URN_NBN_SI_DOC-OFBGRWWV

U S T A N O V IT E V SKU PNO STI Š T U D IJS K IH K N J IŽ N IC S LO V E N IJE B ru n o H a rtm a n Na strokovnem posvetovanju slovenskih k n již n ič a rje v , k i je b ilo od 4.—6. o kto b ra 1968 v R a d o vljici, je podpisani im e l re fe ra t Delovna povezava slovenskih š tu d ijs k ih kn jižn ic. V n jem je skušal načeti neka­ tere problem e, k a te rih razrešitve b i utegnile k o ris titi slovenskem u bi- blio te ka rstvu , znanosti in k u ltu ri. R eferat se je glasil takole: Ena izmed d o b rih lastnosti našega družbenega sistem a je gotovo ta, da smo se o tre sli togega, direktivnega centralizm a, in to na ra zličn ih p o d ro č jih družbenega življe n ja . A vtonom nost družbenih celic spodbuja n jih o v o iz n a jd ljiv o s t in u stva rja ln o st. Vendar pa se ja v lja nova ten­ denca zavestnega povezovanja celic z istega a li sorodnega področja, da b i se delo usklajevalo, ra cio n a lizira lo , posebno pa uspešneje p rila g a ­ ja lo n a jn ove jšim izsledkom znanosti in ekonom skim n u jn o s tim . To povezovanje na v iš ji s to p n ji, ta zavestna želja in potreba po načrto ­ vanju, izhajajočem iz spoznanja o njegovi n u jn o sti, če hočemo v da­ našnjem svetu ka j doseči h itre je , b o lj racionalno, b o lj poglobljeno, se m i zdi potrebna tu d i za slovenske štu d ijske knjižnice. Resnica je, da slovenskih š tu d ijs k ih k n již n ic ne povezuje nobena organizacijska in delovna shema, če seveda izvzam em vezi z republiško m atično službo. Te pa so predvsem tehnično registracijskega, m anj pa znanstveno-organizacijskega značaja. Zato b i rad posnel današnjo situa­ c ijo slovenskih š tu d ijs k ih k n již n ic in poskusil nakazati m ožnosti, da b i se stanje p re u re dilo v p rid slovenskem u b ib lio te ka rstvu , posredno pa slovenski znanosti in k u ltu ri. K o govorim o o tip u štu d ijske kn jižn ice na Slovenskem, običajno m islim o na Š tu d ijsko k n již n ic o v M a rib o ru . Iz domoznanske k n již ­ nice, k i jo je zasnovalo leta 1903 ustanovljeno Zgodovinsko društvo, se je po p rv i svetovni v o jn i s p rite g n itv ijo d ru g ih fondov razvila v sploš­ no znanstveno k n již n ic o s poudarkom na domoznanstvu. D uhovni obraz je m a rib o rs k i Š tu d ijs k i k n již n ic i dal n je n ravnatelj p ro f. Janko Glazer. O vsebini in vlogi š tu d ijs k ih k n již n ic je zapisal tele m is li: 1. za nastanek znanstvene p o kra jin ske kn jižn ice daje domoznan- stvena tra d ic ija pristo jn e g a okoliša ugodno in plodno podlago, ke r je delo obeh sorodno in podobno usm erjeno, tako da lahko na to tra d ic ijo naveže in se iz nje ra z v ije ; 2. p o k ra jin s k a kn jižn ica , k i je nastala iz domoznanstvene tra d ic ije , postane zaradi c ilje v navadno sama d e ja vnik dom oznanstvenih p riza ­ devanj, s tem da zb ira in daje v uporabo dom oznanstveno lite ra tu ro in tako dom oznanstvena prizadevanja še b o lj pog lab lja in jih pospešuje. M a rib o rska š tu d ijs k a k n již n ic a je b ila glede na zasnovo Zgodovin­ skega društva in Glazerjevo obliko va n je izra zito p o k ra jin s k a knjižnica, saj je prvenstveno zb ira la dom oznansko lite ra tu ro , k i se je tik a la ozem lja historične Štajerske, k je r so živeli in ž iv ijo Slovenci. V ob­ d o b ju m ed vojnam a pa se je te j osnovni u sm e ritvi p rid ru ž ilo še fo rm ira n je k n již n ih fondov celotne slovenske lepe kn jiževnosti, pa tu d i 52