r . » • * •" ■C" EL FORTIN TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov. — TABOR je last in vestnik Tabora. SPB. — Mnenje Tabora SPB predstavljajo članki, ki so podpisani od Glavnega odbora. — Izdaja ga konzorcij. Predsednik: inž. Anton Matičič. — Urejuje in odgovarja uredniški odbor glasila: za lastništvo lic. Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič. TABOR ,iz the voice of tihe Confederation of the United Slovenc Anti- communists. TABOR es el organo de la Confederacion de los Anticomunistas Eslovenos Unidos. — Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 362-7215. Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 180.721. NAROČNINA: Argentina A 80.000.— Južna Amerika, Evropa in Avstralija 12 dolarjev; ZDA in Kanada 15 dolarjev (zračno paketi). Letaiska naročnina za vse države 20 dolarjev (US). Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: Inž. Anton Matičič, Rio Colorado 1806 — OP 1686 Hurlingham — Buenos Aires — Argentina. T. E. 665-6654. NAŠA NASLOVNA SLIKA Slovenski domobranec, na čigar šlemu je čista slovenska zastava, simbolika naše borbe za svobodo slovenskega naroda, med pohodom skrbno pregleduje teren, da se s tem izogne kakršnemukoli presenečenju. PORAVNAJTE NAROČNINO! RUENOS AIRES Svobodni sveta, združite se! Za Boga, Narod, Domovino! Marec-April 1991 SLOVENIJA SAMOSTOJNA — NI! — SVOBODNA — TUDI NE! Pred pol stoletja smo Slovenci izgubili državo in svobodo. Danes imamo državo a se moramo vprašati: ali smo že samostojni in svobodni v raju pod Triglavom? Bili smo zatirani in zasužnjeni vsa dolga leta, oropani svojih bogastev in tudi možgane so nam oprali v znamenju rdeče revo-lucije. če hočemo biti res svobodni in samostojni, se moramo znebiti yseh in vsakršnih sledov, znakov in simbolike preslanega zatiranja in zasužnjevanja, kot so to pred nami storili drugi narodi. Celo Arabci razbijajo sedaj Husseinove podobe! V Sloveniji je pa Skupščina sprejela sklep, da na slovenski zastavi ostane rdeča zvezda! Utemeljitev tega sklepa nam ni podana. Nam, ki smo se v domovini z orožjem borili proti zasužnjeval-nemu komunizmu nato pa v tujini borbo nadaljujemo s pisano besedo in živimo pod svobodnim soncem, pomeni rdeča zvezda isto not komunistom: je simbol krvave boljševiške revolucije in nje-ideje o zavojevanju sveta. Tako se blešči v grbu SSSR, kot jo tudi vidimo v grbu Jugoslavije. Zavedamo se pa, da tak simbol ne sPada na zastavo države, ki hoče biti svobodna in da bi njeni Ikidaniki resnično bili svobodni. Vse dokler bo rdeča zvezda onečaščevala slovensko Tribarvni-— ki je že preko 140 let simbol slovenstva — bo to znak nesvo-u°de in tudi nesamostojnosti. S. Pleško OBISKI Vse od spomladanskih volitev smo bili vseljmci dele&ni cele vrste uradnih in neuradnih ©bvgkov. To 'jie zelo razveseljivo, posebno, če pomislimo, da se 45 let razen nelcaj duhovnikov za na-s mi nihče brigali, do „ipoJitičnih“ pa so 'še ti bili izadržami im uradni, ker so se pač morali, vrniti. Zdaj vsega tega ni več; kot mi jie znamo, do zdaj tudi iše nismo nikogiair požrli, čeprav nas je režim vsa leta slikal kot vampirje, narodne izdajalce, zločince in podobno. Velika večina naših gostov se je misd nami dobro počutila, saj so Lahko zavidali naše uspehe, mašo pridnost, vero in narodno zavednost, katere mam tujin/a mi ubila. Tudi večina gostov je na mas napravila dober vtis, nekateri (prenovljeni) so pa le preveč pazili na svoje besede. Tu in tam 'je komu ušla neprimerna beseda, ki je razodela, da se vsi 'še niso čisto odpovedali veri, ki jim je doslej rezala kruh. Nimam namena kritizirati 'posameznike, motita pa me dve izjavi, ki sta nas — politične — zelo prizadeli: Prva jie bila, da so Voditelji nekaterih strank še pred volitvami nekdanjim partijoem dali besedo, da jih v slučaju demosove zmage ne bodo klicali na odgovor za njihova revolucionarna dela in se bodo te obljube tudi držali. Iz molka, ki jie sledili, je Mio jasno-, da je s temi besedami veliko pokvaril. Od človeka, ki se gre politika, bi take nerodnosti ne pričakoval, če nova vlada po tej obljubi res tudi dela, -potem ni čudno, da tako težko pričakovanih reform še vednio ni. Kako naj- se tem ljudem dopove, da se komunisti, Idi) so za oblast hladnokrvno pomorili nad 35 tisoč Slovencev, tudi danes, -ko ni več varstva vsemogočne Sovjetske zveze in njene rdeče armade (vsa ta elita danes po celem svetu -steguje svoje roke in prosi pomoči!), in ko so tudi naš narod s svojimi neumnimi poskusi pahnili v popcin polom, tej oblasti ne bodo odp-ovedaili, če jim jie novodzvaljena vlada -ne bo odločno iztrgala iz rok!? če hočejo narod res pripeljati -na zeleno vejo, bo treba močne roke in odločne volje ter vse -začeti znova. Ljudje, ki samo p-opuščajio in čakajo, četudi so se zaenkrat ob pravem času znašli ('kakor -so -se nekateri brez dvoma tudi leta 1945), niso posebno po-srečlan-a izibira -za rešitev iz sedanje krize. -Prepričan sem, da jih bo narod s časom zamenjal z ljudmi, ki mu bodo natočili čistega ivdna. Tudi drug -primer taks vrste, da je nekdo g'asoval!, naj -rdeča zvezda še ostane na -slovenski -zastavi, ,,ker ni mogoče vsega naenkrat odpraviti'', me ne prepriča, da- je vreden -politika. Ne rmo-rem si misliti, -dk bi ©skdo, čeprav je dolgo živel v vrtincu partijske -propagande, ne viadel, da je rdeča 'Zvie-zda najsvetlejiši simbol partijie. V tem znamenju so izvedli revolucijo, kaj to pomeni, pa priča doslej nad 50 odkritih vleč jih in manjših množičnih grobov po slovenski zemlji. In za to peklensko znamenjia se n-ekdo zavzame, ^ 5e naprej oslkrunja slovensko zastavo! Sam Bog varuj Slovenijo, ker taki voditelji je gotovo ne bodo! Pri vsem lepem govorjenju sedanje opozicije (t. j. demokratične prenove, ,ali zagrizenih starih partijceiv) ■zelo izstopa njihova majhnost in nepomembnost. Vsi ®o biti1 nekje v ozadju in nimaijo nič opraviti s kakšnimi odločitvami, za pokol domobrancev pa sploh niso vedeli. Zelo se trudijo, da bi krivdo za revolucijo zvalili na tistih nekaj idejnih voditeljev, kot so 'bili Tito, Kardelj, Kidrič, Marinko in drugi (na to listo ne dajejo tistih, ki še uživajo pridobitve NOB), dočim so ihili sami čisto .navadni partizani, katere je preganjali okupator. To je vse, kar jim. partizanstvo ®p’oh pomeni.. Da bom objektiven, moram, pogledati tudi nas same. Že površen pogled u&m nudi dve skrajnosti: skrajna nezainteresiranost preprostih ljudi na eni strani, tem nasproti pa je peščica prebrisancev .naše .jboiljlšia družbe". Ob tožnih prilikah, kot se nam nudijo zdaj, se Slovenci res pokažemo take, kakršni smo.. Tu mislim na nas, navadne zemljane, Veliko nas je in smo Vsake sorte kot rešeta. To je, dokller kdo ne vpraša za kakšno pomoč, naj bo moralna ali v denarju; ko se to zgodi, pri priči ni nikogar, ali ostanejo redki. Večina pridemo, zaploskamo, čepraiv dostikrat niti ne vemo, zakaj in komu, pa spet gremo, s sladko zavestjo, da sme opravili svojo dolžnost. ^6 poleg tega ob nedeljah gremo še v cerkev na tisti očenaš in presedimo navadno trikrat predolgo pridigo, smo prepričani, da je tudi z našo vero vse v redu. Mnogi so opustili tudi to, ker so kaj hitro presodili, da, če je ^ulgu desetletja bilo sveto samo tisto, ker je pričlo iz domovine, tudi ni treba v®rjeti, kar je po cerkvi prišlo iz Rima. Da bi se kje izpostavili ali za sku-POo stvar dali dOlar, nak, to pa 'že ne; te reči so za drugle, ki so sposobni in se upajo, mi smo že šli skozi velike reči!! Toi so tisti, ki se ničesar ne Upajo, se boje svoje lastne sence, zdaj niti ne upajo, zahtevati vrnitve svojih Hornov, katere so jim po vojni ukradli. Zanje se bo tudi to uredilo samo po se,bi; bodo že drugi, fco pride čas in takrat bom tudi jaz dobil svoje, saj -pru-vica se mora izkazati. Hudiča, bodo dragi: tako 'kot so leta 1945! Tako se 'vlrKimo y tem prekletstvu časa, ko samo peščica posameznikov sploh kaj mi-sb, večina pa stoji ob 'strani in čaka na druge, kar sami nimajo vere vase. Ali ni ravno v tem odgovor na vprašanje, kako je bilo mogoče, da je tri-bnocentna manjšina komunistov zavladala 97 proeentni večini katoliškega Maroda ?! To so naše ,,široke množice". Ob enem zadnjih obiskov jle tudi naša „boljša družba" pokazala svoje sposobnosti in spretnosti. To so novopečeni ,/vOdjteljd", katerih kar mrgoli, ker že kakšni dve leti vstajajo med nami. Imajo »e’o dobre nosove, zato so to kakšno lloto pred bankrotom, slovenske partije začutili strašno ljubezen do Slovenske domovine in seveda tudi 'željo, da bi nas vodili po tej svetli poti. Prej so si vse te notranje bolečine blažiiild s 'kakšnim obiskom v Ljub-'šani, na konzulatu, ali vsaj na ladji. Morda so iše iiz tistih časov ostale vezi, k* zdaj tako g’adko delujejo in skrbe predvsem za to, da čim več starih vol- kov preoblečejo v ovčice, katere ‘bomo potem velikoiduišno sprejemali in jim tudi kaj dali, za osebno, rabo. Že isam uvod v bo burko, vstop visokega gosta v cerkveno dvorano, je bil nekaj posebnega. Pri tem je šlo predvsem za drgnenje komiolloev. Vse se je drenjalo in prerivalo, vsak se ga je hotel držati za roko. Zdaj smo vsi res pravi demokrati in trdni Slovenci, med temi celo tisti, ki so samo nekaj dni prej ta sprejem 'hoteli imeti na ladji, v tem svetišču jugosfovaTiiskih funkcionarjev, kjer so pred leti med drugim tudi točili krokodilove solze za ..največjim sinom jugoslovanskih narodov'1, maršalom Titom. Podoben prizor se je nudil cb priliki napada na predsednika Reagana, ali pa pred vojno doma na kakšnem pretepu. Končno je prišla vrsta na našega ceremoniala, ki je predstavil visokega gosta. Ta se je šele iztezal! Nudil se nam je nepozaben prizor. Domobranski oficir je stali pred partizanskim, oficirjem, eden bolj srečen kot drugi. Ko bi .se to zgodilo maja 1945, bi se gotovo drugače končalo; slovenski skupnosti v Kanadi bi bil prihranjen neozdravljiv glavobol. Se je poznalo, da sta se že kdaj videla. Domobranski je bil od same sreče tako iz sebe, da je le s težavo spravil vse mogoče in nemogoče naslova, s katerimi je častil nenavadnega gosta. Tedaj, je ras izstrelil vse salve, ne na kakšnega ljubljanskega mačka, ampak na čast svojemu prijatelju. Preden jla večer minil, je lahko vsak, ki se še ni popolnoma zapustil, spoznal, koga je tako božansko počasti!.. Vtis, ki ga je napravil ta sprejem, je bil porazen. Ljudje so gledali v tla in nerodno jim je. bilo. Le tisti, ki hoče- povsod in vse „voditi“, se je od blaženosti potil. Od tistega večera mi še vedno ne gre v glavo, kako moremo biti Slovenci tako suženjsko majhni in pritlikavi. V ‘dno duše me je sram. Zaenkrat šle vedno drži stari rek: svoji k svojim. V bodoče bo treba bolj paziti, ne na osebo, ki nas obišče!, ampak na to, kdo jo je povabil pa bomio dostikrat veliko manj ‘razočarani. Konzorcij „TABORA“ in TABOR ZDSPB želijo vsem slovenskim protikomunističnim borcem, sotrudnikom, dobrotnikom, naročnikom in bralcem vse blagoslove božje za PRAZNIK VSTAJENJA ki naj bo nam vsem simbol upanja v naše vstajenje za BOGA — NAROD — DOMOVINO. Melita Po riStnenrč-Hajirišeik PREKLETSTVO RUPNIKOVEGA ZETA SLOVENSKI BUDAK IN REVMONT — LETA 1936 (DEVET LET PRED njeno iznajdbo) napisal dramo o mortiferju — atomski BOMBI V mariborskem dnievniku „Večier“ jie dne 19. januarja 1991 Melita Forstnerič-Hajnšek 'V 4. nadaljevanju svoje 'študije „Pre-povedlami, zamolčani, zibrisani" pod gornjim naslovom in ipodna-•siliovom prikazala tudi dr. Stanka Kocipra. Spis, ki ga v naslednjem dobesedno ponatiskujemo, je opremila tudi s fotografijo, ki jo je posnela iz Kociprove zbirke novel „Mertik“ (Izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, Argentina, 1954) ter s citatom iz 'leta 1936 napisane drame oi atomski bombi ,,Svitanje" in iz novele ..čolnar na Dravi". — Op. ured. Tabora. Od vseh emigrantskih književnikov vemo danes še najmanj o Stanku Kocipru. Pa čeprav je napisal enega najobsežnejših slovenskih pri. povednih tekstov: roman Goričanec, ki je izšel v Ljubljani v zbirki klasičnih del Jugoslovanske knjigarne Naša knjiga, kot izvirno slovensko delo mladega 23-letnega pisatelja. Zanj je leto dni po izidu prejel celo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane;!) (po odlltoku razsodišča, v katerem so bili: uredniki Božidar Borko im dr. Tine Debeljak, 'šef oddelka za kulturo pri mestni občini dr. Pretnar in njegov pomočnik prof. Kalan). Tako najvplivnejša slovenska politična emigracija, še bolj pa domovina, sta ga zaradi njegove „življenjske ‘zgodbe" ‘bolj ali manj ignorirali. Kociprova biografija je skrivnostna, težko se je dokopati do kakršnihkoli avtentičnih podatkov. Ena redkih študij z biografskimi elementi je spremni k zbirki novel1 Mertik, ki je izšla pri Slovenski1 kulturni akciji v Buenos -Airesu leta 1954, /njen avtor pa je dr. Tine Debeljak. Po podatke o Kociprovem življenju je bilo treba na teren. Spraševali emo njegove svojce (za to se zahvaljujem 'kolegu' Jožetu Rakuši) in rojake (med temi je ibrH dr. Stanko Janežič; zahvala tudi1 njemu — op. p.) po naj-osmovneJISih informacijah, ki jih ni mogoče najti niti v eni slovenski literarni zgodovini; niti v naj liberalnejtših, kot sta Zgodovina slovenskega slovstva Lina Legiiše, 1971, 'ki omenja le letnico rojstva, niti v podobni knjigi Jožeta Pogačnika. Nečakinja Stanka Kocipra po materini strani je izdala skrivnostni kraj rojstva in natančni datum (ki ju omenja ž'e tudi Debeli jak); 30. aprila 1917 na Pobrežju pri Mariboru! Kmalu po rojstvu pa je za stalno prišel k tebi, kil je živela pri Sv. Miklavžu v Slovenskih Goricah, v Herman-cih, torej na območju med Temmarjem, Kajžarjem in Miklavžem. Rod Kociprov po očetovi .strani izvira iz kraja Stanovno pri Ivanjkovcih. Kot pravi Kociprova nečakinja, so prebivalci1 okrog Miklavža in njegovi domači vsa ta leta skrbno skrivali in čuvali 'literarne spise rojaka in svojca. Njegove zgodbe, pa čeprav so jih brali le naskrivaj, so priljubljene-med domačini. Kociper je v svojih sHioviansIkogoriških črticah, ki jih je zvečine pisal v Argentini, im romanih uporabili osebna imena, ki so resnična in tam vsem še znana. Kociprova dela se zato med Goričanci) berejo 'kot nekakšni literarni dokumentarci. Hotel sem postati misijonar. V intervjuju v Slovencu 13. oktobra 1942 je Stanko Kociper o svoji mladosti povedal: „V petem razredu ljudske išole sem napisal pasem Materi. Hkrati sem dramatiziral poemo Pegam in Lambergar, ki smo jo hoteli s sosedovimi otroki igrati. V gimnaziji so me prijefJe druge muhe: v četrti šoli sem hotel postati misijonar. Doma pri Sv. Miklavžu sem ustanovil otroško zvezo za Afriko in napisal mflsiijonislko igrico Marija pomaga. To igro smo tudi igrali in je bila moja prva režija, ki se je pozneje ponovila za nekaj desetin drugih iger in vlog po naših ljudskih odrih. Literat sem postal v peti šoli, ko mi je Vrtec tiskal — na platnicah — prvo pesem. Kmalu sem začutil v sebi nagnjenje k dramatskemu izživljanju. Kot maturant na mariborski klasični gimnaziji sem, spodbujen od profesorja dr. Prana Sušnika, napisal dramo Svitanje...“ Čeprav jje to delilo ostalo v rokopisu, je snovno tako zanimivo, da ga je vredno omeniti na začetku Kociprovega opusa. To je drama o — atom,siki 'bombi (nastala je devet let pred njeno iznajdbo). Dejanje se odigrava med mladim znanstvenikom in tovarnarji, ki na osnovi njegovih formul izdelujejo smrtno orožje. Kociper ga imenuje ,rmortifer“, temelji pa na ..razbitju atomov"! Leta 1952 je dramo prvič igrala v Argentini gledališka skupina Nar-teja Velikonje. 2) O Kociprovi študijski in elužibemli dobi, obdobju 1936—45 je zelo malo znanega. Končal je pravo in sanjal o politični Mi. Bil je strankarski agitator (predsednik akademsike JRZ) jugoslovanske radikalne zajednice in pisal znanstvene razprave iz slovenske pravne zgodovine. Druga svetovna vojna j® zajela Kocipra kot akaidiesniika na ljubljanski umrvnenzi, s katere se je po.eti 1941 •— ker ni rnjo^el na štajersko, od koder so iagnaCi vse izolbnaženstvo — Umaknil, bolje storil v Vižmarjilh pri Ljubljani. Od taim je od časa do časa 'ui skrivaj iprihajal v Ljubljano. Pozimi, prvo leto vojne, se je preselil v neko sišlensko podstreisnloo. Poleti 1942 je moral v italijansko internacijo v Tre-viso in Padovo. VmEIll se je čele konec avgusta1 triiniStrirideeietega; čas, ki je sledil, pa je 'bil za Kocipra najusodnejši. Poroči} se je z mlajšo hčerko domo-^anskega generala in medvojnega prezidenta Ljubljanske pokrajine Leona ^upnika — Ksenijo, „vdovo po aktivnem častniku Srbu Suvajdžiču, ki se je ubil v prometni nesreči na dolžnosti tiste septembrske dni, ko se je ustanav-Ijalo domobranstvo. Zapustil je petletnega sina Nikolaja ..Citat je vzet iz knjige Ljcnika Urbančiča Srečanja, (portreti, dejanja L, 1930, Sydney, Avstralija. župnikov „PropagandIajter“ Prekletstvo Rupnikovega zeta je zaiznamovalo Stanka Kocipra za vekomaj. Postal je generalov ,^propagandlajtcr“, šef za propagando torej 3), sta-Uovalec vladne palače, Rupnikov najintimnejši mož. „Rojaki, in prijatelji smo Re Stanku čudili, da se je odločil za to poroko. Najbrž ga je zapeljal tisti ^as, da je šel v politiko,“ pravi dr. Stanko Janežič. 4) „Ksenilja Rupnik ne živi več, Stanka pa je tudi v emigraciji spremljalo nekakšno notranje neza-doščenje. Razen z dr. Debeljakom, ki ga je vseskozi spodbujal k literarnemu delu v Argentini, se ni veliko družil z emigracijo. Vem, da je bilo veliko zagrenjenosti, užaljenosti in sporov med Kociprom in ostalo emigracijo.** Če vemo silno malo natančnega o življenju Stanka Kod(pra, pa to ne Velja za njegovo literarno dlekc. Po zaslugi — predvsem .MteramSh preučeval-in mentorjev v emigraciji, kakršen je 'bil raci mo dr. D.elbeljalk — je Ko-Gipnova literatura strokovno dovolj prepoznana in analizirana, kar pa seveda Ue velja za matico. Lev Detela takole označuje Ko-oipnoivo lliterarno delo: ,.Impresionistično zanosni pevec Slovenskih goric in Prlekije budi v zdomstvu za svoje literarno delo ni prejel tistega priznanja, toi bi ga zaslužil. Zato je razmeroma zgodaj utihnil. Vse, kar je 'napisal, dva romana, črtice in povesti, je ujeto v prisrčni čar naivnosti. Njegov:! viničarji in kmetje so taki1, kot (bi nenadoma stopili s preprostih svetih podob na razlkrižjih in na samosvoj, eruptivni načini spregovorili o lastnem življenju, delu in čustvih. Kociper je mojster ornanientaJmiega stila, manj prepričljiva pa je psihološka plat njegovih besedil. Zdi se, kot da se je čas v Slo. venskih goricah za Kocipra ustavil. Njegove literarne osebe bijejo boj z rem jo (ji stihijo toot 'Prežihov rod na Požiralniku in kot osebe iz Lnigoiliasvih, Kranjčevih ali Potrčevih del. V nekom, smislu je Kociper poilemlk in nasprotnik vsakega preoblikovalnega družbenega 'koncepta, saj so njegovi ,,junaki“ življenjski kolektiv pirotirevolucicnannega biološko-zemeljskega tipa vdanega vztrajanja na p ramo del ih dediščina in izročila. Kocipnl s® pesračijp predvsem krajši teksti; njegova romana Goričanec (Ljubljana, 1942) in predvsem Na božji dlani (Buenos Aires, 1957) izgubljata na mcičii zaradi deskriptivne in shematizirane tehnike pripovednega. Ves čara po vojni je pod naslovom In svet se vrti naprej hoteli zasnovati svoj, veliki tekst o drugi svetovni vojni v Prlekiji, a je, kot kaže, oibtičal pri začetku vojne (Na božji dlani) do nemškega napada na Rusijo 1941. Dva odlomka iz drugega (nastajajočega) dela tega literarnega projekta, ki sta izšla v Argentini pri reviji Meddobje in v 'zborniku Svobodne Slovenije, kažeta avtorjevo vztrajanje pri 'prvinskem lokalnem kolbritu, napovedujeta pa tudi 'poskus realizacije diferenciranega slovenskega vojnega romana. Pohvalil ga je Kocbek Svoje idile o Slovenskih goricah, ki jih je med vojno objavljal v Domu in svetu, je leta 1954 pod nasflovom Mertik izdal v posebni knjigi. V kolcidarjih-ziboirnikih Svobodne Slovenije in drugod pa je med leti 1950—€0 objavil vrsto arhaiziranih in idealiziranih povesti z vzhodmoštajerskega roba (Prprekova Tila, Jeruzalemski zvonar, Kečkova mati, Bogec na Plavščaku, Želarija na Prenaščaku. Nori. Japec, Čolnar na Dravi), ki bi, zbrane v knjigi, tvorile lep šopek iz na ta na,čin do danes 'Sploh še ne predstavljen© Slovenije.*4 Propagandist domačijstva, kmetstva, tradicionalizma, literarni krajinar, pisatelj življenjskega tihožitja, slovenski Reymont (tudi poljski nobelovec je svoje Kmete pisal iz Pariza, tako kot je Kociper z literaturo ob Srebrni neki hrepenel po rodnih goricah) — takšen je Kociper literat. Njegove kmečke idile spominjajo na georgične in bukolične tekste. Taras Kermauner primerja Kociprovega Goričanca z Budiakovim Ognjiščem (Slovenska politična emigracija in kultura. Naši razgledi, 8. junija 1290). Roman 'Goričanec 'je pohvalil celo Kociprov politična nasprotnik (in rojak) Edvard Kocbek, čeprav z omejitvami. Kociper podaja podobo svoje polpreteklosti iz čistega domotožja v tujini, ki je toliko bolj idealizirana, kolikor dlje je po času in kolikor dlje je od nje po prostoru. Posebno obravnavo si zasDuži Kociprova dramatika, predvsem zaradi snovne drugačnosti. Naistala je v letih 193G—40, torej od pisateljevega 19. do 23. leta. Svitanje (že omenjeno) ja ostalo v rokopisu 5), druga drama — Zasad je izšla kot Kociprova prva knjiga pri 'Cirilovi tiskarni v Mariboru 1940, tretja šentjurjevski provizor pa jie izhajala v Domu in svetu leta 1941. To delo je doživelo dve uprizoritvi. Bilo je celo dvakrat na rspertoarju Narodnega gliedalžšča v Ljubljeni, dano jie bi’o 'že v obdelavo režiserju Milanu Skrbinšku, pa so dramo obakrat vze'i s programa ob menjajočih se političnih razmerah. Dramaturg v NiGL ja bil tedaj Josip Vidmar. . Kakor hitro je »vedel, da je šemtjurjievsiki provizor izšel v Domu in svetu, jo je vzel iz rok režiserja, in kakor hitro je prišel dr. Korošec m ministra prosvete, jo je dal znova v pripravo." (Tako piš® dr. Debeli jak). V tej tridiejanki Kociper hrami duhovnikovo čast, ki jo politični nasprotniki na vasi mažejo s seksualnostjo in politično izrabljajo. Dramo so prvič igrali v Zagrebu na odru tamkajšnjega Slomškovega prosvetnega društva, drugič pa na VrhauBci na domobranskem odru leta 1944. 6) Idilični slikar SCovensIkih goric, ki še živi nekje v Argentini, pa z njim skorajda nihče več nima stikov, gotovo ne sodi med najvišje domete zdomskega ustvarjanja, je pa vsestransko zanimiv slovenski fenomen, ki ga bo treta kmalu natančneje raziskati. Tudi njegov roman Goričanec bi si miogel izboriti domovinsko pravico v tovrstni slovenski literaturi ob Kranjčevih Dobrih ljudeh, Prežihovi Po žgani er, Ingioilačevih Viničarjih, Lukarjih... Seveda — že hi ga ponatisnili. 1) 'Opozoriti je potnelbno, da ja romam izšel — in prejel Prešernovo nagrado na prvem mestu v piščievi odsotnosti, ker ja bil za žico v italijanskem 'konce,ntracijsklem taborišču pri Padovi. •— Op. ured. Tabora. 2) — Ni tečno tako! — Na isti idejni osnovi prvega ..Svitanju" iz Ista 1936 je že v Argentini napisal novo verzijo ,,Svitanja1 2 3 4 ‘ob uporabi že realnih danosti atomske bombe ('energij®). To drugo verzijo je leta 1952 uprizorila igralislka skupina ,,Gomg“ (ne Narte Velikonja, kakor je tudi dr. Tine Debeljak napačno poročal). Izšla jte leta 1956 v št. 4-5-6 revije ,.Slo-bodna Jugoslavija" v Mumoheinu. Prestavljeno v špamSčino jo je uprizorila tudi argentinska skupina GETU (Oompahia Experimental de Teatro Universal). — Op. ured. Tabora. 3) —. t<5e naj nadevek „Prop.agamdalajter", Id je vzet enostavno iz poneumljajočega besednjaka stekle komunistične agitacije minuTih 45 let, velja kot prikriti očitek ali celo, psovka, kaj potem zaslužijo vsi tisti nosilci slovitih priimkov, ki so ob času slovenske ^osvobodilne borbe" — in še desetletja po tem — v oči zverinskih grozodejstev, kakršna so počenjali komunistični partizani nad sebi prepuščenim, poštenim slovenskim ljudstvom, veselo in navdušeno peli slavo ,.učitelju narodov" ter ,,očku" Stalinu, njegovi »bratski rdeči anmiji", Sovjetom, IboOljšoviški revoluciji in njenim izvrševalcem prav v času okupacije na Slovenskem — po navdihu mednarodnega .pustolovca Tita??? — In vendar o te vrste »Propaganda-lajterjih" vse mojči, čč jih š® celo ne slavi... — Op. ured. Tabora. 4) •— čudimo se mi, če so ,,.rojaki ih prijatelji" pozabili, da dr. Stanko Kociper ni postal Rupnikov , ^Propagand ala j ter" zato, ker je bil njegov zet. Že dne 19. oktobra 1943, dober poldrugi mesec po ilzpustu iz italijanske internacije, ko je generala Rupnika poznal samo še po slikah, je pod pol1 ni m imenom kot prvi javno spregovoril preko ljubljanskega radia, da je spričo dokazov, kakršne SO' Titovi partizani doprinesli po Grčaricah in Turjaku, takrat slovenskemu narodu šilo za: Biti ali ne biti! — Z 22-letno generalovo hiaedbo Ksenijo, ki ;te ovdovela po 'fcra.gičnii smirti stot. Dejana šuvajdžiča prav na dan, ko je gemeiral Leon Rnipnik nekaj ur pozneje za-radi trpečega naroda sprejemal nase žrtev pnezi-lderta (kakšen omeni), pa &e je poročil šelis na cele tri mesece pred koneem vojne — dne 11. februarja 1945. — Op. ured. Tabora. 5) — Primerjaj našo opombo 2) — Op. ured. Tabora. 6) — Že več krat je Ibila uprizorjena na s'oviensiki'h odrih v Buenos Airesu v režiji Janeza Špeha in Eme Bleje,eve. In tudi tržaški radio jo je že dvakrat prenašal kot slušno igro. — Op. ured. Tabora. Na (»lehiscitiio noč (Pismo domačim) Ljubljana, 23. 12. 1990. Dragi domači! Ura je 22.30 dne 23. 12. 1990. (Slovenija, moja dežela, je naša država, je začela slaviti uspešno končan plebiscit. Zazvonili so zvonovi v vseh cerkvah Slovenije v pozdrav višem Silo vencem doma in v tujini. Zatulile ■SO' sirene rojstvu neodvisne svobodne Slovenije. Z Ljubljainiilkega Gradu z ognjemetom pozdravljamo belo Ljubljano in vse Slovence. Od tega trenutka je naša Slovenija v svoj objem vzela vse Slovence in pozabimo na grozote, ki so nas ločevale dolga ileha. Sezimo si v roke, objemimo se z obema rokama, da ne bo mogoče v žepu držati figo.. Zaživimo novo lepše, svobodnejše živCjenjle, kajti samo združeni z močno voljo bomo (klijubovali vsem naletom z juga in od zunaj. Tu doma vemo, da imamo 4 milijone pridnih rok in se s temi rolkami in z rokami Vas, ki živite v tujini, ne bojimo za našo bodloičnost. Tudi v novi državi bomo plačevali davke, toda vedeli bomo, da plačujemo svoji državi, in če nam ho hudo,, 'bomo vedeilii, da nam je hudo zaradi naše domovine, države, ki je trpela dolgih 45 let v okovih bivše politike. In tudi, č,e bom dobil (klofuto, bo priletefla od našega človeka. No, p,a tudi to je za začetek dovolj. (Po vsej Sloveniji doni pešam dr. Franceta Prešerna ..Zdravljica", himna Slovenije: Žive naj vsii narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce bedi, prepir iz sveta bo pregnan, da t'o j alk prost bo vsak ti© vragv le sosed 'bo im-ejak. Na ta zgodovinski dam 23. 12. 1990 se spomni mo vseh, ki miso dočakali ta velilki dati;, toda s'o zainai žrtvovali svoja mlada življenja in tudi naših staršev, ki se v življenju niso nikdar odrekli, da so iSJOVienci. Odtočiti smo se, da živimo v svofoodni Sloveniji in v to svobodno Slovenijo Vas vabimo 'pridite, sprejeli Vas toomo z vriskajočim srcem in z odprtimi rokami. Srečne in vesele Božične praznike in s,rečno uspešno Novo leto 1991 Vam želimio in skorajšnjega snidenja v maši lepi, mali Sloveniji Družina Č PRIPIS Ura je 23',55 dokončni izidi so znani samOi delno ■88.2 % za -f preko 3.000 podpisov iz Argentine 4 % proti 0,8 % neveljavni Intervju z dr. Janezom Dularjem (Dr. Janez Dular — Član Izvršnega Sveta Republike Slovenije, odgovoren za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji —) Pripravlja se nova zakonodaja na več področjih in vaš resor sc v marsičem prepleta z drugimi. Ali so Slovenci po svetu pesebej obravnavani v zakonu o zunanjih zadevah? D'o sedaj posebnega resorja zla Slovence po svetu ni hito in problematiko se jie obravnavalo v .okviru zunanjih zadev. Ni obstajala posebna služba 2® 'ta vprašanja. V prsdtogu zakona 'o. zunanjih zadevah pa je skrb za Slovence po svetu zidaj posebej omenjena, razimejiitlsv težišča med zunanjim ministrstvom ih našim ,,resorjiem“. Pri tem gre predvsem za to, kakšno bo sodelovanje med nami in ministrstvom za 'zunanja zadeve. Razmejitev ni 'Ostra, to se ge najbolj vidi v tem prehiodniem .obdobju vpeljevanja slovensko 'dlptomacijle, saj jte ravno med 'Slovenci po ©vetu največ začasnih a!'.i provizoričnih predstavnikov Republike Stovienijo v tujini Tudi kasneje ne priča-kujemo ostre ločitve med zunanjim ministrstvom iln našim nestorjem. Gre samo za delavno načelo: eno je, da tako rečem, visoka ali diplomatska raven stikov s tujino, drugo, pa kapilarna, vsakdanja štren stikov s tujino in tam živečimi Slovenci. Pri obravnavi ■zakona o ministrstvu' za zunanjo zadeve to treba točiti ti dve ravni. Drugi zakon, zanimiv za Slovence po svetu, je zakon o denacionaliza-c>ji. Ali so Slovenci po svetu v njem posebej obravnavani? Težko 'bi rekel, aJli bodlo v tem zakonu Slovenci po svetu posebej omenjeni. Govorilo se bo o državljanih RepuibKfce Slovenije, sedanjih ali preteklih (ali njihovih potomcih). Tako ne bo nobene diskriminacije, pa tudi nobene prednosti ne. Vsak, ki mu je bila lastniiima po krivici vzeta, bo lahko postavil svoj zahtevek. S prevzemom resorja ste si zastavili nalogo, da presežete meje med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Ali poteka to sodelovanje na vseh področjih, političnem, gospodarskem in kulturnem? Čemu pripisujete največji pomen? Slovence po svetu povezujemo na vsieh treh področjih: političnem, gospodarskem in kulturnem, intenzivnost stikov pa ni enakomerna. Za zadnjih štirinajst dniii lahko rečem, da je naiša pozornost najbolj usmerjena v gospodarsko plat problematike, ker smio tudi pri nas obravnavali zakon o privatizaciji in sem na vse gledali skozi ta očala. Pomembna je seveda tudi kul-tuma problematika 'sodelovanja s Slovenci po svetu, e© posebej povezana s Slovensko izseljeniško matico.. Poleg tega je maivzoča še politična problematika — zaradi te nesnečnie delitve na gospodarsko in politično ali predvojno in povojno .emigracijo. Viendar menim, dla smo ravno pri politični problematiki prišli najdlje ne bom rekel, da dk> konca, da ni več nikakršnih problemov): Republika Slovenija se je, kolikor jle v njeni moči, odprla vsem Slovencem po svetu. Bili smo na obisku na vseh koncih sveta in pri številnih organizacijah, ki so bite še pred Letom dni tabu tema, pa tudi eni prihajajo fc nam. Načelno smo .s pojmom ,,politična emigriajcijla“ opravili, vendar se v manjših in manjših koščkih vrača, predvsem v individualnih primerih ali v ostankih nezaupanja, kar bo tlelo še lep čas. To se kaže na primer v pismih bralcev po. časopisih, kot nezaupanje im očitki, dla ne miiislimo resno.. Pogosto gre tudi za problem informiranosti Slovencev po svatu o tem, kaj se dogaja pri nas. Dolgo so bili ločeni, tako da kljub poskusom spremljanja me morejo poznati resničnih razmer v Sloveniji. Naivno je pričakovati, da se bo vse uredilo v ištiriindvajsistih urah. Osicfcno mie pri tem .Skrbi to, da so ti ljudje sicer življenjsko zrele osebnosti, tudi ptoiitičnio profilirane, izku-išenie, toda včasih obravnavajo stvari izrazito nepolitično, emocionalno. Vso isvojo energijo znajo usmeriti v tretjerazredne stvari, kot jie na primer zvezda na zastavil. Ob tem vprašanju se zazdi, kot da hi jim padla rdeča rjuha pred oči, in normalen pogovor o resnih, pomembnejših zadevah ni več mogoč. Ali se bo 'Republika Slovenija izkopala iiz težav ali ne, pač ni odvisno predvsem od zvezde ali zastave. S kratkovidnimi izpadi na ta račun sie zapravlja energijo, ki jie potrebmejša za druge reči. Pri tem nočem reči, da jie zvezda na zastavi čisto nepomembno vprašanje, seveda ga je treba rešiti in razumem neučakanost ljudi, ki jim jie ta zvezda (ali kiar je že za zvezdo stalo) zagrenila celo življenje. Toda prav glede na njihovo dozorelost bi pričakoval, da bodo reagirali Ibollj trezno. (IN, 11. februar 1991, str. 6) Gospod Dr. Janez Dular Mimiister za Slovence ,po svetu. Ljubljana SLOVENIJA Spoišbovami’ gospod dr. Dular, bral sem Vatš intervju v IN z dme 11. februarja 1991. V njem pravite med drugim tudi, kafoo nekatere Slovemoe-emigramte moti Icomuniistiona zvezda na slovensiki zastavi in jim je kot ,,rdeča rjuha pred očmi.‘‘ Danes sam gledal memllkio televizijo, ki jle pioročala o slovenski terito-tdlauni obrambi pri njenih vajah. Ko sem zagledali na kapah vojakov komu-nistižmo rdečo zvezdo, se je v meni začelo rušiti zaupanje do te organizacije. Kako naj teritorialna obramba, ki naj bi bila slovenska vojska, predstavlja dambkratiično Slovenijo s simboloim stalinizma, ki je na svetu povzročil največ gorja, ki je diesiettisočem Slovencev vael življenje, jih duhovno in gospodarsko umd&ivial skozi 50 let, napravil slovenski kulturi ogromno škode, zapostavljal verske in etične vrednote 'in zanemarjal dolžnosti do. narodove samobitnosti ? V intervjuju pravite, da je ta simbol ^tretjerazreden v prizadevanjih, da se Republika Slovenija izkoplje iz težav", če pa mislimo na Psihološke učinke na nemške gledalce in poslušalce omenjene oddaje, potem bi v tretjeraznednost komunističnega simtbolla na narodni zastavi vsaj resno podvomil. V slovenski teritorialni obrambi so zagledali komunistično vojsko, ms pa vojske demokratične dežele. Starejlši ljudje ©o v njej podoživljali srečanje s sovjetskimi vojaki, katerih ne morejo pozabiti. Kako tudi take tretjerazredne stvari lahko vplivajo na dobrohotno gledanje in na pripravljenost za pomoč, si lahko predstavljamo. To bo veljalo tudi za mnoge Slovence po svetu, od katerih Slovenija pričakuje gu-podlarskih koristi. Politika je umetnost možnega in miožno ja treba racionalno pretehtati. V konkretnih primerih pa je treta upoštevati tudi 'emocionalno reakcijo ljudi im ta lahko ogromno koristi ali pa ogromno škoduje. Zadnje bo verjtetno zadevalo naš primer. Iz neodločnosti sloivtemske demokratičnie vlade glede odstranitve komunističnih simbolov lahko sklepam, da vlada ni svobodna v tem oziru, pač pa Pod pritiskom šle obstoječe partije, oiainoma tistih ljudi v vladnih krogih, ki so se borili v okviru teh simboliov kot naivni udeleženci revolucije. Osebno sem pozdravil odločitev hrvaške vlade, ki je odstranila tudi simbole na tretjerazrednem področju. Hrvati slo navdušieni nad svojo zgodovinsko zastavo in jo s ponosom dvigajo'. Kaj: takega ne moremo opaziti Pri Slovencih, ker ©o ti simboli motnja za vsako maivdušienjie. Glede stovenske zastave je moje mnenje tako, da maj bi nosila simboli knežjega kamina. Na tem kamnu je ©edel svobodni slovenski kmet, ki je potem iz političnih razlogov prtedal oblast tujemu plemiču, ko mu je ta prej obljubil pravično ravnanje z narodom. V tem kaminu lahko ugledamo vsaj iskrico slovenske samozavesti. Lep pozdrav, N. N., Nemčija Florijan Slak — 65-1 cinik Pred 65 leti je zagledal luč sve-y,f *' ^ ta trinajsti otrok v Štrbonkovi hiši, §fl | Slakovi družini, Florijan Slak. Rojen 20. aprila 1926. leta v Dobravi pri Dobmiiou na Dolienjisbem. Ker je bil najimlajlši (,,ita mali11) je imel poleg očeta in mateire za gospodarje se vse starejše brate to sestre. Vsa lažja dela na fcmietiji 'SO bi'a njegova skrb. Zanimivo jie posliuišati Florijana, ko priipoveduje, kaj vse so Mite njegove dolžnosti. Ko je gnal živimo na pašo, je vedho vzel s ®ebioj zvestega in nie-ločljivlega prijatelja. Knjige so ga spremljale v šolo in tudi na pašnikih so mu delale družbo. Našel si je primeren prostor, da je imel razgled na polja, kjer se je pasla živima, da ne uide v deteljo ali na pOsajemie in posejane njive. Zatopljenemu v Ibranje se je tudi to včasih prajpiebilte; večkrat je živina prišla domov celo brez njega. Njegova dolžnost vsakega večera je bila molitev rožnega venca. Po končani vjeferji je primomial v njegove roke rožni venec z debelimi jagodami in Florijan je že kar vedel, da je to edino delo, pri katerem ima on glavno tfesieldb. To ®o le drobci lepih spominov na mladostno krščansko družinsko življenje. Florijanu še ni bilo šestnajst let, ko je razpadla stara Jugoslavija. Tako opevamo juinlalštvo naše jugoslovanske vojske se jle raizblinilo v nič v kratkih par bednih to okupatorji sto- brez odpora zasedli našo domovino. Ob koncu leta 1941 to v začetku 1942 so se pa v gozdovih začeli zbirati oboroženi ljudje, ki so .govorili, d'a! bodo izgnali okupatorja iz dtežele. Poznani kot slovenska vojska so sie pa dlo spomladi leta 1942. že prekrstili v partizane. V nočeh so prihajali v vasi to zbirali, orožje, hrano in obleke. Nagovarjala ®o podeželske miožie to fante, da se jim pridružijo, pa jim ti niso sledili v temne gozdove. Partizani iso se posluižtld nove taktike, da so iz vasi streljati na italijanske patrolo, nato pa zbežali daleč v zaraščene gozdove to prepustili vasi to naselja usodi) Italijanom, (katerim je billo veliko lažje poloviti po vaseh nedolžne može to fante, katare so odvedli v internacijo ali pa jih postrelili kot talce. Tako je Florijanov brat France 'daroval svoje življenje, po zaslugi partizanov, že mleseoa majla 1942. leta. Iz Slakove družine se je v vrstah Slovenskih domobrancev borilo pet bratov. Florijana sem srebal na Ijubljaniskem letaOdlližu na vajah v 53. četi poveljnika stotnika Pirnata. Zaprosil siann za pneistaviten" za položaj na de-žielo im talko «iem prilšelli ma Griosupeljslki okioipmi villak. Samo par tedfcov za tem pa ja bila 53. četa posilama na postojainiko v Ribnico, kamor bi tudi jaz prišel z njo. Pri tem je Florijani prvič v življenju videl ih spoznal deveto čudo, Ribniško dOlinlo. Od tu pa jls pot Florijana peljala v Križflco vas v sklop novoustanovljenega Viilšnjeigorekega udarnega ibatalijlona. Po partizanskem napadu na Križiko vas pa je bia čista pnastavljieina na ŽlkoSjieo-Liisičje in od tam pa v Gmcsiupilje za vairovisnje žericzmuške progie. čteta je bila prisimieno-vana iz 53. v G4., katelro poveljnik: jo til ndp. Mikuž. SpomCadi leta 1945 pa je četo prevziej por. Fraikelj, ki jo ja vodil na KotiošIjo. Ko je Rupnikov ba-taljon vojeval zadnjo Ibiitko dtoimobnancCv s kiomuinističnilmi pamtiiziand pri Boroveljskem mostu, je tila '64. četa na položajih na Podgorici nad Bo rovi jem in v vaseh Rožno dol:Wa. V Vlatrimje je ičieta prišla 13. maja 1945. leta. Po 'kratiktm čiasu pa so od tu Angieži odvažali dcirr.otnancO in ostale jug. pirotikomuniiste v zlagamo ItaEjo lito iziriočali v Jugoslavijo komunističnim partizanom. Že zadir/il tnenutek ®e je Florijan z ‘bratom in prijate’jem umaknil iz Vetrimja v rJoičli 30.-31. noja in e& podal proti Veiikteivcu, kamor so prišli po štfrildnemem tavanju. Tu ja Ffiorijbn preživljal slvojla begunstvo vse do meseca avgusta 1948. leta. -OdDal je preko imotrja v KanadO' v zapudni predel diažela in tam s trdem dihom odlpM-vai vožnjo in vstop v deželo svoje bodočnosti. Po odsCuženjiu kointirakta se ijs odločil m toptejši (kraj na lepem Niagarskem polotoku Ouiiarija. Našel si je delo v avtomoMsIkd tovarni. Povabil je Iz Sloveniije svoje d sik’e Zofko iLoihtoar, ki jo spoznal v časih iz do-miotorainiskih dni in stopila sta pred oltar in sli ofcfjubila ziakanisiko zvestobo. Tu sva sie stara vojaka s Florijanom zopiet srečala in delala iv isti tovarni pri istem delu. Floriiijaniovlim oz. Silakovimi je naraiži&rla družina in v par letih 'jih je bilo za celo omizja. Minko, Tcimy am Majda so danes ponos in veselje Flori-jamiu in Zofki, 'kar v resnici zaslužita za svoje tako lepo storjeni© delo. Bili so tudi težkSJ člasiil, ko je bilo1 treba postavljati 'Skledo na mizo' >— četudi z brezposelno podporo. ‘Stariejči sin Mirko je plpročil hčeifco fciSigunoa Stariča in imata dva m’adai in zdrava otroka. Tcmy im Majda pa še vedno iščeta sebi primeren par. Vsi trije imajo ei.oja nove im lepe domove. Florijan je iš© viediao z dluš-O' in tete,som domobranec in posveča vse svoje vrtine za korist protikomunistične organizaicijle Tabor, že ip.rva leta begunstva je poši1 jal dopise v Koroško kiiomito, AmnierEKko domovilnio, pozneje pa v Vestnik im Tabor. Kdor Florijana im Zofke ne pozna, ta’ nle ve, kaj so dobri prijatelji. Pod svojo streho sprejmeta vsakega rojaka kot svojegia lastnega člana družine im po strežeta z vsemi razpoložljivimi dobrotam«1. Pri Florijamiovih (Slakovih) si je oddahnilo mmicgo naših rojakov od blizu in 'daleič. Iz Argentine so se pri Florjanovih počutiti kot dioma dr. ‘S. Kociper, Ivan in Pavla Korošec, V. Dolenc, inž. A. Matičič... Ustavil cie je tudi grof Nikolaj Tolstoj, pisatelj knjige ..Minister 5in 'pokoli'1 in .brez 'števila drugih, ki ®o imeli priliko in čast obiskati Florijamave. Pokojinu inž. Prance Grum se jie ustavljal tu in mu je bil tukaj drugi dem. Borčevska organizacija je bila ustanovljena pod Slakovo streho, in ji je bil za 'babico, sam FCloirijiam. Slakova družina iz Dobrave je darovala za domovino, im resnično pri-ičakovarno svobicdo ob koncu zadnje1 svetovne vojne le dva člana družine. Tomie, ki mu ni uspelo, priti na Koroško, ja bii umorjen po komunistih nekje na Dolenjskem, Vida pa iso odpeljali Angleži in izročili v Jugoslavijo, kjie-r so ga umorili bre.zsnčni klcmunistični morilci. Za Tvojo petinšestdesete leto Ti prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše ter dobrega zdravja, da se bomo še im še .srečavati na veselih prireditvah in spominskih dnevih zia naše nikdar pozabljene, mučence DOMOBRANCE, S pozdravi Taborjanov in prijateljev Tvoj France Viktor Hribar — SO-leticik Rodili se je 4. aprila 1011 vas Brdo pri Ihanu. Delal je .na svoji kmetiji, pa v jesenskih časih kuhal žganji (šnops) za prodajo, kar mu jie izboljšalo standard in kot tak je dočakal nemško okupacijo in nato. komunistično revolucijo. Domobrancem se je pridružil v Domžalah, pa šel nato ob ustanovitvi domobranske postojanke v Douskem ® prijatelji skupaj, z Jermanom Franaabom, Gnezda Matevižlem in Klemenčič Ivanom na to postojanko, katere poveljstvo je prevzel France Gregorin. Bila je to ena najbolj discipliniranih postojank na Gorenjskem, saj so ,ča.s in dneve, ko niso bili v patrolah, uporabili z,a vežbanje. Ti fantje so v desetih mesecih polovili okrog 40 parti-zamicv, nekaj jih je padlo. Pa je bil naš slavljenec vedno med prvimi na pohodih. 8. maja 1945 so so umakni® iz Dolskega na Koroško preko Cerkelj ter Križa in Tržiča, kjer je ibiH ranjen v ramo Viktorjiev prijatelj Anzič Jernej iz Bišce pri Ihanu. Viktorju ni dala duša, da bi pustil ranjenca din se umaknil z drugimi domobranci na Koroško. Hotel se je vimlilti z njim nazaj v Ihan, ker pa je bil prehudo ranjen, ga je pustili pri znancih v Šenčurju, sam se pa vrnil v Ihan, misleč se nekaj časa skrivati. A ga jie soseda izdala, nakar so ga prijeli. Odpeljali ®o ga najpirej v Diomžale, nato v Kamiriiik, .pa zopet v Domžale in ves čas pretspali, ppdneivi in, ponlooS’, tato d!a mai jie oiko izstopilo in ga je potem kar z rolko diižal in potiskal nazaj v cdprttoo'; pa šle ves čas je bili bos. Nato je bili odpel jan v .šent Vid ib se naišel 'z vrmjenimi domobranci. 19. julija je 'bil obsojen na smrt, pa 29. avgusta pomčilofieen. na 20 Ist zapora. Po treh mesieoiih šent Vida, žie napol mrtvega, so ga pripeljali v Ško-fjeOožko toJnico, kjer so ga zdravili nemški zdravniikd, seveda ujietniki. Dobil j)3 tifus, daviicto, ter prestal dve operaciji na kolkih. Po 'štirih mesecih te bolnica je tehtal le še 42 kg. Odpeljali sio ga iv, Kočevje,, po štirih mesecih v Teharje, pa od tam v Novo mesto, pa zopet v KoCievje. Že zdravega pošljejo zopet v Ntovio mesto, (kjer je dieliail kot sodar. Leta 1948 je bil poslan v 'Maribor in po treh letih zopbt v Škofjo' Loto, kjer jte bil 19'54 izpuščen. Zanlm/ivio je poslušati njegove doživljaje po zaporih, kaj vse so počeli z njim, pretepali so g'a dan in noč, 'sklaro' -brez hrane, posehnlo prva leta. Ko pa je bil svoboden', je takoj začel iskati dovolj en je za izselitev v Argentino. Tako se je po desiellih letih doibdia družina' skupiaj. Žena Milka, pa dve hčeni, Milica in Marjana, ki je billa rojema ae v: Av,st.rijiii, sedaj poročena Vivod ter sin Viktor tudi že s svojo družim. Skupaj z očetom, imata mizarsko delavnico. Veičilmoma pa deikorinata notranjosti hiš, npr. oblaganje sten z ilesom ali 'korCiokom. Viktor j? pri svojih 80. letih zdrav in čvrst in pri dlolu ne zaostaja -za mlajšimi, tako da ga je kar lepo p,ogledati. Kadlar pa pripoveduje prestane gorjle, govoiri tako živo, kot itlil vsie ravniolkar doživljali, ne pa da je od tega minulo že 45 let. Je dejaven Član slovenske .skupnosti in ga vidimo skoro na vseh naših prireditvah, posebno pa ne, zamudi nobene tombole. Vedno je tudi rad pomagal, posebno p,a žena Milka in hčerka. žena Milka mu jte pred leti umrla. Polieg njega živi šle hčerka Milica in dve sestri od žene: Anica in Prida, tako da mu ni dolgčas. NjegovS prijatelji se z njim veselimo praznovanja njegove 80-letnice in mu kličemo šle ma mnoga zdrava leta. Bog Te živi Viktor! Vencelj Milam Zajec — 65-letnik „Ko sem Leta 1945. stal na pragu Večnosti v Kočevskem Rogu, mi še na misel ni prtišf.io, da mo bo Bog rešil pekla v jamii, kjer so ste mnogim tisočem stekli dnevi im md v svoji neskončni dobrotljivosti naklonil 'še to Oko lepih let v ntovi svobodni domovini", mi jie Bogu nadvse hvaležen in ves nasmiejain dejal, ko siem, mu čteiSitdtal k jubiteju. Luč sveta j® zagledal 8. cktobra 1925 v Velikem Gabru na Dolenjskem. Vzgojen v dobri, številnii krščanski družina je preživlja'!; svoja otroška leta, vesel in razigram, dokler ni vojna vihra zadivjaJa tudi nad Slovenijo in mu easenčila bodočnost. Komaj 18 let mu je bilo ko je stopil v domobranske virsbs in, diaimes domala ves svet ve za njegovo trnjevo pot, katero je tako do-žillvieto opisal v svoji knjigi „Thle m ir is ter f.ind tke massacres“ grof Nikolaj Tolstoj. S pomočjo ljubljanskega pomožnega škofa Dr. S barko ta Leniča, mu je uspelo G. aprila 194G pobegniti 'preko mieje v Gorico, odkoder jle odšel preko tabordišč v Argentino im nato v Zdlružteinie države, 'kjer v CleveDandu po treh desetletjih stopa sedaj v zasluženi pokoj. Vsa ta leta je M trn v peti rdečim rabljem v domovini in celo nieki poiedlinoi iz naših vrst so mu iz nierazumljivih razlogov oporeOcali težka doživetja. UmiOilknili! so šele, ko je javno spregovoril škof Lenič. ,,ž.e deset let se priipravfjam da bom o M Dami javno inpregovoriil, ker me miočno 'bole grda natoloe,vanja" mi je škof Lsiniič dejal, iko sem ga pred dicibrim letom in pol obiskali. Idealist cd prvega dneva, ko je isbcpil v protikomunistično vrste. Vseskozi delav:n v borčevski organlzaiciji in od ustHinovitve TABORA pa ga naj. demo vsa leta v tem ali onom odboru. Bil je večkratni zvezni predsednik in podpredsednik, v krajevnem cteveiaindskeim odboru — kjer je trenutni predsednik — pa je duša v-ish dogajanj1. Po vsej verjetnosti bi spominske proslave na OirCiovsim vrhu že davno zamrle, pa ravno po njegovi iniioijativi z leta v leto nlapredujejio im 'združujejo bivše horce. ,Prepri|5am siem, da se bo odslej šle z večjo ljubeznijo oprijel dela im v svoji iznajdljivosti pomagali preko TABORA, da 'bo v mlašu1 lepi Sloveniji naposled le zasijala resnična svoboda in prišla .na dan vsa resnica in samo resnica. Dragi Milan! Želja Tvojih soborcev je, da Ti dragi Bog naklonu še mnogo lepih, srečnih, zdravih lin veselih let. BOG TE ŽIVI! Nace Frančič Pol stoletja pozneje Dolg je čas, a dogaja se samo resnično. HdlderCin Pozno, a še me prepozno1, so Slovenci prišli do spoznanje, da je komunizem perverzen in povrhu še slab gospodar. Dokler so v domovini živeli v izobilju se niso zanimali za našo polpreteklost; sedaj, ko se je samoupravna ekonomija zamajala v temeljih, je nastal med člani potrošniške družbe — preplah. Zaskrbljeni iščejo vzroke, ki so jih pripeljafli do poloma socialističnega gospodarstva. Strahotne morije po že končani drugi siviatovni vojni izstopajo iz prisiljene pa tudi dolge hotene -pozabe na dan. Množični obiski do včeraj še prepovedanih morišč slovenske mladosti jasno kažejo na nastale spremembe. Toidia ■vloga ,,zmagovalcev", iki še vadnic vztrajajo nia trditvi, da je bil (boj narodnooisvobodllniega zmiaSajia ostaja 'močno zatooireiiimjeiiia iz časov revolucije, še vedno sto ljudje, ki verjamejo v tla lažem mit, ki jim hromi možgane, da bi spoznaiii vso perfidnost nairodinioosvobadiilnega1 boja pod popolno Ikomtroilo klomunističnie partijie. Komun.fetičmia prevraitnost je imela odlično organiziran propagamidini aparat, p.reko katerega jle brez izbiranja sredstev Označevala poštene Slovence za sovražnike naroda. Taka poplava pamfletov jie opravila važno delo v prid OF, medtem:, ko je propagairada ma naši strani bila zelo pomanjkljiva ali delo' odsotna. 'Pišite, pišite, nam priporočajo od domla. Ošabno so zavedam, da naše Polpreteklosti nismo zanemarili. Slovensko zdomsltvo in domovina vesta, da v Argentini izhaja že tri desetfietja revija „Tabor“, ki vestno opravlja svojo riailogo, ki teži k iskanju naše reirsmiiee. Mmoigoištevilne slike, ki jih prinaša >,Tabor", predstavil ja jo žive dokumente naše protirevolucije. Slede razprave, Planiki ter pričevanja in končna vrsta knjig, med katerimi priporočamo bralcem Matico mrtrvilh ‘— Belo iknjigo s trinajst tisoč imeni po vojni pokončanih doimobramcav. Vse to služi :za raziskovanje zikčiLr.ia in z-ločincev v domovini. Ničevost marodr.iaoisvcihodiilnega boja pa ima tudi svoje zagovornike, ki se trudijo kako bi ga ovekovečili in hkrati nas ,,poražence" obremenili s krd-vdo tkoiaiboraciionizmia. Imamo pia tudi bolj zmerne, ki govore O' krivdi na eni in drugi strani češ, da hi zmagoviti domobranci po vojni, ravnalii podobno fet so to storili komunisti. Taka in podobna namigovanja so jalova — neresnična. Spomnim -se kot sedem-lletni deček pogovora med bratrancema in oiojlm očetom, ko ju je vpraišal, kaj bosta delafa po vojni. Odgovor se je glasil takole: ,,Stric po vojni bomo prijeli za delo ra' polju in kjerkoli 'bodo Potrebovali raiših rok". Rajni Polde Lah, prvoborec štajerskega' bataljona, ftii je pripovedoval, da ja na vožnji v Kočevja predlagal sotrpinu Janezu Pungerčarju, naj z njim pobegne iz počasi preimikajočiega se vlaka pri Ortneku, a ga je Janez zavrnili, češ kaj 'bi 'bežali, saj nas peljejo na deilo. Lah si je s skokom iz vlaka rešil življenja — njtagov tovariš pa je končali v breznu. Vprašam se, bi ti-le fantje, polni ljubezni do svoje domovine (bili so domobranci — to pomeni varuhi slllovensikih domev in življenj), bili zmožni moriti Po končani vojni svoje rojake? Na pobudo Spomenke Hribarjeve se je v SCovenijlii razvila kampanja aa ispnavo med zmagovalci in 'poraženci. V tem smislu so se preteklo ieto Vršile v Rlogu in Teharju spominske svečanosti, ki so bile zgolj simboličnega Značaja. V Rogu sta jo uradno predstavljala ljubljanski nadškof dr. Šuštar tol pa 'komunist Kučan. Oba sta se v svojih, sicer lepih nagovorih, previdno izognila vsemu, kar bi ju utegnilo' kompromitirati. Niti enkrat nista izgovorila besed: domobranec — domobranci. Vse je poteklo tako kakor v petem sto at ju pred Kristusom, ko je velik atenski državnik Perikles pozval svojce Padlih v peloponeški vojni, rekoč jim: „Sedaj se izjokajte na grobu svojih dragih, potem pa 'pojdite domov!" Zanimivo razpravo je napisal o tej temi Justin 'Stanovnik. Naslov knjige je „Slovenska sprava", katero razvija tafcote: ,/Sprava je postiben nažiin poravnave neke sprtosti. Njena posebnost je v tem, da izhaja iz spoznam ja ali morda nosilcev sprave in ni torej stanje, ki ga povzroči ukrep alii izrdk nekoga tretjega. Po sodnem izreku je tok spor urejen za pravni red, a je daleč in nujno, dla so sprite strani s tem med sabo že spravljene. Za spravo je torej potrebna zavest med salbo sprtih nova zavest, ki se je izoblikovala bodisi na tokland nujnosti, bodisi na katerem novem spoznanju, ki je odkrilo naravo spora v novi toči! Lahko tudi vzgon k spravi prihaja iz novega stanja duha iz ndkakšniega spreobmenja, ki vidi v sprtih po sebi nekaj neznosnega in odumeiga in je ipbsledica človekove morailne in estet, ■ske občutljivosti. Vojna med člani istega naroda pa pravzaprav nima formallnega konca. Imamo sicer zmagovalca, a podpisan ni bil noben dokument. Zmagovalce in njegovo pravo obstojata zgolj v njegovi premoči. Sprava, če kdaj do nje pride, je tako nekakšen konec podoben sklenitvi miru.“ Hvaležni moramo biti J. Stanovniku za njegova globoka razmišljanja glede sprave. Žali naša nasprotna stnaln j,e ni doumela, da hi sprejela nase vso krivdo in se iskrenlo skesala za vse hudobije, ki jih je storila razorože-nim domobrancem in civilistom po konlčani vojni in med njo. Veliki dogodki preteklega leta ©o v teimelljih razmajali svet in ravno, ko sestavljam ta članek, se je pričela vojna na bližnjem vzhodu. Te spremembe, ki jih vsi poznate, teže k novemu svetovnemu redu, v katerem bomo živeli tudi mi Slovenci. Kafcčtna boi naša vloga v tem novam svetu, 'še ne vemo. Znano nam je le to, da se je naš nared na plebiscitu večinsko izrekel za odcepitev od Jugoslavije, kar pomeni, da hoče Slovenija postati samostojna država. Kakor ostali narodi na svetu, smo tudi Slovenci skupnost ljudi, ki živimo na določenem zemljepisnem prostoru s svojo lastno kulturo, ki nas razlikuje od drugih narodov. S svojo kulturo smo zaznamcivemli in ta vpliva na maže življenje na vseh področjih narodnega življenja'. Komunistična oblast je skozi pol stoletja načrtno podirala stebne isltovenstva; zato se današnji Slovenec močno razlikujte od predvojnega. Ta novi 'Slovenec je produkt balkanske vzgoje, ki ni bila nikoli na dobrem glasu; je pa tudi materialist, indiferenten za duhovne dobrine slovenskih prednikov. Vprašanje je, na katerem idealu bo novi' Slovenec gradil svojo samostojnost. Na narodnoosvobodilnem — 'boijlševiišlkem: to je barbarskem, ali pa se bo odločil za krščanskega, is katerim je tesno povezan že 1400 let. Slovenski domobranci SO' v težkih časih tuja okupacije in bolljiševiške revolucije prisegli zvestobo krščanskemu idealu. Za svojo poištenost so bili nagrajeni z mučeniiško smrtjo in ofcleivietand kot narodni izdajalci. V težki uri odločitve potrebujemo' celih mož, kot smo jih imeli v časih velikih stislk in nadlog, ki so trle naiš narod. Slovencka sprava naj bo iskrena,, porok za trajen mir naše vesti za lepšo to boljšo bodočnost slovenstva, katerega večne vrednote so: Bog — Narod — Domovina! Nikola j Tolstoj: MINISTER IN POROTI (Nadaljevanje.) STARI EMIGRANTI SE VRNEJO ,,Sovjeti so posebno želeli, da jim vrnemo častnike, med katerimi je bilo mnogo starih emigrantov... Med potjo so Kozaki ponujali vojakom sfcoro vse, kar so imeli in so jih prosili, naj jih postrele, ker so dobro vedeli, kaj jih čaka na oni strani." (Polkovnik M. C. Fulford, poveljnik 2. Lancashire Fusiliers, maja 1946). Tisti, ki so izročali Kozake in Jugoslovane njihovim sovražnikom, o njihovi usodi niso imeli nobenih iluzij. General Robertson, ki je izdal povelje, ki naj opraviči skrivno predajo, se je opravičeval, da „mu takrat ni 'bilo mar, kdo bo vrnjen in kdo ne Rusom in partizanam,, da bo ustreljen". V času, ko je Harold Macmillan pripravljal predajo Kozakov in „be.lih“ Rusov, je brez kakega izraza obžalovanja dejal: ,,Predati jih Rusom,, pomeni obsoditi jih v sužnost, mučenje in verjetno v smrt." Krutosti sovjetskega režima nad Stotisoči svojih državljanov, ki so bili vrnjeni po Jaltski pogodbi, ©o danes že dobro poznane. To poglavje hočem posvetiti starim ruskim emigrantom med Kozaki, za katere v pogodbi ni nobene zadostne razlage za njihovo nasilno „vrnitev“. Potem, ko so iz zapora v Spittalu z njimi zdrveli do sovjetske meje v Judenburgu, so stražo nad kozaškimi častniki prevzeli vojaki Tojbuhinove armade. Takoj na drugi strani mostu čez reko Muro (katero je marsikateri Kozak izkoristil, da je skočil vanjo in utonil), je stala ogromna tovarna jekla. Stroje so Rusi že vse razmon,tirali in odpeljali, ta velikanski prostor, 250 metrov krat 50 metrov pa so zdaj uporabili za začasno ječo kozaških častnikov. Oficirji Rdeče armade, nestrpni od radovednosti, so k njim hodili na obisk. Za pomilovanja vrednega Domanova in druge nekdanje sovjetske državljane so kazali samo prezir in zaničevani je. Zanje so bili izdajalci domovine. Toda do „belih oficirjev", za veterane državljanske vojne, ki Sovjetije niso nikdar priznali, so bili vljudni in spoštljivi. Posebno so bili veseli, ker so osebno srečali legendarnega Škura, katerega so se spominjali iz starih bitk leta 1919. V te zgodbe so vpletali svoje vojaške dovtipe. Okrog tega junaka se je zbral velik krog občudovalcev. .Sovjetski častniki niso mogli razumeti, kako so Britanci mogli to svoje stare zaveznike vključiti med druge vrnjenee. Njihov poveljnik, general Dolmatov, se je zelo začudil, ko je med ujetniki našel te carske častnike. Kmalu potem so prišli zasliševale! od SMERSH-a, ki so nastopali bolj osorno. Vendar so bili tudi prav tako začudeni, da so Britanci tako nepričakovano popustili. ,,Družinsko ime, krstno ime, očetovo ime, dan in kraj rojstva? Kje si živel pred letom 1930?“ Tako je neki čekist spraševal starega emigranta, enega od redkih preživelih, da nam je lahko povedal svoje izkušnje. „Povedal sem mu ime nekega mesta na Balkanu. Prenehal je s pisanjem in me pogledal." „Potem si ti emigrant. Ti ne spadaš med repatriirance. Tovariš Stalin ni zahteval starih emigrantov *— zakaj si pravzaprav tukaj1 ?“ „Mene so vam predali z zvijačo. Nikdar nisem bil sovjetski državljan. Jaz sem po rodu Bolgar." V Kozaku se je za trenutek dvignilo upanje, a so ga 'zasliševal,čeve naslednje besede hitro zadušile: „Ti ne spadaš med repatriirance. Vendar, ko si enkrat tu, ne prideš več ven. Tudi jaz sem delal v Nemčiji, toda zdaj sem se vrnil proti svoji volji." Nekaj dni pozneje, ko so Kozake preselili na drugo prehodno postajo, je isti stari emigrant naletel na podoben dvom pri drugem zasl iš e val c u SMERSH-a: „E!migrant? Ti ne bi smel biti vrnjen, ampak ko si enkrat v naših rokah, te ne spustimo več!" Ker nižji uradniki SMERSH-a niso vedeli za tajno pogodbo, ki je vključevala tudi predajo starih emigrantov, to kaže, da tudi njihovi višji vse dio zadnjega niso 'bili prepričani, da bodo Britanci res naredili kaj tako izrednega, nekaj, za kar Sovjeti niso ponudili ničesar v zameno. Morali pa so dobro vedeti, da je to narejeno skrivaj, in da so njihovi britanski tovariši veliko tvegali. Ko je naslednji dan skupina častnikov SMERSH-a gledala za temi carskimi generali, ki so odhajali na drugo postajo njihove poti, so z zaničevanjem merili to britansko hinavščino in niso mogli razumeti, kaj je temu vzrok, čez nekaj mesecev je eden od teh na Dunaju zbežal k Amerikancem in je pozneje opisal „utriniek tega koščka zgodovine": ,,Ti Angleži so pa res čudoviti," se je smejal polkovnik. „Tem,u ■flkuTU so dali odlikovanje, imenovano po nekih svetnikih. Mihael lin Jurij, mislim, da je bilo. Zdaj so pa tako srečni, ko so ga postavili pred naša vrata". Vsi naši vojaki, ki ®» stali v bližini, so se na glas smejali. Eden iz te skupine je pozneje razmišljal o tej tajni kupčiji. Ko sem nekega večera pregledoval seznam kozaških častnikov (mi smo jih prejeli od preiskovalne komiisije), sem v mislih šel skozi celo afero. Le kako so mogli Britanci to narediti? Morda je pa to delo njihovih socialistov, ki so tudi bili v vladi? Toda Churchill, ministrski predsednik! Njega ne moreš imeti za socialista! ... Rlas, velliklo je bilo 'Stvari, katerih nisem mogel razumeti. Mnogo Kozakom ni prišlo dalje kot do jeklarne v Judenburgu. Britanski vojaki na drugi strani reke Mure ©o samo ugibali o tem, kar zdaj potrjujejo preživeli: Med ropotanjem strojev so noč in dan streljali. Nasproti tovarne, na drugi strani ceste, je bilo delavsko naselje. Nekaterim delavcem (prejšnjim komunistom) je uspelo priti v tovarno, kjer so videli in slišali veliko. Nekega dne so bili tako ljudje iz naselja, kot oni iz mesta, presenečeni: tovarna je začela obratovati! Dim se je dvigal iz tovarniških dimnikov, delavcev pa mi nihče poklical na delo — vsi ®o bili doma. Vsak je bil radoveden, kaj se godi v tovarni. Posilali so tja ogleduhe. Sporočila, ki so jih prinesli, so bila nesmiselna in neverjetna, zato jim tega ni nihče verjel: Sovjeti ž.go Kozake... Vendar so hitro verjeli, ko so začeli spet delati in je halo naselje polno smradu po' ožganem človeškem mesu. Tako je tovarna »delala" pet dni in po’. Po tem je prispel le zadnji oddelek Kozakov (bilo je Ib. julija 1945). Potem so v tovarno poklicali ruska dekleta, ki so že prej delala v bližini. Njihova naloga je bila, »očediti tovarno kozaških parazitov". Tako ©e je izrazil eden od sovjetskih oficirjev. Za najbolj slavne stare emigrante, carske generale, za katere je 5. korpus podvzel tako izredne mere, da jih je .zvabil v svoje zanko, so prihranili posebno usodo. Najprej je neki angleški oficir dal sovjetskemu polkovniku skrbno sestavljen seznam ljudi, katere so jim prav takrat predajali. Ko so kozaški generali takoj za mostom v Judenburgu še stopali s tovornjakov, se je približal višji častnik Rdeče armade in zaklical: »Kdo v tej skupini je Peter Krasnov?" Stari ataman se je sam predstavil, potem pa so njega in njegovo spremstvo takoj ločili od drugih kozaških častnikov. Z generalom Krasnovom sta bila njegova nečaka, general Stemeon Nikolajevič Krasnov in polkovnik Nikolaj Nikolajevič Krasnov ter njegov sin Nikolaj Nikolajevič. Ta mladi Nikolaj je čudežno preživel in se je pozneje spet pojavil na zapadu ter napisal svoje spomine, iz katerih povzemamo nekatere odstavke. Skupaj s temi štirimi Krasnovi so bili še general škuro, Vasilijev, .Solamahin, Doma-nov, Sultan Ghirei in polkovnik Morgunov, ki je foilKrasnov pribočnik. Od vseh teh je bil sovjetski državljan samo Domanov. Rdeči stražarji so tem ljudem izkazovali še neko isipoštovanje. Začasno so jih sipraviili v pisarno nekdanje jeklarne. Tam so prišli skupaj z generalom Helmutom von Pann-witziem, ki se je odločil da do konca ostane s svojimi zvestimi Kozaki. Ne dolgo po tem je vstopil neki kapetan Rdeče vojske in zahteval, naj se generala Krasnov in skuto Oglasita pri sovjetskem generalu, ki je poveljnik za področje Judenburga, Ko sta zapuščala sobo, je škuro cinično primerjal vedenje teh odkritih sovražnikov z vedenjem izdajalskih prijate- Ijev, ki so mu podelili eno najvnšjih odlikovanj, zdaj pa so z isto ravnodušnostjo pripravili njegov umor. ,.Verjetno bo prijetnejši razgovor z 'nasitni ljudmi-’, kot pa z 'onimi dru. gimi’.“ Med častniki Rdeče armade se je -general Do-lmatov izkazal za najboljšega. V obedni-ci j-e bilo zbranih več njegovih polkovnikov, ki so ,,bele“ generale pozdravili, z naučeno vljudnostjo. Izkazalo se je, da so se v letih 191-8 in 1919 bojevali -na isti fronti, samo v nasprotnih vrstah. Ko so v živahnem razgovoru obujali svoje spomine, -so namerno opuščali vs-a vprašanja politične narave. Ko je -razgovor potekel, se je Dolmatov iskreno izrazil: ,,'Upam, da vidva nista zaskrbljena, ko sta se vrnila v svojo domovino. Verjemita mi, ta vojna je marsikaj! spremenila. Sovjetske isile -se ni treba več bati. Kot mi je -rečeno, vidva zdaj potujeta v Moskvo. Tam, ne bosta ostala dolgo. Govorili bodo z vama, poizvede1!, kar žele, potem pa vaju bodo spet izpustili. Sre-čala bosta mnogo starih prijateljev, -se spominjala starih časov in 'živela svoje 'življenje iy domovini. Srečno!” Dokler so -bili „beli” častniki v rokah Rdeče armade, so z njimi povsod vljudno ravnali. Dol-matovo gle-diamje je izražalo- čustvovanje v rdeči vojski tistega časa. Po zmagi nad Hitlerjem, ki se ni dala z ničemer primerjati, je — in ko partizanov že ni bilo več... požgali Grogarč.kovo, Aličevo, Omanovo in Štinitovo domačijo. Na začetku februarja je n e mi'ki vojak, ki je bil po poklicu krojač, pri krojaču v Stari Loki popravlja’.' svojo uniformo. Že v noči se je vračal nazaj v vojašnico. Slučajno se je sreiča! s tremi terenei, ki *so ga ustrelili. Zato je bilo za Kamnitoikom postreljenih 56 škofjeločanov... Med njimi zdravnik Kocijančič, mesar Krek in drugi; vsaj 96% zavednih katoliških Slovencev! — Ko sem po vojni v taborišču Pegaz pri Lienzu na Tirolskem govoril o tem z očetom Tinetom Habjanom iz Breznioe, mi je pravil, da so tisti dan pri njemu doma partizani ves dan plesali... Oponesel ijim. je: ,,Vi tu plešete, v Škofji Loki pa Nemci strelja jo talce!“ In vodja rdečih mu je odgovoril: ,,Kar naj jih pobijejo Nemci, da jih nam ne bo treba! Vsi so bili proti n am...“ — Z Janezom Volčjakom sva iskala zveze in zato Humarja poklicala na pogovor. Ker sva bila ubežnika iz nemijke vojske, sva ga vprašala, čie bi se lahko priključila domobrancem v Škofji Loki. Sicer bi že lahko odšla v Lučine, pa bi raje ostala v domačem kraju in ponoči pazila na domačo vasi. Meni je bilo če več na tem, da ostanem v Škofji Loki, kjer poznam ljudi. Skrbelo me jie, da ne bi kdo nedolžnih trpel. — Dobro sem se poznal. Kamor grem, bom šel zares in bom skušal narediti vso, da komunisti, ki sem jih spoznal že do obisti, ne bodo zmagali! Še kar dobro sva se s Humorjem pogovorila, čeprav sem mu jaz odkrito povedal, da sem proti Nemcem in prepričan, da 'bodo kmalu propadli... O tem tudi on ni dvomil, a mi je rekel, naj o tem siedaj rajši ne govorim. ,,Zakaj bi Nemce dražili, ko pa jih sedaj potrebujemo... ?“ — Že naslednji dan se odpeljem s 'kolesom v Škofjo Loko na domobransko postojanko in se s še nekaj fanti vrnem v domačo vas po Janeza Volčjaka, Ke.rmelcvega Pavleta, Punčar je vega Janeza in Kovačevega Toniata. Zaradi bolezni pa sta se zadnja dva vrnila domov. Postojanka je seveda bila še zelo slaba. Vseeno jih nagovorim, da bi nas šlo 8—10 čez Osolnik nad Ločnico. Vodil naši je vodnik tretjega voda Griionkov Janko iz Sopotnice. Gremo nad 'Puštalom čez »ten najprej po poti rta Osojnik do cenkve in na 'jiužmo stran do gozda, kjer posedemo in se pogovarjamo. Pravim jim, da tudi po gozdni poti ni -varno hoditi, temveč naravnost po gozdu, ker partizani vse vidne točke kontrolirajo. Tudi odhod iz mesta mora hiti zvijačen, da terencu) ne morejo v naprej poročati. Komu-rtistična Obveščevalna isfiužba je zelo dobro organizirana. (Sledi) fZ DRUŠTEV IZJAVA SLOVENSKIH IZSELJENCEV V CHICAGO, ILLINOIS, USA IN V OKOLICI ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENSKO DRŽAVO Podpisani popolnoma podpiramo napore slovenskega naroda v domovini in njegovih demokratsko izvoljenih predstavnikov za dosego samostojne in neodvisne države kot to predvideva novi zakon. Ker sami ne moremo voliti v narodnem glasovanju 23. decembra 1990, zagotavljamo Vam, rojakom v domovini, našo popolno moralno pomoč v tem zgodovinskem trenutku. Pozivamo Vas, da na plebiscitno vprašanje „ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?", odgovorite z odločnim „DA“. živijo! DATUM ORGANIZACIJA PODPIS IN FUNKCIJA 12-14-90 Zveza Društev Slovenskih Zvezni predsednik Protikomunističnih Borcev TABOR v USA, Kanadi, Argentini in Avstraliji Ludvik Kolman l.r. Občnemu zboru društva Tabor v Clevelandu Dragi soiborci — poizdriaivljlemi'! Ob VaiSem ofočniem zboru mi prihajia na misel pisatelj Ivan Cankar in rtijieigioiv® delo v slovenski družbi. Vem, da boste rekli: ,,Raj ima on skup-rtega z niaim.i?“ Odgovor je zelo preprost: zelo veliko, več kot si sami predstavljamo. Ivan Cainkar ni imel rad oblasti, ns posvetne, ne cerkvene, kar vse je imenoval z eno samo besedo: „Gospoda'‘! In tudi oblast, posvetna in cerkvena gia ni imela rada, ker jim jle napiisal preveč resnica. Postavimo si pred Sebe našlo domobransko organizacijo Tabor ZDSPB in nam je vsem jiasnio kot beilii dan-, da sloveniska oblast, posvetna 'ali cerkvena, doma ali v emigraciji, nas nima in nikoli nas rti imela rada, ker smo disto kot Cankar, izpraševalci veisbi in bnanibelijii tistih, ki se braniti ne morejo in ne ism-ejo. če se prav spominjam:, so k Car.karjievi smi-fcni postelji prinesle žeiTio tedanjjle „gospode1 ‘ :šlop nageljnov. Cankar jim jle odgovoril: ,.To niste prinesle meni!, ampak mojemu slovenstvu...!" Prepričan s-em, da bo prišel čas, ko bodo- tudi nalši organizaciji prinesli šopek naglefljln-ov, morda na smrtni poeteljil, ali v zgodovini potem, ko bo ,^oblast" našla svoje mesto na smetčišič-u zgodovine. Živimo v prelomnici časa, ki od nas zahteva v-eič strpnosti, jasnosti, od-ločnio-sti pri zahtevi, -da -se pokaže ivsa resnica o preteklosti. Letos je bili po 45 iieti-h končno simboličen pogreb domobrancev in drugih protikomunističnih borcev in civilistov v dc-movimi. V Kočevskem. Rogu na mas-o-vinem grobišču, sta si -p-odada roke predstavnika dveh ideollogi:'1, ki so povzročile ta masovna grobišča. To d-nnemijejio: ,,SPRAVA‘‘ To pa ni niti senca „®prave“! To je samo priznanje zgodovinske -r-esnioe, kataro mi že ponavljamo 45 let! Zasluga ra to je 95 odstotkov Nikolaja Tolstoja in kar zadeva Slovence, je zasluga TABORA — ZD-SiPB, ki mu je pripravil -dokumente in finianičnio pomoč, katera pa je malenkostma s .strani vodstva Slovenske p-olitlčin-o-idicol-o.ške emigracije. To priznanje oni povzročila ideologija, ne politika, ampak ekoromija, ki je podrla -komuni-stiiln-o cemtrail-o v Moskvi -m se je povsod avtomatične zadela rušiti komuni-sti-čna struktura. Zadnj-a koimunisitična pošto jamica, k-i -bo padla, bo Jugo slavi ja. Vzrok pa je v tem, da ao kom-umizlem v Vzbodni Evropi postavili okupatorji — Sovjeti. V Jugoslaviji pa so ga postavili Anglo-ameri-kanci, ki so ga v-sesko-zi tru-di finianciralli1. Sovjeti so -ga samo — ustoličili! Da se vrnem k »simbolični spravi", ki je spremiemTa sOovensko strukturo -in j-e TO-dila nove „m-aj-ske hleroje" po 45 letih v drugačni -obliki. Pri gledanju filma o poteku »-simbolične sprave", so bile dve stvari, ki -so po mojem gledanju bile žalitev mrtvih. IMENOVATI KOCBBK-a (KUČAN) IN MOLITI ZA 'PARTIZANE! Pokopavali so tisoče, tudi ,,,'ž-rtve" (v to- kategorijo štejkmo vsie in vsakogar, ne glede ra kateri fronti ja ipa-deL ali kje je bdi ubit), čemu je Ibillo -potem potrebno 'še -po-sebno moiiti -za partizane? Jezuit Cerar piše v svoji knjigi: »Partizan mialo drugače", da je laihiko pri parti-zamih vsak ©am -molil — »POD ODEJO"!... Partizani so padli med revolucijo. Domobranci so- bili pobiti PO VOJNI IN REVOLUCIJI KOT BREZPRAVNA RAJA, BELE OVCE, ŽRTVOVANE ZA ZAKOL NA OLTAR ZMAGOVALCEV. SPRAVA NI IDEOLOŠKO-PO-LITIČNO VPRAŠANJE. JE -MORALNO VPRAŠANJE. IZ MORALE PA IZHAJA VSE, OD KULTURE, CIVILIZACIJE DO DEMOKRACIJE! Kot -svobodni -ljudje imamo vsi možnost gledati s svojimi očmi. Toda kadar gre za mašo orgamiizacijo, imionamo -biti siožni, ciasmi v 'Svojem cilju. Smo ostamki prve dn edine Sdovensko vojistoe — Slovenskega doimoibramstva, katero se bo v slučaju Slovenske države ponovno potnovlilo, nkgilede na ime in obliko. Pred 50 teti je bik) govorjenja o „Novii Evropi". Danes se to ponavlja v drugačni obliki in istem smislu. Bomo Slovenci ikomčno našli pot v Evropo dn se „xrbopiili“ v njej, ali pa nas 'bodo balkianihirald in bomo končali v Balkanski norišnici! ? To- je vprašanje', ki je pred mami. JasniO' je, kje je nia;še mesto! Kot organizacija je maše miesto v boju za Sioveiiuko državo. Vsak boj ima svoj 'Cilj; svoje zahteve in svoj smisel. Podlaga zato pa je tudi v mojem predlogu ,,Druištvom in Zastopnikom Tabor-a ZDS'PB‘‘ od 9. junija 1990, kar pa je 'žal bil samo „GLAS VPIJOČEGA V PUŽičAVI"! Ako nismo sposobni, ali nimamo poguma javno zahtevati luga, kar asm v predlogu zapisni, potem >sm« samOi „TRS, KI GA VETER MAJE...!" Društvo v Clevelandu je edten stebrov naše organizacije 'in uparno, da ‘bo tudi ostalo'. Da pa je to 'možno, jie nujne seidladovanjia viseli in vsakogar. Ne vem za moibeino organiziacijo1, ki hi še po 45 lietih združevaiiia toliko ljudi, tako dolgo. Organizacija 'brez časti, položajev, im brez O: ©trnih koristi. Je pa nosilce ideje, ki' so je s fcrvje, živijlenjem in smrtjo zapisali SOoVenski domobranci: BOG, NAROD, DOMOVINA! Pozdravijemi in Bog Vas živi! Florijan Slak Vsem soborcem! Lansko leto meseca- aprila je pisiatelj Nikolaj ToOstoj imisl priliko da obi&eo Kočevski Rog. Oib priliki tega obiska je bila v. Sloveniji na vladi še vedno komunistična partija. Tukaj je kratek izvleček, 'kar je napisal, ko se jle vrnil s tega potovanja. Lanskega aprila sem šel, da osebno vidlim, masovne grobove, o katerih sem toliko napisal v svoji' knjigi „Minister in pokoli". Vodil me je mladi poslanec Krščanske demokratske stranke. Da sva zabrisala kje in kam greva, sva se med potjo ustavila pri nekem 'duhovniku, zamenjala avto, in ko sva srečala še nekega drugega duhovnika, nas je vodil po gozdnih stezah, da smo končno srečno prišli do grobišča. Vse je bilo, kakor sem si 'predstavljal da bo, ko sem se spomnil, kar so mi povedali preživeli rešemci Milan Zajzc, Frank Dejale 'in Frank Kozina. V duhu sem 'Slišal, krike in stokanja pomorjemih. Debla dreves, ki danes rastejo okoli grobišča, nosijo znamenja križev, katere so urezali sorodniki Pomorjenih. Kmalu, ko sem se vrnil, so na volitvah v iSloveniji izvolili demolcratično vlado, ki je dovolila, da se je 8. julija na teh grobiščih vršila spominska maša, katere se jie udeležilo kakih 3d tisoč ljudi. Lansko (leto sem imel tudi priliko razgovora v Beogradu s bivšim Titovim oficirjem Simo Dubajioem, ki je leta 45. vodil in bil odgovoren za zločine Kočevskega Roga. Dulbajič je bil edem tistih, ki se j,e v Avstriji razgovarjal z Angveži o maši vrmiitvii, ko je končali te pogajanja in se vrnil v Ljubljano, je bil takoj poslan v Kočevje, da organizira in vodii likvidacijo vrnjenih Jugoslovanov. On sam- pravi: ,,Ves čas tega pobijanja sem 'bil teko pijan, da se miti ne spominjam, ako sem jaz tisti, ki sem dal povelje, da se tle jame minirajo in razstrelijo, d'a se onemogoči pobeg tistib, ki so bili vrženi v jamo in so morda na čudežen način ostali živi. Tudli se ne spomnim več, ako so bili na!š.i mio.rilci tnezmi, 'ko iso pobijali. V-em le bo, 'ko so -se proti večeru vračali nazaj, so se obnašali kc-t da so blazini in smo jih morali postati, da so dobili zdravniško pomoč." Dubajič danes priznava, da je kot fainatier,} komunist verjel, -da kar dela, je prav, toda po par letih je sprevidel svojo zmoto in je zapustil -partijo. Bil je tudi zaprt -in danes govori o spravi, odpuščanju in vrnitvi v kr-‘š-čiamslko vero. Danes -se govori, da se kaj takega ne bi nikdar več ponovilo — naj .se pozidajo spomeniki teb grozot. Toda malo se pa s-liiši, naj se pokliče tiste, ki -so danes še živi, na odgovor za -svoje 'zločine, da dobijo, ka-r so si zaslužili. Dcižnost nas, preživeilih domobrancev je, da storimo vise, da se to uresniči. Za Glavni Odbor TABOR-a ZDSPB Ivam Palčje CLEVELAND — TABOR D.S.P.B. 34. redni občni zbor 29 - 12 . 1990 V soboto 2-9. decembra 1990 se je vrišil 34. letni občni z bor našega društva, -katerega se je udeležilo- 'lepo število člamiov. iPrOdsedlraik, tajnik in blagajnik so pedali pcdro-brla' poročila, iz -katenih je nazvidno, da je bilo dru-etvo preko Oeta zelo- delavno. iLet-os smo iml:.li prvič (po dolgih letih samo spomladanski dr-užaibmij večer, ki je zieio lepo -uspeti; jesenskega smo cpustili zanadi pr-ecbili-ce drugih prireditev. 9. in 10. jumiiija simo pripravili letošnjo spominsko proslavo ma Orlovem vrhu 'Slovenske p-risteve ob priliki 45. letnice Vetrinjske tragedije. Je miadvse lepo uspela in mlspoziabni slavnostni govor scborca lic. IVANA KOROŠICA iz Argentina je osvojil srca vse-h. Ude-Oežba je bila nispričalko-vano vcilika v zaidovoljsibvo nsis vseh. Maiševal in lep nagovor je rimal, -kot že mikaj let sem, č, -g. Franci Kosem. Izredno dobro ata bili cbiiskanii tudi obe mialši, ki ju -vsako leto pripravimo -z-a škofa dr. Gregorija Rožmana in genieraila Leona Ru-pmika. Naj o-mlsnimo -še, da je iz blagajniškega poročila raizvidno, da finančno res dobro isibojimo1. Vsi navreči so -z -cdoibrav-anj-cm sprejeli povišanje naroč-niilnc -za revijo TABOR. Letos sta nas spet za Vedro- zapustila dva soborca, Frank Zevnik im France Star.cmik. Od obeh smo se posilovLi v pogretmeni zarodu z molitvijo im jima poklonili ntrmca s Slovensiko trobojnico. Z volitvaimii novega odbora -smo brž končali. Predlog, naj stari odbor vsaj liie eno Cieto obdrži svcjte fumikcijls, '.is nailell ivnsisisbriamslkio podporo, le Torne Vcgel in Brkopec Ivan ista .nadiomiestila dva iboCna čiliana, ki nes ne moreta več 'aktivno ■soideiovaiti. Ugotovili smio iše, da so abiramje prispevkov za ,,GEORGINA TOLSTOJ FOND“ iže vedno nadaljnjo, in da bo v kratkem objavljen nov seznam z dokaj lepo vsoto. Po knajiM debati o tekočih zadevah itn v prijateljskem, razgovoru smo zaključili občnii zbor z molitvijo v upanju, da so prihodnje leto spet snidemo. m:, p. Poročilu predsednika O delovanju Tabora — iDSPB 'Clevefamd imate lepo sliko, ker društvo izvnvuje svoje mafoge po pravilih naiJe ongiamiinacije. Zato' me bom ponavljal, kar je že bilo povedanega v poročilih pouaimeznih odbornikov našega društva. LetoSnjie leto je hifJo ieto nekaikširlvi sprave. Zelo privlačna beseda, ki ima nekaj kar lepo zvemii in vaibi k nekemu 'skupimemu priznanju vseh pograšk talko komunističneigia pa.rtiizianstva kot protiikomund':tičnega domobranskega tabora za rasa kcmunistilčine revdlucije v SlovEiraiji v letih 1941 — 1945. Vse to je lepo tako v mioirallneim kot v kriščamskieim, pomieiniU!. Poudarek te sprave je, da smO' vsi delaild zločini e: talko Titovi partizani kot Slovenski domobrianoi; zato maj pozabimo vse krivice, ki sto bile prizadejane slovenskemu narodu v komiumistični revoluciji za časa tuje oku|paci_'e. V odgovor, kdo je temu feni v in kdo je te krivice povzročil, moremo trditi, da je vse morije in •zločine med okupacijo in Ikomunistično revolucijo začeli« varljivo imenovana Osvobodilna Fronta — Titovi slovenski partizani, ne pa slovenski domobrancu', ki so se temu masiillju upiOi. Komiuniisti' so ziačefi s pobijanjem zavedlnih siliovjinskih veljakov, ker eo načuin.alli, če se znebijo poimiembnih ljudi v vodstvu slovenskega naroda, jim je zagotovljena zmaga. Nekako so imela prav, toda v toku zgodovine se vse zilačindlce zmage zmaličijo v nič. Tako se je zgodilo s Titovo partizansko aficlilvnjostjo v Slovenija. Danes sie oni sami sramujejo tega, kar so počenjali v letih 1941—1945 in tudi iše po končani vojni in revoluciji. Predlogi konnunistav in tudi tako imenovane Demlos skupine ugotavljajo, da je tako prizmiamjb potrebnlo >cd obeh strani, tako od Titovih parti-zismov kot od Slovenskih domobrancev. Labko to priznajo Titovi partizani, ki so z zločini začeli in toončiali, ms .moremo pa tr ga trditi in metati ta madež ma Slovenske domobrance, Ilci iso jih 95% pomorili Tito-vu komunistični p«r-tizani. Slovenski domobranci so mrtvi po krivdi Titovih partizanov. Ne mo-tejo se branati! Zato jb maža dolžnost Iše živih, v Taboru — ZDSPB organiziranih slovenskih domobrancev, da Ibranimo njihovo čast in njihovo pravično borbo proti komunizmu, in da izavnačamo višal«) sramotilno besedo, da naj bi bili Stovlsnislkd domiobranci zločinci. Iz poročiO, ki nam jih nudi tajnik Narodnega odbora za Slovenijo, g. mii podiplrala, vsem članom pa je 'hišo prepuščeno, da osebno po svoji uvidevnosti zavzamejo stailiišče do ,.sprave". Hvala lepa vsemu odboru za opravljeno delo v društvu, kakor tudi Vam članom za vso podporo. In ostanite zvesti Slovem^kiim domobrancem in idea- lom BOG — NAROD — DOMOVINA! Milan Zajec Predsednik XAŠI MRTVI f JOŽE JANEŽIČ Soborec Jože Janežič je umrl 27. januarja 1991. v Miramaru pri Mar del Plati. Tu se je nahajal ima pOietmem oddihu pri prijatelju im sovaščanu Janezu Janežiču. Ptokojnii ®e je rodil v Grosuplju in je Ibill v 79. letu stalnosti. Bil je domobranec 23. čete. Ker je živel v Bella Visti (Bs. As.) so ga prepeljali iz Miramara na pokopališče „Jardin dlel Sol" v Pilarju pri Buenos Airesu. Pokojnemu .soborcu — zvestemu Taborjamu želimo miren počitek v argentinski remiji. Sorcdmikomi maiše iskreno .sožalje. t PROF. MAKS ŠAH V Tnsltu Je nepričakovano umrl 12. januarja 1991, zadet od srčne kapi Profesor Maks Šah. Kot politični emiginamt jle po 'komioami vojimi živial v Trstu im se posvetil šolstvu. Bil jie odličen išolnik im pirosvetrni delavec. Sftovo od umrlci^a Maiksa Šaha je bilo 15. januarja v rojiamski cerkvi s sv. mašo, katerega ®e je udeliežijo veliko njegovih prijateljev. Pokopali m ga v Mavhimjiah pri Devinu. Dragemu soborcu — profesorju Selimo miren počitek v Mavhimjah. Naše globokio sožaije soprogi Jelki in sorodstvu. f VALENTIN RAVŠELJ V ponedeljek 4. februarja 1991. so se iztekle ure 'življenja v San Justu Valentinu Ravšlju. Poikojmi se je rodil v Markovcu pri Stanem trgu na Notiianjskem. Živel jle v Sam Amdresu Bs. As., a zadnjih osiem let je preživel v Rozmanovem dlomu v Sam Justu. Bil je miajstar.ejši 'Sltamovaiec tega doma in je dočakal skoraj 88 let. Na mrtvaškem odru je ležal v Rozmanovem domu im je ‘bil naslednji dan pokopan s sv. maslo, ki jo je daroval dir. Alojzij Starc in ga tudi pokopal na pokopališču' Viliegas — San Justo. Pokojnika bomo obranili v lepem spominu. Sorodstvu malše sožalje. IZ PISEM Dragi g. Matičič! 17. januar 1991. Najllepša hvala :zia Tabor, ki ga dobivam redno že dolga leta kljub temu, da sem hudo zadolžen z naročnino. Upam, da bo priloženi mednarodni ček za 100 dolarjev vsaj v glavnem popravil to krivico. Žal mfeiem vedel, ali naj na ček dam ime Tabora ali Vašega, kar tega ni moigtiče razJbrfati iz Tabora, IPa sem se konično odločili za Valše ime. Upam, da ne boste imeli nobenega proiblema pni vncvčlemju. TABOR je vedno zamllimiiv, čeprav izhaja že toliko let. človek bi nekako pričakoval, da Vam bo odslej1 manjkalo gradiva, toda z novim razvojem doma imate očividno ‘še 'širše področje dela, ki me Ibo prenehalo, dokler se Položaj doma radikalno me ‘spremeni. Z najboljšimi željami, Vafi M. G. France Kozina rešen ec iz jame Mrtvi živim Kako smo umirali, morda že veste... zgodilo se tam 'je v jami kraj ceste; ko sonce zašlo je za veliko goro, se luna prikaže, da priča nam bo. Med praprot in reso, kakor da snopi, na težki tam zadnji simo padali poti; končno nagnani tja pred prepad, kjer kroglo v glavo pognal nam je brat. Brez križa in sveče ter spomenika naš dom je masovno grobišče; morišča v Rogu, kjer veter nam poje vsak dan, maš grob je 'še vedno s stražo clbdan. V jeseni, ko listje odpade od drevja, ■to naša je skromna dn topila odeja. V deževju se voda steka pod njo; tako nas napaja in spreminja v zemljo. Pomlad začutili smo v svoje grobove; poganjamo moč v smreke in bore. še vedno nam žica veže kosti in hladna nam zemlja zasipa oči. Noge so strohnele nam v kolenih, roke odpadle tam v ramah, tako po ostankih naših strohnelih oblika se naša spreminja že v prah. Vse vrača nazaj se v svoje domove! Imamo tudi mi jih — nalše grehov«. Nikomur .se ni še to dovolilo, da bi na tem grehu za nas se molilo. S toplo ljubeznijo nas vse izberite! Ostanke požegnajte in pokopljite! Tako bi mi radi res počivali v vaši 'fcfiižiini v domači tam fari... odprto prsno rese\cev iz mvožie^EGA POBOJA V KOČEVSKIM ROGE ('AimeriMcia Dtunovflnia, 10. . 1. - 1901.) G- IgJiac Polajtraar Pred''iedraik Ikomisijie za, razaskavo povojmdh mniožičndh ptobojev idf. Sikupščiina Reipniblike Sloivienij« Šubičeva ul. 4, Ljiubljama V Ameriški 'Domovini beremo topišo poziva komisije, M ji predsedujete,, za pomoč vseh Sltovemcev pri zlbdranju podatkov. Zakasnela ali ne, aastavOcteraa maCloga je v resnici plememita, četudi je očitnio — povojmo — omejena. Po drugi strami pa oiblika poziva podere komisiji vso verodostojnost. Že m-ed vojmlo smo brali in pioslnlšaild obilico pozivov nla naifo narodno-zavest za rešitev slovenskega naroda. Ob vsej' predvideni (kratkotrajnosti okupacije je 'bil tedaj v resnični nevarnosti, dia ga iztrebita fašizem in nacizem. Hoda ob klicih na smrt fašizmu, za svobodo naroda! smo morali okušati, da v resnici gre za smrt zavednih, protirevolucionarnih Slovencev, in za1 popolno 'svobodo izroijenim slovenskim morilcem za predavanja slovenske krvi. Vsi ti klici, vsa ta morijia pa so prevzieli za vOd'niico rdečo peteirokrako, za varanje slovenskih rodoljubov pa triglavsko' 'značko-. Ko sedaj pišete, da 'bo komisija opravljala svojo naloigo „s polno mero etionoga posluha, strpnosti in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti**, zagotavljate to svojo resnost s pečatom Skupščine Skivonije, -iz katerega ste-Porogljivo nasmihata prav peterokraka ini triglavka, oba edinstvena in nespremenljiva glasnika sdovenskicga sovraštva, terorja, zlobe lin prevare. Ali ros mislite v -znamenju Belcebuba razkrinkavati Satana? Iz vaše otipljive dvoiličtnos-td no moremo povzeti drugega, bot da se bo iz delovanja komisijle izcimilo samo tisto, kar bo pogodu trenutnim kapricam ljudi brez sramu, ki že vedno šarijo- z obema proslulima znakoma. 'Saj sta prav ista dva navdihovala slovenske množične morilce, še dandanes čaščene v domovini, da ®o pahnili nas tri v Roško, brezno, slovensko zemljo pa posejali z rekordom, množičnih grobov, še fašiiizmu in nacizmu se to ni bilo posneSilto-. iše bodj grozljivo' ■za treme,, a šle zavedne Slovence po ®vetu pa jla, da sta rdeča zvezda in, triglavka .osmešili slovensko vest in zavest v toliki meri, da jim ostajata samo efe v dušeče breme, od -strani divili-ziramih na,rodov pa v pritajeno zaničevanje. „č'as strahu je minil, nastopil je čas za besedo.** Kljukasti križ da naj sedaj raziskuje Holokavst! Pb vseh grozotah, 'ki smo jih prestajali v globini brezna in v imenu peterokrake in trdlgiavke, nam sle/daj ista dva znaka kot „vsem pričevalcem zagotavljata osebno integriteto in varnost.“ Le lije jfe ostala zdrava 'P'ainiiet! Nismo poilfbJki in trfle piiisimo nima zveze z nobeno organizacijo. Je izključno izvrševanje dolžnosti, ki so naim jo na dnu krvavega 'brezna naložili naši solborci, umirajoči ob 'kupu že pokončanih, golih in do konca trpinčenih domobrancev. Izvrševanje dolžnosti, ki mu na žalost ne vidimo konica. Franc Dejak, 1. r. Milan Zajec, 1. r. France Kozina, 1. r. Cleveland, Niagara Falls, 15. decembra 1990. Frank Kreže Milanu Pavliču v spomin Tokrat se 'bom spomnil domobranca Milana Pavliča [rojenega 1922. leta v Domžalah na Gorenjskem. V 'domobrance je Milan vstopil v rodnem kraju, nato pa je bil na postojanki v Mengšu, kjer se je izkazal kot odliičlem borec. S Koroške je bil vrnjen v Jugoslavijo. Pot ga je vodila skozi Slovenj gradeč, Celje in je bila končana v Teharjah, kjer ga je „Savo“, komandant iz V.D.V. čete, hudo mučil. Potem je bil zvezan z električno žico in odpeljan v smrt. Vse to sem gledal odda’jen komaj petnajst metrov Od mojega prijatelja, ki je bil fant ene izmed mojih sester. Spomin na Milana Pavliča bo živel, dokler bom živel in kjerkoli bom živel. Naj povem Še tole: Milanova mama je hranila obleke svojega sina v upanju, da se bo ta vrnil. Odšel je v večnost s krono mučeni- štva, ker je močno ljubil Boga — Narod in Domovino. Janez Rotar VETREVJSK© P©LJE (Nadaljevanje) Ob desetletnici konca prve svetovne vojne so na slovenskih vaških in drugih pokopališčih postavili skupne spomenike vsem, padlim v vojni 1914-1918. Na spomeniku na našem pokopališču, ki je farno, je iz vse fare na tem kamnu vklesanih šestinštirideset imen. če bi postavili spomenik padlim in Pokončanim v drugi svetovni vojni in neposredno AKOVALl SO Od 16. 12. 1990 do 15. 2. 1991.: Rožmanov dom: Aiustnal — A N. N., Hurlingham ........... 50.000 Sorštnik Maks ............... 35.000 Lavrenčič Ljerka ............ 85.000 Rev. Malenšek Janez ......... 20.000 Kant Franc .................. 25.000 Tičar Beno.................... 5.000 Selan Andrej ................ 25.000 MaroU Jože .................. 10.000 Kalin Angel ................. 15.000 Majhen Ivo .................. 25.000 Pograjc Vida.................. 5.000 Kuda Stane ................... 5.000 Marinčič Janez ............... 5.000 Potočnik Matevž .............. 5.000 V sp. na p. Miloša Prelog: Boc Milan .................. 120.000 V sp. na p. Jožeta Janežič: Stražiščar Anton ............ 50.000 V sp. na p. Valentina Ravšelj: Stražiščar Anton ............ 50.000 (v dol.) Kavčič Stane — Toronto ... 50 N. N., Toronto ............ 200 V sp. ob 5. obletnici smrti soborca inž. Franceta Grum: Jakoiš Ivan, Mejač Franjo, Mejač Miha, Micka Coflet in Kolman Ludvik............. 250 Ob smrti škofa dr. Stanislava Lenič: Zajec Milan ................ 30 Slovenski kotiček — g. Čuk Albert ob prireditvi Kolednikov in Ansambla Slovenija, ki so gostovali v Arg. 2.330 C. J. V. — g. Čuk Albert so diarovafii Rozmanovemu domu: 12 ventilatorjev in 2 nebuliaatorja. Socialni sklad Tabor: (v dol.) Mohar Lojze - Marija....... 30 Vavpetič Blaž - Marija..... 20 Kreže Frank, Kanada ............ 10 Za spomenik g. L. Rupniku: (v dol.) Bezjak Zvonko, Australija .. 8 Tiskovni sklad Tabor: Austral — A Šušteršič Janez................ 70.000 N. N., Munro .................. 85.000 Buda Stane .................... 50.000 N. N., Oapita;] ............... 20.000 Skefe Jože .................. 20.003 N. N., San Martin ........... 20.000 N. N., Hurlingham ............ 5.000 N. N., Hurlingham ........... 15.000 Stanjko Ivica ............... 30.000 (v dol.) M irt Vinko, Brasi! ............. 10 Žnidaršič Janez, 0'eve.and . . 10 Dolinar Milan .................... 5 Zajec Milan ..................... 10 VSEBINA Slovenija ................................................................. 49 Obiski (Stane Pleško) ................................................... 50 Prekletstvo Rupnikovega zeta (M. F. H. — „Večer‘‘ — 19-1-91) ............ 53 Na pleibiscitno ndč (Č.) .. ............................................. 58 Intervju ,z dr. Janezom Dularjem (IN — 1,1-2^91) ........................ 59 Naši možje................................................................. 02 Pol stoletja pozneje (Nace Frančič) ..............1...................... 66 Minister in pokoli (Nikolaj Tolstoj) ...................................... 69 Med partizani in domobranci (Vencelj Dolenc) ........................... 77 Iz društev ............................................................... 83 Naši mrtvi........................................................... 88 Iz pisem .................................................................. 89 'Mrtvi živim (France Kozina) .............................................. 90 Odprto pismo rešencev poboja v Koč. Rogu................................... 91 Milanu Pavliču v spomin (Frank Kreže) ................................... 92 Vetrinjsko polje (Janez Rotar) ............................................ 93 Darovali so............................................................... III I- o TARIFA REDUCIDA !!?!* Concesičn N® 1596 Išsf fi FRANOUEO PAGADO Concesišn N9 2619 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 180.721.