nivo mednarodnega tekmovanja* (olimpijske panoge) 0 - 20
*gre za tekmovanja in lige, potrjene s strani mednarodnih pa-nožnih zvez
Izberejo se vloge izvajalcev športnih programov v občini Domžale, ki zberejo od 30 do 100 točk.
5.	Način in rok za prijavo: Obrazec za prijavo na javni razpis je na voljo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Domžale ter na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale. Obrazec je mogoče dobiti tudi na spletnih straneh Občine Domžale (www.domzale.si) ter Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (www.zavod-sport-domzale.si).
Rok za prijavo na javni razpis je 15. 5. 2017. Občinska uprava s sklepom najpozneje v roku 60 dni po objavi javnega razpisa odloči o višini dodeljenih sredstev.
Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Dodatne informacije v povezavi z javnim razpisom lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale, 01 721 62 87, ki bo v razpisnem roku nudil tudi organizirano strokovno pomoč. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na Oddelek za družbene dejavnosti na telefonsko številko 01 724 13 05.
V Domžalah, 28. 4. 2017
OBČINA DOMŽALE
v spomin
Mihaela Kolenc - Dragica
Sredi aprila smo se številni prijatelji skupaj z družinskimi člani na domžalskem pokopališču poslovili od Mihaele Kolenc iz Zaboršta, ki smo jo sicer vsi poznali po njenem partizanskem imenu Dragica.
Rodila se je 20. septembra 1926 kot četrti otrok v veliki kmečki družini Kokalj na Goropečah pri Ihanu očetu Janezu in mami Pavli, ki se jima je sicer rodilo 10 otrok, od katerih je eden že mlad umrl. Žal se je v družino že leta 1937 globoko zarezala očetova smrt pri komaj 43 letih. Na kmetiji je ostala sama mama s štirimi hčerami in petimi fanti.
Ko se je začela 6. aprila 1941 nemška okupacija, so se mama Pavla in Dragičina sestra Rezka, pa tudi mlajša sestra, vključile že v začetku 1942. v široko organizirano podporo partizanskemu gibanju na kamniško-domžalskem in litijskem območju skupaj z mnogimi sosedi z bližnjih kmetij, kot so bili Jernačevi in Kavkovi. Na njihovo kmetijo so prihajali številni aktivisti OF iz Domžal, Radomelj, Črnega grabna in Moravške doline, pa tudi borci Kamniško-zasavskega bataljona. Organiziran je bil zelo aktiven Aktiv Zveze slovenske mladine, v katerem so številni mladi s tega območja opravljali pomembne naloge pri preskrbi partizanskih enot in bolnic ter na obveščevalnem področju. Povezani so bili z mrežo terenskih organizacij OF, AFŽ in drugih na dolskem in litijskem območju. Njihovo delovanje se je zlasti razširilo v letu 1943. Za Dragico in celo Kokaljevo družino pa je bila najbolj usodna izdaja prikritega gestapovskega agenta, ki je v letih 1942 in 1943 pogosto prihajal na njihovo in sosednje kmetije kot sodelavec partizanov. Kot otroka predvojnih ekonomskih izseljencev iz teh krajev so ga vsi poznali kot 'Francoza'. Leta 1943 so 30. novembra ob 12. uri nemški žandarji in gestapo skupaj z zakrinkanimi slovenskimi izdajalci vdrli na kmetijo Kokalj, začeli zasliševati in pretepati mamo in sestro Rezko, kje so partizani, kdo so njihovi sodelavci. Z njimi je bil tudi 'Francoz' v uniformi. Začela se je neponovljiva kalvarija Kokaljeve družine. Kmetijo so zažgali, jo oropali, pobili del domačih živali, druge odgnali v dolino, družno pa prepeljali najprej v Dolsko, potem pa na tovornjaku v Kamnik na gestapo. Gorele so tudi sosedne kmetije. Sestro Rezko in Dragico so Nemci potem sedmi dan iz Kamnika odpeljali v begunjske zapore, od koder so Rezko nato odpeljali v taborišče Ravensbrück in naprej v Auschwitz. Od tam se je vrnila šele avgusta 1945. Mamo in druge
otroke so odpeljali v delovno taborišče v Neuberg v Nemčijo, od koder so se vrnili šele julija 1945. Dragici je skupaj z Ano Vidic (pozneje poročeno Testen z Rodice) uspelo aprila 1944 pobegniti iz begunjskega zapora tudi s pomočjo dr. Šarca iz Preserij, ki jima je kot kaznilniški zdravnik omogočil delo v kuhinji in na vrtu. Po begu sta se Dragica in Ana ločili, Ana je odšla v Kokrški odred in pozneje na Mozirsko, Dragica pa se je po skrivnih poteh vrnila na domače ihansko območje in se vključila v ilegalno terensko delo.
Dragica je nato junija 1944 odšla na Štajersko, najprej v Zreče in potem na Pohorje, kjer je opravljala pomembne naloge v okrožnih organih SKOJ in na tem območju ostala do konca vojne.
Družina Kokalj se je poleti 1945 spet zbrala, vendar brez brata Jožka, ki je umrl v taborišču. Do božičnega večera 1945 so s pomočjo sosedov uspeli obnoviti eno sobo in kuhinjo na požgani domačiji tako, da so božični večer spet preživeli doma, potem ko so preživeli križev pot domačega izdajstva in nemške surove okupacije.
Dragica je po vojni ob svojem delu v Srednji usnjarski tehnično galanterijski šoli v Domžalah desetletja opravila veliko dela v borčevski organizaciji, saj je bila vrsto let predsednica Združenja borcev nekdanje občine Domžale in krajevne organizacije Slavka Šlandra Domžale. Predsednica občinskega združenja je bila v prelomnem času osamosvojitve Slovenije, ko se je morala soočiti z različnimi poskusi neutemeljenih napadov na borce in njihovo organizacijo. Temu se je Dragica energično uprla. Zato se bomo vedno spomnili njenega velikega prizadevanja za urejanje položaja borcev in aktivistov NOB, pa tudi za razvoj naše občine. Sicer pa je vsa leta po vojni ostala skromna in dobra delavka, zvesta zlasti tudi svoji družini, sinu Valentinu, hčerki Emi in sinu Borisu. Na jesen njenega življenja so ji bili v največjo spodbudo njeni vnuki in pravnuki.
Dragica nam bo ostala v spominu kot zgled pogumne ženske - borke, matere, babice in prababice, kot svetle in vedno prijazne tovarišice, pripravljene pomagati drugim, ki so bili potrebni tvoje pomoči. Trdno je stala za svojimi življenjskimi prepričanji in jih ni nikoli spreminjala po 'dnevnih vetrovih'. Ostaja naša zaveza, da si bomo prizadevali čimbolj slediti njenemu zgledu.
Nataša Belle in Franci Gerbec
LETNIK LVII | APRIL 2017 I ŠTEVILKA 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 39
PISMA BRALCEV | KRIŽANKA
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Spoštovani,
v Slamniku je bila 31. marca letos objavljena kolumna Lenarta Zajca z naslovom P CVETKE, na katero dajemo podrobnejša pojasnila.
Naj uvodoma pojasnimo, da je Pošta Slovenije gospodarska družba zasebnega prava in posluje v pogojih tržne konkurence ter v skladu s pričakovanji predstavnika lastnika - Slovenskega državnega holdinga. Za Pošto Slovenije kot gospodarsko družbo torej v celoti veljajo tržne zakonitosti kot za vsako drugo gospodarsko družbo, od katere lastnik pričakuje čim donosnejše poslovanje. Pošta Slovenije tako vse svoje prihodke ustvari na trgu in v državni proračun v obliki udeležbe lastnika pri dobičku vsako leto prispeva znatna sredstva. Nikakor torej ne drži navedba v kolumni, da je »Pošta vsaj delno financirana z davkoplačevalskim denarjem«. Ob tem še poudarjamo, da Pošta Slovenije pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje in upošteva zakonsko določene zahteve - tudi glede obsega in kakovosti univerzalne storitve.
V Pošti Slovenije si, podobno kot izvajalci poštnih storitev v drugih državah EU, prizadevamo poiskati pot in način, kako svoje poslovanje prilagoditi spremenjenim navadam potrošnikov. Zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij se soočamo s strukturnimi spremembami na trgu poštnih in komunikacijskih sto-
ritev. Ob tem izvajamo ukrepe tako na področju razvoja in aktivnega trženja storitev ter pridobivanja novih poslov in strank kot tudi na področju zmanjševanja stroškov. Prizadevamo si za vedno višjo kakovost naših storitev, storitve stalno nadgrajujemo in uvajamo nove, da se vedno znova približujemo našim uporabnikom. Pošta Slovenije sledi svoji dolgoročno zastavljeni poslovni strategiji tudi z ustanavljanjem odvisnih družb za izvajanje specifičnih dejavnosti, povezanih z osnovno dejavnostjo Pošte Slovenije.
Glede prodaje trgovskega blaga na poštah naj navedemo, da smo pred leti prodajali le znamke, razglednice, pisemsko in paketno embalažo ter maloštevilno drugo trgovsko blago. Potrebe uporabnikov in konkurenca drugih ponudnikov storitev in blaga nas usmerjajo v širitev ponudbe dodatnih artiklov in vrst storitev, tovrstni trendi pa so prisotni tudi pri drugih evropskih poštnih operaterjih. Zavedamo se, da uvajanje prodaje blaga na pošte, ki prvotno prostorsko temu niso bile namenjene, lahko povzroči veliko sprememb v prostoru za stranke. Vendar si prizadevamo, da bi bili prostori pošt za stranke čim prijaznejši, v letošnjem letu pa tudi načrtujemo prostorsko preureditev nekaterih večjih poštnih poslovalnic ter umestitev prenovljene ponudbe blaga. V zvezi z navedbo o prodaji gospodinj -
skih pripomočkov pismonoš na terenu naj pojasnimo, da je ponudba tehničnega blaga ter gospodinjskih pripomočkov v prodaji prek odvisne družbe PS Moj paket oziroma njene spletne trgovine, naročilo za navedeno blago pa je možno oddati na spletni strani, prek telefona ali na poštnem okencu. Pismonoše imajo na terenu zožen nabor blaga (znamke, kuverte, predplačniške kartice mobilnih operaterjev ipd.), informiranja strank o ponudbi v spletni prodaji pa več ne izvajajo.
V zvezi s pripombo pisca glede ukinjanja pošt po državi naj poudarimo, da se zaradi nadomeščanja klasične izmenjave sporočil z elektronskim poslovanjem občutno zmanjšuje obseg poštnih in drugih storitev, ki jih občani opravijo na poštnih okencih. Tudi anketa oziroma raziskava zadovoljstva splošne in poslovne javnosti s poštnimi storitvami v RS, ki jo je v novembru 2016 objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS na svoji spletni strani, je pokazala, da kar 57 odstotkov anketiranih pošto obišče redkeje kot enkrat mesečno, delež pa iz leta v leto upada. Spremenjenim okoliščinam se Pošta Slovenije prilagaja tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimizira poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt,
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 75-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostale so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.
Ob preoblikovanju pošte Dob v pogodbeno pošto so bili zaposleni premeščeni na druga delovna mesta v Pošti Slovenije in niso bili odpuščeni.
Sočasno z optimizacijo poštnega omrežja pismonoše opremljamo z mobilnimi telefoni, mobilnimi tiskalniki in POS-terminali ter vzpostavljamo sodobne oblike točk za sprejem in izročanje pošiljk
MALI OGLASI
Taxi Domžale - prevozi oseb - spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421
Inštrukcije najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari.
t: 041 774 816
Zaposlimo avtomehanika (m/ž). Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Renault Avto Set -Setnikar, Dragomelj 26, 1230 Domžale ali @: tomaz.setnikar@avtoset.si.
- PS Paketomate, izročilna mesta na Pe-trolovih servisih, samopostrežno POŠTA 24/7 idr.
Pošta Slovenije z nekaterimi zgoraj navedenimi ukrepi ter z nadgradnjo in uvajanjem novih storitev zagotavlja socialno varnost 5.512 zaposlenim ter tako skrbi za rast in razvoj podjetja. Prav zato smo že v prejšnjih letih in bomo še z večjo intenzivnostjo v naslednjih letih izvajali strukturne ukrepe, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje tako Pošte Slovenije kot tudi celotne Skupine Pošta Slovenije.
S spoštovanjem,
Jasmina Roškar
DIREKTORICA SLUŽBE KoRPoRATIVNE-
ga komuniciranja Pošte Slovenije
Inštrukcije s tradicijo: matematika, fizika, strojništvo, Domžale. t: 041 479 826
Strokovne inštrukcije matematike, fizike in strojništva v Domžalah. t: 040 535 018
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal.
t: 031 504 357
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev in koles.
t: 040 78 00 78
Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje.
t: 040 872 078
Prodam enosobno stanovanje v Krašcah pri Moravčah. Cena: 58.900 €. t: 031 781 643
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
NAGRADNA KRIŽANKA 3
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 3-2017:
Angela Stare iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
Dušan Vrtačnik iz Domžal (2 vstopnici Nagrade podarja:
NAGRADNA KRIŽANKA
4
za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
Žana Repanšek iz Kamnika (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
JELENA SERGEJEVNA
NAGRADNA KRIŽANKA 4
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2016/2017
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 15. 5. 2017, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
AVTOR: GREGA RIHTAR	LEVI PRITOK DRAVE V AVSTRIJI	ELEKTROMAGNETNO STIKALO	ZDRAVNICA SPECIALISTKA ZA ANESTEZIJO	HOKEJSKI SELEKTOR ZUPANČIČ	PROSTOR MED DVEMA SI1KA-JOCIMA SE STENAMA	OTOK OB JUGOZAHODNI OBALI ŠKOTSKE	PROSTOR, V KATEREM SE KAJ SHRANI, USKLADIŠČI ZA DOLOČEN ČAS, SHRAMBA	NAGRADNO GESLO KRIŽANKE	DOMOVINA ELAM1JCEV	HRVAŠKI OTOK V SREDNJEM JADRANU	PODLAGA, TEMELJ	BESEDA ALI BESEDNA ZVEZA, PREVEDENA IZ DRUGEGA JEZIKA	GLASBILO S ŠESTIMI STRUNAMI	GORSKI REŠEVALNI ČOLN	PREVLEKA ZA NOHTE	VRANJI GLAS
PREBIVALKA IRANA																
												NOČNI POJAV				
STAREJŠI ČLAN KAKE SKUPNOSTI							PRISTAŠ ŠUKLIE- TOVE FRAKCIJE									
							TIPANJE									
VEDA 0 ELEKTROMAGNETNIH POLJIH																
GOZDNO BOGASTVO				NEKDANJA AMERIŠKA BOKSARKA (UULA)	DEL MOLEKULE					MESTNA BABICA				OTROK	BARVA PRI KARTAH, KI JEMLJE	ODPRTA TELESNA POŠKODBA
					NEM. NOG. VRATAR LEHMANN											
NAŠ UMETNOSTNI ZGODOVINAR IN KONSERVATOR (FRANCE)	NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI	SEKRETAR							PAS PRI KIMONU	NAJDALJŠA MAK. REKA						
		AMERIŠKI MACESEN S TRDIM LESOM														
										REKA V DRŽAVI UTAH						
						POMERJANJE OBLAČILA						PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA				
						IZDELOVALEC OPEKE										
IGRALNICA							JAP. PISEC (KOBO)				HRVAŠKA PEVKA (JOSIPA)	SLOV,-HRVAšlG POLOTOK	MORSKA RIBA			
							SEDMA ČRKA GR. ABECEDE						AMERIŠKA IGRALKA CARRERE			
MESTO NA JUGOVZHODU ETIOPIJE				POSEBNA, REDKA JED												
				POGLAVAR IN SODNIK V ALŽIRIJI												
VREČASTA STRUKTURA ZAPRTOTROSNIC					NEKDANJA HRVAŠKA PEVKA JUVAN				IT. REŽISER (DINO)					VEČJI KOZAREC Z ROČAJEM ZA PIVO	PEVSKI ZBOR	POLJE OB MEJNI ČRTI IGRIŠČA
									ČETRTI RIMSKI KRAU							
LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST																
GRŠKO MESTO V JUŽNEM EPIRU					KAJENJE					ŠTRAJK						
					JENNIFER ANISTON					TANJA ODER						
ŽGANJE							SIMFONIJA RUSKEGA SKLADATELJA NIKOLAJA RIMSKEGA-KORSA-KOVA						PODZEMELJSKI CEVAST PROSTOR			
MESTO OB SKADR-SKEM JEZERU								SLABŠA VOLNENA ODEJA					REŽISER ŠKODLAR			
POMOČ: BEAR-reka v ameriški zvezni državi Utah, ISEL-levi pritok Drave v Avstriji, KAID-sodnik v Alžiriji, KALK-iz drugega jezika prevedena besedna zveza,PROBA-pomerjanje oblačila, RAKLIA-žganje, TAMARAK-ameriški macesen s trdim lesom
lB I slamnik
OKOLJE
ŠTEVILKA 3 I mARec 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
V domove priteka dobra pitna voda
Izsledki letnega poročila za leto 2016 kažejo, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro pitno vodo, ki ustreza strogim zakonodajnim predpisom in evropskim zahtevam.
Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvajata Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - NLZOH, Kranj, in državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno--kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju.
Nadzorovani parametri skladni s Pravilnikom o pitni vodi
Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in
Pogosto nadzorovani parametri pitne vode		
Parameter	Enota	Mejna vrednost
Elektroprevodnost	^S/om	2500
pH		> 6,5 do > 9,5
Amonij	mg NH4/L	0,5
Nitrit	mg NO2/L	0,5
Nitrat	mg NO3/L	50
Klorid	mg Cl/L	250
Krom	^g/L	50
Železo	^g/L	200
Svinec	^g/L	10
Atrazin	^g/L	0,1
Desetilatrazin	^g/L	0,1
Pesticidi - vsota	^g/L	0,5
Trihalometani	^g/L	100
Escherichia Coli	v 100 mL	0
Koliformne bakterije	v 100 mL	0
tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode.
Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le--teh več v primerjavi s fizikalno-kemij-skimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah.
Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave: V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2016 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 469 vzorcev pitne vode: 227 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 62 na Kolovcu, 74 na Črnem grabnu, 22 na sistemu Mengeš Mi - Dobeno, 62 na sistemu Ples-Po-doreh-Krulc, 8 na Dešnu, 7 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršleno-vica-Šentožbolt.
V letu 2016 je bilo od 315 vzorcev, odvzetih na omrežju, 20 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Na vodovodnem sistemu Domžale je bilo neskladnih 13 vzorcev, na
vodooskrbnem sistemu Črni Graben 3 vzorci, na sistemu Mengeš M1 - Do-beno 1 vzorec, na sistemu Podoreh--Ples-Krulc1, na sistemu Selce-Poljane 1 vzorec in na sistemu Bršlenovica--Šentožbolt 1 vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. V nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 14 (od 20) neskladnih mikrobioloških vzorcev v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave.
Fizikalno-kemijske analize: Tudi v letu 2016 so bili na vseh sistemih vsi
odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 83 vzorcev pitne vode: 67 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, 2 vzorca na sistemu Kolovec, 3 na Črnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 5 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po 1 na Dešenu in Selce-Poljane ter 2 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt.
Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje
Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je njeno uživanje varno, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode.
Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2016 lahko najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. □
Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode -interni nadzor (fizikalno-kemijske analize)									
	0		n e •Q	1 i	1 e r o d		e n ja olP	- at u £ 'S 0	
	rc >N m o a	® g £	ar m Ë r O	X = TO <u C Ja S a	Ples-Po Krulc	Dešen	-P e lc el in	c " S S 0 m >in	SKUPA
Št. odvzetih vzorcev	67	2	3	2	5	1	1	2	83
Vzorci vzeti na zajetjih	52	2	0	2	1	0	0	1	58
Vzorci vzeti na omrežju	15	0	3	0	4	1	1	1	25
Neskladni vzorci na omrežju	0	0	0	0	0	0	0	0	0
KOLUMNA • KAM GRES, CLovEK?	ANTON KOMAT
OMAMNE VONJAVE RAJSKEGA SADEŽA
O domači vzgoji paradižnikov obstaja mnoštvo priročnikov, zato moje pisanje ni namenjeno temu, pač pa želji po doseganju čim boljšega okusa in vonja tega dragocenega sadeža. Hkrati vam nudim uporaben recept o sestavi škropiva proti nadležni plesni paradižnikov, ki je številne vrtičkarje prisilila v gradnjo plastičnih nadstreškov. Nasvet sem dodal na željo mnogih bralcev.
Paradižnik je nedvomno eden izmed simbolov naših vrtov. Tudi med mnogimi, ki nimajo lastnega vrta, si je izboril častno mesto v koritu na balkonu. Najbrž nobena gojena rastlina ne premore toliko različnih imen kot prav paradižnik. Čeprav izvira iz andskih dežel, kot so Peru, Ekvador in Bolivija, si je prvi novi dom našel med Azteki v današnji Mehiki, tam so ga poimenovali tomatl. Od tod angleški tomato. Ali ga je v Evropo prinesel Kolumb leta 1493 ali morda leta 1521 konkvistador Hernando Cortez, ki je uničil azteško civilizacijo, niti ni pomembno. Prišlek iz Novega sveta je priplul skupaj s krompirjem, koruzo, fižolom in papriko. Sprva so ga obravnavali kot strupeno rastlino, toda zaradi svoje lepote in posebnega vonja je postal okrasna rastlina rajskega vrta - Malum para-disianum. Od tod naše domače ime 'paradajz', po nemško paradiseapfel - rajsko jabolko. Ker so prvi primerki 'paradajzov' imeli plodove zlatoru-mene barve, so mu Italijani dali ime pomi d'oro - zlato jabolko. Erotično navdahnjeni Francozi so rajskemu sadežu pripisali lastnosti afrodiziaka, pomme d'amour - jabolko ljubezni. V botanični literaturi je prvič omenjen leta 1544, in ker je bil avtor Italijan Pietro Andrea Mattioli (1500-1577), je tam zapisano ime pomi d'oro. V času Pietra A. Mattiolija so bili zdravniki praviloma tudi odlični botaniki, kajti zdravilne rastline so bile takrat osnova zdravilnih pripravkov. Med zdravniki je bil Mattioli še posebno
vnet botanik, saj se po njemu imenuje rastlinski rod šebojev (Matthiolia) - pri nas raste ljubka, prijetno dišeča trajnica fajgelj ali šeboj (Matthiolia incana), ki so jo nekoč množično gojili kot okrasno rastlino. Danes fajgelj, to čudovito cvetko, na žalost le še redko uzremo, kajti trg so preplavili hibridi zlatih šebojev (Cheiranthus cheiri), ki ga nepravilno imenujejo fajgelj. P. A. Mattioli, zdravnik iz Siene je v letih 1541 do 1553 služboval v Gorici in v tem času prvi dokumentirano raziskoval rastline z nekaterih območij Slovenije, iz goriške in tržaške okolice ter s Hrušice in Nanosa. Leta 1544 so izšli njegovi Komentarji k Dioskoridu, ki so doživeli številne izdaje v več jezikih. V tej knjigi je oživil vednost, ki jo je o zdravilnih rastlinah zbral grški zdravnik Dioskorid (1. stoletje našega štetja). Mimogrede, tam najdemo tudi prvič opisana našo kranjsko lilijo in kranjski volčič. Naj bo teh nekaj vrstic v spomin velikemu botaniku.
Malce daljši uvod, namenjen paradižniku, je bil povabilo in obenem svarilo. Povabilo zato, ker je paradižnik resnično rajski sadež glede svojih prehranskih kvalitet, pod pogojem, da je sonaravno pridelan. Svarilo pa zato, ker je bil ravno paradižnik prva žrtev komercializacije genske tehnologije kot Flavor saver - FlavrSavr s podaljšano obstojnostjo v skladiščih in na policah marketov. Jasno, zgolj v interesu trgovcev. Zadnji patent genteh korporacij je t. i. 'borovničev paradižnik' v škrlatni barvi borovnic. Dodan mu je namreč genski paket za sintezo antocianov, ki
66 Morda nam bodo kmalu ponudili še kockast paradižnik, ki bo trgovcem prinesel boljšo izkoriščenost skladiščnega in embalažnega prostora, kupcem pa ustrezna pomirjevala pred norostmi tega sveta.
jih naravno najdemo v borovnicah in brusnicah. Morda nam bodo kmalu ponudili še kockast paradižnik, ki bo trgovcem prinesel boljšo izkoriščenost skladiščnega in embalažnega prostora, kupcem pa ustrezna pomirjevala pred norostmi tega sveta. Varujmo in gojimo raje naravne rajske sadeže svojih vrtov in poglejmo, kako lahko po naravni poti ohranimo njihove izjemne vonjave.
Paradižnik je izjemno razširjen po domačih vrtovih in sila priljubljen v domači kuhinji. Industrijsko kmetijstvo se je odzvalo tej priljubljenosti in ponudilo velikoserijsko proizvodnjo paradižnikov, ki so kupcem na razpolago vse leto. Večina ljudi že dobro loči vodeni, trdolupinasti paradižnik brez vonja in okusa, od omamno dišečega slastneža iz domače sonaravne pridelave, četudi je vzgojen v posodah na balkonu stolpnice. Da niti ne omenjam prepojenosti s pesticidi, kemičnimi gnojili in hude osiromašenosti z biot-skimi sestavinami, ki nam namesto zdravilnega sadeža ponudi ničvredno in poleg tega kontaminirano kopijo. Iz-
biro prepuščam vsakemu posamezniku, vam ljubiteljem zdrave prehrane pa namenjam nekaj nasvetov za vzgojo paradižnikov najbolj omamnih vonjav.
1.	Najdite vam najboljšo (najslajšo) sorto paradižnika, primerno za lokalne pridelovalne pogoje (stanje prsti, mikroklima). Če seme kupujete, naj ne bo tretirano s pesticidi.
2.	Vzgoja sadik je preprosta, zato jih vzgojite sami. Če jih kupujete, se izogibajte razprodajam sadik v su-permarketih. Nakup sadik s prvimi cvetovi ni priporočljiv, ker razvoj cvetov porabi mnogo energije. Presajene rastline sprva porabijo večino energije za rast korenin. Ko se bodo dobro ukoreninile, bodo pognale več cvetov.
3.	Za rast izberite najbolj sončno mesto na vrtu ali balkonu in nikakor ne pretiravajte z zalivanjem. Boljša je suša kot preveč vode, ki izniči vonj in okus. Rastline poženejo dovolj globoke korenine, zato tudi v vročem poletju zadostuje dvakratno, največ trikratno zalivanje na mesec.
4.	Odlično deluje enkratno zalivanje z morsko vodo, ki mu pravijo 'gnojenje s soljo'. Če nimate morske vode, raztopite morsko sol v vodi.
5.	Za izboljšavo okusa in vonja paradižnika je odlično žveplo. Glavni vir je kompost.
6.	Okrog rastlin dodajajte kalcij v obliki strtih jajčnih lupin.
7.	S preveliko gostoto pridelek sadežev močno upade. Vsaka rastlina naj ima štiri do pet poganjkov. Višek poganjkov in zalistke odstranite.
Sadeži so bogati s flavonoidi, lu-teinom, zeaksantinom in vitamini C, A, E in B-kompleksom, kalijem, manganom in fosforjem. Zdravju sila koristna je tudi visoka koncentracija antioksidanta likopena. Vse te biotske sestavine nam v polnosti nudi le so-naravno pridelan paradižnik. Tisti iz industrijske pridelave ima dokazano povprečno za 55 % manj C vitamina in kar za 140 % manj ostalih dragocenih biotskih sestavin. Razlogov za domačo sonaravno pridelavo je več kot dovolj.
Zadnja leta opažam, da vse več vrtičkarjev nad paradižnike razpenja plastične ponjave ali jih goji v mini rastlinjakih. Razlog je gliva Alternaria, ki povzroča črnenje listov in propad pridelka. Znaki obolenja se najprej pokažejo na spodnjih listih v obliki rjavočrnih koncentričnih krogov, listi začnejo rumeneti in odpadati. Tudi na sadežih opazimo koncentrične vzorce obolenja. Ko se gliva razširi na celotno rastlino, ta propade. Tistim vrtičkar-jem, ki ste se odrekli strupenim fungi-cidom, predlagam enostaven recept, ki mi ga je zaupala gospa z doktoratom iz fitopatologije: v pet litrov vode zamešajte eno veliko žlico sode bikarbone, dve veliki žlici rastlinskega olja in eno veliko žlico detergenta za ročno pranje posode, ki naj bo biorazgradljiv. Vlijte v škropilnico in razpršite po paradižnikih. Tudi preventivno v času deževja, ko so spore gliv najaktivnejše. Verjetno deluje proti glivam tudi na drugih rastlinah, kajti s tem pripravkom sem zgolj z dvema škropljenjema ustavil Alternario na rastnih vršičkih malin. □