/ 75&UI&' 'Ju&tet&ooMličoar (uL&gjui Vt, "JlaUies mammvBca POŠILJA : IVAM UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRANt ŠT. 5 £eta: 4. St. 94 8. jamiaiia 1944. Slovencem, Hrvatom in Srbom doma in v tujini! Prebujena narodno in socialna zavest ter delovanje najboljših sinov Slovanskega Juga v preteklem m v začetku sedanjega stoletja, vse to so bili sokovi za zorenje velike misli osvoboditve južnih Slovanov in njihovega zedinjenja v eni državni tvorbi. Sijajne zmage s slavo ovenčane srbske vojske v balkanskih vojnah, albanska golgota, bratstvo orožja srbske vojske in jugoslovanskih prostovoljcev v Dobrudži in na solunskem bojišču, predor na Kaj-makčalanu, hekotombe žrtev, sporazum srbske vlade in Jugoslovanskega odbora na Krfu ter naklo-njnost zaveznikov, vse to je omogočilo, da je dobila narodna volja svoj polni izraz, in 1 .decembra 1918. leta je bila porojena največja in najveličastnejša državna skupnost balkanskih Slovanov. Dve težki rani pa sta ostali, dve strašni krivici j Primorska in Koroška. Nad pol milijona Slovencev in dvesto tisoč Hrvatov, t.j. sedemsto tisoč Jugoslovanov, je proti svoji volji, proti izrečnim in jasnim obljubam zaveznikov in v nasprotju z osnovnim načelom samoodločbe narodov, ostalo v suženjstvu. Intriga, pri kateri je igrala glavno vlogo Italija, je odločila, da smo izgubili plebiscit na Koroškem. Z najnemoralnejšim diplomatskim dokumentom tega stoletja, Londonskim patkom z dne 26.aprila 1915 je Italija izsilila od zaveznikov: Francije, Velike Btitanije in Rusije, teritorialne koncesije, ki so v največjem nasprotju z narodnim načelom, po katerem je ona sama dosegla svojo svobodo in zedinjenje. S podpisom Londonskega pakta in s neverjetnim popuščanjem Italiji na mirovni konferenci s strani zaveznikov, je bila ustvarjena situacija, v kateri Jugoslaviji po dveletni brezuspešni borbi proti italijanskim imperialističnim težnjam, ni preostajalo drugega kakor, da je 12.novembra 1920. v Rapallu podpisala z Italijo pogodbo, s katero so odredili nove, krivične meje med obema državama. Moralna obveza zaveznikov, da nam po tej vojni vrnejo našo svobodo je očitno in nobenega dvoma ni, da se zavezniki te svoje obveze zavedajo in da jo tudi hočejo izpolniti. Ravno tako pa je očitnc< obveza Hrvatov in vseh Slovencev, da s svoje strani store vse, da se nam ta svoboda tudi zajamči. Četudi so bili s to žrtvijo prizadeti predvsem Slovenci in v manjši meri Hrvatje, ni vprašanje osvoboditve primorskih Jugoslovanov samo slovensko niti slo-vensko-hrvaško, pač pa je to splošno jugostovonsko vprašanje, ki enako obvezuje vse, Srbe, Hrvate in Slovence, kajti s pogodbo v Rapallu je bila končno potegnjena meja Jugoslavije in šele s to pogodbo je bilo Jugoslaviji mogoče, da se notranje konsolidira in razvija. Upravičeno zato pričakujemo primorski Jugoslovani od vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, od celotne Jugoslavije, da nam v teh zgodovinskih trenotkih priskočijo na pomoč in odstranijo vse zapreke, ki bi bile ustvaritvi tega ideala na poti. Kot prvi in odločni nastop v tej smeri, pozdravljamo sklep Protifašistovskega narodnega sveta za osvoboditev Jugoslavije, ki je 28.novembra 1943 na svojem zasedanju v starodavnem svobodnem mestu Jajcu proglasil svojo odločitev, da osvobojene primorske kraje zedinjuje z ostalimi deli Jugoslavije v eno državno tvorbo. Narod Gortana in bazoviških žrtev, ki je skozi dvajset let vodil neustrašno borbo proti krivicam, faszmu in nasilju in ki danes v strnjenih vrstah Osvobodilne vojske krvavi za svojo svobodo od Bovca in Triglava, preko Trnovskega gozda, Nanosa in Učke gore, doli do Premanture, je pokazal svojo zrelost in tudi dokazal, da je svoje svobode vreden. Zasužnjenim Jugoslovanom pod Italijo ne sme nihče več odrekati pravice do svobode. Prepričani pa smo tudi, da mu je po tej vojni tudi nihče odrekal ne bo. Vendar preti ena nevarnost, hujša od vsake druge. Ta nevarnost je nesloga bratov, ki so vede ali nevede zavedeni po sovražni propagandi. Dobro razumemo vse težke udarce, ki so jih prizadejali naši slogi ljudje, ki se prištevajo med sinove naroda srbskega, hrvaškega in slovenskega. Daleč smo od tega, da bi njih zločine ali pomen teh zločinov kakor koli zmanjševali. Nasprotno. Najostrejša in neusmiljena kazen naj doleti vse, ki so se kakor koli pregrešili proti svojemu narodu in Jugoslaviji. To je predpogoj, katerega neizpolnitev ne bi moglo povezati razrahljanih moralnih osnov našega medsebojnega sožitja. Pravični in strogi kazni torej ne bo ušel nihče! Vendar nam mora biti jasno, da so bili vsi ti zločini storjeni zavestno ali nezavestno, po željah in namenih naših dednih sovražnikov, germanskih nacistov in laških fašistov. Čas je za to, da se sleherni Slovenec, Hrvat in Srb zave, da je vsaka medsebojna borba danes samo peklenska igra, ki jo vodi in odobrava sovražnik. Vsaka medsebojna borba samo slabi nas in Jugoslavijo ter koristi njenim sovražnikom. Jugoslavija bo ponovno zaživela. O tem ni in ne more biti nobenega dvoma, ker jo hočejo njeni narodi in vsi njeni zavezniki. Sanje o samostojnih in neodvisnih državnih tvorbah tako Srbov, kakor Hrvatov ali Slovencev, so neresne in otročje. Kdor se jim udaja bo samo sokrivec še večjega trpljenja in še večjih žrtev svojega naroda, končno pa bo razočaran. Naša nesloga, ki zavzema tu pa tam oblike držav-tjanske vojne, pa skriva v sebi še dve veliki nevarnosti: Prvič, da nas, ki smo po prvi svetovni vojni ostali izven meja Jugoslavije, oropa tudi po tej vojni svobode in sožitja z brati; drugič pa spravlja v nevarnost celotnost dosedanjih meja Jugoslavije, posebno na jugovzhodu in na severu. Opozarjamo vse brate Jugoslovane, Srbe, Hrvate in Slovence, dokler je še čas na te preteče nevarnosti. Kot borci, ki smo bili skozi dvajset let predstraža Južnih Slovanov proti germanski in laški požreš-nosli, sklicujoč se na hekatombe naših žrtev, ki so tako svete, kakor kumanovske in kajmakčalanske, sklicujoč se na svetost naših zahtev po svobodi, ki so ravno tako plemenite in vzvišene, kakor so bile zahteve srbskih bratov za časa Karadjordja in pred-kumanovske Srbije in kakršni so bili ideali Stross-mayerja, Račkega, Radiča, Stanka Vraza, mi vas, bratje, rotimo in APELIRAMO no vse Srbe, Hrvate in Slovence, naj prenehajo takoj z medsebojno borbo, naj poravnajo medsebojne spore, da se v bratskki medsebojni povezanosti skupno vržemo na kletega sovražnika, ki tepta našo sveto zemljo! Na podlagi načela suverenosti naroda, ki bo končno odločil o vseh življenjskih vprašanjih Jugoslavije in na podlagi načel svobode in demokracije ne bo težko najti temeljev za bratsko sodelovanje. Prvi predpogoj pa je takojšnji prestanek vsakega delovanja in vsake akcije, ki morda tudi le posredno koristi sovražniku, ali s katero nekateri podzavestno služijo sovražniku. To je naš apel in naša zahtevka, kajti nihče -zlasti ne brat - nima pravice postavljati ovire naši svobodi. Bratje, ne dovolite, da ta vojna konča z novimi težkimi žrtvami, za katere bomo sami krivi! Ne dovolite, bratje, da bi vas po končani vojni preklinjali tisti rojaki, ki bi po vaši krivdi ostali v suženjstvu! DOL Z NESLOGO! ŽIVELA DEMOKRACIJA IN SVOBODA! ŽIVELA SLOGA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV! ŽIVELA VELIKA JUGOSLAVIJA! NARODNI ODBOR JUGOSLOVANOV POD ITALIJO Predsednik: Dr. Ivan M. Čok TRDNA POVEZANOST - NAJVIŠJA ZAPOVED Jugoslovani v tujini preživljamo v teh dneh zelo težke in kritične dneve. Razvoj dogodkov v domovini je mogočno vplival tudi na nas tu. Vojska se v splošnem ne sme vmešavati v politična vprašanja in tudi naš list se je do skrajnosti izogibal kakršnih koli izpovedi. Novice iz domovine so prihajale redko, in še bolj redke so bile tiste, ki so dosegle tujino neokrnjene in nepotvorjene, v kolikor so iz same domovine še nosile pečat resnice in poštenosti. “Narodni odbor Jugoslovanov pod Italijo” je eminentno nadstrankarska organizacija, ki ima nalogo, da postopa in deluje vedno in v vsakem času po intencijah samega naroda v domovini. Naš odbor je tej svoji nalogi ostal zvest, kljub najneverjetnejšim zaprekam z vseh strani. Strankarsko-politični, ideoliški, plemenski in tudi čisto spletkarski nagibi; popolno nerazumevanje duha novega časa in ne v mali meri ljubosumnosti in zavisti, vse to je od zunaj ustvarjalo napetosti, ki so se v zadnjih dneh sprostile. Vprašanja so bila enostavna in razumljiva. Vojaku v vojnem času, ki je v sebi še ohranil globoko povezanost s svojo rodno zemljo, se ob čitanju in poslušanju glasov domačega bojišča zanetijo v srcu sokovi dolžnosti in obveznosti do svojcev in do onih, ki v gozdovih in gorah prelivajo kri za svobodo in domovino. Klic domovine je močan in pretresa ter ogreva tudi zadnjo kapljo krvi. Samo to je vodilo naše fante do sklepov, da ne počivajo v tujini do konca vojne, pač pa da služijo svoji domovini s puško v roki tam, kjer so njihovi bratje, njihovi očetje, prijatelji in znanci; njihove sestre, zaročenke - z eno besedo ves narod ... Glede prostovoljcev, ki jih je naš odbor uvrstil v jugoslovansko vojsko in ki nosi vso moralno odgovornost za vsako njihovo delo, je jasno, da zastopniki tega odbora ne morejo in ne smejo postopati drugače, kakor je to volja večine tu in volja večine doma. Ti legitimni zastopniki ne morejo med vas, fantje. Njihove besede je zadušila samopašnost, vendar vam po tej poti sporočamo in vas rotimo, da ne nasedate cenenim frazam in pridobivanjam posameznih neodgovornih ljudi, pač pa da svoje odločitve svobodno izpoveste samo skupno - vsi kakor en mož. Prva zapoved današnjih dni je trdna povezanost in vzajemnost nas vseh. Kamor koli gremo, gremo vsi kot en mož! Svoje usode Slovenci ne morejo razdvojiti. Samo, če bomo vsi - pa že kjer koli - bomo lahko postavili svoje želje in zahtevke na trdne osnove. Zato nobenega cepljenja in nobenih razdvajanja. Nismo se zbrali niti za Janka niti za Marka, pač pa zato, da doprinesemo s svojimi skromnimi silami čim več naporov za osvobojenje. Kdor ima čiste namene in pošteno vest, naj se obrača na nas, ki bomo morali pred vašimi materami in pred domovino odgovarjati. Nikdar vam nismo lagali in vedno smo mislili iskreno in pošteno, zato je potrebno da nam zaupate tudi sedaj! Kdor bo postopal po svoje, nas bo sam odvezal vsake moralne odgovornosti! Bolj ko kdaj koli je danes potrebna jeklena disciplina, treznost in popolna voiaška dostojanstvenost. ŽIVELA PRIMORSKA ZEMLTA! ŽIVELA VELIKA JUGOSLAVIJA! RDEČA ARMADA NA POLJSKIH TLEH 9 Zmagovite divizije generala Vatutina so prekora čile sovjetsko-poljsko mejo izpred 1.1939. To je najbolj senzacionalna vest, ki prihaja iz vzhodnega bo/išča. Mogoče ne toliko iz čisto strategičnih, kakor prestižnih in političnih razlogov. Gotovo je, da je vdor na poljska tla zmagovitih ruskih armad največja moralna zmaga v zadnjih mesecih sedanje vojne. Psihološke posledice bodo gotovo večje, kakor pa čisto vojaške. Že sama misel, da so Rusi na poljskih tleh zadostuje, da zavori nadaljnje prusi-jaške zločine v zaledju. Tako je napisal britanski dnevnik “Daily Mail”. To britansko tolmačenje toč- skem kolenu. To se do sedaj še ni zgodilo. Odpor sovražnika je še vedno dovolj močan in general von Mannstein še vedno vodi svoj umik po nekih načrtih. Pri tem pa kažejo tudi Rusi izredno energijo in moč. Vse naravnost obupne nemške protinapade Rusi gladko zavračajo in napredujejo kot pravi ruski val proti zahodu. Pri tem moramo upoštevati, da se morajo ruske armade boriti z ogromnimi prometnimi težkočami, kajti Nemci razrušijo vse pri svojem umiku, boriti pa se morajo tudi proti vremenskim nezgodam, ki so v tem času v teh predelih no definira položaj, ki ga je ustvaril koaaški škorenj na poljskih tleh, to je tam, kjer so v juniju m juliju 1941. leta Prusijaki preživljali pijanosti svojih prvih zmag proti Sovjetski zvezi. Novograd-Volinsk, Žitomir in vse ozemlje, ki se razteza pred samim mestom Kijev, so Nemci zav-g* zel* okrog 20.septembra, ko se je moral maršal * Budjeni umakniti nemški premoči. V dveh mesecih so Nemci zavzeli to ozemlje, ki leži 520 kilometrov od poljske meje do Kijeva. V nasprotni smeri so Rusi to daljavo prevalili nekaj manj kakor v dveh letih. General Vatutin je pokazal, da je najmanj tako spreten v “bliskovitosti” kakor pa njegovi nasprotniki, ki so mislili do pred letom dni, da imajo v tem izključni monopol. Če bi nadaljeval v tem tempu 8 do 10 kilometrov na dan, bi bil koncem februarja v Ljubljinu. Ogromni uspehi rdeče armade šo iz naših skic prav dobro razvidni. 3.januarja so Rusi zavzeli Olevsk. Od Staljingrada do Olevska je 1300 kilometrov. Od Olevska v Varšavo 520 in od Olevska v Berlin 1000 kilometrov. Mali zemljevid, ki nam prikazuje današnji potek hojne črte na vzhodnem bojišču kaže v sredini ogromno zagozdo v nemške črte. Severne nemške armade so takorekoč odrezane od južnih, ki stoje v Dnjeprovem kolenu. Tu preti Nemcem nevarnost obkolitve, zlasti če bi Rusi nadaljevali s prodiranjem od Žitomira proti Romuniji. Naše kalkulacije pa seveda ne smejo biti preveč obtimistične. Že ob zavzetju Kijeva so listi mnogo Pripovedovali o obkolitvenem manevru v dnjeper- evropskega bojišča in v tem letnem času na dnevnem redu. Po zadnjih vesteh pošiljajo Nemci nova pojačanja na Poljsko tako iz zahodnega bojišča kakor tudi iz Italije in Balkana. Ni izključeno, da bo zaradi ruskega sunka popolnoma propadla nemška “očiščevalna ofenziva” na Balkanu in s tem temeljito prekrižala račune nekaterih svojevrstnih jugoslovanskih domoljubov. Poljska vlada v Londonu je novo situacijo v domovini sprejela z dolgotrajnimi posveti in verjetno bomo že v teh dneh slišali o čem so se poljski ministri med seboj pogovarjali. Ni izključeno, da bodo morali Poljaki svoje dosedanje poglede prilagoditi novemu položaju in se odločiti za korak, ki ga je napravila Češkoslovaška. Podobne naloge čakajo tudi ostale zahodne emigrantske vlade, ki ravno v teh dneh razpravljajo z zavezniškimi zastopniki o oblikah in postopkih za slučaj zavezniške okupacije njihovih ozemelj. Nekatere težkoče so zlasti pri Francozih, ki so. popolnoma izgubili kompas v sedanji vojni, kakor se je to zgodilo tudi nekaterim njihovim balkanskim prijateljem, ki so bili od pariških nasvetov vedno odvisni. Vojni dogodki se bodo verjetno v prihodnjih mesecih razvijali še z vse večjo hitrostjo in presenečenji. Konzervativni elementi, popolnoma ostareli in okosteneli v starih že davno pozabljenih predsodkih, bodo popolnoma potisnjeni v pozabljenje in nove sile, ki jim sedanji čas imperativno zapoveduje čim večjo elastičnost, sposobnost prilagoditve in okretnost duha in volje, bodo krojile usodo bodočih ljudskih svoboščin v Evropi. Marsikdo pozablja, da je sedanja doba revolucionarna doba, ki iz osnove spreminja vse tisto, kar je povzročilo propast starega, gnilega in strohnelega reda, ki so mu bile izpodkopane vse moralne zasnove in ki je živel zgolj od konjunktur in notranjepolitičnih špekulacij. To je nauk ob vstopu rdeče armade na poljska tla. Leta in leta so imeli državniki časa in prilike dovolj, da bi se na ta trenotek trezno, pametno in prevdarno pripravili. Leta in leta so imeli tudi izkušenj dovolj, da bi uočili vse strašne posledice sistema, za katerega so nosili 100% odgovornosti. Na žalost so naši državniki in politiki vse premalo od blizu pogledali vojni v obraz, ker so vse prehitro pobegnili iz zemlje in zato tudi niso bili sodetežni vsega tistega gorja in razdejanja, ki ga je ustvaril tisti red, ki so mu oni sami posvetili vse svoje delo in ves svoj čas in od njega želi tudi vse koristi. Novega duha in novega časa niso razumeli “preizkušeni politiki”, še manj pa uradniki, ali božja pravica je taka, da spiš tako, kakor si si postlal... ZA BOŽIČ V SLOVENIJI (Izvirno poročilo za "Bazovico”) Prihajam od nekoga, ki je bil zadnja dva meseca v Sloveniji. Ni Slovenec. Piše se major Charles Bal-lcntinc; nekateri Slovenci v domovini se ga gotovo spominjajo. Je inženir, doma iz Južne Afrike, ki je pobegnil iz Italije po kapitulaciji, ko so, ga hoteli Nemci odpeljati v Nemčijo. Namesto, da bi jo popihal v Švico, se je s svojimi šetdesetimi tovariši odločil, da stopi v zvezo z Jugoslovansko osvobodilno vojsko. S tovariši so romali od vasi do vasi, dokler niso končno prispeli na Hrvaško in potem dalje do jadranske obale, od koder so prišli na osvobojena italijanska tla. V teh dveh mesecih se je major Ballentine prvič v življenju seznanil s Slovenci, ki mu bodo ostali v najlepšem spominu. Kljub velikemu pomanjkanju, ki vlada v slovenski zemlji, so zavezniškim beguncem vsi Slovenci, s katerimi so prišli v stik, priskočili na pomoč s hrano in prenočiščem. Te gostoljubnosti Slovencem ne bo nobeden njih pozabil. Vsi so občutili silo duha, ki preveva Slovence v odporu proti sovražniku. Major Ballentine je videl Ljubljano samo od daleč. Uporniki so se mu pohvalili, da prejemajo od meščanov vso pomoč in tolažbo. O svoji dogodivščini med Slovenci pravi major Ballentine med drugim tudi tole: Napotili smo se proti slovenski meji. Z vsemi mogočimi zvijačami smo poizvedovali po upornikih. Vroče nam je postajalo čir.i bliže smo prihajali. Drugi dan smo že bili v zvezi z uporniki. Zelo dobro smo kosili v neki gostilni. Nato smo potovanje previdno nadaljevali. Srečali smo uporniško patrolo. Spoznali smo jo po obleki in pozdravu. Uporniki so nas odvedli v štab edinice, ki je operirala v tem kraju. Bili smo trije častniki in 60 podčastnikov in vojakov. Zastopana je bila skoro vsa Velika Britanija: Angleži, Novozelandci, Južnoafri-kanci in celo dva Indijca sta bila med nami. Vedno smo se skupaj držali. Ločili smo se samo pri prehodih čez železniške proge, ceste in na drugih nevarnih točkah. Potem pa smo se zopet zbrali in skupno nadaljevali pot. Uporniki so nas vodili čez hribe in doline, skozi gozdove in meje. Skrbno so pazili, da se ne približamo nemškim postojankam. Če vas enkrat uporniki vodijo, ste na varnem. Zmeraj vam pomagajo, da brez skrbi pronicate od oddelka do oddelka, od vasi do vasi. Po potrebi vam izroče posebno izkaznico za poveljnika v sosednem kraju, kar Je posebno potrebno, če se hočete nasititi in prenočiti. Včasih so seveda nastale težkoče. Vas je štela 10 hiš, nas pa je bilo 60. Na vsako hišo torej 6 nočevalcev. Kljub temu so bili ljudje zadovoljni, da smo prišli med nje. Lepo so nas sprejeli in postregli z vsem, kar so pač imeli. Največkrat smo otepali kuhan krompir, včasih tudi polento. Naši gostitelji so bili kmetje. Iliše so imele po navadi samo po eno zakurjeno sobo. Vsa družina je spala v tej sobi. Nam, pa so s slamo in senom postlali na tleh: Če je bila družina zelo siromašna in niso imeli hleva, je tudi prašiček spal z nami v sobi. Ne smete pozabiti, da je bila zima. Že tretjič je zapadel sneg in vsako prenočišče pod streho je bilo za nas razkošje, saj smo poprej največkrat prenočevali na prostem. Slovenci imajo zelo čiste domove. V vsaki glavni čumnati je postavljena velika skrinja, nad njo pa visi podoba Matere Božje. Uporniki so slabo opremljeni in nezadostno oboroženi, pa vendar že polnih 32 mesecev drže v šahu več nemških divizij. Njihova borba je v splošnem tipično gerilska: udari in beži. Vse kar morejo store, ^ da Nemcem povzroče čim več škode in da imajo pri tem čim manj izgub. Za tako borbo je dežela naravnost idealna: gozdovi, hribi, pomanjkljive prometne zveze itd. Med seboj imajo sijajno organizirane zveze s pomočjo kurirjev. Večkrat smo potovali s takimi kurirji od enega oddelka do drugega. Zvesto so nam kazali pot skozi deželo. Ker sem saper, so me slovenski uporniki spraševali o uspešnih sredstvih proti oklopnim vozilom. Sami so bili namreč brez takega orožja. Kar začudili so se, ko sem jim pokazal, kako se lahko spusti bomba z žico ali vrvjo z nevidnega mesta. Moja razlaga se jim je zelo dopadla. V Osvobodilni vojski sem videl dosti mladih deklet. Šotorile so z nami in živele tako kakor moški. Vse to gibanje je samo izraz izredno krepkega uporniškega duha, ki veže mlado in staro, moške in ženske v eno samo voljo - osvobojenje. Takih dokazov sem bil večkrat deležen. Pred odhodom so nas povabili uporniki na skupno večerjo v malem osvobojenem mestecu. Za spomin sem prinesel s seboj jedilni list te večerje s podpisi vseh glavnih tamkajšnjih upornikov. Kenneth MATTHEWS VLOGA SOVJETSKE RJJSIJE V EVROPI IN AZIJI (Glej zemljevid str. 8 & 9) Dve veliki državi sta obenem evropski in azijski velesili: Velika Britanija in Sovjetska zveza. Velika Britanija je azijska sila, ker ji pripada Indija. Carska Rusija je bila azijska velesila, ker se je raztezala po ogromnem azijskem ozemlju od Baltika pa do Tihega oceana. Njeno gravitacijsko središče pa je kljub lemu še vedno v Evropi. Sovjetska zveza pa ni azijska velesila samo zaradi zemljepisnih okoliščin, pač pa tudi zato, ker je svoje mogočne proizvodne sile razvila tudi na azijskem območju in ga industrijalizirala. Po vojni bo Sovjetska zveza predstavljala seveda, tako evropska kakor azijska ozemlja, kot eno samo politično in vojaško enoto. V tej vojni so azijska ozemlja s svojimi ogromnimi gospodarskimi zmogljivostmi v mnogem prispevala k ruskim vojnim naporom. Medtem, ko se je Hitler - nekaj let pred sedanjo vojno mrzlično oboroževal, je Sovjetska Rusija s podvojenimi napori nadaljevala z industrijalizacijo svoje zemlje z naglico, s katero se do sedaj še nobena država na svetu ne more primerjati. Ko bo Hitler potolčen, bodo ostali za njim samo še tragični spomini na njegove barbarske poskuse za zavojevati ves svet. Ali industrijalizacija Sovjetske zveze bo popolnoma spremenila obličje Evrope in Azije. Po zadnji vojni je ostalo nekaj velesil v osrednji Evropi z vsemi svojimi gospodarskimi zmožnostmi, nedotaknjenih. Ali po sedanji vojni bo zavzemala Sovjetska zveza priviligirani položaj, kajti vse velike evropske dežele bodo potrebovale precej časa za obnovo in za dosego svojih predvojnih gospodarskih sposobnosti. Pred drugo svetovno vojno je Sovjetska Rusija gospodarsko skoro v vseh panogah presegla Francijo. V industrijski proizvodnji in surovinah je bila v isti vrsti z Veliko Britanijo. L. 1939. pa se je Sovjetska zveza pomaknila na tretje mesto industrijskih držav na svetu, za ameriškimi Združenimi državami in Nemčijo. INDUSTRIJALIZACIJA AZIJE v- Sovjetska vlada je na azijskem ozemlju vodila čisto drugačno politiko od one, s kakršno se je ukvarjala caristična Rusija. Pospeševala je industrijalizacijo azijskega ozemlja s hitrejšim tempom, kakor pa so bili njeni napori v tem pogledu v evropski Rusiji. Nobenega dvoma ni, da so pri tem igrali veliko vlogo vojaški razlogi, kajti Sovjetska zveza se je dobro zavedala nevarnosti Hitlerjevske Nemčije. Po 1. 1933., ko se je Hitler polastil oblasti v Nemčiji, so vojaški proračuni Sovjetske zveze naraščali z dneva v dan. Ko je izbruhnila vojna, je bila Sovjetska zveza edina velesila na svetu, ki se je lahko pomirila na bojišču s Hitlerjevimi vojaki. Sovjetski gospodarstveniki in vojaški strokovnjaki so storili vse, da bi industrijska ozemlja organi-z-rali izven območij predvidenih sovražnih vdorov. To se pravi, da so Rusi poskušali industrijo organi- zirati čim globlje od svojih zahodnih meja, v kolikor je seveda bilo to mogoče zaradi surovin, ki so jim bile na razpolago. Isti razlogi, ki so Sovjetski Rusiji narekovali, da se skrbno pripravi na vojno, so ji tudi ukazovali, da skrbno prikrije vse svoje vojaške in gospodarske priprave v Aziji. Rusi so nemški peti koloni previdno prikrivali vse podrobnosti industrializacije na azijskem ozemlju. To sc jim je v glavnem tudi posrečilo. Tako se je tudi zgodilo, da so bili Nemci za časa obleganja Sla-Ijingrada strahovito presenečeni nad zmogljivostjo ruskega železniškega omrežja. Vsi njihovi zemljevidi so naznačevali, da je železniška proga iz Astra-hana do Staljingrada enotirna, dejansko pa je bila štiritirna. SUROVINE AZIJSKE RUSIJE Proizvodnja premoga na azijskem ozemlju Rusije je danes že mnogo večja od celotne japonske proizvodnje premoga. Kar velja za premog, velja še v večji meri za nafto. Mnogo se je govorilo o namerah Sovjetske zveze, da ustvari drugi Baku, novo svetovno središče za nafto. Gravitacijsko središče novega območja nafte leži med spodnjo Volgo in reko Embo. Glavna ležišča nafte, v kolikor so do sedaj poznana, so v trikotniku med Uralskim pogorjem, reko Embo in železniško progo v Orcn-burgu. Rusi cenijo bogastvo teh ležišč na eno mi-ljardo ton, kar pove, da je to druga najvažnejša skupina ležišč Sovjetske zveze. Ko so poleti 1942 Nemci ogražali petrolejske vrelce na Kavkazu, so Rusi proizvodnjo na azijskem ozemlju potrojili. Svetovno znani gospodarski list “The Economist” navaja, da je-bila proizvodnja 1.1942, t.j. samo nekaj mesecev potem, ko je nastopila nemška nevarnost že za 40% večja od prejšnjega leta. Raziskovanja strokovnjakov pravijo, da so petrolejska ležišča v azijski Rusiji znatno večja od vseh ostalih ležišč v Evropi skupaj. Poleg tega so tam ogromni skladi premoga, železa in drugih industrijskih surovin. EVAKUACIJA PROTI VZHODU Eno najzanimivejših poglavij ruske industrializacije je sistematična in postopna evakuacija tovarniških objektov z vso opremo in delavci iz zasedenih ali ograženih področij proti vzhodu. Že pred vojno je Rusija proizvajala trikrat več železa in jekla ob Uralskem pogorju, kakor pa Angleži v Indiji. Sovjetska organizacija pa ni pokazala samo ogromnih proizvajalnih sposobnosti po količinah, pač pa tudi po kakovosti. Ruski tanki in letala so presenetili ves svet. Velik del letalskih tovarn in tovarn za tanke so Rusi premestili v azijsko Rusijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je industrija traktorjev in lokomotiv v teh področjih ogromno narasla. Prometna omrežja so Rusi ogromno zboljšali z zgradbo novih železniških prog in pojačanjem obstoječih. Transibirska železnica je tik pred vojno dobila drugi tir. Vprašanje je ali je razteznost Sovjetske industrije namenjena zgolj vojnim potrebam, ali se bo nadaljevala tudi po vojni. Nobenih dokazov ni, da bi ta imlustrijalizacija ne bila trajna. V trenotku, ko so Nemci dosegli najglobljo točko za časa svojega prodiranja na rusko ozemlje, je živelo 60 milijonov ljudi pod nemško okupacijo. Po ruskih izjavah so približno 15 milijonov oseb Rusi evakuirali. , j OBNOVA SOVJETSKE ZVEZE Delavstvo so evakuirali z vsemi tovarnami in stroji. Posebne uredbe so delavstvu zaukazale, da ostane na svojem novem azijskem domovanju. - Ko so Rusi zopet zavzeli izgubljena ozemlja, so tovarne, delavci in stroji ostala na azijskem ozemlju, kar pomeni, da Rusi ne smatrajo industrijalizacijo azijskega območja kot provizorično zaradi vojnih potreb. Če analiziramo vlogo Sovjetske zveze v Evropi in Aziji po končani vojni, bo na vsak način potrebno izvedeti koliko časa bodo Rusi potrebovali za svojo obnovo. Seveda ni mogoče na taka vprašanja enostavno odogovoriti. So pa neki zanimivi nagibi, ki so za odgovor zelo podučni. V prvi svetovni vojni je bda Rusija ogromno bojišče. Po končani vojni so divjale meščanske vojne. Industrijska proizvodnja Rusije je padla na eno petino proizvodnje pred prvo svetovno vojno. Rusi so po prvi svetovni vojni potrebovali polnih deset let, da so dosegli proizvodnjo pred prvo svetovno vojno. Nato je nastopila doba takozvanih petlet, ki je dvignila sovjetsko industrijsko proizvodnjo v nezaslišane razsežnosti. Težko je povedati kako bo z obnovo po sedanji vojni. Gotovo pa je, da obnova ne bo trajala tako dolgo, kakor pa je trajala po prvi svetovni vojni. Obnova bo znatno hitrejša zaradi večje in splošne tehnične sposobnosti Sovjetske Rusije. Ker razpolaga Sovjetska zveza v notranjosti svojih meja z vsemi surovinami, ki jih potrebuje, lahko smatramo, da bo zadostovala doba treh do jvetih let za ozdravljenje vseh ran, ki jih je prizadejala sedanja vojna. Vse kaže, da bo potem, ko bo Nemčija popolnoma uničena kot politični faktor v Evropi, Sovjetska zveza druga industrijska država na svetu za Združenimi ameriškimi državami, tako v Evropi kakor v Aziji. Vse to bo imelo ogromne ideološke posledice za vsa azijska ljudstva. Prcdno je Rusija stopila v vojno je z vsemi sredstvi podpirala Kitajsko v vojni proti Japonski. Že takrat je pokazala - poleg svojih lastnih potreb - velike izvozne sposobnosti. Po vojni - v mirnih časih - bo Sovjetska zveza s svojimi industrijskimi izdelki preplavila vso Evropo in Azijo in zato avtomatično odpadejo vse skrbi civiliziranega Evropejca, ki sc boji, da bi po uničenju nemškega industrijskega moloha, ne imel kje kupiti gumba in šivanke za svojo zakrpano povojno obleko. Pa še nekaj drugega se bo zgodilo. Svojo ogromno industrijsko premoč bo Sovjetska Rusija prenesla na kitajsko ozemlje in s tem industrijalizirala tudi najoddaljenejše kraje Azije. Ne pozabimo že danes, da bo zmagovita Sovjetska Rusija po vojni prvi gospodar Azije in Evrope. “BASIC ENGLISH” - MEDNARODNI JEZIK - 850 BESED THE EKPANSION OF EKPERIENCE Another Example of the Effects of narrovv Educa-tion is the carly belief that, because the Earth is fiat, Evetits come to an End at its Edge. kAistcnce is so elastic that we may equally wcll be gl veti one Error in Exchange for another; Educa-tion. in Basic is, “the Expansion of Expcrience by Experts". FACT AND FITION Let the division betvveen Fact and Fiction bc fixed earl v. Furce has no material existence; but a Flame is a Form of Eire. A Fali is a physical event; and so is a Fight, Only far more complex. It you are the future Father of a Familv, keep Basic in the Front of your Folder; and let the first F«.ud given them in education be the Fruit of its Flovvers. Then there will be no fear of their Flight fmm Fact, or of their going off vvith their false Fricnd, Feeling, into the Fields of Fiction. THE GROWTH OF THE GRAIN What makes the Grass so green? Not that grey guide the Government. The General Growth of Basic will be slow if the Grain is not kept under Glass by a Group vvith a good Grip on Gold. THE HUMOUR OF HISTORV The past has been one long, bitter fight ahout fictions, so Ilistory docs not give us much hclp. Hovv is TIarmony possible if you are angry and boiling? Only the military get fat on Ilate. The vvise take cover in sccret Holes lili their llour has come, and even then they have little Ilope of a serious hcaring till thcy are tired, and near to the Harbour of dcath. Hcated argument in Basic vvould simply be aa examplc of unconscious Ilumour. INTEREST IN INVENTIONS An Interest in Inventions is the first condition for the Increase of Industry. But the natural Impulse of committees is in the direction of Insurance against vvhat is free and living Their behaviour is bard and cold that vvho ever comes forvvard vvith a fertile idea like Basic gets the feeling, before the ink is dry on their Instruments, that he is an Insect up against Iron or Ice. V prvih aktivnih mesecih sedanje vojne, ko so imeli Nemci popolno pobudo podvigov trdno v svojih rokah, je nenadoma nastala in se uveljavljala v vojaški strokovni govorici beseda "bliskovitost”, ki je icla svoje uspehe tja do zime 1.1941. V to svojo bliskovitost so Nemci stavili vse svoje upe in nade. Priznati je treba, da so bili ti uspehi v resnici taki, da so postavili v senco vse, kar je bilo vojni veščini do tega časa znanega. "Bliskovitost” pa se ni pojavila šele z nemškim napadom na Poljsko. V vojaški povojni literaturi so o njej mnogo razpravljali in napovedovali pravo revolucijo dota-hratnih vojnih timctnjakarij. Kdo jo je prav za prav zasnoval, je še spdirho. Vsekakor so jo uveljavljali Nemci in jo tudi izpopolnili do kraja. Nemci pa so po svojem barbarstvu in nečloveški brezobzir-»osli tudi edini narod poleg Japoncev, ki imajo za izvedbo, vse potrebne pogoje. "Bliskovitost" zahteva popolno preziranje vseh mednarodnih sporazumov in dogovorov. Zakone in navade, vse to zbrišejo tanki in letala. Otroci, starčki, obnemogli, bolniki, ženske in sploh vse človeštvo je z "bliskovitostjo brutalno postavljeno v prvo borbeno črto. Bliskovitost jc namreč tesno povezana z drugim pojmom, ki je tudi Otrok sedanje vojne, t.j. totalitarnost. Ta beseda ]>omcni, da napadalec poruši vse, ker celotno človeštvo spada po njegovem med ta-kozvane vojne cilje. Kadar se tak sovražnik umika, podira, ruši in požiga vse, kar koli bi moglo nasprotniku v kakršen koli namen služili. To so ponovno dokazali Nemci v Italiji na ozemlju svojega nekdanjega zaveznika. Danes je "bliskovitost” že več ali manj pozabljena. S to besedo bi lahko označevali sicer. sedanje ruske podvige na vzhodnem bojišču, vendar so se tudi tu izvršile tako v taktičnem kakor tudi stra-tegičnem pogledu take spremembe, da je sama označba že zastarela. Ni pa zastarela osnova, ki je ostala prav za prav ista. "Bliskovitost” zahteva še en P°g°j, t.j. nepripravljenost nasprotnika. O tej pa pri tistih nasprotnikih, ki so v aktivni vojni z Nemci ne more biti skoraj nobenega govora. Kdor je izdržal do Sedaj, bo tudi v bodoče, pa naj so “BLISKOVITOST NAPADALEC Q Bombardiranja —s l ehota (mol ) Težki tanki al’ehota(nemot.) « Lahki tanki -5 Topništvo ° Pijonir^ke rete O Stranski napad BRANILEC |^£»l)efenz. postojanke* Rezerve \i I DEL: \ PRIPRAVA to Rusi ali pa Jugoslovani. Tistega nasprotnika, ki ga Nemci niso mogli streti v prvem glavnem zamahu, tistega ne bodo strli več. To velja tudi za naše bojišče, čeravno se nekateri Nenemci hudo vesele poraza upornikov v Jugoslaviji, ker so jim možgani že tako povu-deneli, da ne znajo več ločiti sovražnika od prijatelja. Pri tem pa so še užaljeni, če jim poveš, tla so kot taki pristni in ncpolvorjeni pctokolonci. . . Taktični podvigi "bliskovitosti” so na naši skici nazorno prikazani. Obrambna črta poteka izza večje reke, ki naj bi pojačala obrambo. Z marljivim rekognosciranjem s pomočjo patrol in letalstva je poveljstvo napadalne armade izbralo določen odsek za preboj. Napadalca so pri izbiri vodili razni vzroki, tla si je izbral določeni odsek: šibkost obrambe, postavljeni cilji, st ral e-gična potreba, politični prestiž itd. V prvem delu pričenja priprava z zapornim topovskim ognjem in sistematičnim bombardiranjem o-brambnih postojank. Ogenj sc ne razteza na samo bojišče, pač pa obdeluje tudi ozadje in posebno vse dovozno prometno omrežje. Sam napad, ki tvori drugi del celotnega podviga, pričenja z napadom težkih in lahkih tankov in s tesnim sodelovanjem letalstva in pljonirskih cditiic, ki jim je poverjena naloga, da razstrelijo tankovske ovire in težje obrambne naprave. Po prvi infiltraciji oklepnih oddelkov v same obrambne postojanke branilca, sledi tudi že »Ivini predor, ki bočno napada branilca in mu prihaja že tudi v hrbet. Nada-Ijni oddelki prodirajo dalje do važnih strategičnih središč. S tem je ustvarjen takozvani žep, ki ga napadalec poskuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi čim hitrejše in uspešnejše razširiti. Po samem predoru so branilci v prvih časih nemške “bliskovitosti” popolnoma izgubili glavo. Tako se je dogajalo na Poljskem, na Francoskem, v Belgiji in na Nizozemskem, Norveškem in Danskem in nič drugače ni bilo tudi pri nas. Tudi v Rusiji so Nemci uporabljali iste metode, vendar ne z enakimi uspehi. Rusi niso izgubili glave in so vedno še pravočasno umaknili svoje glavne sile in jih na drugih postojankah postavili sovražniku v bran. ;£££ [S.S.S.R. JE NAJVEČJA DRŽAVA INA SVETU.PO PROSTORU ZAVZEMA ENO SEDMINO ZEM.POVRŠINE POKUPIJO NA LETO PET| 1 TOLIKO KNJIG KOT AME-f NCI.KAR JE ZNAK KULTURE] S#i8 UP mmm tm:-;*** MANGAN M ^#Unin^Md MESTO PALAČ... NAJVEČJA LU* -____11 i c w Arhangelsk tfiLEZO JUNORE OGROMNE PALAČE,VELIČAST- NA3VEČHA JF^ovado" . 2^™/EL0UU^a/ 6.5.R. / ŠOT® ^ P "'-•xKA S.S.S.R. NE CERKVE IN DRUGE ZNAMENITOSTI DAJEJO MOSKVI IZREDNO PRIVLAČNOST. INDUSTRIJA rrfl BOMBAŽA, VOLNE, LANA IN ■HHHBS 81 SSiii Sevett.Nl KA. 1 3^- 3EL1 MEDVE31 S.S.S.R.MERI 21 MIL. KV. KM IN ŠTEJE 170 MIL.PREBIVALCEV TJUVN31 V TEH KRAJIH JE ZEMLJA ZMRZNJENA VSE LETO. LLOV S PUŠKO SEVERNI JELENI, LK.oyiA».s5eil Uatanga. -J2IN S PASTJO aVerhojansk SevEB.ni JELENI -RUSIJA JE IMELA LETA 1935. 83.400 KM ŽELEZNIŠKIH PROG. POZNEJE SO ZGRADILI NOVE. URAL JE ZAKLADNICA RUD. 9/10 PLATINA JE V RUSIJI. ----—TUNDRE'1^ ~ GOZDOVI SE -==■• riMu PO OSREDNJI SlA Rt VMES PA SO OB-P® PLANJAVE. N---4-'». Hr^X SVILE. VSA VELIKA IND IVazan INDUST-JE PODRŽAVLJENA V ZA-^ DRUŽNIH t USTANOVAH iVERDLOySK. Mg UkTRAJ INSKA_S. S.t2V M TU JE NAJVEČ JI JEZ jyy»Oo£SA '*“■« v EVROPI, KI NAPAJA . ‘ K0R- NAJVEČJO CENTRALO. S&iara NAJVEČ JA KMETIJA PROSTOR POD ‘,e0eEN&“^^* ] MORSKO GLADINO (_ ^Astbav-iaN n 'l ' ' — Petropavlovsr ■* »Omsk. i :c % IJA IMA 188 MIL.HA GOZDOV. S-SOJE NAJBOGATEJŠA DRŽAVA. ^JA JE NA PRVEM 8TU v fridblova-PŠENICE, OVSA, JEČMENA, LANA. DOMAČINI V TEH L.1940 V AMERIKI ZA 65 MIL. DOL. _ ^STROJEV IN ORODJA. %\K (3 TRANS-SIBIRSKA ŽELEZ-* UNICA JE NAJVEČJA ŽE-’ LE Z. PROGA NA SVETU. « JE-it. SNEŽIŠČA... MZ&ŠKA S.SJ£. PR.fi f\0 C, Slana jezera |i * * i RUSKA LETOVIŠČA. PALAČE IN VILE NEKDANJIH MOGOTCEV SLUŽI DANES DELAVSTVU ZA ODMOR.TU SO NAJLEPŠI KRAJI. _ , SohABAi ■ »SVIIOVAMKE ' TOMR KO *A KAV> *•*•*:__________ yx . ---- \5.<5.R. .-x Puščavsko OZEMUL . /*•' /M V^r^lA i Žveplo---------X'’Je’OTI^TAD7?BJ0k' koiTte-r oSR—*---'• x KIRGIŠKA S5,01. 'S.S.5R. PUŠČAVA MiiiP _______ DOMAČ 5£ KRAJIH SE ^ OBLAČIJO Z ALSKB KOŽE, BJJ°S IN KOZE, ŽJDRO-MEDARJS R0UADI PRT DELILNO m ROVINB NA RAZPOLAGO, KI JIH POTREBUJE MODERNA CIVILIZACIJA. SAMO 1/8 JE IZKORIŠČENIH. mimm s;ip6i v« oiroVit -v-?^ 1/3 STAVBNEGA LESA NA SVETU PRIHAJA IZ RUSIJE. 500 /v\EQ.lLO V tA\C3AV4 BRAIN AND TEN F1MGER3 ^ A NOVEL BY GERALD KER3H (S pisateljevim dovoljenjem za "BAZOVICO” prosto poslovenili XYZ) 2. “STRAH JE V SREDI VOTEL, OB KRAJIH PA GA NIČ NI" Marka ni bilo več. Sele sedaj smo spoznali, kako zelo smo bili navezani nanj. Vodja, to je kot vid oči. Šele, ko postaneš slep in tavaš v temi, se zaveš kaj si imel. Naš nl)ogi Janez je ležal v bolečinah in umiral po kapljicah. Klemen si je ogledoval njegovo rano. Na desni strani prsi je bila in zdelo se je, da ni globlja od luknjice na bradi mladega dekleta. Nobeden od nas ne bi znal povedati, kje je krogla obtičala. Včasih si krogle izberejo čudno pot, prodno se ustavijo nekje v človeškem telesu. Janez je znotraj krvavel. Na njegovi rani skoraj ni bilo krvi. Zato pa jo je bilo nekaj več ob robu njegovih ustnic. Umiral je. Metu sc je sr. e kar krčilo. Šele sedaj sem popolnoma razumel, kaj je hotel Janez reči, ko je govoril o trpljenju duha. Nobena bolečina, mislim ni tako težka, kakor je pogled na tovariša, ki ga imate nad vse radi, pa mu ne morete pomagati. Verujte mi, za vsaka kapljo krvi, ki jo jr Janez izpustil, jih je moje srce prelilo sto. Vsaki krat, ko se mu je v bolečini spačil obraz, sem mislil, da mi poči srce. Toda kako mu pomagati ? Vse kar sem lahko zanj sto"il je bilo to, da sem mu popravljal lase, ki so mu silili v oči. Pri tem sem mu šepetal: “Ubogi Janez!” Samo to sem napravil. To pa bi lahko storil kdor koli in za kogar koli na tem svetu. Janez je izpregovoril. Poklical je Klemena in mu dejal: "Klemen, vzemi moj nož!” Janez ie imel krasen nož. Tako lepega še nikoli nisem videl. Tako je bil nabrušen, da bi z njim lahko roko obril. V ročaju, ki je bil iz slonove kosti, jr bil vdelan zlat sokol. Klemen ga je izdrl iz nožnice, toda Janez mu je dejal: “Vzemi tudi nož.nico!” "Kaj pa se to pravi?” je vprašal Klemen. Janez se je narahlo nasmehnil in odgovoril: “Ta nož se ti je vedno do-padel. Pa naj bo tvoj. Je posebne vrste. Ne izgubi ga in ne uporabljaj ga po nepotrebnem, Klemen! S takim nožem lahko pode-eš drevo ali pa zgradiš hišo. Z njim lahko napraviš. kar hočeš. Vem. Klemen, da ga boš zmerni uporablja! samo v dobre namene.” Klemen si je zataknil nož za pas in dejal : “Hvala ti. Janez! Sprejmem ga tako, kakor mi ga daješ.” Nato me je Janez pogledal. Okrenil sem glavo od njega in zajokal sem. Janez pa je segel v žep in izvlekel iz njega drobno, v usnje vezano knjižico. Vca je bila umazana od strjene krvi. Slovenske poezije. Znal jih je vse na pamet, vendar jih je pogosto prebiral. Krogla je prebila tenko knjižico. Da bi vsaj imela jeklene platnice. Janez je uganil mojo misel in sc mi nasmehnil. Rekel je “Besede prodirajo globlje in bolj g-izejo ko krogle. To je zate, Andrej ! Prebiraj pazljivo in hrani knjižico v večen spomin name !*' Ničesar nisem mogel odgovoriti. Ustnice so se mi stisnile, kakor hi ngrizel v lesniko. Nisem zgovoren. To pot pa sem bil še strašno sramežljiv in neroden. Začel sem listali po knjižici. Napravil sem to, kar dela človek, ki ne ve kaj povedali. Nekateri listi so bili sprimljeni od st-jene krvi. Knjižica se je odprla šele na prvi suhi strani. Na levi strani je kri izbrisala nekaj besed kratke pesnitve. Prav na robu malega madeža sem bral ob luninem svitu tole: Učakal rad bi srečni dan, Dan na ega združenja, Bi zrl kak6 en krov prostrdn Čez dom se ves razpenja. Naš pr.Apor bi na krov pripel, Dom blagoslovil bi vesel: “Bog živi vse Slovenc Pod streho hiše ene l" (Simon Gregorčič) Nato sem dejal: “JIranil jo bom večno in zmeraj se te boni spominjal, Janez. Ti si bil zmeraj tako dober z menoj. Vsak večer l>om molil zate, dokler bom živel.” Janez se mi je nasmehnil in odgovoril: “Ko boste šli naprej, me pustite tu, prijatelji, saj vem, da umiram 1” Odgovoril sem mu: "Dobro, Janez!” Ostali so žalostno prikimali — vsi, razen Klemena. On pa je odločno zanikal: “Ne, Janez !” Vsi smo uprli oči vanj in ostrmeli. S takim glasom Klemen še nikoli ni govoril. Bil je lo zvok jekla, visok in trd. Nadaljeval je: “Zal mi je. da ti moram ugovarjati, Janez. Če misliš, da le bom pustil tu umreti, sc motiš. Tega ne bom napravil. Težko mi je. ali drugače ne morem. Nisi me pre-p ičal, da umiraš. Drugo pa. . . Če tudi umreš in bi jaz ostal živ, ne bi mogel mirno živeti z mislijo, da sem te zapustil, 'j o ni moja navada. Narahlo le bom dvignil in te nesel naprej, če tudi vem, da le bo peklensko bolelo. Odnesel te bom, Janez!” Ob trm govoru je Janez kar naprej stresal z glavo in nazadnje zaprl oči. "Boljše bo, če jaz prevzamem poveljstvo”, je dejal Jovo. "Prav imaš, kar ti prevzemi komando,” je odgovoril Klemen Brenta. “Samo dopusti, da ti najprej povem, kaj imaš Storiti!” Klemen je imel pred seboj odprt zaboj razstreliva in v rokah je držal za polno pest vžigal. Vso to robo je pričel previdno razkladali. Pri tem je - kakor sam s seboj - govoril: "Cini več lega materijah bo treba spraviti domov. Vsakdo naj vzame svoj del. Tako bomo vsaj nekaj rešili, če bi se med potjo enemu ali d'ugcmu kaj zgodilo. Vžigala so posebno dragocena. Nekaj razstreliva sem skril. Dobro spravite vse skupaj in pojdimo naprej. Če pridemo čez Bistrico smo dobri. Vsi veste, da bodo Lahi storili vse, da bi nas zajeli. Zato takoj na pot !” Jovo se je vmešal: "Kdo luk ni komandira ?” "Če hočeš, lahko kar ti! Najvišji komandant je sedaj general Potreba- To. je obenem tudi eden najstarejših jugoslovanskih vojakov, streha zelena!“ Se nikoli nisem slišal Klemena tako hitro govn-ili. “Prevzemi komando, Jovo, če hočeš in imenuj se narednik, kapetan ali pa vojvoda, kakor že hočeš, Samo napravi, kar sem ukazal! Pojdimo 1 Eno uro je že. odkar smo zapustili olmz.” Klemen je dvignil Janeza. Z neverjetno lahkoto je šel v hrib. Čudno je, da smo vsi ubogali Klemena tako kakor, da bi bil že od nekdaj naš vodja. Že čez pol minute smo bili globoko v gozdu. Uvidel sem; da je Klemen rojen vodja. Za to mesto pa se nikoli ni potegoval. Njemu je bilo vseeno. Šel je, kamor so ga drugi vodili. Toda sedaj se je zavedal, da nosi Janeza in vedel je tudi, kaj je treba storiti in kam jo mahniti. Pred seboj smo na poti imeli zopet starega Klemena. Če bi bil Janez škaf do roba napolnjen z vodo, bi Klemen gotovo ne razlil niti kapljice. Tako pazljivo ga je nosil. Poznal je pot. Hodili smo precej naglo. Držal sem se Klemena in Janeza- Močan sem in rad bi jima pomagal, če bi bilo treba. V daljavi smo zaslišali streljanje. Do Bistrice je bilo še dve uri hoda. Menda ni treba povedati, da je Bistrica gorski hudournik. Več potokov in rek ima to ime. Tudi Podgor je več. Janez mi je nekoč pripovedoval, da najdemo ta imena razsejana po vsem slovanskem svetu. . . Ko smo že vso večnost hodili in se vzpenjali po kozjih stezah navkreber ter se spuščali potem strmo navzdol, se je Klemen nenadoma ustavil. V bližini smo zaslišali šumenje vode. Klemen je siknil skozi zobe: “Dobro! Drugače tudi ni moglo biti!" Gotovo nas je čakalo nekaj neprijetnega. Stopil sem na malo vzpetino in pogledal navzdol. Mala Bistrica je kipela po strmi, razriti strugi. Narasla je zaradi dežja in taljenja snega v gorah. Že pred našim odhodom je potok zelo narastek Če pa ga primerjam s tem, ka' sem sedaj videl, se mi'je zdel poprej kot ponižen janček, sedaj pa kot razjarjen * tiger. Dospeli smo do kraja, kjer je struga najožja in kjer je čez vodo peljal lesen mostiček, dolg komaj štiri metre. Ali mosta sedaj ni bilo več. Voda ga je podrla in odnesla. Bistrica je tako strahovito drla, da bi odnesla človeka kot vžigalico. Bistrica je lepa in rad jo imam. Dva kilometra od tu napravlja veličastni slap. Zdi se mi, da je ob izlivu ravno tako široka, kakor ob izviru. Toda sedaj, ko sem stal ob Klemenu, sem jo preklel in zasovražil. Požrla je most in pustila samo kole, ki so štrleli iz vode meter drug od drugega. Presneto slaba nam je predla. Medtem, ko smo sc spogledovali, smo visoko v skalnem previsu zagledali malega fantka. Ime mu je bilo Jernej. Težko je sopihal in nam mahal, nato pa zaklical: "Sk ijte se hitro! I.ahi so za vami. rila divizija jih je. So neke štiri kilometre od tu. Tečem še k Pavlu, da ga opozorim!" Komaj je Jernej vse to izgovoril v eni sapi, je tudi že izginil v skalnem kaminu. “Štiri kilometre od tu, to je eno uro hoda," je sam s seboj momljal Klemen. C “Skrijmo se torej” je glasno dejal Jovo. Klemen pa mu je odvrnil: “Matcrijal moramo na vsak način spraviti iz vode!" “Ni mosta!” je ugotovil Jovo. “Ga bomo naredili!" je mirno dejal Klemen. Čudno smo ga pogledali. Kaj se mu meša? Strmel je v de-očo vodo in videl sem, kako se mu svetijo oči v bledem luninem svitu. Niti sam nisem vedel kaj blebetam, kar sa- • mo od sebe mi je ušlo: “Gotovo ga moramo postaviti!" Nekaj mi je reklo, da če Klemen pravi, da moramo postaviti most, potem bo tudi postavljen. Zato sem bil takoj pripravljen napraviti vse, kar mi ho ukazal. Klemen je uganil moje misli in mi pomežiknil, kakor je bila njegova navada. Ko sem pogledal čez vodo, setn videl na drugi strani zensko in moškega. 3. “OBUP IN UPANJE STA SESTRICI" Bog jima daj dobro. Poznal sem oba. Bila sta oče in hčerka. Njemu je ime Andrej, kakor metli. Tudi on je naš. Klicali smo ga oče Andrej. Bil je kmet iz Poljanske doline. Pohabljenec. P-cd davnim časom, še predno sem bil jaz rojen, je sekal drva v gozdu in se tako nesrečno usekal, da so mu pol leve noge odžagali. Šepal je. Ne zamerite mi, če za sedaj nič več ne povem o Bistrici in o naši zadregi, da hi pri ‘ti čez njo. Nikar se ne bojte, da bom pozabil povedati, kaj vse je Klemen napravil. Za sedaj pa bi vas vendar hotel seznaniti z ljudmi, ki so živeli v teh krajih. O. bili so to ljudje, ki znajo skovati močno četo. Vem, da hi bili tudi vi ponosni, če hi jih poznali Dobro so poznali svoje napake, a jaz, ki sem jih gledal od blizu, nisem našel na njih nobene. Janez mi je večkrat očital, da jih gledam skozi čisto, rožnato steklo, ker da sem še mlad in nepokvarjen. Res je. mlad sem, ali resnica je zmeraj resnica... To so bili veliki ljudje. Oče Andrej je imel hišo in tudi lepo kmetijo. Vse skupaj je moral zapustiti. Povedati vam moram, da je bila kmetija njegova že od pradedov. Bilo je to kos zemlje, na kateri je jokal Jar^cz, kar sem vam že povedal. Kos zemlje, napojen z znojem in krvjo. Noga, ki so mu jo bili odžagali, je bila v tej zemlji pokopana. Nekdaj je to bila revna kmetija. Oče očeta Andreja pa je dal kos življenja za njo. Oče Andrej je včasih dejal: “Ta zemlja se ne bo tako hitro izpridila, dobro smo jo pognojili!" Dobro se spominjam, kako se je ob vročih dneh stari Andrejev oče potil in si s čela brisal znoj, ki je pojil njegovo zemljo. Dosti kmetov poznam, ali malokateri je tako ljubil svojo zemljo kot oče Andrej. Z blaženostjo je božal pšenico in z isto ljubeznijo, kakor gladi fant rdeče lice svoje ljubljenke. So pač taki ljudje na svetu. Imel je sina, ki ga je ubilo. Izguba edinca pa ga ni tako prizadejala kakor izguba zemlje. Ali veste, kako je prišel ob njo ? Nekega dne je prišla k njemu nemška družina. Velik, trebušast, rdečeličen Nemec z ravno tako debelo in rdečelično nemško žensko in s kopico tudi debelih in rdečeličnih nemških otrok. S seboj so prinesli kovčeke. Z njimi so prišli tudi vojaki. Ukazali so očetu Andreju, da mora posestvo zapustiti. On in njegova hčerka Jerica sta se poskušala upirati. Ali bilo je vse zastonj. Na grunt očeta Andreja so se usedli Nemci. Jedli in pili ter zapravljali so vse to, kar so si oče Andrej in njegovi dedje s tako težavo pridobili. Pa še nekaj, vojaki so odpeljali tudi Jerico. Oče Andrej je bil trdovraten in robat mož. Jerica pa ga je vodila kot konja na uzdi. Bila je najlepše dekle, kar jih je premogla dolina. Ne vem, kaj je bilo takega ne tej punci. Visoka in lepo vznešena. Ali takih punc je ves polno. Imela je bleščeče črne lase in rujave oči, ki so bile velike in svetle kot slive. Pa še nekaj - kako bi se reklo? Žametaste in tako nekam otroške. Sedaj, ko sem to povedal, se mi dozdeva, kakor da bi izrekel psovko. Ali ni tako! Kaj pomagajo be-ede? O vsakem dekletu lahko tako govorimo. Ali Jerica je nekaj posebnega. Zdi se mi kot cvetoča jablana - in vendar je to tako neumno, če jaz tako govorim. Ampak Jerico bi lahko poslušali od zore do mraka, pa četudi bi govorila vedno le iste besede. Zmeraj sem si želel, da bi bil jaz starejši, ona pa mlajša. Takrat sem imel komaj šestnajst let, ona jih je Imela dvajset. Nič me ni sram povedati, da sem jo rad imel. Mislim tudi« da bi jo vsak ljubil, pa če je to priznal ali pa ne. Nikoli se je nisem dotaknil. Ko sem sedel zraven nje in jo gledal, sem čutil, da je vsaka stvar na tem svetu lepa in plemenita. Nič bi me ne moglo žaliti ali ujeziti v takih trenotkih. Ali ona me ni marala. Sploh ni imela nobenega rada, razen Janeza. Posmihali so se ji, ker je sledila vsakemu njegovemu koraku. Enkrat, ko so bili naši na patrulji in je bil tudi Janez z njimi, je dejala: “Oh, da bi Bog dal, da bi ga malo ranili, ne preveč, Kako bi ga negovala in mu jemala vsaj malo trpljenja!” Nato pa je še dodala: “Bog mi odpusti to misel!” Janez je nikdar ni pogledal. Niti vedel ni ali je Jerica zraven, ali je tisoč kilometrov preč. Nekateri moški so menda slepi. Tako tudi Janez. In ne samo Janez, pač pa tudi Jovo. Nekoč sem ga slišal reči: “Je dobra, preprosta, zdrava in navadna punca kakor vsaka druga. Škoda, da se ne more dobro poročiti in imeti otrok, kakor jih imajo druge." Res so slepi, slepi... lerica se ni mogla poročiti in tudi otrok ni mogla imeti. Lahi so ji nekaj napravili, ko so jo odpeljali. Toda o tem ni nikoli nič pripovedovala. Vem pa, da ko jim je zbežala, je bila dolgo časa ko brez glave. Ni mogla ne jesti in ne spati. Samo z rokama si je pokrivala obraz in jokala. T«, kar so ji napravili je moralo biti nekaj notranjega. Razen nekaj prask se ji ni na zunaj nič poznalo. Čeprav se je vse to z njo zgodilo, hi bil jaz presrečen, če hi se mogel z njo poročiti. Zelo srečen. Po gozdu bi gozdaril in ko bi se zvečer vračal, bi našel Jerico doma. Ljubko bi se pomenkovala in se gledala ter srečno hi žive1a. Ko bi bila že oba hudo stara bi umrla in skupaj bi naju pokopali. Ko sem jo torei zagledal na oni strani Bistrice, se je v meni nekaj premaknilo in zažvrgolelo kot pesem škrjanca v jutranji zori. Kar naenkrat sem postal močan za tri in zakričal sem Klemenu : “Kar čez pojmo, pa kar hitro!" Tomaž pa me je zafrknil: “Lahko govoriš, samo ne poveš kakol Lahi hodo tu čez dob-o uro. Po mojem bi ldlo "e najbolj pametno, da se skrijemo. Potem pa bo, kar bo!" Klemen ga je zavrnil: “Lahi dobro vedo. da smo jo ubrali semkaj. Tu pa se nimaš kam skriti. Prebrskali bodo vsak centimeter gozda. Naj stane kar hoče. čez moramo!" V tem pa se je oglasil še Štefek: "Zadržali jih bomo in se branili!” Klemen pa je tudi njega zavrnil: “Kaj pa z dinamitom i» vžigali ?” To je vse dejal kar tako mimogrede. Njegove oči so švigale od razbitih ostankov mosta in divje Bistrice pa do ob-ežnih dreves. Vse to se je zgnetlo v njegovi pameti s hitrostjo, In je bila večja od njegovega govorjenja. Ostali so se medtem previdno ozirali nazaj v gozd. Ta je bil doslej molčeč in tudi nebo nad nami je bilo čisto kot praznično krilo mladega dekleta. Sedaj pa so se začeli pojati oblaki in izgledalo je, da se bo z zoro vreme poslabšalo. Čutil sem, kako hitro včasih poteka čas. Ob tej misli mi je pričelo srce burnejše iitripati. Ali o vsem tem ni bilo časa razmišljati. 7e spet se je oglasil Klemen in vpra'al: “Kdo ima seki-o?” Sam je nosil s seboj renčelico za pasom. Gozdnemu človeku je sekira kol hrana in pijača. Z njo si zgradiš hišo ah pa mizo. Z »jo si odlično opremljen. Na eni strani imaš dobro rezilo, na drugi krepko kladivo. Z njo si mož. Klemen je izvlekel izza pasa svojo svetlo in dobro nabru-icno renčelico. Tudi Štefek je imel sekirico. Drugi pa jih niso imeli. Petar je nosil mesarski nož, velik in težak ter nabrušen kot britev. “Dobro”, je dejal Klemen. Nato pa hitro nadaljeval: “Kdo ima kaj vrvi?” Medtem, ko je spraševal, si je že odpasal konec dobre in močne vrvi. Mnogi izmed nas smo imeli na^dn nosjt; s ^t>’ioj primeren k^nec vrvi. Ta reč je izvrstna za človeka, ki živi v gori in gozdu. Z njo privežeš žival ali si pripašeš hlače. Ni lahko našteti vseh koristi, ki jih daje dobra vrv. Za naskok na laško taborišče smo bili pre> ej lahko onremtieni. Samo Klemen in Tovo sta imela vrvi. Skupno je bilo vsega dobrih sedem metrov precej tanke, zato pa zelo močne vrvi. Vrv je kot človek. Moč je važnejša od «M>,iost;. Za hitro, uporabo je najlažje - najboljše. “Sedaj”, je rekel Klemen, “moramo najprej najti nekaj dolgih rant. Andrej, na moio sekinco! Nekaj pa moram še prej sam spraviti v red!” Vzdigni! je Janeza in ga odnesel na rob brega. Tu ga je položil na tla, za kar je rabil kvečjemu eno sekundo časa. Nato je stekel nazaj, zagrabil Jovino avtomatsko puško in jo stisnil Janezu v roko. Slišal sem ga reči: “Janez, ali si še zadosti močan, da lahko paziš na gozd?” - "Da,” je odgovoril Janez. Naslonjen na močno bukovo deblo je narjol sedel in napol ležal v težkem trpljenju, in njegovo življenje je polagoma vsihalo. Težko, da bi še kdaj v življenju srečal umirajočega straža-ja z avtomatsko puško v roki, da brani svoje tovariše. Kolena je imel skrivljena in z njima si je opiral svoje ranjeno telo. Samo v hipu sem vlovil izraz njegovega ob-aza. Bil je to izraz človeka, ki strašno trpi in ki ga je smrt že zaznamenovala. Izguba krvi, strašne bolečine in popolna izčrpanost, vse to je zarisalo črne kolobarje pod njegove oči. Ti kolobarji so bili, kakor bi jih nekdo zarisal z lesnim ogorkom. Potem pa sem čisto pozabil nanj, ves zatopljen v delo. Ob bregu lesa ni manjkalo. Največ ie bilo od vode in viharja podrtih hoj. Lotil sem se mladice, ki jo je voda izruvala. Klemenova sekirica je bila izvrstno orodje. P-cd-no je prišla v njegove roke je napravila dolgo pot iz Angleškega. Klemen ji je napravil precej dolgo toporišče. Oklestil sem vrh in veje. Rcnčelica je rezala kot v sir. Hoja je hvaležen les. Iz nje napravite, kar hočete. Kadar obdelujete hojo se vam zdi, da jo je zares sam Bog ustvaril v pomoč človeku. Delal sem hitro in dob-o. F.dino z obseka-vanjem korenik sem se precej zamudil. Kljub temu sem bil v nekaj minutah gotov. Mlad sem. Izgledam pa še mlajši zaradi svojega gladkega obraza. Slabič pa nisem. Zataknil sem si -enčelico za pas in poskiral dvigniti ranto. Bila pa je težja, kakor sem mislil. Mlada okleščena hoja se je po'leno maščevala nad menoj. Ko sem zagrabil za ranto ob grči, se mi je ostra trska globoko zapičila v dlan. Takoj trga niti opazil nisem. BiL sem tako zamišljen v drlo. kakor dober duhovnik v svojo molitev. Klemen je bil takrat pri meni in tudi njega ie veliko delo vsega prevzelo. Ali Klemen je bil živo jeklo. Pobral je težko ranto in je odnesel do prvega kola, ki je štrlel iz blata na obrežju. Voda je naraščala in Lahi so se bližali. Beli Martin se je oglasil: "Obupno!” Ali Klemen mu je hitro zamašil usta s strogim glasom: “Obup je stara baba, ki ima lepo sestrico in ki se ji pravi upanje. Ta nam bo pomagala čez! Ti Martin molči! Mi pa delaimo naprej!” Želim, da hi bil sedaj Klemen tu in da bi vam on povedal kaj se je naprej zgodilo. Vem samo, da sem pomagal in delal z vso du"n. Pravijo, da imnio v Ameriki železne mostove ki so 20 kilometrov dolgi. Na Angleškem pa so moštev! 10 kdc-iofrnv dol"! in na sto metrov visoki. Rimlia-hi, ki so neke vrste Lahi, so zidali mostove iz opeke. Ne vem koliko kilomet-ov so bili dolgi ti mostovi. Rimljani so poskušali zavladati vsemu svetu. Njihova velika dela pa so propadla zaradi nepoštenih namenov. Most odpira pot naprej. Tudi, če mi poveste, do so Skotje zgradili srebrn most od Trsta do Japonske, bom vendarle mislil, da je bil največji most, ki je bil kdaj koli narejen tisti, ki smo ga zgradili čez naraslo Bistrico z nekaj metrov vrvi in iz nekaj ubogih izruvanih hoj. (Dalje prihodnjič) O sedanjih ogorčenih borbah na vzhodnem bojišču je zlasti zanimivo čitati in poslušati, kaj o teh stvareh govore Nemci. Ves svet sicer ve, da so nemška poročila polna laži in pretiravanj, saj bi po njihovi aritmetiki sploh Rusov ne smelo biti več na svetu. Vodilni prusijaški propagandni fabrikantje so že zdavnaj povedali, da je v njihovih ujetniških taboriščih 10 milijonov Rusov in da jih je najmanj toliko tudi že padlo. Pred sedanjo rusko ofenzivo je Goeb-bels dejal, da Nemci kontrolirajo 90 milijonov Rusov, obenem pa tudi povedal,'da jih je 20 milijonov v ruskih koncentracijskih taboriščih zaradi upora proti boljševizmu. Če človek vse te številke sešteje Rusov prav za prav ni več. In vendar Nemce nekdo tam na vzhodu tako pošteno mlati in goni, da še sami ne vedo prav, kje se bodo ustavili. V vodilnem nacističnem listu “Voelkischer Beo-bachter” beremo poročilo vojnega poročevalca dr. Franca Pessendorferja, ki pripoveduje o borbah na vzhodnem bojišču takole: Ustnice vozača se stiskajo, mogoče prihaja skozi nje pravkar neslišna vojaška kletvica. Vendar pa šofer mirno ravna z vozilom med velikimi luknjami zablatene poti. Granate leže tik ob cesti, kjer se pot izgublja v gozd. Vozila se zataknejo. Od zadaj prihaja klic: “Municijski voz je zadet!” Na robu gozda se pojavi rdeč, plameneč ogeni, ogromen ognjen jezik s črno kapico na vrhu. Kmalu nato vidimo dim, ki se dviga iz razbitin voza. Po I, tem znaku se zdaj ravnajo izstrelki sovražnega topništva. “Stoj! Granate! V kritje!” Štirikrat zalaja top, zemlja se stresa, ljudje popadajo na tla prepričani, da jih bo zemlja varovala najhtijšega. Drobci granat dežujejo na vse strani. Najhujše je za nami. Vojaki zadihajo svobodneje, češ, zopet smo jo odnesli. Udarci granat se oddaljujejo in med starimi vojaki začne posvet, kaj bi bilo dobro ukreniti, da ne bo prevelike škode. Treba je naprej, nič ne pomaga. Dovoz municijc, orožja, vojaških potrebščin, prehrane, ljudskih rezerv, vse to potrebujejo tam spredaj na bojni črti. Za vsako ceno je treba naprej. Prav sedaj, ko ponovno napada šest sovjetskih divizij na južni strani I.adoškega jezera ter skuša s premočjo izsiliti odločitev. Prav zdaj je treba biti na preži. Granatni lijaki na obeh straneh nasipa se množijo. Vedno gostejši postaja zaporni ogenj sovražnika. Nove jame se odpirajo, ki jih vrtajo izstrelki v zemljo. Vedno nanovo prihajajo bombniki in lovci in samo na ta način vemo prav za prav, kje leži naša obrambna črta. . . NEMCI 0 VZHODNEM BOJIŠČU 'Vfetuiems Vjerujem u te, sveta zemljo moja, Dubokom vjerom što brijegove mrvi, Što čuvala te poplavama znoja, Sto branila te bujicama krvi. Vjerujem u te vjerom izgnanika Sto mrznu, maj ko, bez tvoje toplote, Vjerujem vjerom tvojih mučenika Sto za te daju sreču i živote. Vjerujem u te u svakome dahu Potsvijesti svoje, naša zemljo sveta, . 1 kada ležiš smrvljena u prahu, I kad izdišeš na križu raspeta. I kad krvaviš iz hiljade rana, I kad ti črni vrani meso žderu, I kad si, maj ko živa rastrgana -- Ni tada nismo izgubili vjeru. Mi vjerujemo u te pred salvama, Jači od zrna, noža i konopca, Na stratištima, robi j i, negvama, Do zadnjeg daha, do posljednjeg hropca, Doline tvoje - sve su svetilišta, Planine tvoje - crkve i olfari, Sinovi mrtvi - tvoji neimari, Temelji tvoji - rasuta ognjišta! Kad zgaze sela, kad gradove s ruše, Kad opašu te zidom od tamnice, S gorišta tada, što još krvi ju puše, Ti opet radjaš guje osvetnice. Iz črne zemlje radjaš vitezove, Od trvda žulja gradiš mučenika, Na golu kamu poradjaš orlove, Od slabotinje stvaraš osvetnika. Pod kamenom ti svakim zmajič sniva, U sva ko j brazdi krvav meč se trza, U svakom vrelu vrije voda živa, Pred svakim pragom krilat konjič hrza. Vjerujem u te, sveta zemljo moja, Dubokom vjerom što brijegove mrvi, Ti, posvečena poplavama znoja, Ti, očuvana bujicama krvi. Danko Angjelinovic yffoixen