378
Divjaki.
Bliža se čas, ko bo treba jabolčne iu hrušove peške saditi. Vsak ve, kako je ravnati. A iz svoje izkušnje vem, da veliko premalo pazimo, kam treba peške saditi. Kdor hoče imeti lepo drevje, mora si dobrih divjakov oskrbeti. Kupimo jih sicer lahko, a navadno se nam jih (posebno hruševih) 25% konča. Torej bolj kaže divjake pridelovati doma, koder je količkaj ugodna zemlja.
Kakovšni pa treba da so divjaki? Odgovor je kratek : Dobro ukoreničeni, močni in zdravi! Divjak, ki ni prvo leto 30 cm visok vzrastel, ni za nič. Konja, ki ga od mladih nog slabo krmiš in še pred 2. letom naprezaš v težke vozove, ne boš lahko prodal za 200 gld. Je že za kar je, a za parado in trpežnost pa ni. Zamorjeno je bilo žrebe, in če ga od petega leta krmiš tudi z ovsom, poznalo se mu ne bode nikjer drugje Bog ve kaj, nego na svetli dlaki. To uči vsakdanja izkušnja. Ravno to pa velja tudi o drevji. Cepi krevljast divjak z vso natančnostjo, a vzraslo ti na njem ne bo nikdar lepo drevo. Krevlja je bil, in zanikarna krevlja ostane tebi v nevoljo in škodo. <3e pa hočemo izrediti dobrih divjakov, moramo imeti zdravih pesek od lesničnjakov in lesnik. Saditi jih pa je treba v dobro, z mešancem ali sploh predelanim gnojem pregnojeno gredo. Kolikor boljša je greda, toliko lepših divjakov pridelamo n a njej. Le v dobri zemlji dobivajo mlade rastlinice dovolj   hrane,   da že   prvo  leto močno poženo
in se dobro ukoreničijo. Napačna je misel; da v dobri zemlji vzgojeno drevje ne rasle dobro, ko ga presadimo. Ravno naopak je resnica. V dobri, pregnojeni in zrahljati zemlji naredi drevo obilo koreninic, katerih v slabi ne more. Korenine so pa tako rekoč roke, ki mu do-našajo hrano. Dosti teh rok dooaša torej razmerno dosti hrane tudi v slabejši zemlji. Poleg tega se pa ta hrana po stauicah lepo rastočega drevesa lahko pretaka in ga redi. V slabi zemlji pa drevesce nikdar ne more pravilno rasti in se dobro ukoreničiti. Malo „rok* ima torej. Teh malo rok pa mu ne more niti v dobri zemlji donašati dovolj hrate, in še ta so po skremženih njegovih sta-nicah ne more redno premikati ter ga pravilno rediti. Zanikarue divjake cepimo včasih po trikrat, a potem se šele posuše popolnoma.
Zato opozarjam č. g. kolege: kdor hoče imeti v drevesnici lepo drevje, sadi naj zdrave peške v dobro pregnojeno gredo. Potem naj pa porabi le najboljše divjake, zanikarne pa naj vrže v peč.
Janko Žirovnik.