Navdušenost v Mariboru in veseljo v Gornji Kadgoni. BObečanje je ludomu (neuinnežu) radost." Hrvatska prislovica. Obečati komu, kar si poželi, to je prav lahko, toda obečanje izpolniti, mož-beseda biti, to pa je drugo, to je težek dolg, ki možu poštenjaku ne da mini, doklpr se ga ne reši. »Obečanje je težko dugovanje«, pravijo značajni črnogorski junaki. No itak nahaja se v sedanjem času, posebno med naini Slovenci množina lahkovernežev, ki brez vsega prevdarjanja na mah, do pike verujejo, kar njim kaki čudak glasno bobnja. Kani bolje, kakor podučevanju in svarilvam, postavim domačih duhovnikov, veruje oslepljeno Ijudstvo v nekili liipib kakemu prekajenemu slepaiju in puhleinu preioku, da niu spravi niesec, solnce in zvezde samo, ako si lega blaga poželi! Kakor kužna bolezen, proti koji vsa sredstva eisto malo ali celo nič ne pomagajo, pride včasih v neke kraje tudi duševna slepota: vsaka podučivna beseda je badava; vse mirno in trezno pogovarjanje in podučevanje prav malo ali eelo ničesar ne pomaga; dokler prevarjenim vsled prestane nevolje in težkega izkustva ne pade temna mrena raz oči. Taka bolezen je ravno v sedanjem času preseljevanje v blaženo Ameriko. Karaor greš, na vsaki ulici v Mariboru, povsod je med prostim ljudstvom, zdaj že nekoliko tednov, samo govor o topli in zeleni Ameriki; o tamošnji lepoti, prijetnosti in obilnosti vspga, česar si srce poželi. Kje kak goljufni agent se pritepe, Bog te pita, od kod je prišel, govori neprestano kakor klopotec po laškem; brboče in klopoče piravo nemščino; žlabodra in motovili česko-hrvatsko-kranjskp otrobe; Ijudstvo pa ga kar v trumah obkoli, ga ves čas poslusa in obeuduje; zgrabi lu pa tam par besed, veruje mu vse in je za-se popolnoma prepričano: v Ameriki mora še kam bolje biti, kakor njmi ta čuden »gospod« opisuje in hvali! Vtegnd bi morebiti kdo poprašati: je-li mogoče, da tak blebetasti slepar vlovi koga na svoje limamce? Pa še koliko njih! Moški in ženske ne govonjo zdaj skoro nič drugega, le samo o Ameriki. Pravil nam jp viničar: gg. župmka od Sv. Duha in Sv. Križa sla že odpotovala, pa le samo na ogled in prideta zopet nazaj. MagdalenSki kaplan pa bodo v Ameriki ostali, in bili bi že tudi odžli, ali zdaj morajo še čakati do velike • noči, kajti od cesarja še pismo ni nazaj prišlo. Svcti Oče, papež so namreč našpmu cesarju pisali, naj Magdalenskega g. kappiana prestavijo v Ameriko — za kardinala; mašnike m tudi škofe že v Ameriki imajo, samo kardmala še niraajo itd. In lo je, se ve. da vse živa resnica; saj je to uni tuji »gnspod«, ki je ><na placi« govord, sam pravil; vsakemu se ve, da ni tega na glas povedal, ampak le svojim bolj zanesljivirn prijateljem,' pi pi-istavil je: zdaj ie se o tera ne snie javno govoriti. Podobno navduženje je bilo v preteklem adventu semtertje tudi v Gornjeradgonskem okraju. Mi sino za volitev v ondašnji okr. zastop opominjali volilne inože, naj dobro piemislijo, ko:nu da bodo na prihodnja tri leta poverili gospodarpnje z okrajnim denarjem: tudi smo povdarjali, na.j sc v tej zadevi pogovorijo volilei z domačimi duhovniki, ki v svojih župnijah vsakega poedinega na lenko poznajo in vestno presoditi umejo. No bilo je vsc zabadava, kajti Orebovski Bračko je povsod pravil in prerokoval: Ako bom jaz za >obmana« izvoljen. onda našomu »pecirku« ne bo »not" plačpvati obečanih 20.000 gld. za železnico, ako pa ne bodem, bode sp. moralo plačati Večini volileev se je tako prerokovanje dupadlo in Bračkovi pristaži so s poniočjo mestjanov zmagali. f)a bi pa spošlovani bralci naši bliže spoznali, kako olikan in oniikan je Orebovski gospod Hračko, i-azglasiino tukaj lastnoročno pisino tpga pridnpga učenca in /voslPga oproda Schonnrerjevpga in sicei- od črkp do r-ikp, bi-cz vspga dodatka, kajti »ptica spo/.na sp po kljunij'. (ilasi sp njegovo pismo pa lako-le: ,,Orebovci, dne 31. decembra 1892. Fošteni Gospodi!!! Še le dones na starega dan sim imel t.o velko srečo vse te liste od 24. novembra do 22. dezembra prešteti. Ludje so res več govorili, kak je resen, to pa jaz tak dobro znan, da od vas nič čednega ino resiiičncga ne pi-ide, zato se vendar nečeinorin. l'a vi urednik slo. Gobpoderja se vam nič srani ne zdi, ka vi telke dolgo leta že zineno.j opraviti imate, ali ste mi ka.j škodovali? Ali vidito zdaj pale vašo strašno inoč, gdo ste vi? — ali so to noj prav iuicnitni kmeti keri so tak sučni, kterim nega glilie neti v ecleni štajarskem. Ce bi gosjioder teko lažnjivega rers mene nclii pisal, bi vendar ludje nebi tak sogorni bili. 1'ovejte vi vašiin černim oslon, kteri tote laži čers niene pišejo in bi me radi preganjali. da so mi zdaj, kak vsikdar le poštenje napravili, oni pa so že povsod padli svojoj velkoj jiametnoj, — vi že veste koga jaz mislim — se so vam ednaki v perji ,,ptico pozna po perji". To vam zdaj to prvo in to slednokrar. pišt'!', naj vam bo za novo Ieto Bračko". Kaj ne, ljubi Slovpnci, da vam je to inož vreden zaupanja, mož kakor nalaSč za načelnika okraju? Z.