GDK: 182.5:--010 
Koristno orodje za vrednotenje ekoloških dejavnikov 
Useful Tools for the Evaluation of Ecological Facto rs 
Mitja PODGORNIK. 
Izvleček 
Podgornik, M.: Koristno orodje za vrednotenje 
ekoloških dejavnikov. Gozdarski vestnik št. 211996. 
V slovenščini, cit. lit. 3. 
Na voljo je program za vnos, izračun in prikaz 
vrednosti (intenzivnosti) ekoloških dejavnikov po 
Ellenbergovi metodi vrednotenja, skupno z bazo 
podatkov za okoli 2800 višjih rastlin. 
Ključne besede: vegetacija, ekološki dejavniki, 
rastišče 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
K pisanju tega prispevka me je spodbudil 
članek Lada Kutnarja, "Rastlina - Rezultat 
rastiščnih dejavnikov", (Gozd V., 7-8/95 
s.322). Tam je bila kot ena izmed metod 
vrednotenja omenjena tudi Ellenbergova, 
ki temelji na indikacijskih vrednostih šestih 
ekoloških dejavnikov. Sam opis metode je 
bil v omenjenem članku že opisan, zato se 
bom omejil samo na opis programa. 
2 VNOS PODATKOV 
2 DATA ENTRY 
Osnova je baza podatkov indikacijskih 
vrednosti in sistematskih pripadnosti za 
okoli 2800 rastlinskih vrst, ki se lahko 
poljubno dopolnjuje. 
Postopek vnosa popisne ploskve je pre-
prost. Poišče se latinsko ime željene rastli-
ne in potrdi s standardno šifro za pokrov-
nost po Braun-Bianquetu. V primeru, da ni 
podatka o pokrovnosti, se vpiše piko. Po 
vnosu celotnega popisa program izpiše 
šest preglednic. 
· M. P ., Zavod za Gozdove Slovenije, Območna 
enota Celje, Ljubljanska cesta 13, Celje, SLO 
116 GozdV 54, 1996 
Synopsis 
Podgornik, M.: Useful Tools for the Evaluation 
of Ecological Factors. Gozdarski vestnik No. 2/ 
1996. ln Slovene, lit. quot. 3. 
A program for the entering, calculation and pre~ 
sentation of values (intensity) of ecological fac-
tors according to Ellenberg's evaluation method, 
together with a data ba se for about 2800 tali plants, 
is obtainable. 
Key words: vegetation, ecological factors, nat-
ural site. 
3 IZPISI (primer) 
3 LISTINGS (example) 
Pri izračunu srednje vrednosti se upošte-
vajo samo rastline z ovrednotenim ekolo-
škim dejavnikom. Varianca se nanaša na 
čisto srednjo vrednost, ponderirane vred-
nosti so izračunane po Van der Maarelu. 
4 ZNAČILNOSTI PROGRAMA 
4 PROGRAM'S CHARACTERISTICS 
Teče v okolju DOS, WINDOWS in skupaj 
z osnovno bazo zavzema zanemarljivo 
malo prostora. Datoteke s podatki so v 
DBF formatu in so vsesplošno uporabne. 
Program podpira tiskanje na vse vrste 
tiskalnikov in izpise v datoteke (TXT for-
mat). Uporaba je enostavna in ne zahteva 
posebnega računalniškega predznanja. 
5 ZAKLJUČEK 
5 CONCLUSION 
Namen tega članka je seznaniti tiste, ki 
se ukvarjajo z ugotavljanjem značilnosti 
rastišč na osnovi floristične sestave vege-
tacije, da je že izdelano orodje, ki bi jim 
olajšalo delo in pripomoglo k večji pregled-
Koristno orodje za vrednotenje ekoloških dejavnikov 
Preglednica 1: lndikacijske vrednosti (po Ellenbergu) (Prikazan je samo del) 
Table 1: lndication values (according to Ellenberg) (only a part is shown) 
Koristno orodje za vrednotenje ekoloških dejavnikov 
Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev indikacijskih vrednosti 
Table 2: Frequency distributlon of indication values 
SVETLOBA: Polsenčne vrste ( >10% dir. sv.) 
Light 
TOPLOTA: Zmerne temperature- spodnji sredogorski pas 
Heat 
KONTINENTALNOST: Suboceanske vrste- vplivi celinskega podnebja 
Contlnentality 
VLAZNOST TAL: Rastline svežih do vlažnih tal 
So il moisture 
REAKCIJA TAL: lndikatorji nevtralnih do bazičnih tal (nikoli na zelo kislih) 
Soil reaction 
DUŠIK V TLEH: Rastišča, bogatejša z dušikom 
Nitrogen 
% Svetloba Toplota Kontinen. Vlaž. tal Reak. tal 
100 
90 
80 
70 T 
60 T 
50 T K v R 
40 T K v R 
30 s T KK vv RR 
20 ssss TT KK vv RR 
10 sssss TTT KKKK vvvv RRRR 
123456789 123456789 123456789 123456789 123456789 
Preglednica 5: Sistematska pripadnost (po Ellenbergu) 
Table 5: Systematic classification (according to E/lenberg) 
Šifra število vrst % Sistematska pripadnost 
Gode The number of rows % Systematic classification 
3.5 2 4 Artemisietea 
3.53 3 6 Glechometalia 
Dušik 
DDDD 
DDDDD 
123456789 
3.531 1 2 Aegopodion podagrariae 
3.532 2 4 Alliarion 
5.412 2 4 Filipendulion 
5.415 2 4 Calthion 
5.422 1 2 Polygono-Trisetion 
5.424 1 2 Poion alipinae 
6.111 1 2 Trifolion medii 
6.2 1 2 Epilobietea 
6.213 1 2 Senecion 
7.31 1 2 Piceetalia (abietis) 
8.211 1 2 Ain ion glutinosae 
8.4 6 11 Querco-Fagetea 
8.43 12 23 Fagetalia(sylvaticae) 
8.431 1 2 Fagion(sylvaticae) 
8.432 2 4 Carpinion betuli 
8.433 2 4 Alno-Uimion(minoris) 
8.434 1 2 Tilio-Acerion pseudoplatani 
8.44 2 4 Prunetalia spinosae 
x 8 15 lndiferentno 
Skupaj 53 
118 Gozd V 54, 1996 
1 
it 
l 
'1 
il 
il 
'! 
,0 
1 
Koristno orodje za vrednotenje ekoloških dejavnikov 
Preglednica 6: Pregled števila vrst po osnovnih 
morfoloških skupinah 
Table 6: A survey of species by basic morpholog-
ical groups: 
Drevesa 7 
Trees 
Grmi 9 
shrubs 
Zelišča 37 
herbs 
GDK: 11:182.5 
LITERATURA 
1. ELLENBERG, H.1982: Vegetation Mitteleu-
ropas mit den Al pen in ekologischer Sicht. Eu gen 
Ulm er Verlag, Stuttgart. 
2. ELLENBERG, H., WEBER, E.H., DUELL, 
R., WIRTH, V., WERNER, W., PAULISSEN, D. 
1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. 
Scriptra Geobotanika, 18, Erich Goltz, Goettingen. 
3. KUTNAR L. 1995: Rastlina- Rezultat rastišč­
nih dejavnikov. Gozdarski vestnik 53 (1995. 7-8, 
s. 322-330) 
Rastli na- rezultat rastiščnih dejavnikov 
Povezava na članek L. Kutnarja, Gozd V 7-8/1995. 
Živko KOŠIR* 
Poglobljena razprava L.KUTNARJA o 
indikativnem pomenu rastlinskih vrst ob 
obravnavi in primerjavi dveh metod, ki 
ustvarjata povezavo med rastline in rasti-
ščem, je pripeljala do jasnih vprašanj, pred 
katerimi se znajde vsak, ki se poglobi v to 
problematiko. Zato bom poskušal v nadalj-
njem osvetliti, kako pridemo. do takšnih 
ocen in nakazati ali odgovorifl na nekatera 
vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. 
Pogosto je tako. Če si zastavimo več 
vprašanj, si na katerega izmed njih z njimi 
tudi že odgovorimo. Kadar obravnavamo 
ratišča fitocenoz po indikativnem pomenu 
rastlinskih vrst, načeloma ocenjujemo nji-
hov indikativni pomen na podlagi meritev, 
opravljenih na drugih rastiščih. Torej že 
sama metoda temelji na verjetnosti in ta 
določa odnos do dejanskosti. 
1. 
lndikacijske vrednosti za posamezni 
ekološki dejavnik ugotavljamo (jih dolo-
čamo) z meritvami, kjer se vrednosti (rezul-
tati) označujejo navadno s številčnimi 
vrednostmi po dogovorjeni metodologiji in 
z dogovorjenimi merskimi enotami. Za 
različne dejavnike se uporabljajo različne 
* Dr. ž. K., dipl. inž. gozd., 1311 Turjak, Turjak 
34, SLO 
metode merjenja vrednosti - od absolutnih 
do relativnih. Nekatere ekološke dejavnike 
lahko le ocenimo ali opišemo in posredno 
ekološko določimo npr.: geografsko pripad-
nost po v naprej določenih geografskih re-
gijah, ki so utemeljene z nadaljnjimi makro-
ekološkimi dejavniki (merjenimi z absolut-
nimi ali relativnimi vrednostmi ali cenitva-
mi), s pedološkim opisom tal (ki se povezu-
je s poznejšimi laboratorijskimi analizami), 
fitocenološkim popisom (ki je osnova za 
ugotavljanje rastlinske kombinacije združ-
be in njene povezave z drugimi ekološkimi 
dejavniki, kot so: substrat, tla, lega, naklon, 
nadmorska višina, oblikovitost površja) itd. 
Veliko ekoloških dejavnikov merimo iztrga-
no iz bioekocenološkega procesa, še več 
jih niti ne znamo meriti, saj potekajo 
procesi v tako tesni medsebojni povezavi, 
da delne meritve zunaj tega kompleksa ne 
dajejo pravih primerljivih vrednosti. 
Pri vrednotenju gozdov izhajamo iz gozd-
ne združbe in govorimo o rastiščno indika-
torskem pomenu rastlinskih vrst v okolju 
naravne rastlinske sestave fitocenoze. 
Vendar tudi indikatorski pomen rastlinske 
vrste globoko temelji na meritvah: 
- Petrografski substrat je določen s ke-
mijsko sestavo (absolutne meritve) in s 
kemijskimi ter mehanskimi lastnostmi (rela-
tivna ocena). Dejanske petrografske raz-
GozdV 54, 1996 119