'%#» «wft ««IrUk it
f fllSMrttf® • pOl
PoltnliMi pl««(f
$$ iistu i« celo leto 32 < vtm 16 d\a„ ¿etri lete bven JugotU»^* KaročaJna m p • Ija «gnnniitvc »Slovrn-Oeapodarja' t M®-Korotk» cesta dopoiUlj« <k> od Naročnina »e pla-
U. 115.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
1. številka.
MARIBOR, dne 1 januarja 1925.
»«Mfcrifcv« >« » M«rfb«m
Koroika cesta SL & Koteč p!s! se n« vračajo. Uprai» »14170 sprejema aaro*whi% faiserate bi reklainacV«.
Cene tnseralom p® Toru. Za prinisren popust reklamacije «a prosi«, čekovni račun pcdfefMfc arada Ljubljana A. t&JBML
Telefon Inierurban M.
59 letnik.
Hrvatska seljačKi stranka psd zakonom o zaščiti države.
dadni, prečudni so darovi, ki jih Pašič-Pribičevi-£eva vlada poklanja ljudstvu. Od njega zahteva ogromne davke in dajatve, pravice pa mu krati in jemlje, kjer ie more. Dar te vrste je sedanje vlada naklonila hrvatskemu ljudstvu kot božično darilo. To ie razpust Hrvatske republikanske seljačke stranke.
Vlad i zastopniki sicer hitijo izjavljati, da z razpustom stranke hočejo zadeti samo Radiča, ne pa tudi hrvatskega naroda. Izgovor je jalov. Radičeva stranka je sedaj zastopnica hrvatskega naroda, naj je to komu ¿jubo ali neljubo. Radiču med Hrvati ni bilo treba naporne in velike agitacije, Pašič in Pribičevič s svojim centralizmom in beograjsko nadvlado nad hrvatskim narodom sta bila med Hrvati največja priganjača za Radičevo stranko. Njuna zasluga je, da se sedaj med hrvatskim narodom ne more uveljaviti nobena druga stranka, kakor Radičeva. Razpustiti in zabraniti Radičevo stranko, pomenja sedaj oropati hrvatski narod njegove politične organizacije in politične svobode.
V torek pred božičnim praznikom je vlada na seji ministrskega sveta storila sklep, da se Hrvatska seljačka stranka razpusti ter da se Radič s svojo stranko stavi pod zakon o zaščiti države.
Tudi druge države imajo svoj zaščitni zakon. Toda nobena država ne uporablja tega zakona tako kakor naša država, odnosno vlada naše države zoper njej neljube stranke. Zakon o zaščiti države je zadel komunistično stranko, ki je pri nas zakonito zabranjena. Kar dovoljuje Anglija, Francija, Nemčija, oehoslovaška in druge kulturne države, to pri nas komunistični stranki nI dovoljeno: na solnce ne sme, samo nevidno in neslišno pod zemljo sme delati, rovati in kopali. Ali je to boljše za državo, kakor pa delo o belem dnevu in pod kontrolo javnosti, to prepuščamo v razsodbo tako pametnim državnikom, kakor so sedanji vlastodržci.
Usoda komunistične stranke, ki je razpuščena in zabranjena, je sedaj določena tudi Radičevi stranki. Kot razlog navajajo gospodje, ki so sedaj v Beogradu na vladi, zvezo Radiča z ruskimi boljševiki.
Kakor znano, je Radič meseca julija 1924 bil v Moskvi. Ni bil ne prvi ne zadnji inostranski politik, ki je napravil boljševikom v Moskvi obisk. Pred njim je bil sedanji francoski minsitrski predsednik Herriot, za njim so prišli in bodo prišli drugi. Francoski vladi nikdar ni prišlo na misel, da bi opozicijonalnega voditelja Herriota zavoljo njegovega obiska v Moskvi stavila pod zakon in pod ključ. Zgodilo se je to, da je pri francoskih volitvah opozicija pod Herriotovim vodstvom zmagala ter da je Herriot mesto v ječo odšel v palačo francoskega ministrskega predsednika. Kot predsednik francoske vlade je Herriot pred četrtletjem priznal rusko sovjetsko vlado. Ako bi Herriot bil voditelj opozicije v naši državi, bi sedaj sedel v ječi ter pihal 4ašo.
cmmmmm^mmmmmmmmmmmm^mmmmmii^mma»mm—————^MM»
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov.
&Bgl*Ski »pisal E, R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
38
Če obe ti dejstvi denem skupaj, se mi zdi, pravim, rerjetno, kar ste dejali, — namreč, da je v resnici Arnota rešil, ta pa da je na ranah ali zaradi česar koli obolel, dobil mrzlico in se ne more geniti. Njegov beli -rešitelj pa ga ne more samega pustiti v divjini, da bi iiam prišel povedat —.
Torej pa še počakamo par dni!« —
in čakali so teden dni —.
1'oda ne Arnota ne Ininega belega junaka ni bilo od likoder.
črez teden dni pa je poveljnik križarke izjavil,, da ne more in ne sme več čakati, da je tudi vsako čakanje inezuspešno in da odplujejo zarana.
Ine sama ni več upala, da bi se njen rešitelj še ke-daj vrnil.
Mogoče da se je drznemu junaku topot ponesrečilo in. da sta oba mrtva, on in Arnot.
Mogoče pa je tudi bilo, da se neznanemu belemu CL-veku sploh ni ljubilo, da bi zapustil svoj divji pra-*&>zd —.
Dvomi so se ji Vzbujali, ki jih je še povečal Clajr-2m a svojim ugibtn^era o »belem divjaka«.
Radičev obisk pri boljševikih v Moskvi je imel po Radičevi izpovedi namen dajati izraza čustvu slovanske vzajemnosti. Svoje stranke Radič, kakor je sam izjavil, ni priklopil tretji delavski internacijonali (menarodni zvezi), marveč samo seljački (kmetski) internacionali (mednarodni zvezi). Ni sprejel ne komunističnega pro-; grama ne načina boja in postopanja, marveč je ohranil ' program in delovni načrt svoje hrvatske seljačke stran-! ke.
Doslej je Pašič-Pribičevičeva vlada sklenila uporabo zakona o zaščiti države proti Radiču in njegovi stranici ter razpust stranke. Kakšne posledice bo imel ta sklep? Vladini listi smatrajo kot gotovo, da bo Hrvatska republikanska seljačka stranka razpuščena, da bodo njeni listi ustavljeni; da bodo konfiscirani arhivi stranke, njene pisarne in poslovalnice pa zapečatene; da bode uvedeno postopanje proti vsem tistim članom stranke, ki so dokazano vršili agentsko in eksponentsko službo za boljševike, odnosno vedeli za Radičeve in njegovih tovarišev namere. Postopanje proti tem voditeljem se bo vršilo pred rednimi sodišči, ki imajo o prijavljenih slučajih postopati v smislu člena 19 zakona o zaščiti <lržave pred vsemi drugimi kazenskimi slučaji: da bodo kandidatne liste HRSS za bodoče skupščinske volitve razveljavljene; da bodo razpuščene vse javne korpora-cije, v katerih bi bil vpliv HRSS odločilen in mero-dajen.
1 V zvezi s temi odločitvami je pričakovati, da bodo •kompromitirani glavni voditelji HRSS v najkrajšem času aretirani ter izročeni sodiščem, ki naj postopajo proti njim po zakonu o zaščiti države.
Namen, ki ga ima sedanja vlada s svojimi ukrepi proti Hrvatski seljački stranki, je očividen. Sedanji vlastodržci pa se motijo, ako menijo, da bodo s tem štrli odpor hrvatskega naroda in njegovo borbo za pravo samoodločbe in za enakopravnost v državi.
f	šiike ~~
iz občnega zbora Kmeti j .ke družbe za Slovenijo.
Prva slika: Občni zber.
Na dan 15. decembra je bil sklican. Sklical ga je upravitelj Kmetijske družbe. Pravila Kmetijske družbe pa upravitelja ne poznajo. Pravila poznajo predsednika družbe. Po družbenih pravilih razpisuje občni zbor ! predsednik ali, kadar je on zadržan, 'prvi, oz. drugi podpredsednik in sicer na postavi sklepa glavnega odbora. Tudi glavnega odbora ni bilo, ampak vse in povsod samo upravitelj. Po domače rečeno: nasilje vlade, nasve-tovano po naprednih možganih v Sloveniji. — Vdali smo se vladni sili in kot delegati iz leta 1923 peljali v Ljubljano, da smo v Unionu šli na občni zbor za leto 1924. Šli smo pa samo na volitve. Kakšnega, poročila o de-j lovanju družbe nismo slišali, saj ni bilo nikogar, ki bi nam ga naj podal. In vendar bi bilo zanimivo slišati, j če Kmetijska družba sploh deluje ali ne. Znano nam je I namreč, da je namen družbe pospeševanje kmetijstva v
Odkar sta se tisti dan po njeni rešitvi sporekla, ni sicer več govoril z njo o njenem »belem junaku«, pač pa je vedno in vedno napeljeval v družbi pogovor na neznanca in vselej poskrbel, da ga je morala slišati tudi Ine. Trdovratno je zagovarjal misel, da je beli neznanec divjak, član rodu črncev, da živi kakor žive divjaki, morebiti da je celo oženjen je pravil s posebnim poudarkom. In o njegovi preteklosti je ugibal, da utegne biti ubegel kaznjenec iz kake evropske kolonije ali pa vsaj potomec kakega begunca, ki se je zatekel med črnce in se tam oženil —.
Ine je vedela, da njen rešitelj ni »divjak«, da je plemenit človek, pogumen hi junaški.
Toda — zakaj se ne vrne? Ali je morebiti res član rodu črncev, ki tod prebivajo, in se mu vobče ne ljubi, da bi šel med bele ljudi —? In — kako je prišel v džunglo —? Kdo so njegovi stariši?«
Čemu se vobče toliko zanima in poteguje zanj —?
Težke, mučne dneve je doživljala Ine tistikrat, ko so brez drla čakali na samotni obali —.
Nazadnje je bila skorajda vesela, ko jo poveljnik naznanii, da druga dan odpotujejo —.
Le eno je še storila za svojega »belega junaka«.
Naprosila je kapitana, naj pusti za Arnota in za velikodušnega neznanca, če bi se le morebiti kedaj vrnila, v koči orožja, streljiva, obleke in nekaj knjig.
In to željo ji je kapitan rad izpolnil. —
Ine je bila zadnja, ki je zapustila kočo.
Pismo, naslovljeno na poročnika Arnota, je polomil» na orfao.
vsem obsegu. Še veliko več! Da pazi in vpliva na «a-i ' konodajstvo in upravo, v kolikor se tiče kmetijstva. In ] občni zbor je vodil vladni upravitelj! In poročila o de-! lovanju nobenega! Res, težki so ti časi za kmetski sta«! Vladno jerobstvo nad Kmetijsko družbo za Slovenijo!
Druga slika: Zedinjena Slovenija.
V dvorani hotela Union smo se zbirali. Po uksea vladnega upravitelja skozi dvojna vrata: Štajerci m Frančiškanske ulice, Krajnci iz Miklošičeve ceste. P® sredini dvorane je bila potegnjena pregraja v podobi stolov, ki so ločili polovico od polovice. Pravijo, da sm® v eni državi SHS, v eni pokrajini Sloveniji in vendar ! smo na občnem zboru Kmetijske družbe za Slovenij® ; morali sedeti in stati ločeni na Kranjce in Štajerce. —i Rekli smo: to je pristna slika zedinjene Slovenije!
Tretja slika: Volitev.
Kazali smo si hrbte. Kranjski delegati so namreč volili pred govorniškim odrom, štajerski na nasprotni strani pri glavnih vratih. Nekaj časa je šlo mirno. Naenkrat je zavrelo v štajerski polovici. Neka samostojnost je pograbila delegata župnika Bračkota za suknjo, ho-teč ga nekam vleči. Energično je posegel vmes poslanec žebot ter zabranil samostojno omejevanje osebne var-' nosti. Nato so liberalci in samostojni zagnali siln® f vpitje. Napredne poulične psovke so letele po zraku. Nikdo ni vedel zakaj. Polagoma se je stvar pojasnil», Samostojni so agitirali na nedopusten način. Jemali s» našim gelegatom glasovnice in vrivali svoje. Imeli s® jih na kupe. Odkod? Gospod delegat Vračko je označil tako ravnanje za makedonsko. Napredni so pa načela: primite tatu,, hoteli naprtiti g. Bračko-tu, kak«- da bi on jemal glasovnice. Sam predsednik občnega zbora je prišel v dvorano mirit razburjene duhove. Bil je priča pristne napredne olike. Delegat Steblovnik je prosil nepoznanega naprednjaka, naj mu pove svoje ime, kec mu je rekel žaljivo besedo. Naprednjak je pogumn« molčal. Gospod Steblovnik si je pripravil papir in svinčnik, da si ime zapiše, še bolj pogumno mu je pomolil naprednjak figo pod nos, rekoč: To-le Vam bom povedal V istem trenutku je stal vladni upravitelj, okrajni glavar dr. Spiller-Muys med njima in videč simbol napredne hrabrosti v podobi fige, je ogorčen zavrnil napredno surovino. Videlo se mu je, da ga je sram, da mora predsedovati takim neotesancem,
Četrta slika: dva c. in kr. hauptmana.
Prvi hauptman. Med naprednimi kričači se je naj-, bolj odlikoval velik, plešast možakar, ki je vpil z jezikom in rokami. Spoznali so v njem c. in kr. avstrijskega hauptmana Kukeca iz Žalca. Ko se je Kukec. spomnil, da ni na libpralnem volilnem shodu, ampak na občnem zboru Kmetijske družbe, in da nima pred seboj rekru-tov, ampak delegate kmetijskih podružnic, se je polagoma pomiril.
Drugi hauptman. Samostojni so za predsednika kandidirali Ivana Sancina, bivšega c. in kr. avstrijskega hauptmana in rekvizitorja žita, sedaj referenta za kmetijstvo v Ljubljani. Imenitno! Ko je predsednik ob-
In nato je obotavljaje se segla v nedrije ter tx>-iskala zlat navesek, okrašen z diamanti in obešen ua težko zlato verižico — tisti, ki je bil Trzanov do onega jutra, ko jo je rešeno in osvobojeno nesel v naročju skozi divjo džunglo in ki o o njem po vrnitvi nikomur ni zinila besedice.
Odprla ga je, dolgo je zrla na pobledelo sliko mladega moža, za las podobnega njenemu rešitelju, in na sliko mlade, lepe žene poleg njega, kočno pa je šepnila:
»Čakala sem te, — pa nisi prišel! Bodi kdorkoli, — rešil si mi življenje, plemenit si, junaški dober —. Bog te blagoslovi za tvoje dobro delo, čuva naj nad teboj. iui če je Njegova volja, naj te pripelje nazaj v svet, — tja, kjer ti je prostor pripravljen!«
Za trenutek je omahovala, že je mislila položiti na-> vesek na mizo, — pa zadrhtela je, in spet ga je varno« skrila nazaj v nedrije.
Počasi je stopila proti vratom, njene oči so se poslavljale od kraja, kjer je preživela toliko težkih ur, pai doživela tudi doslej nepoznano srečo, vzdihnila je m stopila črez prag —.
Pol ure pozneje je zagrmel strel v slovo Arnotu in »belemu junaku« in križarka je odplula na široko morje.
Opoldne so izginjali na sinjem, daljnem obzorji» zadnji oblački dima, ki so kazali njeno poL
Nema in samotna je stala koča Johna Claytona na robu afriške džungle.
Konto prvega deta.	^ J
Stena I.
SLOVENSKI GOSPODAR.
1. januarja 1925.
čnega «bor« naznanil, da je g. Sancin izvoljen za pred-sodnike, so naprednjaki hrupno ploskali in klicali živijo! ¿emu? Premagalo jih je pač veselje nad izvolitvijo strankarja. Ali je pa mislil kateri na to, kakšno zaupanje bodo imeli slovenski kmetje v Kmetijsko dražbo, ko bodo zaznali, da je na čelu Kmetijske družbe bivši rekvizitor poljskih pridelkov med Slovenci? Predsedstvo je res v naprednih rokah, če bodo pa te napredna roke znale, mogle in hotele kaj storiti za pospeše-vaaje kmetijstva, je veliko, zelo veliko vprašanje.
Peta slika: Snope na volišču.
K© so šteli glasovnice, smo bili delegati brez dela. • Pojavil se je v štajerski polovici dvorane nepoznan mo-žkelj, oblečen kakor nemški lovec s pernatim šopom za fiobukom. Trdil je, da je kmet. Hotel je prodajati svojo napredno robo in nas podučevati, (Jokler mu eden naših zabrusil v obraz, da že od daleč smrdi po šnopsu. To je možiceljna razjezilo in postal je siten. Zopet je prišel predsednik občnega zbora mirit v dvorano in ko .so mi povedali, da je oni sitnež prišel iz kranjske polovice k nam razgrajat, ga je g. okrajni glavar med • splošnim krohotom osebno tiral na kranjsko plat.
Šesta slika: Napredna olika v sodni dvorani. %
Ta slika se še-le pripravlja Kakor čujemo, toži naš delegat Steblovniik enega izmed naprednih petelinov radi razžaljenja časti.
Sklepni utis: Bili smo pred vojno na občnih zborih Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, a niti nemška nestrpnost in nadutost ni dosegla surovosti in neolika-, noeti slovenske napredne inteligence. Žalostno, a resnič-aol Vedno bolj se nam dozdeva, da to ni bil občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Ne daj Bog več takšnih!
ALI JE TO PRAVICA!
Veliki župan dr. Otmar Pirkmajer pri svojih slavnostnih nastopih vedno rad naglaša, da se bo držal pravic« in zakonitosti. Iz novejše dobe pa imamo dva dokaza, da je g. Pirkmajerju to naglašanje samo slepilo, s katerim maže ljudi pri sprejemih in slavnostnih obedih.
Prvi dokaz: Iz velikega županstva v Mariboru je bil poslan v Beograd uradni predlog, da se število volili za volitve 8. februarja zniža. Predlog je bil tak, da bi v krajih, kjer so po večini sami volilci Slovenske ljudske stranke, po dve do tri velike župnije imele eno skupno volišče v kakem najbolj oddaljenem koncu. Ali boste g. veliki župan ta protizakoniti čin tajitil? Še več vam povemo: Nam je znano, da je ta hudoben in krivičen predlog izdelal tajnik Žerjavove demokratske stranke, a vi ste ga osvojili kot uradni predlog velikega županstva. Mi tega protizakonitega čina ne bomo pozabili. Čez tri leta vse prav pride, pravi stara slovenska prislovica. Našim volilcem v pomirjenje pa naznanjamo, da so volišča ostala po večini tako urejena, kakor so bila pri volitvah leta 1923. Samo za nekatere kraje so se določila nova volišča. Te spremembe objavimo v eni prihodnjih številk.
Drugi dokaz: Veliki župan je na predlog liberalnega advokata dr. Gorišeka razpustil okrajni zastop pri Sv. Lenartu. Ni bilo nobenega povoda za to. Člani okrajnega zastopa so poslovali popolnoma po postavnih predpisih. Cel lenarčki okraj je po ogromni večini v taboru Slovenske ljudske stranke. Pirkmajerjev ljubljenec, advokat dr. Gorišek je najbolj osovražen v okraju. Ljudstvo ga ne mara. A Pirkmajer je slušal Gorišeka in ne ljudstvo. Naši člani okrajnega zastopa so bili za čaSa stare Avstrije neustrašeni borci za slovenstvo. Po dolgoletnih borbah se je našim možem posrečilo iztrgati okrajni zastop nemškutarjem iz rok. A sedaj se nahaja i med Gorišekovimi člani zopet nekaj nekdanjih zagrizenih narodnih nasprotnikov. Okrajni zastop je pod dosedanjim vodstvom zgradil po celem okraju mnogo okrajnih cest. Torej ni bilo nobenega zakonitega razloga za razpust, ampak samo politični.
Tako izgleda nepristranost, zakonitost in pravičnost 'g. velikega župana dr. Pirkmajerja. Morda pride . fcmalu čas, ko bomo lahko še drugače govorili!
je glavno to, da njegova družba zasluži težke tisočake in da ima na razpolago avtomobil za prevažanje Sokolov in orjuncev. K škodi, ki jo Gorišekov avto napravi na cesti, pa noče prav nič prispevati. Da se v tem ozira ne bo delalo nobenih zaprek, zategadelj so razpustili okrajni zastop. Dr. Gorišek je poleg par mož dal imenovati v gerentski sosvet okrajnega zastopa razne pristaše nasprotnih strank.
Gospod veliki župan! Vprašamo Vas, ali Vam je znano, da advokat Gorišek za svojo stranko pri zadnjih volitvah ni dobil niti 5 odstot. vseh glasov! Od 44 občin niti tri župani niso njegove stranke! Pri volitvah v narodno skupščino je advokat dr. Gorišek za svojo stranko dobil samo 92 glasov, dočim je naša SLS dobila nad 3200 glasov. Zapomnite si g. veliki župan, da ste'si s tem činom pritisnili na čelo pečat nezakonitosti. Dne 8. februarja pa bomo po celem lenarčkem.okraju z volilnimi krogljicami zaklicali: Dr. Gorišek naj gre! On nima v okrajnem zastopu ničesar iskati. Tudi dr. Pirk-majerja bo še glava bolela!
S PETROLEJEM LOVIJO VOLILCE.
Samostojna kmetijska stranka skuša za s,edanje volitve dobiti ljudi na svojo stran s tem, da jim deli petrolej za par vinarjev ceneje. V Mariboru so ustanovili žerjavovi politični otroci dnižbo »Panonija«. Samostojni agitatorji nagovarjajo ljudi, naj plačajo deleže za to družbo. Morda so pri »Panoniji« nekateri pošteni možje zraven, a vendar moramo mi našim ljudem priporočati skrajno previdnost.
Pred vojno je sedanji kraljevski minister, advokat dr. Gregor Žerjav ustanovil v Ljubljani enako družbo, ki se je imenovala »Agro-Merkur«. Dr. Žerjav je to družbo tako vodil, da je sledil velik bankerot. Tri močne liberalne posojilnice so bile uničene in veliko število kmetov in obrtnikov je prišlo na beraško palico. Sodni-ja je konečno obsodila Žerjava na 6 mesecev ječe. (A kljub temu je dr. Žerjav sedaj vodja liberalne stranke, ki ponuja profesorja Pivkota za kandidata in Žerjav je kot minister tudi kraljevski svetovalec v Beogradu).
Te vrstice smo zapisali radi tega, da bodo ljudje previdni. Leta 1923 so nasprotne stranke ponujale volilcem breje krave in telice, a letos ponujajo petrolej. Zgodovina o Žerjavovem »Agromerkuirju« pove dovolj. Pazite in dobro premislite, predno daste komu svoj podpis.
Volilci SLS!
Naša Skrinjica je
II
prva
ii
fRAVICI SO ŽE NAPOVEDALI VOJSKO.
Dopis iz lenarčkega okraja:
Naš lenarčki okraj je te dni prvi začutil pest kri-vio« in nezakonitosti. Vlada je po velikem županu dr. Pirkmajerju razpustila naš okrajni zastop. Kdo je to povzročil? Vsi ga poznamo. To je napravil liberaJni advokat dr. Milan Gorišek, ki je debeli prijatelj znanega dr. Žerjava. Advokat dr. Gorišek je že dolgo koval naklepe kako bi prišel do oblasti v našem okrajnem za-rtopu. Strašno se je jezil, ker so bili na čelu okraja «ami pošteni domači možje, ki so pristaši Slovenske ljudske stranke. On, dr. Milan Gorišek, se je z dr. Žerjavom že za časa, ko je bil študent, zaklel, da bo vse, !kar je krščansko, strmoglavil. Mož je zagrizen liberalec. Pa še dve stvari sta ga navajali, da je od velikega župana zahteval razpust. Okrajna hranilnica mu diši. Dr. Gorišeku je znano, da ima okrajna hranilnica na Češkem več milijonov naloženega denarja še izza časa pred vojsko. Drugo, kar je dr. Milana vleklo, da se polasti okrajnega zastopa, pa je njegova avtomobilna družba. Avtomobili njegove delniške družbe uničujejo naše ceste, da je groza. Le pomislite vi davkoplačevalci, koliko stane okrajni zastop samo kratek del ceste iz trga do Šikerja! Avtomobili v par tednih sproti uničijo ves gramoz, ki ga okrajni zastop navozi za drag denar na to cesto. Gorišekova družba dela profit, ti okraj in ti davkoplačevalec p» le plačaj. Kaj to mar advokatu Go-rifcfc*, te kmet in kočar ter obrtnik propadeta! Njemu
ŠE ENKRAT: KAJ JE S PROSTO ŽGANJEKUHO?
Leta 1923 se je našim slovenskim poslancem v fi-načnem odboru posrečilo izposlovati tudi za slovenske kraje ugodnost popolnoma proste žganjekuhe. Iz zapisnikov finančnega odbora povzamemo, da so naši poslanci zahtevali, da se naj tudi Sloveniji in Hrvatski da ista ugodnost, kakor jo ima Srbija in Makedonija. Ker v Srbiji za domač pridelek sploh ni trebalo ničesar plačati in financarji niso imeli tam pri žganjekuhi ničesar opraviti, je bilo načelo pravičnosti, da je te ugodnosti deležen tudi slovenski kmet, bajtar, najemnik in vini-čar ter delavec. Po trdi borbi se je našim poslancem začetkom oktobra 1923 res posrečilo to doseči. In od novembra 1923 naprej velja, da lahko naši ljudje kuhajo žganje brez nadzorstva financarjev in so popolnoma oproščeni užitnine. Le oni, ki trgujejo, morajo plačevati od žagnjekuhe.
Sedaj pred volitvami pa so začeli hudobni samo-stojneži in liberalci lagati, da bo s 1. januarjem 1925 prosta žganjekuha odpravljena. Lažejo okoli, da je to storil dr. Korošec. Še enkrat povdarjamo, da je prosta žganjekuha še naprej v veljavi. Ta ugodnost je zabeležena v zakonu in nihče je brez narodne skupščine nima pravice spremeniti. Nasprotnikom — lažnjivcem pa v obraz povejte, da kdor laže tudi krade. Slovenci! Sedaj vidite, kakih grdih sredstev se poslužujejo pred volitvami naši nasprotniki.
ZA NOVO SMER!
(Franjo Rudi, Pesnica-Maribor.)
Vreme in narava sta nam letos spet pokazala, da laliko računamo v Sloveniji vsako drugo leto na plemeniti rod naših jabolk in če ne v vsaki občini, pa vendar povprečno.
Obilno vagonov jabolk se je letjvs izvozilo iz Slovenije v južni del Jugoslavije. Kakor je letošnja praksa pokazala, so jabolka in hruške v dotični letini, k« srbsko sadje ne obrodi, vsaj eden naših domačih pridelkov, razven lesa, ki pride za trgovino in uvoz v južni del Jugoslavije, kakor v glavno mesto Beograd, v po-štev.
Izvanredno je letos bila cela srednja Evropa obl«-žena s sadjem in vsled tega skoraj ni bilo nobenega ino* zemskega izvoza, ne v Avstrijo, ne v Nemčijo in ne na Holandsko.
Nekaj izjem je bilo pri ranih in pri trpežnih zimskih jabolkah, pa ne toliko, da bi ta izvoz vplival na cene n^ih jabolk, ker ni bilo v inozemstvu za nas konkurenčnega trga, napram Banatu in Srbiji, ker v drugem slučaji bi slovenski sadjarji dosegli za svoje sadje višji» ceno kakor je danes.
Velikopotezno vzeto, smemo letošnjo povprečno veletrgovsko ceno za jabolka v enem oziru le kot normalno računati, če primerjamo povprečne cene predvojnega časa, ko je velika krava v teži 600 kg toliko bila vredna, kakor 3000 kg jabolk. Takrat torej krava po 30 krajcerjev in jabolka po 6 krajcerjev za kg, to je bil znesek 180 goldinarjev ali 300 kron.
V	enakem razmerju opazimo to letos, ko je za plemenito kravo cena za kg 10 dinarjev in za sadje dva dinarja. Torej imamo znesek 6000 dinarjev, oziroma za pet kilogramov jabolk dobimo eno kilo krave.
Računimo še dalje, potem vidimo tudi valutne razmere in sicer danes 6000 dinarjev, poprej 360 kron, to je 66 krat toliko, kakor poprej. Če pa si kmet mora kupiti tekstilne in druge industrijske potrebščine, pa mora plačati stokratno in tudi več. V tem oziru.se mora torej kmet pri nabavi dotičnih potrebščin samo na najnujnejše stvari omejiti, ker drugače pride iz gospodarskega ravnotežja. Njegovo sedanje in bodoče blagostanje je odvisno od množine in mogočnosti vnovčenja ali prodaje njegovih pridelkov.
Slovenski kmet se šteje med marljive zemljoradnike in njegova gospodarska moč za bodoče je odvisna od cilja, katerega zasleduje. Bodo pa dotični, ki so sedaj od vinogradništva živeli, morali bolj na sadjarstvo kreniti, ker so kot posledica svetovne vojne in novih državnih mej najbrž za zmiraj izgubili konkurenčno moč na širšem vinskem trgu v inozemstvu. Izjeme tu in tam ne pridejo pri splošnem računu v poštev.
Naša bogata narava nam je dala kažipot v Sloveniji do sadjarstva.
Marsikateri človek pride na poti svojega potovanja na cesto, ki se cepi na desno in na levo in če nima poprej jasnega cilja, treba mu je obstati in pomisliti, kam naj krene.
Približno na ta način so prišli slovenski kmetje na dvopot, kjer razmišljajo, katero panogo gospodarstva dobo za bodoče pospeševali in jej darovali svoje sragp in gmotni dobiček dosedanjih žuljev.
Ni treba za bodoče toliko žuljev, kakor pa novih smernic za zbiranje, spravljanje in skladanje zrelega sadja. Poleg tega precepljenje sadja pod vodstvom ali nasvetu v praksi izkušenih in veletrgovskih krogih odobrenih sadjarjev. Po tem potu bomo morali korakati naprej in dosegli bomo pričakovani cilj blagostanja in zadovoljnosti.
V	slovenskem »Sadjarju in vrtnarju« je gospod pro fesor Priol, strokovni učitelj s&djarstva na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru opisal nove smernice *za pa-kovanje jabolk po amerikanskem načinu in v ameri-kanskih originalnih zabojih. Ko sem čital ta velevažni članek, sem bil v trenutku prepričan, da to duhovito zrno ima velikansko bodočnost in predstavlja edino sredstvo, da pridejo slovenski sadjarji v svoji strokovni zvezi na konkurenčni svetovni trg.
Gospod M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani je te velevažne nove smernice hipoma navdušeno širil, kakor tega ne kaže samo njegov list, ampak tudi praksa na ljubljanski sadni razstavi. Kakor on sam v zadnji številki piše, je treba, da se vse sadne razstave za bodoče reformirajo, če hočemo doseči gmotne uspehe v trgovskem okrožju.
Veselo je tako gibanje, ker spada med gospodarsko politiko in nam prinese čisto drugo zadovoljnost, kakor strankarska politika. Tukaj je polje koristnega dela; tam pa polje vražje nezadovoljnosti in sebičnosti.
Vsi sadjarji se podajmo na pot strokovnega mišljenja, organizirajmo nove smernice in izkoristimo na trgovski način vse, kar nam nudi naša narava in ne-gujmo to, kar nam kaže bodočnost.
Kakor satistika nemške veletrgovine kaže, so tam najbolj priljubljena jabolka, kar se tiče velikosti od pet do 10 cm v premeru. Najvišjo ceno dosežejo jabolka od šest do sedem centimetrov v premeru. Trpežne sorte z duhtečim okusom predffavljajo prvo kvaliteto, če niso na površju krastave, obtolčene in plesnjive. Glede sorte dobi vsaka svojega kupca. Če ni v Nemčiji sadja, pridejo naše drobne mašancike kot trošeno sadje za tehnično konzerviranje v poštev in sicer na tisoče vagonov.
Ravno isto velja za Avstrijo z dostavkom, da se tn-kaj; izborno luksuriozno blago višje upošteva in plača kakor v Nemčiji.
Za Srbijo, posebno Beograd pa drobna, takozvana »sitna« jabolka sploh ne pridejo v poštev; Beograd zahteva samo jabolka v velikosti od sedem cm naprej in
S L O ' E N S K I (i O S P O L» A K.
Siraa 3. 1
četudi tehta cela 1 kg. Rdeče »crver 6« rižane in žolte, tudi bele imajo prednost, zelenih ne marajo. Banatska mesta in postranske vasi kupujejo tudi drobnejše blago, pa vendar nadkriljuje rdeča barva in velikost ja-bolke.
Nadalje rabi Beograd vse sorte ranih jabolk in hrušk, ker ranih jabolk Srbija nima. Obče se v južnih krajih velika »krupna« jabolka s sladkim okusom zahtevaj«.
Torej moramo naše sadjarstvo, kar se tiče precep-Ijenja in novih nasadov, v tem oziru reformirati.
Najvažnejše poleg vsega je še pri nas način in oblika zbiranja, skladanja, prevoza in železniški transport sadja. Na tem polju mislim, da smo na otročjih nogah. Vse naše žlahtno in okusno sadje nam ne pomaga, če na tem polju ne bodemo napredovali.
Pred dozorenjem našega sadja sem pisal na ministrstvo poljeprivrede, da bi se dalo meni ali poljubno drugemu strokovnjaku nekaj potovalne podpore proti zavezni dolžnosti pravočasnega javnega referata za proučevanje centralnih mest glede sadne trgovine.
Po geslu, »dobra reč ima vreme« sem dobil prav pozno odgovor, da se predlog odobri, ali žalibog, ker ni v proračunu predvidenega kredita, ne morejo začasno nobene podpore nakazati. Zakaj je bilo to zavlačevanje od strani vlade dobro, šele danes vidim, ker sem se na lastne stroške peljal ne v inozemstvo, ampak v južni del naše Jugoslavije. Videl sem tam čudeže našega sadnega izvoza. Nekaj izjem je bilo, posebno iz celjskega okraja, vse drugo pololčeno, ne izbrano in vsled tega tudi gnilo blago. Naša uboga jabolka! Kako bi bili pogoreli v inozemstvu. Nekaj boljša je biki roba v zabojih, pa tudi pri večini pod kritiko.
Na kratko povedano: je cela naloga pri eksportu ta, -da pridejo jabolka od producenta do konzumnega mesta v zdravi in prikupljivi obliki. Srbin pravi: »Dobra roba se sama proda!«
Po katerem potu hočemo to važno zadevo doseči, da se v Berlinu, Hamburgu, Amsterdamu, Dunaju in Beogradu itd. dobra roba sama proda?
Prvič potom Sadjarskega društva in pokrajinskih sejmskili razstav, kakor to gospod M. Humek v svojem listu sam piše: »V drugo smer«. Sam Bog naj nam da spet sadno leto in organizirajmo se za svetovni trg.
Sadna statistika za trganje jabolk.
1.	Če en človek v vsakih desetih sekundah od jabolčnega drevesa vzame eno jabolko in ga položi v za-!x>j, koliko bo spravil v osmih urah? Ena minuta 6 jabolk, ena ura 360 jab6lk in v osmih urah 2880 jabolk.
2.	Koliko jabolk vsebuje 1 kilogram? Če je jabolka visoka in široka v premeru 5-6 cm povprečno 12 komadov, 6-6 cm povprečno 10 komadov, 6-7 cm povprečno 7 komadov, 7-7 cm povprečno 6.5 komadov, 8-8 cm povprečno 5.5 komadov, 8-9 cm povprečno 4.5 komadov, 9-9 cm povprečno 3.6 leomadov, 10-10 cm povprečno 2.4 komadov.
3.	Koliko tehta 2880 komadov jabolk? 5-6 cm v premeru 240 kg, 6-6 cm v premeru 288 kg, 6-7 cm v premeru 411 kg, 7-7 cm v premeru 443 kg, 8-8 cm v premeru 541 kg, 8-9 cm v premeru 640 kg, 9-9 cm v premeru 800 kg, 10-10 cm v premeru 1200 kg.
4.Koliko	jabolk torej zamore natrgati en človek na dan? a) drobnih jabolk 200 kg, b) srednje debele 500 kg, c) prav debele 800 kg.
5.	Koliko jabolk se spravi v amerikanski zaboj? 5-6 cm premer 200 komadov, 6-6 cm premer 163 komadov, 6-7 cm premer 125 komadov, 7-7 cm premer 104 komade, 7-8 cm premer 88 komadov, 8-8 cm premer 72 komadov, 8-9 cm premer 55 komadov, 9-9 cm premer 49 kemadov, 10-10 cm premer 36 komadov.
6.	V vsak amerikanski zaboj gre netto 16 do 19 kg jabolk, povprečno 17 kg. Teža je odvisna od velikosti posameznih jabolk in sorte.
F. Rudi.
Politični ogled.
Država SHS.
Kakor smo že opisali v uvodnem članku, je Pašič-Pri-foičevičeva vlada sklenila, da bo nastopila proti Radičevi stranki in njenim voditeljem z zakonom o zaščiti države, s katerim je svojčas Pašič uničil komunistične mandate, PP vlada sama razglaša, da bo te dni objavila takozvano" obenano, po kateri to razpuščena hrva;ska republikanska seljačka stranka, njeno premoženje zaplenjeno, Radič irn drugi voditelji stranke pa bodo romali pod ključ in predi sodišče kot veleiizdajalri. — Kljub temu, di vladno časopisje neprestano bobna o razglasitvi obznane proti Radičevi stranki, še ta dosedaj ni bila izdana. Vlada s» nam-i reč zaveda prav dobro, na kako hud odpor bo naletela med narodom, ako bi se lotila z izjemnimi zakoni in z na-* siljem razpusta na Hrvatskem največje Radičeve stranke.
Te dni je povabil Pašic v Beograd bolgarskega mini» sirskega predsednika Cankova. Pašič bi namreč rad prido-
bil tudi bolgarsko vlado, da bi ta začela preganjati bolgarske komuniste ob istem času, ko bi naša vlada nastopila proti Radiču in njegovi stranki. V Beogradu so se posvetovali pri Pašiču glede enotnega nastopa proti praznemu boljševiškemu strahu: Cankov, Pašič in naš zunanji minister dr. Ninčič. Vladno časopisje že razglaša, da je med Pašičevo in bolgarsko vlado dosežen sporazum. Pašič je hotel, da bi Cankova tudi narod na beograjskih ulicah navdušeno sprejel, a ko ga je ljudstvo zagledalo v avtomobilu, je klicalo: »Doli krvnik Srbije-« K Cankovu niso hoteli niti beograjski novinarji. Bolgarski ministrski predsednik je zapustil Beograd precej razočaran in se je podal v Bukarešto, da bi tudi Rumune pridobil za nastop proti boljševiškemu strahu.
Veliko se govori po Beogradu o zopetni preosnovi Pašič-Pribičevičeve vlade. Pašič bi rad izrinil iz vlade vse one radikale, ki so bolj za mirno vladanje in se držijo predsednika narodne skupščine Ljube Jovanoviča.
Voditelji opozicije so te dni zbrani v Beogradu, kjer se posvetujejo o enotnem nastopu celotne opozicije, ako bi vlada res nastopila z obznano proti Radiču in njegovi stranki.
Naš kralj in kraljica sta se odpeljala te dni v Pariz. Za ¡bivanja v Parizu in odsotnosti iz Beograda je izročil kralj kraljevsko oblast Pašič-Pribičevičevi vladi.
Avstrija.
Avstrijska republika se polagoma ojačuje. Njena valuta, ki je po preobratu drvela navzdol s strahovito naglico, se je s pomočjo inozemskih posojil popravila ter je že nad dve leti na stalni višini. Vendar pa so do sedaj v, Avstriji računali z bankovci izredno visokih številk. Sto-tisočkronski bankovci in še višji niso tam nobena redkost. Da se izogne tem ogromnim številkam, bo uvedla Avstrija novo denarno enoto, ki se bo imenovala šiling. Šiling bo imel vrednost dosedanjih 10.000 papirnatih kron ter se bo delil na 100 gTošev. Šilingi bodo srebrni in zlati; enako bodo tudi groši iz kovine. Z uvedbo novega denarja se 'bo znatno poenostavil denarni promet, ker ne bo potrebno računati z ogromnimi svotami papirnatih kron. Nov denar bo uvedla Avstrija tekom prihodnjega leta.
Albanija.
Zmede, ki so nastale v Albaniji z uporom nasprotnikov dosedanje vlade, so se končale s popolno zmago ustašev. Vladne čete so bile povsod premagane in uporniki so pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Ahmet bega Zogu zasedli celo severno Albanijo in glavno mesto Tirano. Dosedanji vladni predsednik Fan Noli je skupno z ostalimi svojimi ministri pobegnil v Valono, kamor je spravil tudi ves denar, katerega je pobral v drž. blagajnah. V Valoni je nameraval osnovati novo vlado za južno Albanijo, .katera se nahaja v rokah njegovega pristaša Bajram Cura. Toda radi odločne zmage vstašev si je premislil ter pobegnil s celokupno vlado v Italijo. Uporniki so začeli prodirati tudi v južni del države, kjer so zasedli važno mesto Permeti. Popolna zmaga jim je zagotovljena in novo vlado bo zopet sestavil Ahmet beg Zogu.
Italija.
Položaj fašistovske vlade postaja vedno bolj težaven. Mussolinija niti njegov novi načrt volilne reforme ne more sprijazniti z opozicijo* ki prihaja na dan z vedno hujšimi napadi na vlado. Mussolinija posebno obtežujejo nova razkritja v zvezi z umorom poslanca Matteottija. Njegova najboljša sodelavca, poveljnik fašistovske milice, general de Bono, in podpredsednik parlamenta, poslanec Giunta, sta morala demisijonirati ter se vrši proti njima preiskava. Vse kaže, da se bližajo zadnji dnevi fašistovske vlade in načrt novega volilnega reda ima najbrž namen zagotoviti vladi časten umik.
Španski poraz v Maroku.
Španci s so jo vojno v Maroku niso imeli sreče. Dasi so žrtvovali za večinoma neplodne in gorate kraje ogromne človeške in denarne žrtve, so bili vendar popolnoma poraženi. Sedaj so se umaknili na nove postojanke clb o-bali, kjer se utrjujejo v varstvu vojnih ladij. Tudi plemena, ki so bila do sedaj mirna, so se pridružila upornikom. Zma go upornikov gledata s skrbjo Anglija in Francija, ki sicer privoščita Špancem poraz, pa se vendar bojita, da ne bi zmaga navdušila tudi plemena v njihovih pokrajinah na vstajo. Vsled poraza v Maroku vlada med izmozganim španskim ljudstvom vedno večje nerazpoloženje proti sedanji vladi diktatorja Primo de Rivera. Republikansko gibanje se vedno bolj širi in ni izključeno, da izbruhne v doglednem času v Španiji revolucija.
Prireditve,
Velika Nedelja. Tukajšnji telovadni odsek Orel priredi na praznik Sv. Treh kraljev dne 6. januarja popoldne po večernicali v gostilniških prostorih g. Antona Alt tombolo. Na vsporedu je tudi godba in šaljiva pošta. Prijatelji poštene zabave ste prijazno povablje-
ni. Bog živi!
Proslava Meškove petdesetletnice v Gor. Radgoni, ki
jo je priredilo na Štefanovo naše katoliško prosvetno društvo, je potekla v splošno zadovoljnost občinstva, ki je napolnilo posojilnično dvorano. Slavnostni govornik, č. g. Matija Zemljič nam je predstavil v svojem lepem, skoro eno uro trajajočem govoru Meška kot človeka, pesnika in pisatelja, mučenika in zmagovalca. — Igralci so Meškovo i^ro »Pri Hrastovih« prav dobro uprizorili, tako, da je igra zapustila pri navzočih mogočne vtise. Sledile so ji z napeto pozornostjo in upamo, da jim ostane vedno v spominu kot resen opomin in svarilo pred grehom. Po končani slavnosti smo se poslovili od delavnega društvenega pevovodje g. Petra Potočnika, ki se preseli v Ljutomer. — Na praznik Sv. Treh kraljev po večernicah pa nastopijo prvič na odru fantje, organizirani v Mladeniški zvezi. Vprizorili bodo misijonsko igro »Naprednjak ob reki Kongo«. Del č'stega dobička je namenjen misijonskim potrebam. Prijatelji misijonske misli pridite v obilnem številu k tej msijin-ski prireditvi!
Tedenske novice.
Slovensko ljudstvo, ¡pjozor! Volitve se 'bližajo ki kmalu bo treba z volilno krogljico v roki povedati, ali hočemo biti Slovenci v naši državi svobodni državljani, samostojni gospodarji na svoji slovenski zemlji, Srbom enaki, ne samo po dolžnostih, kakor dosedaj ampak tudi glede pravic, ali pa popolnoma in za vedno hlapci beograjskih velikašev Pašič-Pribičevičeve sorte, ki bodo naprej in še huje ropali naše žepe, mučili naše fante po makedonskih kasarnah, posrbili naše šole, vrgli veronauk iz njih in poskušili še vse drugo, da nas spravijo pred se na kolena. Izmed strank, ki se vam bodo sedaj zopet ponujale,, da jih volite, je edina SLS z načelnikom dr. Korošcem prava slovenska stranka, ki si je izbrala za geslo: Boj Pašič-Prihičeviču, neizprosen boj vsem velesrbskim nakanam zoper Slovence! In ta boj bo ona tudi končno izvojevala, ker je to boj za pravico, prav ica pa je še vselej zmagala. Zato ne verjamite nikomur, ki črez dr. Korošca in njegove poslance zabavlja in vedite, da je vsaki tak prikrit Srbi-janec, vsak v Pašičevi službi. V to vrsto ljudi pa spadajo na deželi zlasti naši učitelji z malimi izjemami vsi. Pašič-Pribičevič nimata menda na Slovenskem zvestej-ših pristašev od njih. Seveda naravnost tega nobeden ne bo priznal! Rekel bo: jaz sem demokrat! A kdo je slovenski demokrat? Pristaš dr. Žerjava! In kdo je dr. Žerjav? človek, ki se je z dušo in telesom prodal Srbom in bi videl rajši danes kakor jutri posrbljeno vse od Maribora do Ljubljane. On je tisti, ki izdaja Slovence Srbom, on neprenehoma spietkari in dela zoper dr. Korošca ter ga ovira v boju za samostojnost Slovenije. In temu človeku slepo verujejo in pomagajo slovenski učitelji. Zato slovensko ljudstvo, pozor pred temi Srbijanci v slovenski koži. Za kogar bo tak učitelj agitiral, tistega ne volite, kar vam bo on dal brati, to raztrgajte in za-vržite, kar bo vam tak o volitvah razlagal, tega ne verjamite, ako hočete sebi koristiti in ne Srbom. Vsi v boj za slovenske pravice, v boj zoper velesrbske nakane Pašič-Pribičevičeve, v 'boj zoper njihove slovenske pod-repnike demokratske in radikalne sorte. Vsem tem dr. Korošec najbolj leži v želodcu, zato mora on edini biti naš prvi vodja. Torej vsi za njim do zmage!
Slike kandidatov Slovenske ljudske stranke prinese dnevnik »Slovenec« v svoji prihodnji prilogi, ki se imenuje »Ilustrovani Slovenec«.
Bivši poslanec Samostojne kmetijske stranke Ivan Mermolja, se je postavil za kandidata v južni Srbiji. Ker ga Slovenci ne marajo, upa, da ga bodo Srbi izvolili.
Šentjurski Drofenik je pred dnevi v neki gostilni r Št. Jurju ob bolj pozni uri pokazal prijatelju debelo obloženo denarnico. Od kod ta obilni denar in čemu?
Mariborske novice. Kakor smo že poročali, sta dobili mariborska stolna in frančiškanska cerkev nove zvone. Mariborčani so z obojimi zvonovi nad vse zadovoljni in polni pohvale tvrdkam Zvonoglas in Biihl, ki sta se potrudili, da sta ravno za obmejni Maribor ulili zvone, ki se glede glasu med seboj tako lepo ujemajo. — Profesor na mariborskem bogoslovju g. dr. Anton Jehart je odpotoval zadnjo nedeljo v Sveto deželo, odkoder bo pošiljal tudi za »Gospodarja« zanimive doživljaje s svojega potovanja.
—	Znani širitelj UL reda sv. Frančiška g. pater Filip Pero je bil te dni. operiran v mariborski bolnici. — Trojni umor v družini čevljarja Miki v Studencih pri Mariboru smo že opisali v zadnji tevilki. Glavni osumljenec pri tem žalost-« nem in vse olbsodibe vrednem dejanju, ptujski mizar Žlah-čič, še vedno taji svoj zločin v preiskovalnem zaporu. Razven njega so še zaprti trije drugi pomagači, ki so o-> sumljeni sokrivde. Glavnega Zlahčičevega pomagača Či-ča še do danes nimajo. Na Žlahčiču so dognali, da je prinesel na sebi v zapor s človeško krvjo okrvavljene hlače, Človeško kri za nohti in čisto razpraskane roke. Žlahčič se, seveda izgovarja, da si je do krvi opraskal roke po naključju in se potem okrvavil. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico je na svoji odborovi seji dne 26. decembra 1924 sklenilo sledeče: Podaljšanje veljavnosti sedanjega stanovanjskega zakona, ki se je poskusilo z ministrsko uredbo, krši ustavo in torej pravno ni veljav* no. Najemnine, ki so bile do zdaj določene po stanovanjskem uradu, in vse omejitve v določanju najemnine zgubijo torej svojo veljavo dne 31. decembra 1924. Ker pa je Društvo najemnikov v Mariboru sklenilo, priporočati svo-| jim članom, da se z dobra sporazumejo s hišnimi gospodarji o najemnini, priporoča tudi Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico, da posestniki postopajo dobrohotno in povišajo svojim najemnikom najemnino za čas od1 1. januarja 1925 naprej samo za 100% sedanje najemnine. — Udruženje vojnih invalidov, podružnica v[ Mariboru, sklicuje redni oibčni zlbor za nedeljo, dne 11. januarja 1925, dopoldne ob 9. uri» v Gambrinovo dvorano. Blanstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi.
Novice od Sv. Križa pri Mariboru. Vendar enkrat smo prišli do tega, da smo priredili za naše pridne šo-larčke lepo božičnico. Nastop naših mladih junakov-umetnikov v igrici »Kaznovana radovednost« je bil nad vse ljubek — a naravnost ginjeni smo bili, ko je v lepih kiticah prelep angelčke deklamiral pomen božične predstave z željo, da se ponovi vsako leto. Da so naši malčki prejeli tako izdatne in lepe darove, se moramo zahvaliti blagohotnim mladinoljubom iz Sv. Križa in Maribora.
—	Na kvaterno nedeljo smo pokopali našega blagega»
Btrar. 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
januarja 1936.
trpina. Franca Gaube, pd. Fajtla. Svojo bolezen je prenašal nad vse udano nad 10 let, v cerkev je mogel priti le a vozom, ker so mu noge bile čisto odpovedale. Ker je bilo težko vsakokrat voz dobiti, so njegovi otroci naredili zanj prenesljiv stol in so ga po strmem hribu prinesli k Sv. Križu. Bil je zaveden katoličan, pa tudi zvest naš pristaš. Ker je bil hrom, se je dal vsakikrat pripeljati na volišče. Željno je pričakoval lepega božičnega zvonjenja — zdaj se pa veseli še lepše godbe v nebesih.
Predvolitveni glasovi iz Št. Ilja v Slov. gor. Pridno se pripravljamo na volitve. Bili smo vedno dobri Slovenci, in tako bomo tudi dne 8. februarja slovensko volili, volili našo staro SLS, vrgli bomo krogle v 1. skrinjico. Nikdar nismo biH nemškutarji, pa tudi nočemo biti SrbunL Naše-, mu 2-ebotu se imamo za mnoge reči zahvaliti. Novo cesto čez Selnico, ki nam bo prinesla toliko gospodarskih koristi. Je on izposlovaL Da smemo na mline in z,age v Avt 6trijo voziti, je njegovo delo. Ponosni smo na našega ro-i jaka. Nekateri sicer pravijo, da ne bodo šli volit, češ, saj naši poslanci nič ne napravijo. Mislite, ljudje božji, če nei bote šli volit, da bo potem boljše? Potem še nas bodo i-meli velesrbi v oblasti. Naši poslanci so veliko hudega za; branili. Ce ne bote šli volit, bodo zmagali velesrbi in bodo napravili z nami, kar napravi pajek z muho. Pamet, P3-' met! Radiča pa tudi ne bomo volili, ker smo Slovenci, ne pa Hrvatje. Pašič je velesrb, Radič pa velehrvat Pašič nas hoče posibiti, Radič pa pohrvatiti. Slovenci pa držima skupaj. Radič je kriv, da je morala naša poštena vlada odstopiti. Proč z Radičem!
Star loterist umrl. V Št. Ilju v Slov. goricah je umrl daleč na okoli znani Janez Gamzer. Mož je bil po poklicu »svinjerink«, to se pravi, hodil je po mariborskem okraju ringlat svinje v gobec. To je namreč sredstvo, da svinje z gobcem ne morejo delati škode v hlevu in na paši. Gamzer je bil v svojem redkem rokodelstvu tako spreten, da mu je skoro vsak prašič sam ponudil gobec, na kateregu mu je zadrgnil zanjko. Mož je vso svojo dedščino in zaslužek zastavil v loterijo. Umrl je kot velik revež. N. v m. p.!
Župnija Mala Nedelja je dobila novega župnika v osebi dosedanjega provizorja č. g. Franca Ostrž. Inštalacija se vrši pri Mali Nedelji dne 1. januarja 1925.
Nekaj o razmerah v Apački kotlini. Nahajamo se pred volitvami. Večina naših sodržavljanov je nemške narodnosti in nekaj imamo tudi nemškutarjev žalibog. Število zavednih Slovencev raste ter upamo, da se bodo razmere ia nekaj let temeljito izpreobrnile v našo korist. Nemci so pri zadnjih vsi volili g. Schauerja. Sedaj pa bode, kakor se sliši, izgubil mogoče polovico ali pa še več glasov. Precej Nemcev bo volilo Radiča. Časnikar Bende se trudi za mandat in obljublja dosti ter pridno lovi kaline na li-manice. Tudi bivši radikal, naš preč. g. župnik dr. Potzin-, ger je baje navdušen za Radičevo republiko. Zupane ima-gospodarji, pač pa radi ljudstvo z bretzmiselnimi in napač-i »no po večini Nemce in nam niso ravno prijazni ter dobri nrmi govoricami norijo. Slovence zapostavljajo in sovražijo. Nujno potrebne bi bile volitve tudi v krajne šolske svete in okrajni zastop Sedaj nam gospodarijo vsi mogoči in nemogoči gospodje iz nam tujih strank in celo na-i rodnosti, nadalje nimajo ti gospodje po veliki večini po-< trebne izobrazbe in pojmov o njihovih nalogah. Če moramo mi plačevati visoke davke, občinske doklade 400% in še več, nadalje vse mogoče druge davščine, zakaj nimamo nobene pravice več za odločevati, kdo nam naj go-i spodari, ali ni to nasilje brez konca in kraja. V Konjišču Šmarno nekaj državnega posestva, tam še vedno gospodari nemški nacionalec ter že toliko razkrinkani gospod;, slaboglasni petolizec A. P. Ali ni v celi Apački kotlini nobenega poštenega Slovenca, nesebičnega moža, ki bi nadj zoroval to posestvo?! Taki možje so, samo naši oblastniki bi morali končno vendar le uvideti, da kozel ni dober vrtnar, malo narodne zavednosti bi seveda tudi ne škodilo, ampak le koristilo za dobro in pravično stvar. Mlinarji ter posestniki žag nas gulijo, kolikor le gre, ali ni tu nobene pomoči, da bi tudi zadolžen kmet ter posestnik dobil lasti nino pošteno nazaj, oziroma plačal pri žagah, kakor je prav. Imeli smo slabo leto, mlinarji pa dobro in tako živi in delaj, če moreš, seveda davki nas že občutno tlačijo, denarja ni, dolgov vsepovsod dosti. Take so razmere pri nas. Dmgič večl
Rožari v Ljutomeru in okolici. Dne 26. t. m. zvečer je izbruhnil požar v Ljutomeru; začelo je goreti v hlevu posestnika in medičarja Riharda Rosse. Požarna bramba je nastopila takoj z gašenjem, toda posrečilo se ¡ji je ogenj le omejiti na hlev, ki je popolnoma zgorel. S hlevom vred je zgorelo tudi več goved in en konj. Pri gašenju so pomagali požarni brambi tudi tržani in skupnemu nastopu se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. — Na sveti večer je izbruhnil ogenj v Presiki v rudokopu g. Watzlaweka. Požar je uničil lesene naprave in stroje ter onemogočil za precej časa vsako delo v rudniku. Požar je najbrž kedo namenoma zanetil.
Odlikovanje zaslužnih gasilcev v Slovenjgradcu. — Načelstvo našega Gasilnega društva je zaprosilo preko Jug. gas. zveze v Ljubljani g. ministra notranjih del za odlikovanje gasilcev Luka Pogorevčnika, kolarski mojster, Miroslava Pruš, čevljarski mojster in Miha Pruš, čevljarski mojster vsi v Slovenjgradcu. Na predlog ministra notranjih del jih je kralj Aleksander odlikoval za nad 40 letno pridno in vstrajno delovanje v gasilstvu z zlato kolajno.
Smrtna nesreča pri streljanju na sveti dan. Na Blatnem vrhu, župnije Jurklošter, je na sveti dan popoldne okoli dveh 18 letni mladenič Tomaž Poljšak z užigalno vrvico sprožil možnar. Npboj mu je preklal levo stran glave. Zavedel se ni več. Bil je še previden in je umrl okoli polnoči. Njegovi tovariši so ga svarili pred strelom, pa jih ni hotel poslušati.
Slavnostna otvoritev novega mosta pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah. V nedeljo, dne 21. decembra smo imeli tulca j lep dan. Ob 8. uri zjutraj se je vršila služba božja v župni cerkvi. Po sv. opravilu so se ljudje začeli pomikati proti novozgrajenemu mostu črez Savinjo. Na mostu sta vihrali dve zastavi in slavolok z napisom na eni strani: »Gradbenemu odboru iz srca častitamo«, na drugi strani pa: »Vsem dobrotnikom mosta iskreno naj Bog plača.« Po nagovoru podpredsednika stavbenega odbora g. učitelja Majerja, ki se je zahvalil vsem dobrotnikom mosta, imenoma okrajnemu zastopu za velikodušen dar, nadalje občinam Sv. Krištof, Marija Gradec, Loka in Laško, hranilnicam v Laškem in Sv. Marjeti, parni žagi za brezplačno žaganje lesa in drugim dobrotnikom, ki so darovali v lesu, denarju ali pa z delom, je gospod župnik Trop blagoslovil most in potem v lepem govoru izrekel željo, da bi bil most pod varstvom božjim in omenil koristi, katere bodo od mosta imele cer kev, šola in sploh bližnja in daljna okolica. Župan Sluga se je v imenu vseh okoličanov zahvalil stavbenemu odboru za velik trud, ki ga je imel z zgradbo mostu, posebno še gospodu načelniku stavbenega odbora g. Ko-kalju, kateri je dal spodbudo za zgradbo mosta, nadalje gospodu progovnemu mojstru Dvoršeku in g. Ga-bršku iz Globokega, ki sta imela največjo skrb pri zgradbi mosta. Šmarjetski pevski zbor je zapel pesem: Naš prapor. Most je delo g. stavbenega mojstra Plečnika iz Logatca, ki ga toplo priporočamo. V stavbenem odboru so složno delovali pristaši naše in nasprotne stranke, vendar v lepi edinosti.
Novice od Sv. Lenarta nad Laškem. Dne 27. decembra smo imeli pri nas kar dva pogreba. Spremili smo k večnemu počitku Jakoba Polanc, bivšega posestnika v Žigonu. Dočakal je visoko starost 75 let. Bil je dober gospodar in skrben oče ter splošno priljubljen med župljani. Že kot onemogel starček je še pri zadnjih občinskih volitvah storil svojo dolžnost in glasoval za listo SLS v lep zgled drugim. Svetila mu večna luč. — Istega dne smo imeli drug pogreb, kakoršnega Šent-lenarčani ne pomnimo, namreč pogreb Jožefa Deželak iz Lok, ki je kot lovski paznik šel dne 10. grudna na lov. Pri tem poslu je pa z nabito puško tako neprevidno ravnal, da se mu je ista sprožila in ga je strel zadel v desno roko. Pripeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je po amputaciji roke podlegel na sveti večer. Da je bil rajni priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je poleg nebrojnega občinstva od blizu in daleč udeležilo tudi lovsko tovarištvo iz ^aškega, ter tamkajšnji moški pevski zbor. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok v starosti 3 do 15 let.
Božični pozdravi naših fantov vojakov. Vsem dekletom, fantom, prijateljem in znancem želijo slovenski fantje od 15. pešpolka v Sarajevu vesele božične praznike in srečno novo leto: Anton Ivanuša, pisar v štabu tega polka, iz Središča; Rudolf Klasinc iz Zlatolič pri Ptuju; Ignac Sitar iz Selj pri Ptuju; Franc Kumrič iz Orehove vasi pri Mariboru; Lovrenc Ciglar iz Podlehnika; vsi so zaposleni pri štabu tega polka. Alojz Prelog od Sv. Marjete niže Ptuja; Janez Kralj od Sv. Tomaža pri Ormožu; Štefan, Pungračič i!z Zavrča pri Ptuju; Rudolf Klančič iz Ribnice na Zohorju; Franc Božičko iz Spodnje Pristave pri Ptuju; vsi so kot kaplari v tem polku. — Vsem čitateljem in čita-teljicam »Slovenskega Gospodarja« želi srečno in veselo novo leto inženjerski podnarednik Josip Slekovec, 3. re-flektorska četa, III. AO, Skoplje, Makedonija,
Martin Ocvirk v Latkovi vasi se zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker mu je za pogoreli kozolec takoj in celo zavarovalno svoto izplačala. Kdor hoče biti prav in dobro zavarovan, naj se obrne na podružnico Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33.
To je pravi zamotek
Aspirin
tableta
katere izvrstno polajšavajo boli.
Pazite na modro-belo-rdedo pečatno znamko 1
Gospodarske vesti.
Praktikanti (vajenci) se sprejmejo dne 1. marca 1925 v drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma Praktikanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter iimajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1925-26 kot redni učenoi; v slučaju
ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. To je najboljša priprav ljalnica za resne kmetske mladeniče z nezadostno pred-izobrazbo za vstop v I. letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnjo (kolek 25 din.) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru takoj aH najkasneje do 25. januarja 1925 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancem proti plačilu 5 din. v gotovini. Nje nabava se priporoča.
Zadnji tržni dan v starem letu. Velika razlika je bila med tem in med božičnim tržnim dnem v Maribora. Na onem je prišlo 70, na ta pa 32 slaninarjev, na oni 7 s krompirjem in zelenjavo naloženih vozov na tega pa samo 1 voz na trg. To pot so slaninarji prodajali male ceneje in sicer so bile cene svinjskemu mesu 20 do 35, slanini 30 do 35 in drobu 15 do 20, pri domačih mesarjih pa so bile cene govedini 21.50 do 25, teletini 24 do 36 in svinjini 30, klobasam 28 do 60, drobu 8 do 20 D kg. Perutnine je bilo to pot tudi komaj 100 komadov. Gene so bile kokošem in piščancam 20 do 50, racam in gosem 60 do 100, puranom 100 do 125 D za komad. Domačih, zajcev ni bilo.
Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Gene s* bile krompirju 11 D mernik (7 in pol kg), čebuli 3 do 6 D venec, zeljnatim glavam 2 do 5 D komad, kislemu zelju 4, kisli repi 2 D kg, jabolkam 3 D, hruškam 6 de 14, suhim slivam 12 do 14 D kg, bučnemu olju 30 do 33 D liter, surovemu maslu 48, kuhanemu 54 D kg, jaj-cam 2.50 do 3, limonam 1.50 do 2 D komad.
Lončena roba, katere je bilo tudi malo, se je prodajala po 0.50 do 20 D komad. Lesene robe ni bilo na trgu. Obisk tega tržnega dne je bil neznaten.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 23. t. m. sta pripeljala dva kmeta samo dva voza sena in sta ga prodala, ker sta denar potrebovala po 70 dinarjev 100 kg; v soboto 27. t. m. pa so pripeljali en voz sena in 3 voze slame. Cena je bila senu 87.50, slami p«. 70 dinarjev za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 5 konj, 3 biki, 78 volov, 287 krav in 6 telet. Skupaj: 379 komadov. Povprečne cene so bile sledeč»: debeli voli 1 kg žive teže 11.50 do 12.50 D, poldebeli voli 11 do 11.50, plemenski voli 10 do 11 D, biki za klanje 10, klavne krave debele 10 do 11.50, plemenske krave 7.50 do 10, krave za klobasarje 5 do 7.25, molzne krave 9.50 do 10, breje krave 9.50 do 10, mlada živina 8 do 13, teleta 15 D.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27.50 D, II. vrste 22 do 24. Meso od bikov, krav, telic 20 do 21.50. Telečje meso I. vrste 27 do 30, II. vrste 21 do 25. Svinjsko meso sveže 18.75 do 35 D.
Žitni trg. Radi praznikov je v prošlem tednu trgovina z žitom in poljskimi pridelki precej počivala is cene ne kažejo posebnih izprememb. Cene rastejo edino pšenici, ker so zaloge že precej izčrpane vsled velikega izvoza. Na spomlad nam grozi pomanjkanje pšenice, ter bomo zopet morali uvažati amerikansko moko. —> Ostale žitne vrste so ostale precej nespremenjene, edino pri koruzi je opažati padanje cen. Vzrok temu je padanje cen ameriški koruzi in slabo zanimanje inozemstva za to vrsto žita. Izvoz pa vkljub temu še traja, dasi je znatno manjši, kot pred prazniki. Fižol se ne izvaža, ker sta glavna odjemalca našega fižola Italija in Avstrija svoje zaloge že napolnila. Moki rastejo cene vsporedno s pšenico. Izvaža se v Francijo in na Dunaj. Cene so sedaj v trgovini na veliko, sledeče: Pšenica sremska in bačka 410 do 415 D, bosanska 385 do 390 D. Ječmen, bački 340 do 350 D. Oves, bački 300, makedonski 280 do 290 D. Koruza 185 do 192 D. Moka, nulerica 620 do 630 D za 100 kg.	.
Hmelj. XLIV. poročilo Hmelj, društva v Žalcu. — Žatec, ČSR., 18. decembra 1924. V tretjem tednu L niše je vzdrževalo povpraševanje po hmelju in cene so pred dvema dnevoma poskočile za 100 do 150 čK. Dnevno se je prodalo 100 do 200 stotov po 3000 do 3100, danes pa po 3100 do 3200 čK za 50 kg. Vkljub bližajočim se božičnim praznikom je razpoloženje na trgu izvan-redno čvrsto in cene se dnevno dvigajo za nekaj kron. — »Saazer Hopf.- und Br. Ztg.«	q
Hmelj. XLV. poročilo Hmelj, društva v Žalcu. — Žatec, ČSR., 19. decembra 1924. Zadnje dni je bilo veliko povpraševanje po hmelju in cene so se skokoma dvigale na 3200 in 3300 čK za 50 kg. Glavni kupci se eksporterji in komisijonarji, kateri kupujejo zgolj v kritje potrebnih množin hmelja za tu- in inozemske velepivovarne. Ob uri, ko to pišemo, se plačuje za Ia od 3400 do 3500 čK za 50 kg, za Ila 3250 do 3300, za lila 3200 do 3250 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje je izvanredno čvrsto, cene digujoče se. Ozek okvir, t katerem se pomikajo cene, dokazuje čvrstost hmeljskega trga. — Savez hmelj, društva.
Hmelj. XLVI. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, ČSR., 24. decembra 1924. Danes se plačuje za Ia od 3850 do 3900, za Ha od 3800 do 3850, za lila od 3750 do 3800 čK za 50 kg. Zaloge se zelo skrčujejo in tržni položaj je zelo krepak. Ker še ni kritja za mesec, januar potrebnih množin, je upati še boljših cen. Vse čaka na 4000 čK. — Savez hmelj, društev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 65 do 66 D. francoski frank 3.60 D, italijanska lira 2.85 D, čehoslo-vaška krona 2 D in 100 avstrijskih kron 10 para. V Gu-rihu znaša vrednost dinarja 7.80 centimor. s
i. jaauarja 1935.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Straa 5. '
Kolektivni oglasnik: Tvo ^ušnik, Oglasni zavod, Maribor, Gosposka ulica 36
I]
rečno Moto
želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in prijateljem sledeče tvrdke:
FRANJO FERK,
sedlar in lakirnik, Maribor, Jugoslovanski trg 3
Z. TONEJC, irgovina vinarskih potrebščin in umetnih gnojil.
Maribor, Aleksandrova cesta 36.
JOS. ULLAGA nasi. J. SZINICZ,
manufakturna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 21.
JAKOB 2AGER,
Maribor, Šolska ulica 4, gornji deli čevljev, vse čevljarske potrebščine.
JULIUS CRIPA,
Trgovina z delikatesami in z vinom Maribor, Slovenska ulica 3.
FRANJO LAH,	J
trgovina z manufakturnim blagom Maribor, Gosposka ulica 17.
JOSIP FRIC,
skladišče čevljev, čevljarske in sedlarske potrebščine. Maribor, Glavni trg 18.
FELIKS SKRABL,
manufakturna trgovina, Maribor, Gosposka ulica 11.
F. BINDER,
zlatar in graver, Maribor, Orožnova ulica 6.
ADALBERT GUSEL,
žganjema in izdelovanje likerjev, Maribor, Koroška cesta 18.
GUSTAV PHILIPP,
I. špecijalni atelje za črkoslikarstvo Maribor, Vetrdnjska ulica 11.
RESTAVRACIJA PUNTIGAM,
Maribor, Mlinska ulica 23.
LJUDEVIT UHLER,
trgovina z delikatesami, Maribor, Glavni trg.
MASTEK FRAN,
trgovina z manufakturnim blagom Maribor, Glavni trg 16.
ZOTTER RAJKO,
krojaški atelje Maribor, Dravska ulica ia
HtfFER JOSIP,
trgovina, js muzikalijami in godbenimi instrumenti Maribor, Šolska ulica 2.
KAREL JANClC,
manufakturna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 11.
GUSTAV BERNHARD,
trgovina s steklom in porcelanom, Maribor, Aleksandrova cesta 17.
LOVRO TOMAŽIC,
kotlar
Maribor, Sodna ulica 24.
MEDIC — ZANKL,
tovarna olja» lakov in barv, družba z o. z., podružnica Maribor, Gosposka ulica.
SREČNO
NOVO LETO!
ZLATOROC
Zaloga pohištva in preprog
KAROL PREIS,
Maribor, Gosposka ulica 20.
BETKA LEŠNIK,
Maribor, Gosposka ulica 14, dežniki, sobvčnild, palice.
RICHARD TAUTZ,
brivni salon, Maribor, Gosposka ulica 24.
I. mariborska strojna pletarna
IVO BARTA,
Maribor, Orožnova ulica 6.
FRANC KOWEINDL,
elektromehanična delavnica Maribor, Vodnikov trg 3.
Damski modni atelje
MINA ŠUNKO-MROSEK,
Maribor, Wildenrainerjeva ulica 8 II.
TEMERL in KOVAČlC,
Maribor, Stolna ulica 5, predtisk, vezivo, izdelovanje perila.
POŽAR ANTON,
trgovina z mešanim blagom Maribor, Gosposka ulica 4.
GUMZEJ JOSIP,
sodar
Maribor, Vojašniška ulica 7.
IVAN BENKO,
Gostilna pri »Ipavcu« Maribor, Koroška cesta 47,
CUTIC MARKO,
kotlarstvo Maribor, Slovenska ulica 18.
IHL in KUHAR, modna in manufakturna trgovina MARIBOR, Aleksandrova cesta 9.
JOSIP PIRICH,
Maribor, Aleksandrova cesta 21, usnjarna, specialiteta: sprejemanje surovih kož v izdelavo.
JOSIP STERNAD,
pušk ar,
Maribor, Aleksandrova cesta 18.
SINGERJEVI ŠIVALNI STROJI,
Maribor, Šolska ulica 2.
HOTEL PRI ZAMORCU,
Maribor, Gosposka ulica.
PAVEL HERICKO,
pečar in lončar, Maribor, Tattenbachova ulica 6.
RUPERT JEGLITSCH,
železnina, Maribor, Gosposka tilica II.
KAVARNA MESTNI PARK,
Maribor.
JAKOB KELC,
krojaši atelje za gospode in dame- vojaški krojač, Maribor, Stolna ulica 5.
Stran 6.
SLOVENSKI G o S P O I)AK.
1. januarja 1925.
Srečno in weseBo	leto!
želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in prijateljem sledeče tvrdke:
FRANC MINL,
čevljarski mojster in trgovina z usnjem, Maribor, Koroška cesta 9.
FRANC STIKLER,
Restavracija Glavni kolodvor Maribor.
Medjtmarodno odipremništvo
STEVO TONČIČ,
Maribor, Aleksandrova cesta 44.
RESTAVRACIJA ANDERLE,
Maribor, Koroška cesta 3.
KOREN ANDREJ,
mizarski mojster, Maribor, Vojašniška ulica 3.
MOTEL IN RESTAVRACIJA KOSOVO Maribor, Grajski trg 1
DRAOOTIN CUTiCEVA VDOVA,
puškama Maribor, Slovenska ulica 18.
«AŽBE«
umetniško tiskarski zavod za umetniške in krajevne razglednice, svete podobice, diplome, etikete in reklamo.
Maribor, Koroška cesta 39.
PERHAVEC & VALJAK,
tovarna za izdelovanje likerjev, dez. vin in sirupov, Maribor.
JOSIP KIRBIŠ,
mesar,
Maribor, Vetrinjska ulica 4.
K. PISANEC in drug,
pekarna Maribor, Koroška cesta 11.
FRANC KORMANN,
galanterija, pletenina, igrače in drobnine na veliko — na drobno
Maribor, Gosposka ulica 3.
A. VYDRA in drug,
zastopstvo pralnega aparata »Reformator« Maribor, Orožnova ulica 11.
M. FELDIN,
manufakturna trgovina Maribor, Grajski trg.
FRANJO MAJER,
martufaktuma trgovina, Glavni trg 9.
IVAN BEZJAK,
sedlar, Cvetijična ulica 53.
ADOLF GOTZL,
Oblastv. autoriziran civilni geometer, nadgeonieter Maribor, Aleksandrova cesta 63.
ANTON POŠ,
mamifakturna trgovina, Aleksarvdrova cesta.
MAKS DURJAVA in drug, Maribor.
SENEKOVIC JAKOB,
slikar, pleskar, Maribor, Vojašniška ulica 6.
F. STARČIC,
Maribor, Vetrinjska ulilca 15, manufaktura in špecerija.
A. RECNIK,
obl. konc. elektrotehnično podjetje Maribor, Pobreška cesta 6.
SREČKO PIHLER,
manufaktura Maribor, Gosposka ulica 5.
ŠKERBEC & GASPARI,
trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki Maribor, Aleksadrova cesta 19.
FRANC ŽEMLJIC,
gostilna »Pri črnem orki«, Maribor, Grajski trg.
INŽ. J. & H. BÜHL, Maribor, Motherjeva ulica 15.
JOSIP MISLEJ,
pekarna Maribor, Koroška cesta 21.
F. KNEZER, Slovenska ulica 5. Aleksandrova cesta 3(2.
IVAN KVAS,
Delavnica: Meljska cesta 74. Prodajalna: Aleksardrova cesta 32.
• •
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
• •
• ©
MALA OZNANILA.
Išče se samska oseba, koja ima veselje do cerkovniškega opravila ter je vajena tudi go spodarskega dela, najrajse starejšo osebo poštenih in krščanskih nazorov; plača po dogovoru, nastop 1. januarja 1925. Naslov v upravništvu. ________1576
Viniearja iščem «a vinograd v bližini Poljčan. Ponudbe /. navedbo pogojev na uprav-ništvd »Slov). Gospodarja«.
1601 2—1
Iščeta se pošten hlapec in dekla za župnišče blizi> Tibovelj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu.	1605
Hočno 15 letno dekle, z dvema razredoma mešč nske šole ;.e-li vstopiti v dobro katoliško hišo kot trgovska učenka. — Naslov v upravništvu. 1619
Lep fant v petem letu se ad-da takoj odlični in premožni družini s pogojem dc./re Vzgo je. Naslov v upravništvu. 1600
Dčenec se išie it dobre poštene hiše za medičarsko in sveče rsko obrt, ki ima veselje do obrti in ni čez 16 let star. Fran Cvilak, medar in voščar v Slov. [ Bistrici.	1565 3
Bod.trske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, sta-, novanju in perdu Fran Repič, lodarski mojster v Ljubljani, Kolegijska ulica 18. 1562 4
Išče se do novega leta zvesta služkinja v mesto, ki zna pri-prosto kuhati, sobe pospravljati, par svinj krmiti in nekaj vrta opravljati. Plača dobra. Ponudbe na upravništvo.
1582 2—1
Hlapca in deklo za polska dela. stara 20 do 40 let rabim takoj proti mesečni plači 250 D. Hadi poštenosti sc zahteva po trdilo zadnjega gospodarja ali /urnega urada. P011 dbe na Valetin Babnik, posi; tnik, Zgornja Šiška 32 prj Ljubljani.	1611
Išče se viničar. Prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe s spričevali v prepisu (ki se ne vračajo) ali se naj osebno predstavijo pri posestvu >Poznanovect pošta Zlatar na Hrvatskem.	1589 2—1
Učenca iz boljše hiše, kateri je obiskoval meščansko šolo — ali končal z dobrim uspehom ljudsko in ima veselje do žoleznine sprejme trgovina z železnino Anton Brenčič v Ptuju.______1580
Trgovci-potniki za razpeča-vanje štampiljk se iščejo povsod. F. Žinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 43, ceniki zastonj._____1584 2—1
Posestvo z gostilno, trgovino, tobačno trafiko, v sredini industrijskega podjetja, zelo sposobno za lesolržca, se po ceni proda ali zamenja s posestvom z gozdom in žago ali kovačijo z vodno silo. — Naslov v upravi.	1597
Kupim manjše posestvo v višini 600 do 1000 m. Ponudbe na upravo pod Lepa lega. 1624
Kdor hoče kupiti kako veliko ali malo posestvo, mlin, žago, gostilno ali trgovino, naj se oglasi pri Josipu Grošlu, Slivnica pri Mariboru. 1631
j Trgovska hiša na deželi v
maribo. okraju, enonadstrop-
1 na. novodobna, v dobrem stan ju cb okrajni cesti poleg cerkve in šole. gospodarsko poslopje, skladišče, vrt, 2 orala
,travnika se raeli selitve pro-da. V hiši je dobro uvedena trgovina z mešanim blagom, postni in telefonski urad, tri lepa stanovanja, od katerih je eno s 3 sobami, kuhinjo takoj na razpolago. Tudi trgovina se z blagom vred proda po ugodnih plačilnih pogojih. — Ponudbe na upravo lista pod Trgovska hiša 1875. 1585 2—1
Proda se hiša v Maribora na
jako prometnem prostoru, pripravna za trgovino ali gostilno. — Tudi hiša in posestvo na Teznu, 5 oralov polja, pripravno za vsako industrijo Vpraša se v Studencih, Na obrežju 79.	1615
Proda sc posestvo s poslopji
ob giavni cesti, primernimi za obrt in blizu 8 oralov zemlje, z.elo po ceni. Vpraša se pri J. Divjak, Zg. Velka 147, pošta | Marija Snežna. 1587 3—1
Dobičkanosno posestvo, ki obsega 24 oralov, hiša, gospodar sko poslopje, mlin na stalni vodi, vse zidano, 13 oralov go zda, bukov, borov, smrekov, kostanjev les, dva vinograda, ostalo njive, travniki, se radi preselitve tudi z inventarjem ugodno proda. Naslov v uprav ništvu.	1592 3—1
Potovalei. ki zdaj obiskujejo vse trgovce v Jugoslaviji, lahko ob enem prodajajo do-broidočo blago brez konku renče. Nobenih vzorcev. Samo naročilni listi. Ponudbe na: Koller, Samenhandlung, Graz.	1588 2—1
Cepljene trte, drevesa in sadne divjake ter vkoreninjene amerikanske rozge (divjake) prodaja I. trsničarska zadruga v Sloveniji pošta Juršinci pri Ptuju. Ceniki na razpolago. Ne zamudile pravočasno naročiti.	1607 3—1
Proda se posestvo z inventarjem, 25 oralov: 1 oral vinograda, 4 orali njih, 7 oralov kostanjevega gozda, 6 oralov bukovega gozda, 6 oralov trav nikov, hiša s poslopjem nova. Cena 160.000 dinarjev. Več se izve: Sv. Lovrenc na Prav. polju št. 23.	1575
Sadno drevje in trsje, vrste Bobovec, Mašancgar itd., se spomladi zopet dobi pri Do-linšek, St. Pavel v Sav. dolini. Naročite takoj! 1613 4-1
Ženitbena ponudba. Fant, ki biva v tujini in nima priložno sti spoznati primerne neveste sloveskega rodu, 28 let star, s prihranki 80.000 kron, doma iz Štajerskega, se želi seznaniti z gospodično, staro 20 do 28 let, ki Di imela srednje posestvo. Prednost imata okolici Maribor in Ptuj. Odgovor bo le na resna pisma s sliko. Naslov: Anton Skacadovnik, Schlafhaus II., Kreutzwald Moselle, France.	158G
J. jamuarja 192S,
SLOVENSKI GüSPODAiL
Siran T.
Dobro boste hodili!
•» fttuttnerjevih čevljih! Čevelj tvrdke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri
tem poceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in solidnosi! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbire srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v Itoterem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, iepne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na
RAZPOŠILIALNICO H. SUTTNER
im h
- 4
V LJUBLJANI št. 992, Slovenija.
Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Feller-jeva Elsa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje.
II
wm
Ppimarij
_dr. Mirko Cernič,_
•pecijalist xa kirurgijo v Mariboru,
m je preselil In ordinira od 14. do 18. ure.
Trg Svobode 6, I. isadslr. Telefon 358.
(Nasproti Grajske kleti.)
Vsem kmetom In lesnim trsov.em v vednost.
Z novim letom začnem trgovati s samim žlahtnim, «kroglim ali tudi rezanim lesom, ter bom kupoval po oajvišji ceni orehov, črešnjev, javorov, hruškov, jese-»ov in lipov les, okrogel les mora biti od 30 cm naprej 4ebel od 2 metra naprej dolg, zdrav, raven in z malimi grčami. Kmetje, lesni trgovci, ponudite tak les od kv« metra franko nalaga lne postaje na
Koroiec Dragotin, Rečica ob Paki.
Državni in privatni nameščenci, pozor!
Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in ženske obleke po meri iz lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti ugodnemu odplačevanja le pri tvrdki,
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z. Maribor, Vojainlška ul. 2, pisarna Gregorčičeva ul. I
|ijmmm jos. VRANJE
Kralja Petra c. 25 fTl^T Tfji (Bivia graik» i«-149	UiliijJilj	mitnic«)
»«poroča svojo bogato zalogo dct&alMam* #6 «ačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje via popravila točno in solidno.
Velik gozd
aajveč bukve, ca 6 km od postaje, cel ali parceliran, kakor tudi malo pdsestvo 10 oralov, 10 minut od pestaje, je Ea prodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina«.	1555 3
Škropite sadno drevje z
av „LOHSOLOM"! -ms
Najzanesljivejše sredstvo za zatiranje vseh škodljivcev in bolezni sadnega drevja itd.
PoplAča ao stotero!
Podnčno navodilo razpošilja brezplačno:
W kamre, iružba, Ljubljana, Bl«welsm 18.
*aneaa. oljnatih aemen'	2¿Maknp deželnih pridolko»
L. BBEZOVNI
trgovina meiaatfa blnfa
Glavni trg Vojnlk Glavni trg
Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
gakap jajc
Nakup mleka
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
mm
z z z z. z z. z z z
t féMÉíWMM M

Majboljše pisalne stroj©
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu
THE REX CO.,
?redal 76. LJUBLJANA. Predal 76,
Zahtevajte prospekt is ponsflba!
*AAAAA* * *
Dr. Fran Sw®iina(
zdravnik,
v Sv. Juriju ob južni žeL, se je preselil in ordinira odslej v hiši št. 87 v bližini kolodvora.
Štamoilije
iz kavčuka izdeluje
F. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova 43
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti,
bi Vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pni izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva so dostikrat slaba milal če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLERJEVEGA ELSA-MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsalilijino mlečno milo, Elsa-glicerinsko, Elsa-boraksovo, Eisa-katranovo m Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše kar se v milu sploh more dati!
ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic s zavojnino in poštnino 52 din., toda le tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 din. višja.
Naročila nasloviti na:	'
EUGEN V. FETliLEJR, lekarnar,
V Stubici Donji, EIsatrg 341, Hrvatska.
!i Za ženske in otroke H
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-bov, jumpeijev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želii v
lastni pletarni
MarijeVezjak
h v\
Maribor, Vetrinjska ulica 17.
Blosa bc vežejo ©d SO—80 D.
"J
Sij ni nobena umetnost,
d po eeni dobaviti obleko, idi samo v KONJICE, tal dobiš pri tvrdki
MARTIN SUMER
veliko Izbiro vsakovrstnega blaga po Jako agodnfll
cenah.
Mlinska volnena in svilena sita. Kupujem deželne pel« delke. — Zamenjam buč niče in oreh« za olja.
ii

DENAR
si prihranite, ako kupite manufakturno blago
vCelju„Prisolncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga« kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevin«, tiskovino, barzun, barhent, belo platno, rujavo platna, nogavice, pavola, vsakovrstna moško ter žensko perila brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in pisan« platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute.
Ne opustite se prepričatil Za obilen obisk se priporofo
Aloiz Drofenik
Glavni trg 9 Celi« Glavni trg 9
Postrežba točna!
Mera obilna!
Somišljeniki inserirajte t
■H
Stran 8,
SLOVENSKI SOSPOBAR.
1. jaauatja 1925.
Totuii s« irdelovanje likerjev, dezertirih ?ii im sirupov i i
Perharec & Valjat
Maribor, Heljska cesta 3
j»i4poroža predvsem svojo veliko zelogo najizbome]L<«fa V«nnou ib- vmd, od nnjslovitejših zdravnikov kot splošno i» anjuČHikovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter dast! rakonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tefi M dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likarfi, Men, konjak in siivovka, vse najboljše kvalitete.
Zahtevajte eenikel
1503 11-C
15% popusta. Najlepše darilo za Božič in Nivo leto.
ELEKTROTEHNIČNO IN MEHANIČNO PODJETJE
DRAGO GAMS
= Celje—Gaberje 91. =
Telefon št. 26. — Brzojavni naslov: Gams Celje. —
Poštni predal št. 31.
Avto-benein, olje, mast itd. na zalogi. — Naprava in popravilo vseh vrst elektrotehničnih inštalacij. Popravlja vse v mehanično stroko spadajoče predmete, na pr. kolesa, motorje, avtomobile, šivalne, pisalne in vse ostale stroje. — Prodaja elektrotehnične in meh. predmete, iia pr. elektromotorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gumije vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po naj nižji ceni. Proračuni in prospekti brezplačno, istotako strokovni nasveti.
Original »Mundlos«, »Gritzner«, »Junker«, »Heud«, »Ruh«, «Neti«,
Jamčim 10 do 15 let. Na debelo! — r— — Na drobno!
Original »Styria«, »Diirkopp«. Zastopstvo »Styria«, »Alba«, iz Italije, »JPAG« iz Puchove tovar.
Do 15. janua^a 1925 15% pcpusta.
s Trgovina z manufakturo ia špecsriji
IVAN SEVE
VELENJE.
. ' - Ur , t*
Lei eadovoljeost k pravi sreči vodi? Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
¡Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje oasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodt
A to se tiče tudi tebe mati, ia tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati ¿tabu hlačevine, druka, platna Ln drofoS
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak pox*&> lm sadovotljnost kljui je do ««te,
LVr
¿i H'
t
Dar uit© za volilni skladi
Večjo količino gabrovega, jo-vorjevega, orehovega, lipovega hrastovega, jesenovega in bukovega okroglega lesa se proti takojšnemu plačilu stalno kupuje. Ponudbe na tvrdko Vinko Krstan. Maribor, Maistrova nI. 13. Istotam se išče za stalno celoletno dobavo smrekove, jelkove borove in mecesnove deske I in II. vrste v vsaki množini, naravnost od producentov in posestnikov žag, kateri bi po meri žagali.	1536 6
Suhe gobe, brinjevo olje in fi žol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj
Sadno drevje, večjo množino naibolj priporočljivih vrst in cepljeno trsje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, peiek, žlahtnino in izabela, cepljeno na Goethe 9 in Rip. Port. Cene zmeme 1 Zahtevajte ponudbe! Drevesnica in titnica I. K. Gradišnik, ftt. Janž pri Velenju.
Izšla je
Blaznikova
RATIKfl
ta navadno leta 1925, ki ima 365 dni.
,VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj upoštevan že od naših
pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroč po dopisnici pri
l Biaznika nasl.
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana, Breg št.12.
%
V boj za srečo !!
fe5]e posestvo z hiSama, ki Ju kače slika, za Din. 100»—
dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb.
Cela si*ečka 100'—.
Htttptinska sračka D 23«—. Desatlaeka ai*e5ka D I0<—•
Pri četrtinskih srečkah igrajo štiri, pri desetinskih deset oseb na eno številko. Ziden« žreb ie-tvtinsko ali desetiosko srečko, vrši se tned štirimi o siroma desetimi posestniki dobitka ponovna žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo. Isžrebanth številk 2.000.
Dan žrebanja se naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane, irečke razpošiljc »Prostovoljno gasilno društvoc v Strnišču pri Ptuju, prott naprej vpoliljatvl deska sa srečko ter Din. y— za priporočeno pošiljate?. — Iščejo se povsod prodajalci srečk.
Naletite cleiuur le pri
Ljudski posojilnici v Celju
'registrov^! »drugI z nemitui »vez«
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. • Bentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.

aa|fi»§lil«
pri
aioiit«
Pičen! se proda
radi bolezni lastnika tovarna bučnega olja in drugih razno-( vrstnih semenj, s 14 stroji, 2 hidravlični preši, kapaciteta. dnevno 250 kg olja, vse v popolnem pogonu. Zamena bučnic 6—8 vagonov, sajamčen čisti ,' dobiček dnevno Din. 1.000—. Cena je vsemu brez zgradbe Din. 125 000. Z »gradbami skupaj, ki so tudi za stanovanje, Din. 328.OOO —. Vprašanja na B<tan, Varaždin.'	1S78 2
SpocMežtajerski liodskl gosojlinlci r.z.zn.z,
f Haribars, Stalna yiica št i,
ki obrestuje hranilne vloge po
8°/o * 10%
oziroma po dogovoru
Somišljeniki, širite naše liste.



Zadružna gospodarska banka d. d,
podružnica v Mariboru«
jSPUT T lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije*
Tisk tiskava« sv. Cirila v Maribor«.
Odgovorili urednik: Vlado Pn&ajak.
ladaja konzorcij «Slov. Gespodu^a.«