STARANJE PREBIV ALSTV A KOT IZZIV NA PODROČJU PRIPRAVLJENOSTI NA NARAVNE NESREČE: PRIMER USPOSABLJANJA IZ PRVE POMOČI Eva Dolenc, dr. Damjan Slabe Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija eva.dolenc@zf.uni-lj.si, damjan.slabe@zf.uni-lj.si dr. Uroš Kovačič Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, Zaloška cesta 4, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija uros.kovacic@mf.uni-lj.si DOI: 10.3986/NN0513 UDK: 614.8-053.9:504.4 IZVLEČEK Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer usposabljanja iz prve pomoči Med ranljive skupine prebivalstva v naravnih nesrečah sodijo tudi starejše osebe. Incidenca poškodb in smrtnost v naravnih nesrečah je pri starejši populaciji večja kot pri mlajši. Zato morajo biti tudi starejši ljudje dobro informirani o izrednih razmerah in o tem, kako takrat ustrezno ukrepati. Ker se ob naravnih nesrečah lahko poslabšajo kronične bolezni, pojavijo akutna bolezenska stanja, ali pa pride do poškodb, je pomembno, da tudi starejše usposobimo za dajanje prve pomoči sočloveku. Namen prispevka je predstaviti nekatere ključne ugotovitve raziskav na področju starostnikov v Sloveniji, ki obravnavajo različne vidike usposabljanja prve pomoči. Z dvigom ravni znanja prve pomoči med starostniki v Sloveniji bo večja tudi njihova pripravljenost na naravne nesreče. KLJUČNE BESEDE prva pomoč, starostniki, naravne nesreče, usposabljanje ABSTRACT Population aging as a challenge in the field of preparedness for natural disasters: the case of first aid training Vulnerable population groups in natural disasters also include the elderly people. Data show that old people are more likely to suffer from injuries and deaths in these disasters compared to the younger population, also due to an aging population. Elderly need to be well informed about emergencies and how to act accordingly. Since they can be degraded, injured or fell suddenly ill in natural disasters, it is important that we also know their role in terms of self-help or giving first aid to others. The purpose of this review is to present some key findings of the research in the field of first aid for the elderly in Slovenia. By raising the knowledge of first aid among the elderly in Slovenia, their preparedness for natural disasters will increase. KEY WORDS first aid, elderly, natural disasters, training, Slovenia 153 Naravne nesreče 5 – Domači odzivi na globalne izzive, 153–165, Ljubljana 2020 Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič 1 Uvod Naravne nesreče vsako leto prizadenejo milijone ljudi po svetu, med njimi vse več staro- stnikov (Labra, Maltais in Gingras-Lacroix 2018). V zadnjih desetletjih se namreč močno spreminja starostna sestava svetovnega prebivalstva – prebivalstvo je vse starejše tudi v Sloveniji (Statistični … 2018). Zaradi posledic naravnih nesreč se vsako leto tisoče ljudi poškoduje, zboli, ali pa se jim poslabša njihovo zdravstveno stanje. Leta 2018 je 315 naravnih katastrof po vsem svetu povzročilo 11.804 smrtnih žrtev, nadalje prizadelo več kot 68 milijonov ljudi in povzročilo materialno škodo, ocenjeno na več kot 131,7 milijarde ameriških dolarjev (CRED 2019). Med ranljive skupine prebivalstva v naravnih nesrečah sodijo starejše osebe, posamezniki s telesnimi okvarami in duševnimi motnjami, nosečnice, otroci, zaporniki, revni, nedokumen- tirani delavci (delavci, ki nimajo pravno urejenega statusa za opravljanje dela v državi, v kateri živijo) in osebe z jezikovnimi ovirami (Hoffman 2009). Na splošno so ženske, otroci, invalidi in starejši bolj ranljivi v primerjavi z odraslimi moškimi, kar ima za posledico manjšo sposobnost prilagajanja in preživetja v nesrečah (National … 2014). Podatki o naravnih nesrečah, kot sta cunami na Japonskem leta 2011 in orkan Katrina v letu 2005, a tudi vročinski valovi in druge vremenske spremembe kažejo, da so starejši po poškodbah in smrtih, nastalih v teh nesrečah, v primerjavi z mlajšo populacijo zastopani v večjem deležu (WHO 2008; Knowlton in Rotkin-Ellman 2014; McClelland s sodelavci 2017; Astill in Miller 2018). Najvišja stopnja smrtnosti zaradi cunamija leta 2004 v Acehu v Indoneziji je bila med ljudmi, starimi od 60 do 69 let (23 %) in starejšimi od 70 let (28 %). Več kot dve tretjini (70 %) ljudi, ki so umrli med vročinskim valom leta 2003 v Franciji, je bilo starejših od 70 let; med orkanom Katrina pa je bilo v Louisiani 71 % vseh mrtvih starejših od 60 let (WHO 2008). Med tisočimi ljudmi, ki so jih evakuirali iz poplavljenih območij treh držav, ki jih je prizadel orkan Katrina, je bil manjši delež starejših. Del starejše odrasle populacije New Orleansa je zavrnil evakuacijo, ali pa se niso mogli evakuirati zaradi pomanjkanja prevoza. Le 35 % starejše odrasle populacije New Orleansa je imelo svoja vozila pred nevihto. Med smrtnimi žrtvami v New Orleansu, večinoma so umrli zaradi utopitev, je bilo 74 % ljudi starejših od 60 let, 50 % vseh pa celo starejših od 75 let (Simerman Ott in Mellnik 2005). Powell (2009) ugotavlja, da naravna nesreča prinaša številne neobvladljive težave za večino starejših, ki se sicer v normalnih razmerah prilagodijo in spopadajo z vsakodnevnimi izzivi. Ranljivost starejših v nesrečah je povezana z njihovo oslabljeno telesno gibljivostjo, zmanjšano senzorično funkcijo, kroničnimi boleznimi ter socialnimi in ekonomskimi omejitvami. Posebej ogroženi so starejši s sindromom krhkosti in tisti z težjimi fizičnimi, kognitivnimi, ekonomskimi in psihosocialnimi težavami. Vse to jim preprečuje ustrezno pripravo na nesreče in ovira njihovo prilagodljivost, če do nesreče pride (Fernandez s sodelavci 2002). Zdravstveno stanje starejših se lahko v naravnih nesrečah še poslabša zaradi slabe prehrane, ekstremnih temperatur, izpostavljenosti okužbi, prekinitve zdravljenja in čustvenih stisk (Hoffman 2009). Avtorica zato zaključuje, da bo ranljivo prebivalstvo v naravnih nesrečah zaščiteno le, če bodo načrti pripravljenosti za ukrepanje v izrednih razmerah predvideli in zadovoljili tudi potrebe ranljivih skupin. Neupoštevanje posebnih potreb starejših in drugih ranljivih skupin v načrtih in politiki prispeva k negativnim izidom (Powell 2009) in obratno. Starejši ljudje morajo biti dobro poučeni o izrednih razmerah in o tem, kako se takrat ustrezno zaščititi. Ob vsem tem se je treba zavedati, da gre pripravljenost ranljivega dela prebivalstva na posledice naravnih nesreč z roko v roki s pripravljenostjo splošne populacije (Hoffman 2009). Eden od konceptov obvladovanja nesreč izpostavlja štiri faze: preprečevanje in blaženje, pripravljenost, odziv in rehabilitacija (Geda s sodelavci 2011). V tem konceptu ima pomembno vlogo ustrezno ukrepanje, torej tudi dajanje prve pomoči. Številne posledice nastalih poškodb 154 Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … in nenadnih obolenj je namreč mogoče preprečiti ali ublažiti z ustreznim znanjem in dajanjem prve pomoči (Holmberg, Holmberg in Herlitz 2000; Stiel s sodelavci 2004; Nolan s sodelavci 2006; Berdowski s sodelavci 2010; IFRC 2016). Trend staranja prebivalstva (Statistični … 2018), poudarjanje pomena aktivnega vključevanja starejših in povečanje njihove avtonomije (Sherifali s sodelavci 2015), opozarjanje vodilnih organizacij na pomen skrbi za lastno zdravje in nadzora nad boleznimi in poškodbami v starosti (IFRC 2015; WHO 2015), obstoječa priporočila in strategije (First Aid … 2013; IFRC 2016), zakonska določila (Obligacijski … 2007; Zakon … 2010; Kazenski … 2012), ter vse večja tveganja za nastanek poškodb in nenadnih obolenj (Marengoni s sodelavci 2011; WHO 2015) so le nekateri razlogi, da strokovnjaki po svetu opozarjajo na pomen znanja prve pomoči tudi za starejšo populacijo. V naravnih nesrečah so starostniki ogroženi, saj se jim lahko poslabša zdravstvene stanje, se poškodujejo ali nenadno zbolijo, zato je pomembno, da kot družba prepoznamo vlogo starejših tudi z vidika samopomoči in dajanja prve pomoči sočloveku. Namen prispevka je predstaviti nekatere ključne ugotovitve raziskav, ki obravnavajo različne vidike usposabljanja starostnikov iz prve pomoči v Sloveniji. 2 Metode in rezultati Predstavljeni so izbrani rezultati petih raziskav s kvalitativno in kvantitativno zasnovo. Podatki so bili zbrani v obdobju zadnjih petih let. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih vprašalnikov, polstrukturiranih intervjujev in fokusnih skupin. V okviru raziskave Prva pomoč v sodobni slovenski družbi (Slabe 2016) je potekalo telefonsko anketiranje na reprezentativnem vzorcu odrasle slovenske populacije (n = 853), v katero je bilo vključenih 23 % (n = 198) oseb, starejših od 61 let. Opravljena je bila na osnovi in- dividualnih telefonskih pogovorov s strani Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede. Predstavljeni so nekateri izsledki te raziskave iz vzorca starejših od 61 let in rezultati obdelanih podatkov za namen tega prispevka (preglednica 1, sliki 1 in 2). Preglednica 1 prikazuje poznavanje pravilnih ukrepov pri izbranih primerih poškodb. Primerjali smo različne starostne skupine anketiranih. Pri primerjavi deležev pravilnih odgovorov o ukrepih pri različnih poškodbah smo ugotovili, da obstajajo razlike med starostnimi skupinami v poznavanju pravilnih ukrepov prve pomoči v vseh štirih v raziskavi navedenih primerih poškodb. V splošnem so starejši pokazali najslabše znanje glede prve pomoči. Statistično značilno razliko (χ 2  = 8,974; p = 0,03) med najstarejšo in najmlajšo starostno skupino smo ugotovili pri vprašanju o poznavanju pravilnega ukrepanja pri amputaciji. Tudi pravilo o transportu osebe z zlomom kolka je najmanj poznano v skupini starejših od 60 let (70 %), kar je bilo statistično značilno (χ 2  = 30,135; p < 0,001) manj od dveh ostalih starostnih skupin s srednje starimi anketiranci (stari med 31 in 60 let), ni pa bilo statistično značilno različno od oseb, mlajših od 31 let. Statistično značilnih razlik med najstarejšo in najmlajšo starostno skupino nismo ugotovili tudi pri poznavanju pravila glede uživanja hrane in pijače pri zlomu ali zvinu (χ 2  = 0,785; p = 0,376). Na to trditev so v največjem deležu (69 % anketiranih) pravilno odgovorile osebe, stare med 31 in 45 let, kar je bilo statistično značilno (χ 2  = 19,094; p < 0,001) različno od vseh ostalih skupin. Pravilen odgovor, da lahko hudo krvavitev ustavimo s pritiskom na krvavečo rano, je poznalo 54 % vseh anketiranih (preglednica 1). Glede poznavanja tega pravila smo pri obeh skupinah, starejših od 45 let, ugotovili statistično značilno (χ 2  = 14,761; p = 0,002) manjši delež pravilnih odgovorov v primerjavi s skupino mlajših od 31 let, kjer sta dve tretjini anketirancev poznali pravilen odgovor. 155 Preglednica 1: Poznavanje ukrepov prve pomoči v primeru izbranih primerov poškodb. Prikazani so deleži (%) in število pravilnih odgovorov glede na celotno število anketiranih v posamezni starostni kategoriji. Legenda: A ukrep je nepravilen (pravilen odgovor je NE), * statistično značilno (p < 0,05) različno od najmlajše (< 31 let) starostne skupine, # statistično značilno (p < 0,05) različno od vseh ostalih starostnih skupin, $ statistično značilno (p < 0,05) različno od najstarejše (> 60 let) starostne skupine, + statistično značilno (p < 0,05) različno v primerjavi z ostalimi trditvami glede pravilnega ukrepanja pri izbranih primerih poškodb. izjave o izbranih primerih poškodb iz vprašalnika starostne skupine anketiranih (v letih) vsi anketirani < 31 31 – 45 46 - 60 > 60 hudo krvavitev ustavimo z direktnim pritiskom 66 % (122/186) 54 % (132/243) 48 % * (103/217) 50 % * (99/196) 54 % (456/842) amputiran ud ne damo direktno na led 32 % (60/186) 24 % (57/243) 24 % (52/217) 19 % * (38/196) 25 % + (207/842) ob poškodbah kosti in sklepov poškodovani ne sme jesti in piti 51 % (94/186) 69 % # (168/243) 54 % (118/217) 45 % (105/195) 58 % (485/841) poškodovanca po zlomu kolka lahko sami peljemo v zdravstveno ustanovo A 81 % (149/185) 89 % $ (216/243) 86 % $ (187/218) 70 % (135/194) 82 % + (687/840) Polovici anketiranim starejšim osebam se ne zdi potrebno, da bi pridobili ali obnovili znanje prve pomoči, v nasprotju od mlajših, kjer v vseh starostnih skupinah ta delež presega 61 % (slika 1). 44 % starejših je odgovorilo, da bi se udeležili tečaja prve pomoči, če bi vedeli, kdaj in kje se ti tečaji izvajajo (slika 2). Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom po Slabetu (2016). Projekt Slovensko javno mnenje (2019) je vseboval tudi del raziskave Odnos do nudenja prve pomoči (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019), ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih Slika 1: Primerjava deležev pritrdilnih odgovorov na vprašanje: "Ali bi morali obnoviti ali pridobiti znanje prve pomoči?", med različnimi starostnimi skupinami anketiranih, razdeljenimi glede na število let minulih od njihovega zadnjega usposabljanja iz prve pomoči. 0 20 40 60 80 100 1 leto ali manj (n = 119) med 2 in 5 let (n = 170) med 6 in 10 let (n = 85) ve č kot 10 let (n = 46) ne vem (n = 9) dele ž odgovorov (%) število let od zadnjega usposabljanja iz prve pomo či < 31           31–45           46–60           > 60 Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič 156 komunikacij Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Izvedena je bila na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije (n = 1079), vanjo je bilo vključenih 37 % (n = 402) oseb, starejših od 60 let. Podatki so bili pridobljeni z računalniško podprtim terenskim anketiranjem. Predstavljeni so nekateri izsledki te raziskave iz vzorca starejših od 60 let (preglednica 2, sliki 3 in 4). Starostniki v Sloveniji zelo visoko vrednotijo pomen znanj prve pomoči. Menijo, da je pomembno ali zelo pomembno, da imajo ta znanja tako mlajši kot tudi starejši prebivalci (preglednica 2). Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom po Dolencu, Slabetu in Kovačiču (2019). Preglednica 2: Povprečna ocena pomembnosti znanja prve pomoči navedenih skupin (ocena 1 pomeni popolnoma nepomembno, 5 pomeni zelo pomembno). skupine povprečje pomembnosti otroci in mladostniki 4,32 študenti in zaposleni 4,77 mlajši upokojenci 4,65 starejši upokojenci 4,25 Desetina starejših anketiranih v raziskavi iz leta 2019 se ni še nikoli usposabljajo iz prve pomoči, 72 % se je iz prve pomoči usposabljalo pred več kot 10 leti (slika 3). Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom po Dolencu, Slabetu in Kovačiču (2019). V raziskavi Slabeta (2016) se je 77 % anketiranih, starejših od 61 let, v preteklosti že usposabljalo iz prve pomoči. Okoli deset odstotkov anketiranih se je iz prve pomoči usposabljalo pred manj kot 10 leti in le redki v obdobju zadnjih 5 let (rezultati, pridobljeni z anketnim vprašalnikom; Slabe 2016). 59 % anketiranih je v raziskavi v letu 2019 (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019) odgovorilo, da bi se udeležili usposabljanja prve pomoči (slika 4), kar je za 22 % večji delež kot v sorodni raziskavi, opravljeni leta 2012 (Slabe 2016) (slika 2). Slika 2: Primerjava deležev pritrdilnih odgovorov na vprašanje: "Ali bi se udeležili tečaja prve pomoči?", med različnimi skupinami anketiranih, razdeljenimi glede na število let minulih od njihovega zadnjega usposabljanja iz prve pomoči. Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … 0 20 40 60 80 100 1 leto ali manj med 2 in 5 let med 6 in 10 let več kot 10 let ne vem dele ž odgovorov (%) število let od zadnjega usposabljanja iz prve p omoči < 31           31–45           46–60           > 60 157 Slika 3: Odgovori anketiranih o času, ki je minil odkar so se zadnjič usposabljali iz prve pomoči. Slika 4: Odgovori anketiranih o njihovem mnenju za udeležbo na tečaju prve pomoči. 0 20 40 60 80 100 1 leto ali manj med 2 in 5 let med 6 in 10 let več kot 10 let ne vem delež odgovorov (%) število let od zadnjega usposabljanja iz prve pomoči 0 20 40 60 80 100 1 leto ali manj med 2 in 5 let med 6 in 10 let ve č kot 10 let ne vem dele ž odgovorov (%) število let od zadnjega usposabljanja iz prve pomo či < 31           31–45           46–60           > 60 Mnenja starostnikov o obnovitvi znanja prve pomoči v obdobju starosti in o tem, kako sprejemajo tečaj prve pomoči kot možnost, da obnovijo svoje znanje, so bila pridobljena z izvedbo treh fokusnih skupin v okviru raziskave Stališča starostnikov do usposabljanja iz prve pomoči (Dolenc, Mesec in Slabe 2015). V letu 2014 so fokusne skupine potekale v dveh različnih krajih po Sloveniji (ena v Ankaranu in dve v Škofji Loki), s po šestimi udeleženci (skupno 19), starimi od 62 do 87 let (preglednica 3). Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič 158 Starejši udeleženci fokusnih skupin ob besedi prva pomoč najpogosteje opisujejo številne izkušnje, ko so se soočili s poškodovano osebo. Povedo, kaj so naredili, pogosto izpostavljajo, kako so se ob tem počutili, izražena so negativna čustva (strah, groza). Opisujejo različne poškodbe in obolenja ter znake in simptome, ki so jih opazili. Obnavljanju znanja iz prve pomoči so naklonjeni udeleženci fokusnih skupin, ki so mlajši od 80 let; po 80. letu starosti se stanje spremeni (preglednica 3). Udeleženci dajejo praktičnemu obnavljanju znanja prve pomoči prednost pred drugimi oblikami učenja. Imajo veliko idej, na kakšne načine bi lahko obnovili znanja, predvsem v smislu vključevanja vsebin prve pomoči v aktivnosti, ki se jih starejši udeležujejo: »… pri planincih, pohodnikih, kolesarjih, ribičih; pet minut pred začetkom telovadbe bi povedal nekdo, ki je usposobljen; na avtobusu, ko gremo na pohod; ob akcijah merjenja pritiska in sladkorja v krvi; preko Rdečega križa; v manjših skupinah …«. Rezultati, pridobljeni s fokusnimi skupinami (Dolenc, Mesec in Slabe 2015) Preglednica 3: Kategorizirani odgovori udeležencev fokusne skupine – stališča do obnavljanja znanja prve pomoči. starostna skupina stališča do obnavljanja znanja prve pomoči pozitivna negativna med 60 in 80 let se mi zdi prav, da človek majčkeno izve in sliši; me zanima; preberem kaj; moraš opraviti vsake toliko časa; vedno je premalo; pozabi se; si pogledam; zelo dragoceno; uzakoniti; spraviti v množičnost; seveda, na vsak način; nujno bi morali obnavljati; ne znam in bi obnovil; je prav, da obnovimo; obnoviti vsaj enkrat letno; je treba trenirati; nujno po izpitu; pri naših letih je potrebno večkrat / starejši od 80 let / sem prestara; pri teh letih ne več; še istega dne bi pozabila; pozabiš; Poglobljeno mnenje o usposabljanjih iz prve pomoči je bilo pridobljeno s polstrukturiranimi intervjuji (Poličnik 2018; Dolenc, Slabe in Kovačič 2019). Ugotavljali smo kdaj, kako in iz katerih vsebin so se starejši od 65 let usposabljali iz prve pomoči v preteklosti in kakšno je njihovo mnenje o pripravljenosti za ponovno usposabljanje v prihodnosti, kakšni bi bili zanje primerni načini uspo- sabljanja in kaj bi se želeli učiti. Intervju je bil opravljen v letu 2018 z naključno izbranimi šestimi osebami, starejšimi od 65 let (preglednica 4). Intervjuvanci so se nazadnje usposabljali iz prve pomoči pred 38 leti in več, večina zaradi pridobitve vozniškega dovoljenja. Spomnijo se različnih predavanj in postopkov prve pomoči. Dva sta izrecno poudarila, da se ne spominjata, da bi na tečajih praktično vadili postopke dajanja prve pomoči. Večina je predlagala, da bi bilo treba organizirati tečaj prve pomoči tudi za starejše (preglednica 4). Želijo si usposabljanj, kjer bi znanje iz prve pomoči pridobili tako, da bi ob predavanjih predvsem praktično vadili na primerih. Dva od šestih sta menila, da praktične vadbe ne bi zmogla in da je težava pridobivanje znanja preko medijev (televizija) v preveliki količini podatkov v kratkem času (»Gre vse prehitro.«). Podatki so bili pridobljeni z intervjuji (Poličnik 2018; Dolenc, Slabe in Kovačič 2019). Podatke o obstoječih usposabljanjih iz prve pomoči po programu za starostnike v okviru raziskave Pomen usposabljanja iz prve pomoči za starejše (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019) smo pridobili s poizvedovanjem, najprej z dopisom, poslanim prek elektronske pošte, nato pa s telefonskim anketi- ranjem, oboje na vseh evropskih nacionalnih društvih Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pristojnih za usposabljanje iz prve pomoči (n = 54). Ugotavljali smo, ali države članice izvajajo usposabljanje iz prve pomoči po programu, ki je prilagojen starostnikom. Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … 159 Preglednica 4: Kategorizirani odgovori intervjuvanih glede usposabljanj iz prve pomoči. Starost intervjuvanih: 65–74 let: AM in BM, 75–84 let: CŽ in ČM ter več kot 85 let: DM in EŽ. kategorija: USPOSABLJANJE IZ PRVE POMOČI podkategorija/ oznaka intervjuvanca namen leto organizator spomini predlogi AM kvalifikacija za delo, izpit za avto 1968 Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) "A nčk a", predava nja »Da bi se organiziral kakšen tečaj.« BM izpit za avto 1969 Avtošola Ljubljana predavanja, izpit, osnove, nudenje prve pomoči, položaj nezavestnega, zaustavitev krvi »Da bi se organiziral tečaj obnavljanja znanja prve pomoči, kakšna predavanja.« CŽ izpit za avto 1980 Avtošola Mozirje predavanja, izpit, nič vaj, obračanje na bok, zadušitev, preverjanje dihanja, rešilec Imeti sestanek o organiziranju tečaja za starostnike o prvi pomoči. ČM izpit za motor, avto, služba 1962, 1966, 1979 Avtomoto, podjetje Iskra predavanja, nič vaj, zaustavitev krvavitve, poškodbe pri delu »Kakšno predavanje ne bi nič škodovalo.« DM predavanja 1958 ne vem predavanja, varnost pri delu Srečanje upokojencev, da bi pokazali, kako se uporablja defibrilator. EŽ izpit za avto, šola za zdravstvo 1956 Rdeči križ predavanja, vaje na lutki, zaustavitev krvavitve, položaj nezavestnega Bolj važno za mlajše. Izmed 54 držav članic Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC 2018) v Evropi, se je na dopis, poslan z elektronsko pošto, odzvalo 13 držav članic: Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Hrvaška, Ciper, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Monako, Srbija, Slovenija in Turčija; nadaljnjih 16 se je odzvalo na dodatno telefonsko anketiranje: Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Islandija, Irska, Latvija, Lihtenštajn, Črna gora, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Slovaška in Švedska. Nobena izmed 29 držav članic, ki so se odzvale, nima prilagojenega programa prve pomoči, po katerem bi usposabljali starejše. Podatki so bili pridobljeni z z anketiranjem društev IFRC (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019). 3 Razprava Rezultati kažejo, da so se starejši v Sloveniji v preteklosti sicer usposabljali iz prve pomoči, vendar je pri večini od tega minilo že več kot 10 let (Slabe 2013; Poličnik 2018; Repnik 2018; Dolenc 2019). Aktualne smernice priporočajo pogosto obnavljanje znanja prve pomoči, saj se problemi na področju prve pomoči pojavljajo zaradi pozabljanja vsebin in zastaranja znanja (WHO 2015). To je lahko še bolj izrazito pri starostnikih, ker pri njih spomin in zmožnost učenja v povprečju pešata (Geda 2011). Starostniki v Sloveniji so tako manj samozavestni glede svojega znanja prve pomoči, v primerjavi z mlajšimi pa imajo tudi slabše teoretično znanje prve pomoči o oskrbi poškodb (Dolenc, Slabe Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič 160 in Kovačič 2018). Tudi rezultati raziskave (Repnik 2018) med 175 starostniki iz Osrednjeslovenske regije kažejo na pomanjkljivo znanje starostnikov o temeljnih postopkih oživljanja. Šučurovićeva (2018) je z anketiranjem 121 starostnikov, ki živijo v Savinjsko-Šaleški regiji, ugotovila, da jih večina pozna prve znake akutnega miokardnega infarkta (88 %) in možganske kapi (91 %). Ob pojavu nenadne bolečine v prsnem košu bi številko za klic v sili poklicalo 70 % anketiranih, sorodnike in sosede bi poklicalo 17 % vprašanih. Pri sumu na možgansko kap bi se za klic na številko 112 odločilo 78,5 % anketiranih, sorodnike in sosede bi poklicalo 15 % vseh vprašanih. Polovica starostnikov nima zapisane številke za klic v sili in med temi je 12,4 % navedlo napačno številko; med tistimi starostniki, ki jo imajo zabeleženo, jih 11 % ni pravilno odgovorilo. V sorodni raziskavi v Nemčiji so med 2004 anketiranimi osebami (Brinkrolf s sodelavci 2017) ugotovili, da 82 % mlajših od 65 let pozna pravilno številko za klic v sili, medtem ko to številko pozna 75 % starejših od 65 let. Pogosto udeleženci kvalitativnih raziskav (Dolenc, Mesec in Slabe 2015; Poličnik 2018) omenjajo tudi negativna čustva ob spominu na neželeni dogodek, pri katerem so se soočili s potrebo po ukrepih prve pomoči. Najpogosteje navajajo strah, ki je, tudi po rezultatih sorodnih raziskav kvantitativnih zasnov (Sasson s sodelavci 2013; Møller s sodelavci 2014; Brinkrolf s sodelavci 2017), eden izmed glavnih razlogov, da laiki ne dajo prve pomoči, ko je potrebna. Strah običajno izvira iz pomanjkanja znanja (Rajapakse, Noč in Kersnik 2010; Howard in Houghton 2012). Razlog za vse te ugotovitve je lahko v nezadostnem izobraževanju starostnikov s področij prve pomoči. Če povzamemo rezultate, ti kažejo, da bi bilo treba starejšo populacijo bolje usposobiti o pravilnih ukrepih prve pomoči. Nekatere raziskave kažejo, da so se tudi starostniki sposobni naučiti ukrepov prve pomoči in jih izvajati (Lynch s sodelavci 2006; Neset s sodelavci 2010; Monete 2012; Burton s sodelavci 2017), zato je treba urediti področje usposabljanj iz prve pomoči za starejše (Lynch s sodelavci 2006; Richman s sodelavci 2007; Monete 2012; Birkenes, Myklebust in Kramer- -Johansen 2013; Brinkrolf s sodelavci 2017; Burton s sodelavci 2017). Starejši tudi sami menijo, da je znanje iz prve pomoči pomembno (Dolenc 2019), zato so se pripravljeni usposabljati. Med starejšimi v Sloveniji se jih je leta 2012 v raziskavi na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije 44 % opredelilo, da bi se udeležili tečaja prve pomoči (Slabe 2016), delež takih je od takrat do leta 2019 narastel na 59 % (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019). Trend kaže na povečanje zanimanja starostnikov za udeležbo na usposabljanju iz prve pomoči. Šučurovićeva (2018) ugotavlja, da si dodatno usposa- bljanje iz prve pomoči želi polovica starostnikov, znanje bi najraje obnovili s pomočjo televizijskih oddaj, brošur, nekoliko manj zanimanja so pokazali za delavnice. Repnik (2018) navaja, da bi se 63 % anketirancev z veseljem udeležilo izobraževanja o temeljnih postopkih oživljanja, prilago- jenega za starostnike. Tudi z intervjuvanjem šestih starejših iz različnih starostnih obdobij je bilo ugotovljeno, da so pripravljeni obnoviti svoje znanje prve pomoči, najraje s poslušanjem predavanj in gledanjem televizije, štirje od šestih bi tudi praktično vadili postopke na modelu. Intervjuvanca iz poznega starostnega obdobja se obnovitvenega tečaja s praktičnimi vajami ne bi več udeležila, bi pa poslušala predavanja, pri čemer se nakazujejo razlike med mnenji iz različnih starostnih skupin intervjuvancev (Poličnik 2018). Z visoko starostjo (nad 80 let) sicer zanimanje za obnovitev znanja iz prve pomoči upada (Poličnik 2018; Repnik 2018). To so ugotovitve, ki dokazujejo, da je treba tudi usposabljanja iz prve pomoči ustrezno prilagajati konkretnim zmožnostim in predvsem potrebam udeležencev tečajev. Rezultati evalvacije že izvedenega tečaja prve pomoči za skupino starih za samopomoč v Sloveniji (Dolenc in Slabe 2012) so pokazali, da prevladujejo pozitivni vtisi, tako z vidika izvajalcev kot z vidika uporabnic. Resda so bile nekatere vsebine prezahtevne in jih je bilo treba prilagoditi (npr. umetno dihanje), vendar kljub temu zaključujejo, da je uporabna vrednost tečaja prve pomoči za skupino starih za samopomoč velika (Dolenc in Slabe 2012). Tudi analiza ponudbe o tečajih prve pomoči za starejše (Dolenc, Slabe in Kovačič 2019) kaže na potrebo po tečaju prve pomoči s programom, ki bi bil prilagojen starejšim. Mednarodna zveza društev rdečega križa in rdečega polmeseca (angleško International Federation of Red Cross and Red Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … 161 Crescent, IFRC) je že leta 2015 poudarila vlogo starejših s sloganom za svetovni dan prve pomoči »Prva pomoč in staranje prebivalstva«, kjer so bili starejši izpostavljeni kot pomemben vir znanja prve pomoči za družbo (IFRC 2015). Poleg tega je mednarodna organizacija na področju izobraže- vanja iz prve pomoči (First Aid Education European Network) izdala gradivo pomoči »Izobraževanje prve pomoči za starejše« (First Aid … 2013). Poleg IFRC je tudi Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2015 poudarila prioritete za dvig zdravstvene pismenosti starostnikov (WHO 2015). Kljub temu v evropskem prostoru med 54 vprašanimi društvi Rdečega križa IFRC iz Evrope (IFRC 2018) nismo zasledili ponudbe tečajev prve pomoči, ki bi bili namenjeni starejšim (First Aid … 2013; IFRC 2018). Ureditev področja izobraževanja in promoviranje usposabljanja prve pomoči za starejše bi pomagala k uresničevanju prioritet WHO in IFRC. 4 Sklep Ob naravnih nesrečah so starostniki ogrožena skupina prebivalstva, kar je pomembno pri snovanju načrtov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. Zato morajo biti starostniki ena izmed ciljnih skupin za sistematično načrtovanje preventivnih programov. Rezultati raziskav v zadnjih letih kažejo na potrebo po oblikovanju programa usposabljanja iz prve pomoči za starejše v Sloveniji, ki bi bil prilagojen njihovim specifičnim potrebam. Z dvigom ravni znanja prve pomoči med starostniki v Sloveniji bo večja tudi njihova pripravljenost na naravne nesreče. Slika 5: Utrinek iz tečaja prve pomoči. Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič DAMJAN SLABE 162 5 Viri in literatura Astill, S., Miller, E. 2018: »We expect seniors to be able to prepare and recover from a cyclone as well as younger members of this community«: emergency management’s expectations of older adults residing in aging, remote hamlets on Australia’s cyclone-prone coastline. Disaster Medicine and Public Health Preparedness 12-1. DOI: https//:doi.org/10.1017/dmp. 2017.33 Berdowski, J., Berg, R. A., Tijssen, J. G., Koster, R. W. 2010: Global incidences of out-of-hospital cardiac arrest and survival rates: systematic review of 67 prospective studies. Resuscitation 81-11. DOI: https//:doi.org/10.1016/j.resuscitation.2010.08.006 Birkenes, T. S., Myklebust, H., Kramer-Johansen, J. 2013: Time delays and capability of elderly to activate speaker function for continuous telephone CPR. Scandinavian Journal of Trauma, Resusciation and Emergency Medicine 21. DOI: https//:doi.org/10.1186/1757-7241-21-40 Brinkrolf, P., Bohn, A., Lukas, R. P., Heyse, M., Dierschke, T., Van Aken, H. K., Hahnenkamp, K. 2017: Senior citizens as rescuers: Is reduced knowledge the reason for omitted lay-resuscitation- attempts? Results from a representative survey with 2004 interviews. PLoS One 12-6. DOI: https//:doi.org/10.1371/journal.pone.0178938 Burton, J., Dodd, A., Dowds, E. 2017: First aid training for seniors: preventing falls and medical morbidity in the elderly. British Columbia Medical Journal 59-3. CRED – Centre for Research on the Epidemiology of Disasters: Natural Disasters 2018. Brussels, 2019. Medmrežje: https://www.cred.be/publications (22. 8. 2019). Dolenc, E., Slabe, D., Kovačič, U. 2018: Pomen usposabljanja iz prve pomoči za starejše. Kakovostna starost 21-4. Dolenc, E., Mesec, U., Slabe, D. 2016: Stališča starostnikov do usposabljanja iz prve pomoči. Celostna obravnava pacienta: starostnik v zdravstvenem in socialnem varstvu. Novo mesto. Medmrežje: http://fzv.vs-nm.si/uploads/FZV%20simpozij%202015/zbornik_prispevkov_fzv_simpozij.pdf. (24. 8. 2019). Dolenc, E., Slabe, D. 2012: Tečaj prve pomoči za skupino starih ljudi za samopomoč. Raziskovanje študentov zdravstvenih ved in evropsko leto aktivnega staranja ter medgeneracijske solidarnosti. Zbornik prispevkov 4. študentske konference s področja zdravstvenih ved. Koper. Dolenc, E., Slabe, D., Kovačič, U. 2019: Odnos do nudenja prve pomoči: pregled rezultatov. Slovensko javno mnenje 2019/1. Ljubljana. Fernandez, L. S., Byard, D., Lin, C. C., Benson, S., Barbera, J. A. 2002: Frail elderly as disaster victims: emergency management strategies. Prehospital and Disaster Medicine 17-2. DOI: https://doi. org/10.1017/S1049023X00000200 First Aid Education European Network. First Aid Training for Older People Trainer Guide. Paris, 2013. Geda, Y. E., T opazian, H. M., Roberts, L. A., Roberts, R. O., Knopman, S. D , Pankratz, V . S., Christianson, J. H. T., Boeve, F. B., Tangalos, G. E., Ivnik, J. R., Petersen, R. C. 2011: Engaging in cognitive activities, aging, and mild cognitive impairment: a population-based study. The Journal of Neuropsychiatry and Clinic Neurosciences 23-2. DOI: https//:doi.org/10.1176/appi.neuropsych.23.2.149 Hoffman, S. 2009: Preparing for Disaster: Protecting the Most Vulnerable in Emergencies. Medmrežje: https://lawreview.law.ucdavis.edu/issues/42/5/articles/42-5_Hoffman.pdf (22. 8. 2019). Holmberg, M., Holmberg, S., Herlitz, J. 2000: Effect of bystander cardiopulmonary resuscitation in out-of-hospital cardiac arrest patients in Sweden. Resuscitation 47-1. DOI: https://doi. org/10.1016/s0300-9572(00)00199-4 IFRC - International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies. International First Aid and Resuscitation Guidelines. Geneva, 2016. Medmrežje: http://www.ifrc.org/Global/Publications/ Health/First-Aid-2016-Guidelines_EN.pdf (18. 8. 2019). Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … 163 IFRC -International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies, 2018. Medmrežje: https:// media.ifrc.org/ifrc/where-we-work/europe-and-central-asia/ (18. 8. 2019). IFRC- International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies: World First Aid Day-12 September 2015. WFAD Concept Note. Geneva, 2015. Kazenski zakonik. Uradni list Republike Slovenije 50/2012, 54/2015, 38/2016, 27/2017. Ljubljana. Knowlton, K., Rotkin-Ellman, M. 2014: Preparing for Climate Change: Lessons for Coastal Cities From Hurricane Sandy. Medmrežje: https://www. nrdc.org/sites/default/files/hurricane-sandy- coastal-floodingreport.pdf (20. 8. 2019). Labra, O., Maltais, D., Gingras-Lacroix, G. 2018: Medium-term health of seniors following exposure to a natural disaster. Inquiry 55. DOI: https://doi.org/10.1177/0046958018766667 Lynch, D. M., Gennat, H. C., Celenza, T., Jacobs, I. G., O'Brien, D., Jelinek, G. A. 2006: Community senior first aid training in Western Australia: Its extent and effect on knowledge and skills. Australian and New Zealand Journal of Public Health 30-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467- 842X.2006.tb00108.x Marengoni, A., Angleman, S., Melis, R., Mangialasche, F., Karp, A., Garmen, A., Meinow, B., Fratiglioni, L. 2011: Aging with multimorbidity: A systematic review of the literature. Ageing Research Reviews 10-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.arr.2011.03.003 McClelland, E., Amlôt R., Rogers, M. B., Rubin, G. J., Tesh, J., Pearce, J. M. 2017: Psychological and physical impacts of extreme events on older adults: Implications for communications. Disaster Medicine and Public Health Preparedness 11-1. DOI: https//:doi.org/10.1017/dmp.2016.118 Møller, T. P., Hansen, C. M., Fjordholt, M., Pedersen, B. D., Østergaard, D., Lippert, F. K. 2014: Debriefing bystanders of out-of-hospital cardiac arrest is valuable. Resuscitation 85-11. DOI: https//:doi.org/10.1016/j.resuscitation.2014.08.006 Monette, M. 2012: Systematic approach to CPR training urged. Canadian Medical Association Journal 184-15. DOI: https//:doi.org/10.1503/cmaj.109-4278 National Disaster Management Autorithy. National Policy Gudelines on Vulnearable Groups in Disasters, 2014. Medmrežje: https://www.preventionweb.net/files/38211_gccpolicy1.pdf (21. 8. 2019). Neset, A., Birkenes, T., Myklebust, H., Mykletun, R., Odegaard, S., Kramer-Johansen, J. 2010: A randomized trial of the capability of elderly laypersons to perform chest compression only CPR versus standard 30:2 CPR. Resuscitation 81-7. DOI: https//:doi.org/10.1016/j. resuscitation.2010.03.028 Nolan, J., Soar, J., Eikeland, H. 2006: The chain of survival. Resuscitation 71-3. DOI: https://doi. org/10.1016/j.resuscitation.2006.09.001 Obligacijski zakonik. Uradni list Republike Slovenije 97/2007, 64/2016, 20/2018. Ljubljana. Møller, T. P., Hansen, C. M., Fjordholt, M., Pedersen, B. D., Østergaard, D., Lippert, F. K. 2014: Debriefing bystanders of out-of-hospital cardiac arrest is valuable. Resuscitation 8-11. DOI: https://doi.org/10.1016/j.resuscitation.2014.08.006 Poličnik, M. 2018: Mnenja starostnikov o usposabljanju iz prve pomoči. Diplomsko delo, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Powell, S. 2009: The health impacts of disasters: Who is most at risk? Health Policy Research Bulletin 15. Rajapakse, R., Noč, M., Kersnik, J. 2010: Public knowledge of cardiopulmonary resuscitation in Republic of Slovenia. Wiener klinische Wochenschrift 122. DOI: https//:doi.org/10.1007/ s00508-010-1489-8 Repnik, M. 2018: Ugotavljanje poznavanja temeljnih postopkov oživljanja med starostniki: poročilo o raziskavi. Diplomsko delo, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Richman, P., Bobrow, B. J., Clark, L., Noelck, N., Sanders, A. B. 2007: Ability of citizens in a senior living community to perform live saving cardial skills. Journal of Emergency Medicine 33-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jemermed.2007.02.020 Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič 164 Sasson, C., Haukoos, J. S., Bond, C., Rabe, M., Colbert, S. H., King, R., Sayre, M., Heisler, M. 2013: Barriers and facilitators to learning and performing cardiopulmonary resuscitation in neighborhoods with low bystander cardiopulmonary resuscitation prevalence and high rates of cardiac arrest in Columbus, OH. Circulation: Cardiovascular Quality and Outcomes 6-5. DOI: https//:doi.org/10.1161/CIRCOUTCOMES.111.000097 Sherifali, D., Bai, J. W., Kenny, M., Warren, R., Ali, M. U. 2015: Diabetes self-management programmes in older adults: A systematic review and meta-analysis. Diabetic Medicine 32-11. DOI: https//:doi.org/10.1111/dme.12780 Simerman, J., Ott, D., Mellnik, T. 2005: Katrina affect edelderly the most. Analysis: Assumptions on victims were incorrect. Charlotte Observer, 30. 12. 2005. Slabe, D. 2016: Prva pomoč kot oblika solidarnosti v sodobni slovenski družbi. Doktorska disertacija, Fakulteta za družboslovne vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Število in sestava prebivalstva. Ljubljana, 2019. Medmrežje: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 (11. 2. 2019). Stiel G. I., Wells, G. A., Field, B., Spaite, D. W., Nesbitt, L. P., De Maio, V. J., Nichol, G., Cousineau, D., Blackburn, J., Munkley, D., Luinstra-Toohey, L., Campeau, T., Dagnone, E., Lyver, M. 2004: Advanced cardiac life support in out-of-hospital cardiac arrest. The New England Journal of Medicine 351. DOI: https//:doi.org/10.1056/NEJMoa040325 Šučurović, T. 2018: Poznavanje prve pomoči med starostniki v savinjsko-šaleški regiji: poročilo o raziskavi. Diplomsko delo, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. W HO  – W orld Hea lt h Orga nizat ion. Older persons in emergencies: a n act ive ag ing perspect ive. Geneva, 2008. Medmrežje: https://www.who.int/ageing/publications/EmergenciesEnglish13August.pdf (22. 8. 2019). WHO – World Health Organization. World report on ageing and health. Geneva, 2015. Medmrežje: http://www.who.int/ageing/publications/world-report-2015/en/ (23. 8. 2019). Zakon o voznikih. Uradni list Republike Slovenije 109/2010. Ljubljana. Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer … 165