poštnina plačana v gotovini
GRADBENI VESTN IH
LETO XV MAREC 1966 ŠTEVILKA 3
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ, LJUBLJANA, DIMIČEVA ULICA 
TEHNOLOŠKI POSTOPEK ZA POLAVTOMATIZIRANO PROIZVODNJO GRADBENIH PANOJEV
V S E B I N A
Viktor Turnšek, dipl. inž.: Vpliv mraza na odpornost 
c e s t iš č a .............................................................................
Jože Boštjančič, dipl. inž.: Tehnika fotoelastičnih prevlek 
Miloš Gnus, dipl. inž.: Zasnova in izgradnja koprske 
luke (nad a ljevan je )......................................................
V. Turnšek: Influence of the frost action on the 
49 highway pavements resistance
54 J. Boštjančič: Photoelastic coating technique 
59
Aktualnosti
Ciril Stanič, v. gr. tehnik: Regulacija Prešernove ceste
v L ju b l ja n i ........................................................................61
Vesti
Imenovanje častnih in zaslužnih č la n ov ............................... 68
Gradbeni center Slovenije
Edo Rodošek, dipl. inž.: Priprava b e t o n a ...........................64
Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­
cij v Ljubljani
Predlog predpisa o toplotni zaščiti v gradbeništvu . . .  69
Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž.
Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž., Lojze Cepuder, Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. 
Bogo Fatur, Marjan Ferjan, dipl. inž., Vekoslav Jakopič, dipl. inž. arh., Hugo Keržan, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. 
inž., Bogdan Melihar, Mirko Mežnar, dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan, dipl. inž., Marjan Prezelj, dipl. iinž., Dragan
Raič, Frane Rupret, Vlado Šramel, dipl. inž.
Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri 
Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za 
nečlane 15.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15.
G R A D B E N I
V ESTN IH
GLASILO Z V E Z E  GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE
ŠT. 3 — LETO XV — 1966
. . . . VIKTOR TURNŠEK, dipl. inž.
Vpliv mraza na odpornost cestisca
DK 711.7:620.193:551.574
Eine Strasse is gegen Frost gesichert, wenn sie tragfähig ist.
Die an Strassen von geringer Tragfähigkeit gemachten Erfah- 
? ungen über Frostschäden and deren Verhütung gelten nicht für 
richtig dimensionierte Strassen.
Dr. F. Balduzzi, Zürich.
Rezultati AASHO testa v temelju spreminjajo 
ne le dosedanje, predvsem v Evropi usidrane po­
glede na dimenzioniranje in gradnjo cestišč, tem­
več tudi poglede na učinkovanje mraza na cestišča.
Tako vidimo, da tudi Nemci, ki so pristali na 
enotno terminologijo za nemško jezikovno področje 
(Nemčija, Avstrija, Švica), razširjajo pojem gornje­
ga ustroja ceste (Oberbau) od same krovne in vezne 
plasti (Decke und Bindeschicht) na celotno nosilno 
konstruktivno plast in, sprejemajo koncept trosloj- 
ne konstruktivne izvedbe: krovna plast (Surfacing 
— Belag), nosilna plast (Base — Tragschicht) in te­
meljna plast (Subbase — Fundationsschicht), pri 
tem pa puščajo odprto vprašanje načina izvedbe 
posameznih slojev.
Tudi pojma Frostschützschicht, to je izraza, s 
katerim je bil v prvem nemškem prevodu AASHO 
testa preveden ameriški izraz »Subbase«, ne zasle­
dimo več v predlogu za enotno terminologijo nem­
škega jezikovnega področja. Pri tem ne gre le za 
konvencionalno izrazoslovje, temveč predvsem — 
kot pri terminologiji nasploh — za poglede in kon­
cepte. Ugotovitev, vzeta kot moto te razprave, je 
zaključek v poglavju »Tragfähigkeit und Frost« v 
knjigi: Der AASHO Strassentest — Dokumente 
und Auswertung — Beton-Verlag GmbH Düssel­
dorf. Ta ugotovitev je vsekakor v nasprotju z da­
našnjo predstavo o mehanizmu učinkovanja mraza 
na cestiščih, kot tudi navidezno s konkretnimi opa­
zovanji poškodb, ki se na naših cestiščih pojavljajo 
predvsem v času odtalitve in ponovnih zmrzovanj 
v mesecih odjuge (sl. 1 ).
V naslednjih izvajanjih so reproducirani rezul­
tati preiskav, izvršeni v Zürichu v Versuchsanstalt 
für Wasserbau und Erdbau na Tehniški visoki šoli 
ter nekatera izvajanja v že omenjenem članku. Na­
dalje je podana analiza zmrzovalnih poškodb na 
naših cestiščih, ki pa niso primarne, temveč so se­
kundarne poškodbe na že »zrušenih cestiščih«. —
1. Mehanizem učinkovanja m raza na cestišča
Doslej smo si predstavljali učinkovanje mraza 
na cestišča nekako na naslednji način:
Pri zmrzovanju glinastih vložkov v obliki leč 
ali pa morda tudi gline, pomešane v gramoznem 
materialu, ki ima več kot 3 '°/o delov izpod 20 /<, se 
voda iz okolice, predvsem pa iz tal kapilarno dviga 
in koncentrira v glini, ki zmrzuje ter povečuje vo­
lumen. Tako povećavanje volumna se odrazi v »ki­
penju« in rušenju površine cestišča. Zato je potreb­
no sanirati mesto teh poškodb z odstranitvijo ma­
teriala, po možnosti vse do globine zmrzovanja, in 
ga nadomestiti s čistim prodnatim materialom. 
Takšna predstava o učinkovanju mraza in sanira-
si. 1
nja poškodb izvira iz opazovanj zmrzlih grud gline 
in tudi laboratorijskih preizkusov zmrzovanja gline 
same.
Ta opazovanja in te preiskave so, kot ugotav­
lja dr. Balduzzi, na mnoge učinkovala »fascinira­
joče« (sl. 2 in sl. 3). Da se ugotovi mehanizem 
učinkovanja mraza na zemljine, so bili v Zürichu
Sl. 2
si. 3
izvršeni laboratorijski preizkusi na različnih vrstah 
zemljin in to pod pogoji obremenitve in delnega 
postopnega zmrzovanja, kot to kaže dispozicija (na 
sl. 4.). Ti poskusi, izvršeni na različnih materialih, 
so pokazali tri tipične, med seboj različne pojave.
1. Voda se iz spodnjega nezmrzlega dela kon­
centrira v gornjo zmrzlo polovico. Volumen se po­
večuje. Pri odtalitvi pa se preizkušanec zruši za­
radi prevelike koncentracije vode v gornji polovici. 
Ta primer se pojavlja pri melju, ki nima plastič­
nosti.
2. Iz gornje, zmrzle polovice potiskajo rastoči 
ledeni kristali vodo v spodnjo polovico. Volumen 
se ne veča. Med zmrzovanjem se voda v spodnji 
polovici skoncentrira do take mere, da preizkuša­
nec pod obremnitvijo odpove in se zruši. Ta primer 
imamo pri finih peskih z večjo ali manjšo vseb­
nostjo melja.
3. Tretji tipični primer je ta, da se vzorec ne 
zruši niti pri zmrzovanju niti pri odtalitvi. Volu­
men se ne poveča več kot za ca. 1 %>. Ta primer 
je tipičen za gline, kjer nizka prepustnost vode, 
kohezija in nabrekanje samo preprečujejo transport 
vode.
Med temi tremi tipičnimi primeri so prehodi 
in kombinacije glede na sestavo zemljine.
Na istih treh tipičnih zemljinah so bili izvršeni 
poizkusi hitrega zmrzovanja, tako da ni obstajala 
možnost transporta in koncentracije vode. To je 
bilo doseženo z naglim zmrzovanjem pri — 70° C.
Pri več zmrzovalnih ciklih je bilo ugotovljeno:
— v prvem primeru — pri melju, ki nima 
plastičnosti — da nosilnost pade za 1/3 prvotno 
nosilnosti;
— v drugem primeru, — pri finih peskih z 
meljem — nosilnost ostane nespremenjena;
— v tretjem primeru, — pri glini — pa nosil­
nost prav tako pade za 1/3 prvotne nosilnosti.
Te preiskave nam dajo kvalitativne podatke o 
mehanizmu zmrzovanja in to pod izjemno neugod­
nimi pogoji. Pri reševanju problema zmrzovanja v 
konkretnih primerih je potrebno oceniti razen ka­
rakteristike materiala, ali lahko tudi predvsem hi­
drološki pogoji dejansko; nastanejo. Problemi nega­
tivnih posledic zmrzovanja se rešujejo od primera 
do primera. Poleg odstranitve zemljine je možno 
še globoko dreniranje in konsolidiranje terena, 
predvsem kadar gre za zemljine, ki pri zmrzovanju 
oddajajo vodo (fini peski, pomešani z meljem).
Vsekakor pa je bistvena za cestišče zaščita ce­
lotnega cestnega telesa pred vodo, kar je predvsem 
važno za materiale, ki so občutljivi na zmrzova­
nje (sl. 5.).
Zmrzovalne poškodbe bi nastale pri melj ih in. 
in finih peskih z večjo ali manjšo vsebnostjo melja 
na ta način, da bi zaradi prevelike koncentracije 
vode teren postal plastičen in bi povsem zgubil no­
silnost. Slika 6. kaže tak tipičen primer. Porušitev 
nastane pri meljih v času odjuge, pri finih peskih, 
pomešanih z meljem, pa se to dogaja v času zmrzo­
vanja. Očitno pa je, da do istega pojava pride tudi 
tedaj, če se voda nasploh skoncentrira in pride
F) =  grobozrnati prod z 2 do 20 '%> delcev manjših 
od 20 /u
Fz> =  pesek z 3 do 15 fl/o delcev izpod 20 /i 
F:j =  močno glinasti, meljasti prodi in peski z pla­
stičnim indeksom, večjim od 12 
Fj =  melji in meljasti peski z plastičnim indeksom, 
manjšim od 12 .
Osnovni material tal in nasipov, na katerem je 
bil izvršen AASHO test, spada v kategorijo F3.
Pri opazovanju skozi dve zimi niso bile ugo­
tovljene posebne poškodbe, ki bi jih mogli pripisati
si. 6
teren v plastično stanje. Druga vrsta zmrzovalnih 
poškodb pa nastane lahko zaradi povečanja volu­
mna, kar povzroča podolžne razpoke na cestišču 
(sl. 7).
2. Vrednotenje AASHO testa v pogledu 
učinkovanja mraza na cestišče
Pri izvedbi AASHO testa so bila cestišča, sicer 
različnih debelin, položena nad mejo zmrzovanja, 
ki je segala 80— 100 cm globoko. Podloga, kot tudi 
nasip, na katerem je bil AASHO test izveden, je 
obstajal iz močno meljastih glin z naslednjimi ka­
rakteristikami:
— maksimalna suha prostorninska
te ž a ................................................1,86 t/m3
— optimalna v l a g a ........................15 %
— zgornja meja plastičnosti . . . 29 %
—• indeks p la st ičn osti...................13
zrnavost:
0,074 m m ...........................................81'%
0,020 m m ...........................................63 fl/o
0,005 m m ...........................................42 °/o
srednje vrednosti dosežene pri izvedbi:
— volumenska teža v %  maks. suhe
t e ž e .....................................................97.7 fl/o
— vsebnost v o d e ................................ 16 '°/o
— CBR v pomladnih mesecih . . , 2—4
— K modul (po Westergardu) spo­
mladi ................................................45
Vrednotimo ta material po klasifikaciji US 
Army Corps of Engineers, ki razlikuje glede na 
stopnjo občutljivosti na mraz štiri kategorije:
si. 5 si. 7
zmrzovanju. Iz tega lahko sklepamo, da tudi ma­
teriali Fi in F2 ne morejo biti slabši.
Pri deformacijskih merjenjih cestišča pod ko­
lesno obremenitvijo pa se je ugotovilo, da je de- 
formabilnost precej variirala, tako da so bile de­
formacije v pomladnih mesecih 4-krat večje kot v 
jesenskih mesecih. Vpliv mraza, oziroma spremem­
ba vlage v materialu spodnjega ustroja (klasificiran 
z Fs) je v AASHO testu samem torej vsebovan 
in upoštevan in to s slabšimi pogoji odpornosti ce­
stišča v pomladnih mesecih. Ti pogoji manjše no­
silnosti v pomladnih mesecih so bili upoštevani s 
ponderiranjem osnih prehodov v odvisnosti od de­
formacij po enačbi:
2 dt — d, |P
d J
pri čemer pomeni:
qt =  ponder v času 1 
dt =  deformacija, izmerjena v času t 
dt - 1 =  deformacija, izmerjena v času t — 1 
d =  poprečna letna vrednost izmerjenih de­
formacij 
A d —- dt — dt - 1
V diagramih (sl. 8) so prikazani neponderirani 
in ponderirani dnevni osni prehodi v posameznih 
časovnih obdobjih, kot tudi kumulativni osni ne­
ponderirani in ponderirari prehodi.
Izhajajoč iz izkušenj AASHO testa, lahko ugo­
tovimo, da materiali do kategorije F3 ne predstav-
fhmtn e 
ee ckorfn en. -e
Ä v » fvm iom n
te efmrfm c v mutet
I"i
NOM&RC* ACCLS D U P L I C A T I O N S  DC C M A B O E S  CN FO N C TiO N  Ou
FON C TIO N  D t PONDCRATION S AISONW ARE DU N O M M E »* E L  
D 'A P P L IC A TIO N S  DC CMAROES
"1 MOOOO tu/nute e*
* « 1 ranker* fe ff*  rmf ■«!
otm ym  entre
p r n tf tm  » M *
kUW"  crn cM rrfrt 
«90000
• «  N  M  a
Figuri' 1'1 • S o m b r e  /»otulere il iifi§itiiiilinns ilr rhurgrn uu emir* 
lili temits.
Sl. 8
ljajo nevarnosti za zmrzovanje, vendar pod pogo­
jem, da je odvod vode pravilno izvršen in da vodo 
ne zateka v cestišče.
3. Analiza zmrzovalnih poškodb na naših 
cestiščih
Dosedanji koncept, po katerem so bila projek­
tirana in grajena naša »črna cestišča«, je v glavnem 
naslednji:
Asfaltno »cestišče« v debelini 1—5 cm, izvršeno 
v površinski obdelavi ali pa kot »preproga«, pone­
kod tudi z veznim slojem, se polaga na uvaljano 
gramozno, tako imenovano tamponsko plast.
Tamponska plast naj bi imela dvojno funkcijo: 
zmanjšati obremenitev terena in s tem deformacije, 
ter varovati cestišče pred poškodbami, ki bi jih 
povzročalo zmrzovanje. Zato smo od tamponskega 
materiala zahtevali, da je dovolj čist in da je plast 
tega materiala »dovolj« debela.
Grajenje cestišča z gramozom, obvitim z bitu­
menom, ki se v zadnjem času uvaja v debelini le 
ca. 6 cm ter z 1—2 cm zaporno plastjo, v bistvu 
predstavlja isti način grajenja.
figur« 2.9. Basic pallcrn of Bimnistcr two-layer stress influence curves (From 
Bummtcr Highway Research Board Bulletin 177.)
SI. 9
Kaj se na takih grajenih cestiščih dogaja pod 
prometom?
Vpogled v razpored vertikalnih obremenitev 
terena pod kolesom nam daje Boussinesquova for­
mula, ki velja za homogen in elastičen polprostor 
(krivulja 1. na sl. 9.). V primeru pa, da imamo 
»tla« sestavljena iz dveh različnih materialov, ka­
rakterizirana z različnima elasticitetnima modula­
rna, se pritiski neposredno pod prvo plastjo zmanj­
šujejo, in sicer v tem večji meri, čim večja je razlika 
med elasticitetnimi moduli (sl. 9). Istočasno pa se 
v gornjem sloju zmanjšujejo bočni pritiski, ki pre­
idejo pri večjih razlikah v elasticitetnih modulih v 
natezne napetosti, kot je to primer pri asfaltnih 
fleksibilnih cestiščih. Kolesni pritisk povzroča v 
fleksibilni plošči momente, kot to sledi iz skicirane 
deformacijske linije (sl. 10). Pri prehodu kolesa 
preko fleksibilne plošče nastajajo na vsakem mestu 
v plošči izmenske upogibne napetosti. Velikost teh 
napetosti je odvisna od kolesnega pritiska, ploskve 
obremenitve, v glavnem pa od debeline plošč ter 
razmerja elasticitetnih modulov (togosti) plošče na­
sproti podlogi. Na sliki 11 so prikazane upogibne 
napetosti, izračunane po Burmistru, in to za 4 1
kolesno obremenitev (8-tonska osna obremenitev) 
v odvisnosti od debeline plošče pri raznih razmerjih 
elasticitetnih modulov.
Iz gornje slike vidimo, da so prav pri debe­
linah plošče do 10 cm napetosti v veliki meri od­
visne od razmerja togosti (elasticitetnega modula). 
Tako postane razumljivo, da so taka asfaltna cesti­
šča izredno občutljiva za spremembo deformacij­
skega modula tal. Ta pa se hitro zmanjšuje, kar 
povečuje razmerje togosti med ploščo in terenom, 
če se povečuje vlaga v tleh, posebno če so tla ilov­
nata. Če pa povečujemo debelino plošče npr. na 
18 cm, vidimo, da vpliv razmerja togosti plošče 
proti togosti terena izredno pade.
Nadaljne vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je 
vprašanje same odpornosti fleksibilne asfaltne plo­
šče. Ta pa zopet ni konstantna, temveč odvisna od 
števila obremnitev. Asfalt se namreč kot vsak ma­
terial utruja.
Na sliki 12 so prikazane velikosti upogibnih 
trdnosti v odvisnosti od števila obremenitev za 
asfaltbeton (»Bitumen« 1. 1958). Nizke vrednosti, 
na katere pade odpornost na upogib, kot tudi same 
izkušnje, kažejo, da imamo pri asfaltnih fleksibilnih 
cestiščih opraviti s tipičnim pojavom utrujenosti. 
Zato je tudi težko govoriti o dimenzioniranju ce­
stišča na neko kolesno obremenitev, temveč mo­
remo govoriti le o dimenzioniranju cestišča na 
promet.
Tipične poškodbe, ki nastopajo zaradi utruje­
nosti, so mrežne razpoke na asfaltnih cestiščih. To 
pa so glavne poškodbe, ki se pojavljajo na naših 
cestiščih. Tudi Yoder v knjigi Principles of pave­
ment design označuje te t. i. aligatorske razpoke kot 
rezultat utrujenosti.
Potem ko nastanejo razpoke na cestišču, pa 
voda posebno v pomladanskih mesecih odjuge pro­
dira v cestišče. Ker pa so temperature v cestišču 
in tleh pod ničlo, pronicujoča voda zmrzuje in s 
tem sukcesivno sebi preprečuje odtok. Tako se vo­
da pod morda že odtaljeno asfaltno površino kumu­
lira. Pri ponovnem zmrzovanju pa lahko pride do 
dviganja in »kipenja« cestišča. Vendar pa so to 
sekundarni pojavi na že »porušenem cestišču«.
Tako nam postane jasna ugotovitev, dr. Balduz- 
zija, da se poškodbe zaradi zmrzovanja, ki se po­
javljajo na prešibko dimenzioniranih cestiščih, ne 
bedo pojavile pri pravilno dimenzioniranih cestiščih.
Sklepi
Iz gornjih opazovanj slede naslednji sklepi:
— Glavne poškodbe na naših cestiščih so po­
škodbe zaradi prešibkih debelin asfaltnih nosilnih 
plasti. T. i. poškodbe zaradi mraza so sekundarni 
pojavi.
— Rešitev problemov dimenzioniranja in za­
ščite proti mrazu zato ni iskati v vgrajevanju de­
belih tamponskih plasti, temveč v pravilnem dimen­
zioniranju nosilne fleksibilne konstrukcije kot ce­
lote.
— Pri današnjem prometu bomo morali izbi­
rati dimenzije cestišča na glavnih cestah preko 18 
centimetrov. Pri tem pa prihajajo v poštev stabili­
zirani materiali, med katere lahko prištevamo tako 
gramoz, obvit z bitumenom, kot tudi cementne, 
trasne in druge vrste stabilizacij. Seveda pa tudi 
nevezan drobljeni material ali nevezan gramoz tre­
tiramo lahko, kot to kažejo rezultati AASHO testa, 
kot sestavna dela gornjega nosilnega ustroja cesti­
šča, vendar le z določenim manjšim ponder jem.
— Voda in vlaga lahko v nosilnem sloju, kot 
tudi v spodnjem ustroju bistveno vplivata na no­
silnost in odpornost cestiščne konstrukcije. Za ti, 
je problemu odvajanja vode posvetiti osnovno skrb.
— Melji, melj aste gline in meljasti peski so po 
svojih fizikalnih karakteristikah pri zmrzovanju 
občutljivi na mraz. V primeru, ko imamo opravka 
s temi zemljinami, je  reševati probleme zaščite 
proti zmrzovanju individualno.
V. Turnšek
INFLUENCE OF THE FROST ACTION ON THE HIGHWAY PAVEMENTS RESISTANCE
S y n o p s i s
The article gives the observations and investiga­
tions on the influence of the frost action on the high­
way pavements resistance obtained by Dr. F. Balduzzi.
There is given the explanation of the origin of 
frost failures impairing the underdimensioned pave­
ments. These, however typical frost failures occur on 
the pavements already impaired by fatigue and are 
a secundary phenomena.
Tehnika fotoe lasti enih prevlek
DK 620.171.5
Splošno
Določanje napetostnega stanja na površini 
konstrukcije ali njenega detajla je pogosto naloga, 
ki jo je potrebno rešiti v zvezi s preiskavami kon­
strukcij. V primeru preiskave elementov s kompli­
ciranimi oblikami, odprtinami, zarezami, ostrimi 
prehodi in kompliciranimi obtežbami, je pričako­
vati tudi komplicirano sliko razporeditve napetosti.
Natančne matematične rešitve so v takih pri­
merih nemogoče ali pa so dolgotrajne in zahtevajo 
visoko usposobljene strokovnjake. Tudi večina 
merskih metod v takih primerih odpove.
Nepoznane smeri glavnih napetosti in hitro 
spreminjanje njih velikosti in predznaka z razdaljo 
onemogoči uporabo tistih instrumentov, ki merijo 
specifične deformacije le v določeni smeri in na 
določeni razdalji. Tudi uporovni tenzometri (strain 
gages), ki predstavljajo najrazvitejšo obliko tenzo- 
metrov, v takih primerih niso primerni. Kljub 
obliki rozete, ki omogoča določanje smeri, veliko­
sti in predznaka glavnih napetosti, so podatki ne­
zanesljivi, kajti tudi sicer kratki sestavni deli — 
merilni lističi — imajo često za precizne meritve 
prevelike dimenzije.
Za ugotavljanje razgibanih napetostnih stanj 
na površini preizkušanca so torej uporabne le 
take merske metode, ki so sposobne določiti nape­
tostno stanje v vsaki točki in v celotni površini 
preiskovane ploskve. Najpopolnejše podatke v tem 
smislu nam nudijo predvsem metoda krhkih pre­
vlek, fotoelastimetrija in metoda moire.
Prvi dve metodi smo na Zavodu za raziskavo 
materiala in konstrukcij že večkrat uporabili in 
imamo zanje primeren instrumentarij in izkušnje. 
Metoda krhkih prevlek je predvsem primerna za 
določanje trajektorij glavnih napetosti. Z uporabo 
najbolj razvitih prevlek je mogoče pri določenih 
pogojih ugotavljati tudi velikost glavnih napetosti. 
S krhkimi prevlekami lahko preiskujemo modele 
in prototipe, uporaba pa je omejena le na določene 
materiale, na katere je nanašanje mogoče.
Fotoelastimetrična metoda nudi natančnejše 
podatke predvsem v smislu določanja velikosti na-
In accordance with Burmister’s theory on the 
flexible slab tension the author explains the occurance 
of cracks due to the fatigue in the asphalt surfaces. The 
mentioned damages can be observed especially in the 
thawing period. Finally the construction of the road­
ways with the deeper compacted more layer roadway 
system is recommended.
J02E BOŠTJANČIČ, DIPL. INZ.
petosti. Doslej uporabljeni transmisijski polari- 
skopi so sicer omogočali hitro reševanje zamotanih 
napetostnih problemov na modelih, niso pa omo­
gočali neposrednih meritev na konstrukcijah.
Razvoj fotoelastimetrije pa je rešil tudi ta pro­
blem z razvojem tehnike fotoelastičnih prevlek 
in refleksivne fotoelastimetrije.
Fotoelastične prevleke
Tehnika preiskav napetostnega stanja s po­
močjo fotoelastičnih prevlek združuje boljše last­
nosti treh najpogosteje uporabljenih tehnik: foto­
elastimetrije, krhkih prevlek in tenzometrov.
Poleg tega, da nam nudi pregled o stanju na­
petosti na celotni preiskovani površini, nam omo­
goča tudi izredno točne meritve v posameznih toč­
kah. S tem v zvezi lahko rezultate tehnike foto­
elastičnih prevlek primerjamo z rezultati, katere 
bi dobili z meritvami z neskončnim številom tenzo- 
metričnih rozet izredno majhnih dimenzij.
Fotoelastične prevleke lahko uporabljamo na 
modelih in, kar je bistvenega pomena, tudi na 
konstrukcijah. Nanašanje prevlek je mogoče prak­
tično na vse materiale in je tudi v tem pogledu 
metoda univerzalna.
Osnovni princip tehnike fotoelastičnih prevlek 
je naslednji: preizkušanec prevlečemo s plastjo 
prozornega materiala, ki s podlogo sodeluje in v 
obremenjenem stanju dobi lastnosti dvojnega loma.
Omenjena tehnika je torej ena izmed foto- 
elastimetričnih metod, za katero velja tudi isti 
osnovni princip: deformacije so proporcionalne 
velikosti faznih zamikov.
To pomeni, da tudi v tem primeru igrata de­
belina prevleke in njena občutljivost bistveno 
vlogo. Da bi meritve potekale z zadostno točnostjo, 
moramo izbrati primerno debelino prevleke s pri­
merno občutljivostjo.
Prevleke lahko nanašamo na ravne in ukriv­
ljene površine. Ravne površine in še nekatere 
ukrivljene površine (valjaste, stožčaste itd.) prekri­
vamo predvsem s fotoelastičnimi folijami poznane
debeline, katere lepimo na podlogo s specialnimi 
lepili. Pri kompliciranejših preizkušancih se po­
služujemo tekočih plastikov, katere brizgamo na 
površino, kjer polimerizirajo. Kompliciranejše ob­
like pokrivamo tudi z delno polimeriziranimi plo­
ščami, ki se podlogi dobro prilagodijo. Po končani 
polimerizaciji jih z že omenjenimi lepili prilepimo 
na preizkušano ploskev. Problem, ki nastopa pri 
uporabi tekočih plastikov, je neenakomerna debe­
lina, katero je treba izmeriti in pri rezultatih upo­
števati.
Opazovanje fotoelastičnih pojavov je mogoče 
le z reflektirano svetlobo. V primerih, ko nanaša­
mo prevleko na podlogo, ki dobro reflektira svet­
lobo, nam dodatni ukrepi niso potrebni. Če je po­
vršina podloge motna, se poslužimo poliranja ali 
pa uporabljamo metalizirane fotoelastične plošče 
oziroma refleksivna lepila.
Pri izbiri prevleke pa moramo paziti tudi na 
velikost maksimalnih deformacij podloge. Izbrati 
je treba tako prevleko, ki bo pri maksimalnih de­
formacijah še vedno obdržala linearne deformacij- 
sko-optične odnose.
Pravilno izbrana in nanesena prevleka dobro 
sledi deformacijam podloge in jo lahko uporabimo 
za statične in dinamične preiskave v elastičnem in 
plastičnem območju.
Kot informacijo navajamo lastnosti nekaterih 
plastikov, katere izdeluje in uporablja poznana 
ameriška firma Budd:
Plastik
Plošče
Tekočine
Tip Debelinamm
Meja linearnih 
deformacijsko- 
optičnih 
odnosov ”/•
Deformacijsko.
optična
konstanta
Standardni S 
Zrcalni Sm
1,22 1,83 
ali 3,05 2,5 0,1
Standardni S 1,22 1,83 30 0,02Zrcalni Mm ali 3,05
A od 0,02 do 3,05 3 0,1
G od 0,02 do 3,05 30 do 50 0,02
Merjenje s fotoelastičnimi prevlekami je mo­
goče v dokaj velikem temperaturnem intervalu 
od —55° C do +180° C, v nekaterih primerih pa 
celo do +260° C. Plastiki imajo še vrsto drugih 
dobrih lastnosti kot na primer majhen modul ela­
stičnosti, stabilnost s časom, niso občutljivi za kli­
matske spremembe itd. Vse te lastnosti omogočajo 
delo s fotoelastičnimi prevlekami v laboratorijih 
in na terenu. Omeniti pa moramo tudi težave, ki 
nastopajo pri uporabi debelejših prevlek. Le-te v 
določenih primerih (npr. pri upogibu tankih ele­
mentov) ne sledijo deformacijam podloge ali pa 
preizkušam element ojačijo. Za eliminacijo napak 
obstajajo računske metode, s katerimi izračunamo 
odstopanja in jih pri obdelavi rezultatov upošte­
vamo.
Refleksivni polariskop
Za opazovanja fotoelastičnih pojavov v obre­
menjeni prevleki običajni transmisijski polariskop 
ni primeren. Opazovanja in meritve opravimo z 
refleksijskim polariskopom, ki je po sestavnih de­
lih kot tudi po funkciji transmisijskemu soroden 
(glej sl. št. 1 a in b).
Princip uporabe reflektirane svetlobe pa omo­
goča z dodatno pripravo, montirano na refleksijski 
polariskop (glej sl. št. 1 c) direktno merjenje glav­
nih specifičnih deformacij v posameznih točkah, 
s čimer se izognemo zamudnim in aproksimativnim 
matematičnim obdelavam rezultatov.
Snop bele ali monokromatske svetlobe (glej sl. 
št. 1 a) s polarizatorjem P linearno polariziramo. 
Polarizirani žarek vstopa približno normalno v
prevleko, kjer se zaradi anizotropnosti materiala 
kot posledice obremenitve razstavi v dve kompo­
nenti. Le-ti potujeta skozi prevleko z različnimi 
hitrostmi, se na mejni ploskvi med prevleko in 
podlogo reflektirata in se ponovno približno v isti
Sl. 1. Princip delovanja refleksivnega polariskopa
smeri vračata. Pri izstopu iz prevleke je žarek za­
radi nastalega faznega zamika v splošnem eliptično 
polariziran. Kot vizualni efekt analiziranih elip­
tično polariziranih žarkov se pojavi slika izoklin 
in izohrom. Izohrome so v primeru uporabe bele 
svetlobe barvne proge oziroma barvna področja, 
izokline pa so temna, neosvetljena mesta. Neosvet­
ljena so tudi mesta, kjer je razlika glavnih speci­
fičnih deformacij («i — £2) =  0.
Opisani polariskop služi za izolacijo izoklin, ki 
predstavljajo mesta z enako smerjo glavnih nape-
Sl. 2. Refleksivni polariskop enostavnejše konstrukcije 
(izdelan na ZRMK)
tosti. Le-te sovpadajo z osmi polarizatorja oziroma 
analizatorja. Če analizator in polarizator vrtimo 
istosmerno in za enake kote slika izoklin potuje. 
S sukanjem v intervalu od 0° do 90° dobimo na ta 
način izoklino za vsako točko preiskovane površine 
in s tem tudi smer glavnih napetosti.
Za izvrednotenje drugega podatka, tj. razlik 
glavnih specifičnih deformacij (n — £2) sliko izoklin 
eliminiramo. V ta namen med prevleko in polari­
zator oziroma analizator vstavimo dve četrtinski 
plošči, katerih osi sta nagnjeni z ozirom na osi 
analizatorja oziroma polarizatorja za 45° (glej sl. 
št. 1 b). Prva četrtinska plošča linearno polarizirani 
žarek spremeni v krožno polarizirani žarek, druga 
pa omenjeni efekt eleminira, vendar šele po pre­
hodu žarka skozi prevleko. Slika analiziranega 
snopa žarkov ne vsebuje več izoklin in ostanejo 
neosvetljena le tista mesta, kjer znaša razlika glav­
nih specifičnih deformacij (si — £2) =  0. Vredno­
tenje reda interference lahko opravimo z zasledo­
vanjem razvoja izohrom in interpolacijo, ali pa se 
poslužimo točnejše metode s komparatorjem in 
Tardyjevo kompenzacijo. S sukanjem analizatorja 
(polarizator se nahaja v izhodiščnem položaju) 
namreč lahko na poljubno mersko točko »privede­
mo« poznani red interference in na podlagi od­
čitanega kota opravimo interpolacijo.
Razliko glavnih specifičnih deformacij dobimo 
z enačbo:
£1 £2 =  f n ± 180
, kjer pomeni:
f =  razliko glavnih specifičnih deformacij, ki pri­
padajo prvemu redu interference, 
n =  red interference,
n =  kot, izmerjen na kotni razdelbi analizatorja.
Vrednost f je podana s strani proizvajalca pla- 
stikov ali pa jo ugotovimo z umerjanjem.
Glavne specifične deformacije spremenimo v 
glavne napetosti po enačbi:
E
at — on — (ei -—£2) -------- , kjer pomenita E in /ti
1 +  /l
modu elastičnosti in Poissonovo število za material 
konstrukcije. V transmisijski fotoelastimetriji do­
bimo ločene glavne napetosti na različne matema­
tične načine, ki bazirajo na robnih pogojih ali pa 
z dodatnimi meritvami spremembe debeline mo­
dela.
Pri refleksijskih polariskopih se tem postop­
kom izognemo z montažo dodatne priprave (glej 
sl. št. 1 c), ki omogoča poševen prehod žarkov skozi 
prevleko. Pripravo sestavljajo predvsem dve zrcali 
(Zt in Z2) in polovična plošča, ki omogoča fazni
zamik X/2. Odčitavanje opravimo na analogen na­
čin kot pri refleksijskem polariskopu z normalnim 
vpadnim kotom.
Pri normalnem prehodu žarka velja: 
n„ A =  <5n =  2 tk («i — fo).
Enačba za poševni prehod žarka pa se glasi:
np ž =  (5p =  2 tk (A £i — B £2).
Iz gornjih enačb lahko izračunamo neposredno 
vrednosti £1 in £9. Če upoštevamo še izraz f =  A/2 tk, 
dobimo:
f
n =  -  (n,, -  B nB),
A — B
f
£ž =  ---------- (np — A n,n).
A -  B
Vrednosti A in B sta funkciji kot 0  in Poisso- 
novega števila prevleke ter znašata:
1 — vc cos2 0
A = -------------------
(1  —  V  c )  COS 0
cos2 0  — vK 
B = -------------------
(1 — jv) cos 0
Oznake v gornjih enačbah pomenijo:
d =  fazni zamik, 
t =  debelina prevleke, 
k =  deformacijsko optični koeficient, 
f =  razlika glavnih specifičnih deformacij, ki 
pripadajo prvemu redu interference,
0  =  vpadni kot žarka, 
vc =  Poissonovo število prevleke, 
indeks n =  velja za normalni prehod, 
indeks p =  velja za poševni prehod.
Natančnost tehnike prevlek je razvidna iz na­
slednjih podatkov.
Z uporabo refleksijskega polariskopa Budd LF/Z 
in prevleke debeline 3,05 mm s koeficientom k =  
=  0,1 dobimo naslednjo natančnost izmerjenih 
vrednosti:
Pri normalnem prehodu:
specifične deformacije m£ =  od ±  5 • 10"" do 
±  10 ■ 10~6.
Sl. 4. Linijski fotoelastični tenzometer (HI.H)
smer glavnih specifičnih deformacij mv =  ± 2°
Pri poševnem prehodu žarka:
specifične deformacije mi =  ±  20 • 10~6.
Doslej smo omenjali statično preiskavo nape­
tostnega stanja. V primeru priključka stroboskop 
svetila in filmske kamere je mogoče registrirati 
tudi dinamične specifične deformacije. Reflektivni 
polariskopi imajo poleg svetila za emitiranje bele 
svetlobe tudi svetlobne izvore za monokromatsko 
svetlobo ali pa ustrezne filtre, ki prepuščajo le 
svetlobo z določeno valovno dolžino. Monokromat- 
ska svetloba je predvsem primerna za opazovanja 
plastičnih deformacij.
Refleksivni polariskopi imajo še naslednje do­
bre lastnosti:
— uporabljamo jih v laboratoriju in na te­
renu,
— omogočajo meritve tudi z večje razdalje,
— omogočajo občasne meritve,
— uporabljamo jih za opazovanja in meritve 
na ravnih ter ukrivljenih površinah,
— omogočajo avtomatična merjenja v kombi­
nacijah s fotocelicami in servomehanizmi.
Fotoelastični tenzometri
Paralelno s tehniko fotoelastičnih prevlek so 
se razvili tudi fotoelastični tenzometri. Z njimi si­
cer ne moremo meriti z zadostno natančnostjo na 
napetostno razgibanih ploskvah, uporabljamo pa 
jih tam, kjer se napetosti z razdaljo le počasi spre-
Sl. 5. Fotoelastična rozeta (BLH)
minjajo. Fotoelastični tenzometri imajo pred dru­
gimi tenzometri prednost zaradi njihove časovne in 
klimatske obstojnosti ter zato, ker za odčitavanje 
ne potrebujemo dodatnih instrumentov. Razlikuje­
mo linijski fotoelastični tenzometer in fotoelastično 
rozeto.
Linijski fotoelastični tenzometer predstavlja 
plastik pravokotne oblike, ki ima »zamrzle« nape­
tosti v obliki pasov. Na spodnji strani je metali- 
ziran, na zgornji strani pa je prevlečen s snovjo, 
ki vpadno svetlobo polarizira in odbito analizira. 
Tenzometer, prilepljen na konstrukcijo, sledi nje­
nim deformacijam, kar se odraža kot pomik »za- 
mrzlih« pasov. Sprememba položaja je v linearnem 
razmerju s specifičnimi deformacijami in jo odčita­
mo na razdelbi tenzometra, ki je dobljena z umer­
janjem.
Točnost meritev z omenjenim tenzometrom 
znaša od m, =  + 20 1 1 0 "  do m, =  ± 40 ■ 10~6.
Popolnejša oblika fotoelastičnega tenzometra 
je fotoelastična rozeta. Le-ta ima »zamrzel« pas v 
obliki kroga, katerega opazujemo na enak način 
kot pasove zgoraj opisanega tenzometra. Zaradi 
sodelovanja z deformirano podlogo se krožna obli­
ka deformira v kompliciranejšo obliko interferenč­
nih črt. Osi simetrije nove figure sovpadajo s smer­
mi glavnih specifičnih deformacij, spremembe med 
osnovnim in novim položajem pa so funkcija spe­
cifičnih deformacij v merjenih smereh. Točnost, 
katero dosežemo s fotoelastično rozeto opisanega 
tipa, znaša:
glavna natezna napetost m, =  ± 40 ■ 10 6,
smer glavnih specifičnih deformacij =  ± 
± 5°.
Različne firme izdelujejo tudi tenzometre dru­
gačnih oblik, vendar je osnovni princip pri večini 
enak opisanemu.
Sklep
Kot je razvidno iz navedenega, tehnika foto- 
elastičnih prevlek omogoča široke možnosti tistim, 
ki se ukvarjajo z analizo napetosti. Ker so na Za­
vodu za raziskavo materiala in konstrukcij pre­
iskave konstrukcij vsakdanja naloga in ker je pro­
blem analize napetosti pogosto na programu, smo 
se odločili, da opisano metodo osvojimo. V tej sme­
ri smo napravili določene poskuse z nanašanjem 
prevlek in opazovanja z enostavnejšimi transmi- 
sijskimi polariskopi. Z ozirom na izkušnje, katere 
smo dobili pri reševanju številnih problemov s 
področja transmisijske fotoelastimetrije in z ozi­
rom na to, da imamo na programu izdelavo preciz­
nega transmisijskega polariskopa z dodatkom za 
poševni prehod žarkov, bomo že v kratkem času 
sposobni izkoristiti možnosti, ki jih nudi tehnika 
fotoelastičnih prevlek.
L i t e r a t u r a :
V spodaj navedeni literaturi je najti podrobnejšo 
obdelavo problemov, ki so v članku sumarno prikazani.
1. H. Wolf: Spannungsoptik (Springer, 1961).
2. S. S. Redner: New Oblique Method for Direct 
Photoelastic Measurement of Principal Strains (Expe­
rimental Mechanismus- March 1962).
3. F. Zandman, S. Redner, E. Riegner: Reinforcing 
Effekt of Birefringent Coatings (Experimental Mecha­
nics, Februar 1962).
4. D. Post, F. Zandman: Arbitraty Thickness (Ex­
perimental Mechanics, Januar 1961).
J. Boštjančič:
PHOTOELASTIC COATING TECHNIQUE
S y n o p s i s
The intention of this article is to inform our 
engineers and technicians working on stress problems 
about the achievements of the foreign experts in the 
field of the photoelastic coating technique, as well 
as to call attention to the possiblility of carying out 
the above mentioned technique in the Institute for
Material and Structure Research in Ljubljana. In the 
article there are given the basic considerations relating 
the photoelastic coating technique, and a description 
os the required apparatus. There is mentioned also 
the application of the photoelastic strain gauges.
Zasnova in izgradnja koprske luke
DK 627.24:627.3
MILOŠ GNUS, dipl. inž. 
(Nadaljevanje)
Morski tokovi
Glavni jadranski tok teče po podatkih knjige 
»FToggetazione ed esecuzione delle opere maritime-« 
in »La regolazione dei porti*, ob jugoslovanski 
obali od juga proti severu s hitrostjo 3 do 4 milje 
na dan. Ta tok se vrača ob italijanski jadranski 
obali.
V mesecu februarju 1959 je Hidrografski in­
stitut Ratne mornarice iz Splita izvedel merjenje 
morskih struj v Koprskem zalivu.
Iz zapisnika teh merjenj povzemamo najvaž­
nejše ugotovitve:
1. v Koprskem zalivu ni stalnih morskih to­
kov, temveč samo neznaten vpliv plime in oseke;
2. vpliv reke Rižane na tokove v Koprskem 
zalivu je neznaten, saj povzroča Rižana morski tok 
globine 2 cm od površine, ki se že na oddaljenosti 
100 m od ustja reke izgubi.
V letih od 1959 do 1963 sta bili izvršeni še dve 
merjenji morskih tokov v Koprskem zalivu. Tudi 
ta merjenja so potrdila zaključke prve meritve v 
februarju 1959. Iz navedenega lahko trdimo, da v 
Koprskem zalivu ni tokov, ki bi vplivali na plovbo.
Oblačnost in megla
Opazovanja meteoroloških pogojev so bila v 
Kopru od leta 1946 do 1954.
Za varnost plovbe je važen pojav megle v Ko­
prskem zalivu. Za leta od 1946 do 1954 so zbrana 
opazovanja meglenih dni v Kopru. Iz zbranih po­
datkov je razvidno, da je bilo največ 20 meglenih 
dni leta 1948, najmanj pa sedem meglenih dni v 
letu 1954. V devetletnem poprečju je bilo 14,9 me­
glenih dni letno. Na splošno je megla zelo kratek 
čas v Koprskem zalivu, kar je za plovbo ugodno.
Sl. 5. Izgradnja II. dela operativne obale v letu 1961
Temperatura
Za kraj Koper so bili v letih 1948—1954 zbrani 
podatki o mesečnih in letnih poprečjih, absolutnem 
maksimalu in absolutnem minimumu temperatur. 
Iz podatkov je razvidno, da so v 7-letnem poprečju 
najhladnejši meseci januar, februar in marec, naj­
toplejši pa junij, julij in avgust. Absolutni maksi­
mum znaša 36,6° C v mesecu juniju in absolutni 
minimum — 10,5° C v mesecu februarju.
Pogoji fundacije
Na področju koprske luke, industrijske cone in 
Koprskega zaliva ter obalnega območja okoli zali­
va so bila izvršena obširna sondažna dela in geo-
Sl. 6. Stalno skladišče med gradnjo (1964)
mehanske raziskave. Prve sondaže je izdelal Geo­
loški zavod Ljubljana v letu 1956, naslednje son­
daže pa Zavod za raziskavo materiala in konstruk­
cij Ljubljana v 1. 1957. Nadaljnje sondažne vrtine 
so bile izvršene v letu 1961, 1962 s strani podjetja 
»Geoistraživanje« Zagreb, v letu 1963 je izvedel več 
sond tudi Zavod za raziskavo materiala in kon­
strukcij Ljubljana ter končno v letu 1964 zopet 
Geološki zavod Ljubljana. Skupno je bilo v ob­
dobju 1956— 1964 narejenih nad 150 sondažnih 
vrtin, pri čemer se je globina vrtin spreminjala od
6.0 do 60,0 m. Vsa sondažna dela je vsa leta sprem­
ljal laboratorij za mehaniko tal inštituta za mate-
rnatiko, fiziko in mehaniko univerze v Ljubljani, ki 
je tudi izdeloval geomehanske študije in poročila. 
Na podlagi navedenih raziskovalnih del je bilo 
ugotovljeno naslednje:
Škocjanski zaliv je predstavljal skupno s kopr­
sko in ankaransko bonifiko še do 18. stoletja enotni 
zalivski sedimentacijski bazen, v katerega je bila 
v nedavni preteklosti odlagana glinasto-meljasta 
naplavina. Naselje današnjega Kopra, ki leži na 
trdem flišu, je predstavljalo takrat v geografskem 
smislu otok. Naplavina, ki je bila odložena v mor­
skem zalivu, zarezanem v flišno obrobje, predstav­
lja z rečno in hudourniško erozijo prinesen mate­
rial z obrobnih gričevij. Osnovno hribino tega pod­
ročja predstavlja eocenski fliš, ki je dokaj hetero­
gene sestave. V njem vidimo prehod od trdega 
apnenca do laporastih apnencev ter od laporjev do 
lapornasto-glinastih vložkov. Slednji v vodi izgub­
ljajo prvotno strukturo, preperijo in preidejo v 
značilno glinasto kohezivno zemljino. Debelina te 
glinaste preperine je v vzhodnem delu Koprskega 
zaliva znatna. Kontakt med naplavino in flišem ni 
povsod enak. V zahodnem delu zaliva leži napla­
vina neposredno na skalni osnovi zlasti okoli kopr­
skega griča, bolj proti severu pa na debeli plasti 
peščenega in prodnega materiala. Ta prodni mate­
rial se začenja na koti — 24,0 m in pada do kote
- 31,0 na področju okoli ustja Rižane. Sloj proda 
sega še nalje proti zahodu v razdalji ca. 600 m in 
proti jugu ca. 400 m. Tako tvori fundacijsko dno 
na področju luke na južni strani flišni peščenjak 
in lapor kot skalno dno, ki leži na koti — 5,0 m 
do — 25,0 m, proti severu pa se pojavlja plast 
prodnega materiala od skalnatih tal na globini od
— 40,0 m do — 60,0 m do poprečne kote — 25,0 m. 
Od te kote navzgor se pojavlja naplavina.
Objekti koprske luke so bili grajeni v prvi fazi 
na področju, kjer plastnice nosilnih tal — trden 
fliš — ne presegajo globine — 15,0 m. Zato so vse 
operativne obale postavljene na trdno skalnato • 
podlago. Isto velja za vse težje skladiščne objekte.
Z razširitvijo luškega območja v Škocjanski zaliv 
in z nasipavanjem zaliva z morsko naplavino iz 
bazena, je bila ugotovljena možnost postavitve laž­
jih objektov in prometnih zgradb — ceste, železni­
ški tir —  na nanovo pridobljenem terenu. Ugotov­
ljeno je bilo, da je nosilnost novo pridobljenih pla­
tojev 4,0 t/m2. To je bilo tudi v praksi dokazano. 
Do sedaj so bili izvedeni objekti s plitvim teme­
ljem (dvoje skladišč, rezervarji za vegetabilno olje), 
ki so dokazali možnost izgradnje objektov na tleh 
7. razmeroma nizko nosilnostjo. Proučena in izve­
dena je bila globoka fundacija različnih sistemov: 
vodnjakov do globine 10 m, zabiti koli leseni in 
betonski, na kraju samem izvedeni koli sistema 
»Benoto« in »Franki«. Vse te fundacije so bile zi- 
vedene na področju, kjer so nosilna tla iz flišnega 
peščenjaka in laporja. Na področju, kjer so nosilna 
tla iz prod ca in peska, je fundacija že proučena ter 
pride za obalne konstrukcije v poštev globoka fun­
dacija (do kote ca. — 30,0 m) s piloti sistema »Be­
noto«, zabitimi betonskimi piloti, jeklenimi piloti
ali jeklenimi zagatnicami. Za druge težke luške 
objekte pridejo v poštev na kraju samem izvedeni 
piloti sistema »Benoto«, »Salzgitter«, »Franki« ter 
zabiti betonski ali jekleni koli. V glavnem imamo 
tri vrste fundacije na področju koprske luke:
— plitko fundiranje na nanovo pridobljenem 
in posebej pripravljenem terenu, pri čemer upo­
števamo nosilnost terena 0,4kg/cm2;
— globoko fundiranje na flišno skalo z nosil­
nostjo 6,0 do 10,0kg/cm2;
— globoko fundiranje v nižje prodnate plasti 
(— 30,0 m) s piloti in nosilnostjo tal, ki je odvisna 
od globine in vrste pilota, zabitega v prodnato plast.
Iz navedenega sledi, da je postavitev vsako­
vrstnih objektov na področju luke Koper tehnično 
izvedljiva. Uporaba posameznih vrst fundacij je 
odvisna od vrste in namena objekta in od tehničnih 
možnosti, ki so na razpolago izvajalcu za izvedbo 
fundacije posameznih objektov.
Glede na pogoje fundacije lahko razdelimo 
področje industrijske cone na tri dele: področje z 
najboljšimi pogoji fundacije se razteza na severu 
med ankaranskim obrobnim kanalom in cesto Kri­
žišče—Ankaran. Tukaj je pod ca. 3 do 5 m debelo 
plastjo flišne preperine kompakten fliš iz flišnega 
laporja in peščenjaka, mestoma prerezan s hori­
zontalnimi ali nekoliko nagnjenimi plastmi gline. 
Nosilnost flišne preperine je 2,0 kg/cm2, nosilnost 
flišne skale (lapor ali peščenjak) pa od 6,0 do
10,0 kg/cm2. Enaki fundacijski pogoji so na in v 
neposredni bližini Serminskega griča ter v pasu 
med cesto Križišče—Koper ter sedanje obale Škoc­
janskega zaliva. Tukaj imamo nad trdnim flišem, 
ki pada od Sermina proti morju tako, da doseže pri 
ustju Rižane koto — 40,0 m, plast prodca, nad njo 
pa plast morske naplavine, ki je že močneje me­
šana s plastmi drobnega peska. Ker je večji del 
ankaranske bonifike v  depresiji, bo potrebno naj­
prej nasipati teritorij do kote vsaj +  1,50 m z ne­
koherentnim materialom. Lahke objekte je možno 
plitko fundirati, pri čemer je nosilnost tal 0,4 kg 
na kubični centimeter, težje objekte pa globoko 
fundirati z vodnjaki ali piloti na trden fliš ali do­
bro uležan prodec (katerega zgornji rob prične pri 
koti — 26 m).
Tretje področje je Škocjanski zaliv, kjer so 
fundacijski problemi popolnoma enaki kot na na­
novo pridobljenem terenu v trgovski luki.
RAZVOJ KAPACITET V LUKI KOPER
V vplivno območje Luke Koper spada ves te­
ritorij, ki ga obrobljajo cesta Križišče (Bivio)— 
Ankaran na severu, mesto Koper — na koprskem 
griču na jugu ter cesta Ljubljana—Koper od Kri­
žišča do Kopra na vzhodu. Trgovsko luko omejuje 
na severu reka Rižana, na vzhodu pa črta, ki po­
teka vzporedno z zaporo Škocjanskega zaliva v 
oddaljenosti 350 m od te zapore proti vzhodu. V 
trgovski luki so locirani kompleksi za generalni
tovor, za les in tekoče tovore (vegetabilna olja); v 
industrijski coni, na njenem najsevernejšem delu, 
to je  na območju ankaranskega obrobnega kanala 
pa je lociran kompleks za pretovor in skladiščenje 
razsutih tovorov (glej situacijo, slika 1).
V drugi fazi razvoja koprske luke je predvi­
dena dograditev kompleksa za generalni tovor in 
gradnja nove luke za razsute tovore.
Akvatorij luke obsega tri bazene: južni bazen 
ob obalah za generalni tovor, sedanji bazen ob bo­
dočih napravah za tekoče tovore in severni bazen 
ob kompleksu za razsuto blago.
Južni bazen, ki služi ladjam z generalnim to­
vorom, je sedaj globok — 10 m, predvidena pa je 
njegova poglobitev na — 12 m (za ladje do 20.000 
ton nosilnosti).
Severni bazen za dostop ladij do kompleksa 
luke za pretovor in skladiščenje razsutih tovorov 
bo treba še izkopati. Predvideno je, da bo globina 
tega bazena znašala — 16 m, kar bo omogočalo 
pristajanje ladij do 100.000 ton nosilnosti. V prvi 
fazi izgradnje obale za razsuti tovor bo izvršen le 
izkop do globine — 12 m.
Med severnim in južnim bazenom bo od ustja 
reke Rižane izkopan bazen za pristajanje in plovbo 
ladij s tekočimi tovori, to je nafto in njenimi de­
rivati, tekočim plinom in kemikalijami.
Akvatorij za luko tekočih tovorov bo tvoril 
100 m širok kanal z globino — 12 m. Ta kanal bo 
omogočal pristajanje tankerjev do 25.000 ton no­
silnosti ter specialnih ladij za prevoz utekočinje­
nega plina do nosilnosti 60.000 DWT. Ta kanal bo 
pozneje možno poglobiti na — 16 m za pristajanje 
super tankerjev. Na severni strani kanala je  pred­
viden pristajalni most z več pristajalnimi mesti, in 
sicer: po eno pristajalno mesto za plin, za kemi­
kalije in za nafto. Za pristajalnimi mesti se bodo 
v severni in zahodni smeri razprostirali kompleksi 
za skladiščenje tekočega plina, kemikalij in skla­
dišče podjetja »Petrol« Ljubljana. Ta novi luški 
bazen spada po svoji funkciji v industrijsko cono.
Vsi luški bazeni so locirani v smeri od zahoda 
proti severovzhodu zato, da omogočajo varno plov­
bo proti burji, ki je glavni veter v koprski luki.
a h I u a I n o s 11
Regulacija Prešernove ceste v
Trenutno je Prešernova, to je bivša Bleiweiso- 
va cesta ena izmed onih komunikacij, ki je z ozi­
rom na zelo ozko vozišče prometno najbolj obre­
menjena mestna cesta v Ljubljani oz. republiki. 
Število motornih vozil vseh vrst, ki gre dnevno po 
tej cesti, se že bliža številu 60.000. Ob prometnih 
konicah je v obeh smereh večkrat strnjena kolona 
vozil. Na sicer dobri betonski podlagi se trajno
Teritorij luke za generalni tovor, predviden v 
drugi fazi izgradnje, je v celoti že nasut, razen dela 
pomola I. zahodno od zapore Škocjanskega zaliva. 
Po dokončani drugi fazi izgradnje bo obsegalo ure­
jeno področje luke za generalni tovor, brez akva­
torij a, 30 ha uporabne površine. Za generalni tovor 
so predvidene in deloma že zgrajene tri operativne 
obale dolžin: 420 m, 400 m in 300 m. Prvi dve obali 
sta na severni strani Kopra, tretja obala pa je 
južna obala predvidenega pomola I. Ob obalah so 
predvidena in deloma že zgrajena tranzitna skla­
dišča ter skladišča za pretovor in manipulacijo z 
lahko pokvarljivim blagom. V drugi vrsti, za obal­
nimi skladišči, so predvidena in delno že zgrajena 
stalna skladišča za dolgotrajno skladiščenje blaga. 
Prostori med skladišči, kot tudi operativne obale, 
imajo sodobno urejena cestišča za vožnjo z vili­
čarji, traktorji, prikolicami, avto dvigali in ka­
mioni. Ob operativnih obalah ter ob vseh skladi­
ščih so predvideni industrijski tiri za železniški 
promet v luki. Načrt luke za generalni tovor je na 
sliki 2. Dolžine in namen obal ter površine posa­
meznih skladišč so obdelani v  poglavju »Kompleks 
za generalni tovor«.
(Se nadaljuje)
Sl. 7. Rezervoarji za olje s kapaciteto 8000 t enkratnega 
skladiščenja
.j u Dijan i CIRIL STANIČ, v. gr. tehnik
obnavlja in krpa stari trdo liti asfalt. Narašča­
joči promet zahteva obnovo in nujno razširitev se­
danjega vozišča.
V zvezi z delno ali popolno rekonstrukcijo te 
komunikacije se pa še vedno pojavlja vprašanje, 
ali je pravilno, da reguliramo Prešernovo cesto v 
sedanji trasi, ali pa da se odločimo za povsem novo 
komunikacijo v trasi sedanje Levstikove ulice in
ob opuščeni železniški progi vse do Delavskega 
doma oziroma Titove ceste, sedanjo cesto pa le 
delno preurejeno pustimo v sedanji izvedbi in z 
vsemi nasadi le za lokalne potrebe kulturnega 
centra.
Ako bomo regulirali sedanjo Prešernovo cesto, 
tedaj bomo morali posekati obojestranski nasad 
dreves za nujno zgraditev štiripasovnega vozišča, 
za obojestransko kolesarsko stezo in zelo ozke hod­
nike za pešce ali celo enostranske oziroma oboje­
stranske arkade.
Vsekakor se predvideva dokaj draga in ne­
prijetna regulacija, ki pa bo v znatni meri vpli­
vala na kompleksni videz tega predela mesta tako 
v cestno-prometnem oziru kot tudi v odnosu do 
vseh obstoječih in še predvidenih novih zgradb ob 
tej komunikaciji.
Vsem javnim poslopjem ob tej cesti kot Na­
rodnemu muzeju, Narodni galeriji, Moderni gale­
riji, Delavskemu domu, hotelu Lev, kopališču »Ili­
rija«, Klubu poslancev, pravoslavni cerkvi, Vojni 
bolnišnici, Klubu kulturnikov, palači Izvršnega 
sveta, Kidričevemu spomeniku, Ekonomski fakul­
teti, Partizanu Narodni dom, Tehnični knjižnici, 
notranji upravi idr. smo že ali bomo v večjem ali 
manjšem obsegu odvzeli prepotreben življenjski 
predprostor, ki je nujen za nemoteno delo v ime­
novanih zgradbah. Ako bo regulacija oz. promet 
zahteval še napravo arkad, potem bo seveda tudi 
funkcija vseh stanovanjskih zgradb od Veselove 
ulice do Tržaške ceste močno prizadeta oz. še po­
slabšana. Take komunikacije morajo biti speljane 
v trasah, kjer vsaj v perspektivi ne bodo ovirane 
v razvoju.
V zvezi z naraščajočim prometom bo nujno 
treba izvršiti dvojne podhode za pešce vsaj na 
Erjavčevi, Šubičevi, Cankarjevi in Puharjevi ali 
Kidričevi ulici in sicer v trasi sedanje Prešernove 
ceste in v trasi sedanje železnice in nove avto ceste. 
Prehod pešcev na reguliranem vozišču Prešernove 
ceste in železniške proge ter avto ceste bo tako re­
koč nemogoč. Že sedaj imajo prometni organi ve­
liko posla za kolikor toliko zadovoljiv in varen raz­
voj peš prometa vzdolž te ceste.
Ker pa je namen v smislu odobrene urbani­
stične dokumentacije na prostih površinah vse do 
železniške proge zgraditi še več novih javnih 
zgradb kot nov Jakopičev paviljon, zgradbo Parti­
zana Narodni dom, zimsko kopališče, povečanje 
Moderne galerije, zgradbo Ljudske univerze itd., 
se bo promet pešcev povečal in funkcija sedanje 
ceste zmanjšala. Enako nam prinaša tudi nova kon­
centracija športa v Tivoliju v zvezi z novo športno 
in kulturno dvorano »Tivoli« trajne, posebno pa v 
konicah dodatne cestno-prometne obremenitve in 
probleme. Vsekakor bo treba v perspektivi zgraditi 
primeren nadvoz med področjem Tivolija z vsemi 
njegovimi novimi funkcijami in mestnim centrom 
v trasi Kidričeve ali Puharjeve ulice.
Tudi sicer smatram za nepravilno, da bi nam 
sedanja Prešernova cesta prerezala centralni mest­
ni in republiški kulturni center v dva dela s široko, 
pusto in hrupno kanalizirano komunikacijo. Kar 
poglejmo rezultat nove Titove ceste skozi Gradišče!
Pri reševanju tega problema ne smemo raču­
nati s tem, da nam bo prevzela predvidena nova 
avto cesta skozi Tivoli večino prometa s sedanje 
Prešernove ceste, ampak le delno. Gotovo pa je, 
da se bo povečal notranji mestni promet vseh vrst 
vozil, posebno še, ker se Titova cesta skozi center 
v perspektivi ne namerava dodatno prometno obre­
menjevati, ampak celo omejevati.
Vse nakazano je do sedaj v neki meri vpli­
valo, da se sedanja Prešernova cesta še ni reguli­
rana. Ker pa predvidevajo odobreni urbanistični 
načrti za naše mesto regulacijo sedanje trase Pre­
šernove ceste, potem je le treba preučiti, če je 
izbrana trasa res najboljša rešitev in če le ni 
boljša nova trasa vzdolž sedanje Levstikove ulice 
in železniške proge ali še kakšna druga varianta 
v breme Tivolija, vrtov Vrtače itd.
Ako preložimo cesto, potem navežemo na osta­
li mirni mestni in republiški kulturni center De­
lavski dom in zimsko kopališče, novo zgradbo Par­
tizana, Narodni dom, pravoslavno cerkev, nov Ja­
kopičev paviljon, povečano Moderno galerijo, Teh­
nično knjižnico, Vojno bolnišnico, serijo stanovanj­
skih blokov in vse dodatne javne zgradbe, ki jih 
še nameravamo zgraditi do preložene železnice. Vse 
sedanje javne zgradbe ob stari trasi skupaj s ho­
telom »Lev« pa bodo funkcionalno ogromno pri­
dobile, ker bo iz neposredne bližine izločen sedanji 
hrupni promet Prešernove ceste. Pešec se bo var­
neje gibal od Titove pa do preložene železnice 
ter od Mirja pa do Gosposvetske ceste. Brez vsa­
kega prometa bo novi Trg revolucije, Cankarjeva 
promenada, kopališče itd.
Preložena cesta zahteva samo enkratno izved­
bo podhodov ali nadhodov za pešce in ostali pro­
met in sicer v obliki skupnih objektov nad ali 
pod preloženo Prešernovo cesto, železnico in pred­
videno avto cesto, ki bo verjetno potekala tik ob 
železniški progi.
Skica predvideva napravo nadvoza v Tobačni 
ulici za priključek na avto cesto, podvoza v Erjav­
čevi ulici za Rožno dolino, podhoda na Cankarjevi 
promenadi, nadvoza v Kidričevi ulici za Tivoli in 
Športno dvorano in park ter podvoza v Parmovi 
ulici za potrebe Bežigrada in Šiške.
Nesporno je dosedanji razvoj prometa že poka­
zal na že reguliranem odseku Prešernove ceste, to 
je med Celovško in Titovo cesto, da so prometne 
težave zavrle predvidene gradnje podjetja »Petrol« 
in drugih interesentov v tem odseku, ker bi bila 
prometna navezava teh objektov na Prešernovo 
cesto cestno prometna ovira in nevarnost. Zaradi 
tega prikazuje priloženi osnutek razširjen predlog 
za preložitev Prešernove ceste tudi v tem odseku 
več ali manj k železniški progi. Na novem križišču 
Celovške in Prešernove ceste bi izvršili že sedaj za 
direktno smer vožnje v trasi Prešernove ceste nad­
voz prek Celovške ceste. S tem bi razbremenili
že sedaj to najbolj obremenjeno mestno križišče, 
kjer se pojavljajo prometni zastoji.
Osnutek dopušča gradnjo novih objektov med 
Celovško in Titovo cesto na obmestni strani Pre­
šernove ceste vzdolž hotela »Lev«, Ambulante, 
Slovenija-avto, itd. Tu se pojavijo površine zelo 
dragocenega zemljišča, ki dopušča znatno bolj bo­
gato namensko izrabo, kot pa jo ima sedaj zem­
ljišče med sedanjo Prešernovo cesto in železniško 
progo.
Osnutek kaže, da bi se v perspektivi celoten 
promet koncentriral ob obeh straneh sedanje že­
lezniške proge skozi Tivoli. S tem bi bil tudi ves 
ropot in trušč prenesen popolnoma ob rob mesta, 
kjer bi bil prizadet samo manjši del zgradb in to 
predvsem nestanovanjskega značaja.
V zvezi s pripravljenostjo železniškega pod­
jetja, da bi skozi Tivoli delno korigiralo smerno 
in po možnosti tudi višinsko svojo progo, je mož­
nost tudi traso nove Prešernove ceste že v sedanji
fazi bogatejše speljati. Predvsem je tu mišljena tra­
sa, ki ne bi potekala po Levstikovi ulici, ampak 
po vrtovih za vilami na Vrtači in ob preloženi 
železniški progi.
Preložena Prešernova cesta nam omogoča iz­
ločitev vsega tranzitnega in javnega prometa skozi 
univerzitetno četrt iz sedanje Aškerčeve ceste, 
omogoča boljšo povezavo obeh kulturnih centrov 
v trasi sedanje Erjavčeve ceste, povezavo vzhod­
nega in zahodnega predela mesta neposredno skozi 
mestni center v trasi sedaj slepe Tomšičeve ulice.
Ako Prešernove ceste ni mogoče preložiti, po­
tem naj se preuči še možnost enosmernega pro­
meta in sicer od Tržaške ceste proti kolodvoru v 
sedanji trasi Prešernove ceste, obratno pa v seda­
nji trasi Levstikove ulice in ob železniški progi. 
Širine prizadetih komunikacij bi popolnoma ustre­
zale sedanjim in naraščajočim prometnim potre­
bam, ne glede na predvideno gradnjo nove avto 
ceste skozi Tivoli.
PRIPRAVA BETONA
(definicija, struktura in faze, osnovne organizacijske smernice) EDO RODOŠEK. DIPL. INZ.
Definicija
Priprava betona je det procesa betoniranja, kjer 
se z organizirano uporabo delovne sile in strojnih na­
prav na podlagi primernega tehnološkega postopka iz­
deluje surovi beton, to je mešanica mineralnega agre­
gata, cementa in vode v razmerju, ki jo zahteva pro­
jekt z upoštevanjem vseh lokalnih faktorjev.
Mesto priprave betona v strukturi procesa betoniranja
Sestavljen
gradbeni
proces
Proizvodni
gradbeni
proces
Delni
procesi
(delovne
operacije)
Izdelava
betonske
konstrukcije
Priprava
betona
Transport
betona
Vgrajevanje
betona
Faze procesa Sestavine
priprave betona
Praznjenje 
posode v mešalni 
boben
Suho mešanje
bet. agreg. 15—30 mm 
bet. agreg. 7—15 mm 
bet. agreg. 0—7 mm 
cement
Doziranje (suhih) 
sestavin
bet. agreg. 15—30 mm 
bet. agreg. 7—15 mm 
bet. agreg. 0—7 mm 
cement
Transport (suhih) 
sestavin
Doziranje vode voda
Mokro mešanje
Praznjenje bobna 
v transportno 
posodo
Osnovne organizacijske smernice
Načelno je najvažnejše pravilo, da pri organizaciji 
procesa priprave betona nič ne sme biti prepuščeno 
slučaju, kar pomeni improvizaciji neposrednih proiz­
vajalcev na gradbišču, ampak morajo organizacijo za­
snovati in izvesti strokovnjaki, z drugimi besedami 
služba priprave dela v podjetju v sodelovanju z vodjo 
gradbišča.
Da bi mogla priprava dela uspešno opravljati to 
nalogo, morajo biti predvsem izpolnjeni nekateri osnov­
ni pogoji dela, dalje morajo organizatorji upoštevati 
tudi nekatera osnovna vprašanja, ki so vezana v nek 
logičen redosled s tako imenovanimi ključnimi točka­
mi in končno morajo biti upoštevani tudi odločilni zu­
nanji vplivi.
Tabelarični pregled elementov organizacije dela in njihove povezave
Pogoji Ključne točke Vplivi
Pravočasna in brezhib­
na dokumentacija
Zagotovljena nabava 
agregata in cementa 
(količinsko in časovno)
Mogoč je izbor naprav 
za pripravo betona
Obstoji dovod pogonske
energije in vode
Na razpolago je delovna 
sila (po številu in 
kvalifikacijah)
Sodelovanje 
s projektantom
Razpored in ureditev 
prostora za delovni 
proces
Izbor tehnološkega 
postopka
Izbor mehanizacije in 
delovnih naprav
Organizacija posameznih 
delovnih mest 
z instrukcijami (preko 
delovodje) delovni sili
Lokacija (razdalje, 
naklon, omejenost 
prostora, dostopi, 
zemljišče)
Stopnja organizacije 
stičnih procesov 
(npr. delovni takti 
železokrivcev ali 
vgrajevalcev betona
Stopnja mehanizacije 
s posebnim ozirom na 
sinhronizacijo procesov
Načini priprave betona, ki leže pod debelo črto 
v tabeli »PRIPRAVA BETONA«, ustrezajo pogojem in­
dustrijske gradnje z oziroma na kontrolo kvalitete, 
široke možnosti uporabe organizacijskih metod, hitrost 
gradnje in prehranes delovne sile, kar vse skupaj po­
meni, da se načelno lahko smatrajo kot ekonomsko 
upravičeni, oziroma sodobni.
Poraba delovne sile
Poglavitni faktorji, ki odrejajo število delovne sile, 
so predvsem vrsta naprave (z ozirom na transport 
agregata) in urna količina potrebnega betona. Načini 
priprave betona nad debelo črto zahtevajo zaradi niz­
ke stopnje mehaniziranosti večjo porabo delovne sile, 
ki še zlasti hitro raste z večjo urno količino betona, 
oziroma (pri istem taktu mešanja) z večjo litražo me­
šalca. Iz primera za 3-minutni takt mešanja se vidi 
neekonomičnost transporta agregata s pomočjo ročnih 
metod:
Mešalec
1 NK
Delovna sila 
PK K
150 3 1
250 5 1
375 7 1
500 9 1
750 12 1
Za transport cementa v vrečah je navadno potre­
ben en delavec, ki obenem tudi dozira cement. Pri­
poročljivo je prirediti količino agregata nasproti celi 
vreči cementa, ker je doziranje s pomočjo zabojev 
precej nezanesljivo.
Sodobni načini priprave betona zahtevajo (zaradi 
uporabe ročnega skreperja) samo enega delavca za 
transport agregata do vključno 500-litrskega mešalca 
in to brez ozira na takt mešanja. Za mešalec 750 in, 
več litrov in za mešalne takte 3 minute ali krajše, sta 
potrebna že dva skreperista. Seveda je treba ustrezno 
skrajšati transportne razdalje za skreperiste pri večji 
zahtevani urni kapaciteti mešalca.
Za mešanje in doziranje vode zadostuje vedno en 
sam delavec-strojnik, ki obenem tudi dozira agregat 
s pomočjo dozatorja. Isti delavec — strojnik mešalca — 
lahko obenem dozira tudi cement ob pogoju, da je na 
razpolago dozator cementa s tehtnico in da traja me­
šalni takt vsaj 3 minute.
V vseh drugih primerih je potreben za doziranje 
cementa še en poseben delavec, ki lahko obenem 
opravlja tudi druga vzporedna dela, ker ni polno za­
poslen.
IZBOR VELIKOSTI MEŠALCA IX DRUGIH 
NAPRAV ZA PRIPRAVO BETONA
Izbor velikosti mešalca
Odločilni kriterij pri izbiri velikosti mešalca je 
ekonomičnost, ob upoštevanju glavnih faktorjev grad­
bene naloge, ki so navedeni v poglavju »Osnovne or­
ganizacijske smernice«. Kot olajšavo postopka pri iz­
biri velikosti mešalca lahko uporabimo »Nomogram
za določitev velikosti mešalca in mejne srednje raz­
dalje transporta s skreperjem«.
Predhodno izračunamo potrebno urno količino 
betona:
v QQh = ------ —  kiU • kD, kjer pomeni:
2  Q =  skupno potrebna količina betona (iz predizmer 
projekta),
M =  število mesecev, v katerih se bo delalo celotno 
betoniranje (iz terminskega plana gradbišča),
D =  poprečno število delovnih dni v mesecu (D =  
=  25),
S =  število delovnih ur na dan (glede na eno ali 
dve izmeni),
kM =  koeficient mesečne neenakomernosti 
(kM =  1,3 do 1,4),
kj, =  koeficient dnevne neenakomernosti 
(kj, =  1,4 do 1,6).
Na ordinati nomograma poiščemo tako izračunano 
vrednost za Qh (pri čemer nomogram že upošteva 
komprimacijo svežega betona ob vgrajevanju s po­
prečno vrednostjo koeficienta 1,25).
Za zahtevano vrednost Q], je mogoče na levi stra­
ni nomograma direktno odčitati mejno srednjo raz­
daljo transporta s skreperjem za različno število frak­
cij agregata in z ozirom na to, ali je na razpolago 
dozator za agregat ali ne.
Na desni strani je mogoče za isto vrednost Qh 
direktno odčitati optimalno velikost mešalca v odvis­
nosti od dejanskih okoliščin, kjer moramo obravnavati 
vse elemente organizacije dela, ki so navedeni v tabe­
laričnem pregledu.
Izbor dodatnih naprav k mešalcu
Izbor dodatnih naprav k tako izbranemu mešalcu 
je mogoč na podlagi izračuna kompleksnih stroškov 
za razne kombinacije naprav za pripravo betona. Pre­
vzeta je naslednja struktura stroškov:
P o s t a v k e  : G l e d e  n a :
amortizacija nabavno ceno in življenjsko dobo
Odpisi obresti obrestno oziroma 
zavarovalno stopnjo
zavarovanje
in letno število 
delovnih ur
<D Vzdrževanje
tekoče
v %  od amortizacije1
b
>.
<D>
03uft
03C
3
investicijsko
ouG
03
G Pogon
energija
potrošnjo in ceno
S
MOM
OtH
m mazivo
energije in maziva
G
3Op
"g1—1
GaPXl/i
Stroški delovne sile
bruto dohodke in 
režijski faktor podjetja 
in gradbišča (obrata)
03
G0)U Praktični učinek naprave (m3/h) faktor učinka
Na podlagi te strukture stroškov so izračunane 
najpogostejše kombinacije naprav za pripravo betona. 
Za vsako kombinacijo so suponirane približno potrebne 
delovne ure za transport, montažo in demontažo na­
prave na gradbišču in so na tej osnovi izračunani pri­
padajoči stroški.
Na »Diagramu ekonomskega področja uporabe raz­
nih naprav za pripravo betona« so prikazani rezultati 
tega računa v obliki krivulje minimalnih stroškov za 
1 m3 pripravljenega svežega betona v odvisnosti od 
skupno potrebne količine betona. Na abscisi so loga- 
ritmično nanesene vrednosti 2  Q, na ordinati pa tudi
logaritmično cene (za razmere v maju 1965. leta!).
Področja uporabe seveda nimajo ostrih meja, tem­
več je potrebno stvarno mejo določiti za vsak konkret­
ni primer, seveda, če gre za količine betona, ki opra­
vičujejo to delo.
Ob prizadevanju, da izberemo najbolj ekonomično 
zvrst naprave za pripravo betona, ne smemo pozabiti,
da zahteve za boljše kvalitete betona včasih terjajo 
uporabo nekaj dražje naprave. Vseeno lahko zaklju­
čimo, da se ta presežek stroškov nadomesti s privar­
čevanim cementom (ki ga lahko doziramo brez nepo­
trebnega razsipavanja) in krajšim mešalnim taktom, 
kar vsekakor pripomore k povečanju produktivnosti 
dela.
nesli Imenovanje častnih in zaslužnih članov
III. kongres Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije je soglasno proglasil za častne in zaslužne 
člane zveze med drugimi naslednje naše tovariše:
za častne člane so bili imenovani: za zaslužne člane so bili imenovani:
inž. Marjan Brili 
inž. Jože Valentinčič 
inž. Milan Verčon 
inž. Hugo Keržan
K imenovanju iskreno
dr. inž. Anton Kuhelj 
inž. Danijel Smrekar 
inž. Viktor Turnšek 
dr. inž. Lujo Šuklje
čestitamo!
tehn. Ernest Bergant 
tehn. Vinko Križaj 
tehn. Lavoslav Levstik 
inž. Franc Megušar
inž. Borut Majster 
tehn. Bogo Pečan 
tehn. Branko Rosina
ŽCP
‘T —
1 LJUBLJANA.
ŽELEZNIŠKO
GRADBENO
PODJETJE
L J U B L J A N A
Izvaja vsa dela visokih in nizkih gradenj 
Izvaja sanacijo objekta po metodah Iniciranja
Izvaja vse vrste akustičnih oblog za poslovne 
prostore, kinodvorane, daktllografske biroje, 
tovarniške hale itd.
INFORMACIJE 69
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N  K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
Leto VII 5 Serija: PREDPISI Marec 19 6 6
Predlog predpisa o toplotni zaščiti v gradbeništvu
1. POMEN
Ta predlog predpisa zajema zahteve minimalne 
toplotne zaščite v gradbeništvu, pri kateri se še 
dosežejo zadovoljivi higienski in zdravstveni po­
goji bivanja, obenem pa varujejo zgradbe pred 
poškodbami.
2. NAMEN TOPLOTNE ZAŠČITE
Važno vodilo pri projektiranju objektov za biva­
nje mora biti pravilna in zadostna toplotna za­
ščita, katere namen je, da omogočimo v pro­
storih ustvariti takšno klimo, ki bi zagotovila 
ugodno in zdravo bivanje. Odločilni faktorji za 
ugodno klimo v prostoru so pravilna tempera­
tura zraka in temperatura obodnih površin pro­
stora, ugodna vlažnost zraka in gibanje zraka 
v dovoljenih mejah. Izpolniti vse pogoje, ki bi 
dali optimalno ugodno klimo v bivalnih prosto­
rih, je iz ekonomskih vzrokov neizvedljivo. 
Vsako povečanje toplotne zaščite od predpisanih 
zahtev omogoča ustvariti boljše bivalne pogoje, 
obenem pa zmanjšuje porabo goriva in s tem 
stroške ogrevanja. 3
3. SPLOŠNA NAVODILA ZA PROJEKTIRANJE 
ZGRADB V POGLEDU TOPLOTNE ZAŠČITE
3.01 Ze s samim izborom lokacije (relief, mikroklima 
— zlasti veter) lahko vplivamo na toplotne iz­
gube zgradbe.
3.02 S povečanjem površin zunanjih zidov občutno 
povečamo toplotne izgube zgradbe, zato naj bo 
razmerje med tlorisno površino in površino zuna­
njih zidov čim ugodnejše.
3.03 Zunanji zidovi naj bodo čim manj razčlenjeni, 
ker s tem povečujemo zunanjo površino in šte­
vilo vogalov.
3.04 Potrebno se je izogibati uporabi toplotnih mo­
stov. Kjer pa tega ne moremo, jih moramo to­
plotno zaščititi.
3.05 Pri projektiranju je potrebno paziti na to, da 
ogrevani prostori mejijo med seboj.
3.06 Tloris stanovanja in drugih objektov (bolnišnice, 
domovi, hoteli itd.) naj bo po možnosti tako 
rešen, da ob hladnih zunanjih stenah (zid, okno) 
niso postavljeni taki pohištveni elementi, na ka­
terih se ljudje dalj časa zadržujejo (ležišča, se­
deži). V tem pogledu neugodne tlorisne rešitve 
zahtevajo večjo toplotno zaščito kot je predvi­
dena s tem predpisom.
3.07 Potrebno se je izogibati neupravičeno velikim 
okenskim površinam, ker s tem povečujemo to­
plotne izgube. Okno naj ima pri neki določeni 
površini čim manjšo skupno dolžino pripir in 
čim manjši koeficient zračne propustnosti. Pri 
zelo dobro tesnjenih oknih je potrebno predvi­
deti dodatne odprtine za kontrolirano stalno iz­
menjavo zraka v  prostorih.
3.08 Potrebno je preprečiti navlaževanje materialov 
v zidovih, stropovih, ravnih strehah in drugih 
gradbenih elementih, ker s tem zmanjšujemo
izolacijsko sposobnost teh elementov in trajnost 
materialov. Pri tem je treba paziti na naslednje:
3.081 da z nastreškom ali s pravilno izbranim zuna­
njim ometom ali fasadno oblogo preprečimo vpi­
janje meteorne vode v konstrukcijo,
3.082 da se pri zunanjih zidovih, stropovih in zlasti 
pri ravnih strehah, ki so sestavljene iz raznih 
slojev in materialov, daje važnost njihovi pra­
vilni sestavi v pogledu difuzij skega prehoda 
vlage skozi elemente. Načeloma se morajo po­
stavljati materiali z večjim koeficientom difuzij- 
skega upora na notranji — topli strani,
3.083 v primeru, da se na zunanji (hladni) strani pred­
vidi za paro praktično nepropustni material 
(marmorne plošče ali podobno), je potrebno med 
njim in osnovno steno predvideti vzgonsko pre­
zračevanje z zunanjim zrakom. To velja zlasti 
za kraje v  III. coni,
3.084 da je hidroizolacija ravnih streh izdelana zajam­
čeno vodotesno.
3.09 Površine sten prostorov, ki praktično ne absor­
birajo vlage, je priporočljivo zaradi doseganja 
ugodnejše klime v prostoru obložiti z ometi ali 
drugimi absorpcijskimi materiali.
3.10 Dimni kanali, vodovodne cevi in cevi za ogreva­
nje s toplo vodo naj po možnosti ne bodo v zu­
nanjih zidovih. Ce se že tam vgrajujejo, jih je 
potrebno dovolj toplotno zaščititi.
3.11 Vsak bivalni prostor mora imeti grelno telo, kar 
posebno velja za klimatski coni II. in III.
4. DEFINICIJE POJMOV IN OZNAČBE ENOT
4.1 Merna enota toplote Q
Enota: kcal
Merna enota toplote Q je količina toplote, ki je 
potrebna, da 1 kg vode povišamo temperaturo za 
1"C (točneje od +14,5° C na +15,5° C).
4.2 Toplotni tok 0  
Enota: kcal/h
Toplotni tok 0  označuje količino toplote, ki pre­
haja skozi neko površino v enoti časa.
4.3 Koeficient toplotne prevodnosti I
Enota: kcal/mh0 C
Koeficient toplotne prevodnosti X označuje mno­
žino toplote, ki prehaja v času lh skozi sloj ne­
kega materiala površine 1 m2 in debeline 1 m, če 
je razlika temperature (pri stacionarnem stanju) 
med obema površinama slojev 1° C.
4.4 Koeficient prestopa toplote a 
Enota: kcal/m2h° C
Koeficient prestopa toplote a označuje množino 
toplote, ki prehaja v času lh med površino stene 
velikosti 1 m2 in zraka, ki se te površine dotika, 
če znaša razlika temperature med zrakom in 
površino stene 1° C.
4.5 Koeficient toplotnega prehoda A 
Enota: kcal/m2h° C
Koeficient toplotnega prehoda A označuje mno­
žino toplote, ki prehaja v času lh skozi 1 m2 ne-
kega gradbenega elementa (npr. zida) debeline d 
(v metrih), če je razlika temperature (pri stacio­
narnem stanju) med obema površinam 1° C. 
Recipročno vrednost od vrednosti A imenujemo 
upor toplotnega prehoda (m2ha/'kcal).
4.6 Koeficient celotnega toplotnega prehoda »k« 
Enota: kcal/m2h° C
Koeficient celotnega toplotnega prehoda »k« ozna­
čuje množino toplote, ki prehaja v času lh skozi 
1 m2 nekega gradbenega elementa (npr. zida) de­
beline d (v metrih), če je razlika temperature 
(pri stacionarnem stanju) zraka na obeh straneh 
1» C.
Recipročno vrednost od »k« imenujemo upor ce­
lotnega toplotnega prehoda (m2h° C/kcal).
4.7 Specifična toplota c 
Enota: kcaL/kg0 C
Specifična toplota »c« označuje množino toplote, 
ki je potrebna, da 1 kg materiala povišamo tem­
peraturo za 1° C.
4.8 Relativna vlaga zraka q>
To je v °/o označeno razmerje absolutne vlage in 
maksimalne vlage pri dani temperaturi (tj. tem­
peratura, pri kateri bi bila para v zraku na­
sičena).
4.9 Rosišče tr
Označuje tisto temperaturo, pri kateri je tlak 
vodne pare v zraku enak tlaku nasičenja. Zrak, 
ohlajen pod temperaturo rosišča, odlaga vodo. 
To vodo imenujemo kondenzat.
4.10 Koeficient zračne prepustnosti a 
Enota: ms/m'hmmVS
Koeficient zračne prepustnosti »a« označuje mno­
žino zraka v m3, ki prehaja v lh skozi 1 dolžin­
ski meter pripire okna ali vrat, če je razlika 
tlakov med obema stranema pripir 1 mm VS 
(vodnega stebra).
5. GRADBENI MATERIALI IN TOPLOTNA 
ZAŠČITA
Za razumevanje toplotno izolacijskih karakteri­
stik gradbenih materialov in elementov je naj­
važnejše poznavanje njihovih koeficientov to­
plotne prevodnosti in odvisnost vrednosti toplotne 
prevodnosti od drugih faktorjev.
5.1 Toplotna zaščita
Pod toplotno zaščito razumemo zmanjšanje pre­
hoda toplote med prostori in zunanjim zrakom 
ter med prostori z različno temperaturo. 
Toplotna zaščita je tem boljša, čim večja je de­
belina in čim manjši je koeficient toplotne pre­
vodnosti uporabljenega materiala oziroma ele­
menta.
5.2 Toplotna prevodnost
V gradbeni praksi razumemo pod toplotno pre­
vodnostjo: transmisijsko prevajanje toplote v ma­
terialu, konvekcijski prenos toplote (opeka z več­
jimi votlinami, manjša konvekcija v plasteh 
mineralne volne in podobno) in toplotno sevanje 
v porah materiala oziroma votlinah elementa. 
Toplotna prevodnost gradbenega materiala je 
odvisna od:
5.21 prostorninske teže. Najboljša izolacija je miren 
zrak v porah materiala. Cim več ima material 
teh por, tem manjša je njegova prostorninska 
teža in boljša toplotna izolacija.
Razen tega je važna razporeditev in velikost teh 
zračnih por. Material z manjšimi in gosto raz­
porejenimi porami daje boljšo toplotno izolacijo, 
kakor material z večjimi porami oziroma votli­
nami;1 5
5.22 od vlažnosti. Z vsebnostjo vlage v materialu se 
močno zmanjšuje njegova izolacijska sposobnost.
1 Ocena toplotno izolacijskih vrednosti na temelju prostor­
ninske teže ni vedno mogoča, ker je toplotna prevodnost od­
visna od samega osnovnega materiala (anorganski ali organski) 
in od njegove strukture.
Dobro izolativni zrak v porah zamenja voda, ka­
tera je ca. 25-krat boljši prevodnik toplote. 
Osnovni vzroki, da nastopa večja ali manjša 
vlažnost v materialu, so:
5.221 vlaga, katero je dobil material že pri sami iz­
delavi oziroma vgrajevanju,
5.222 prodiranje meteorne vode skozi omet ali druge 
obloge,
5.223 kapilarno vpijanje vode iz tal,
5.224 kopičenje kondenzata zaradi nizke temperature 
notranjih obodnih površin prostorov in visoke 
relativne vlage zraka v prostorih,
5.225 kopičenje kondenzirane, difuzijsko dovedene vod­
ne pare v materialu zaradi napačnega zaporedja 
slojev v gradbenih elementih, manjkajoče ali 
napačno postavljene parne prepreke,
5.23 od zračne prepustnosti. Masivne konstrukcije so 
navadno za zrak neprepustne, medtem ko so lah­
ke montažne večslojne stene lahko prepustne za 
zrak, kar pospešuje kroženje zraka v notranjosti 
elementa, kar ima za posledico večje toplotne 
izgube.
O izgubah toplote zaradi slabe tesnosti oken in 
vrat glej točko 8.
5.3 Akumulacija toplote
5.31 Da se pozimi izognemo hitremu ohlajevanju pro­
storov po prekinitvi ogrevanja, poleti pa ščitimo 
prostore pred pregrevanjem, je potrebno, da so 
zidovi in stropovi toplotno akumulativni.
5.32 Da se doseže večja toplotna akumulacija, je po­
trebno pri večslojnih zidovih, stropovih, ki meji­
jo na podstrešje, in ravnih strehah vgraditi to­
plotno izolacijski sloj na zunanji strani. To je 
ugodno tudi v poletnem času, da ne pride do 
večjega pregrevanja prostorov. Le v primeru, 
če funkcionalnost zahteva hitro ogrevanje pro­
storov, se postavlja izolacijski sloj na notranji, 
topli strani, seveda pa je pri tem potrebno pred­
videti takšno konstrukcijsko rešitev, da ne pride 
do kondenzacije na notranji hladni površini no­
silnega elementa.
5.4 Računske vrednosti koeficientov toplotne 
prevodnosti
Navedene so računske vrednosti koeficienta to­
plotne prevodnosti za posamezne materiale, ka­
tere je potrebno uporabljati pri izračunu toplot­
ne zaščite posameznih gradbenih elementov. 
Navedene so tudi toplotno izolacijske vrednosti 
za zračne plasti.
5.41 Gradbeni in izolacijski materiali
Navedeni koeficienti toplotne prevodnosti posa­
meznih materialov so vzeti kot poprečne, s pre­
iskavami izmerjene vrednosti v laboratoriju in 
na samih zgradbah. Za nekatere, zlasti za neizo- 
lacijske materiale, so vrednosti I povzete po 
tujih normah.2
Koeficienti toplotne prevodnosti so navedeni za 
materiale s tako vsebnostjo vlage, ki jo imajo 
materiali v pogledu gradbene fizike pravilno 
projektirane konstrukcije.
Tabela 1: Računske vrednosti koeficienta toplotne 
prevodnosti gradbenih in izolacijskih materialov
Material
1. Naravni kamen in zemlja
Granit, g n a js ..................
M arm or...........................
Peščenec, amorfni apne­
nec ...............................
5 Zelo težko je določiti posamezen koeficient toplotne pre­
vodnosti za praktično uporabo, ker odstotek vlažnosti, ki se 
smatra kot normalen, lahko variira zaradi klimatskih razlik 
in različne uporabe v konstrukciji. Ravno tako je za ma­
teriale, ki se proizvajajo pod istim imenom v različnih krajih 
države, težko smatrati, da gre vedno za enake materiale.
Prostornin­
ska teža 
kp/ms
Vrednost X 
kcal/mh" C
2400—3000
2500—2900
3,0
2,0—3,0
2500 1,5
Material
Prostornin­
ska teža 
kp/m3
Vrednost /. 
kcal/mh0 C
Pesek in gramoz . . . 1500—2000 1,0—1,5
Vezan teren, humus . . 1500—2000 1,3—2,2
2. Malte in ometi
Apnena malta . . . . 1700 0,75
Podaljšana malta . . . 1800 0,85
Cementna malta . . . . 2100 1,10
Mavčni o m e t.................. 1300 0,60
M a l t o n ...........................
Zunanji omet (apneni,
700 0,25
podaljšan i).................. 1800 0,85
3. Betoni
Beton iz gramoza . . . 2400 1,5
2200 1,2
2000 1,0
1800 0,8
Armirani beton . . . . 2400 1,6
Enozrnati beton . . . . 1600 0,65
1400 0,50
1200 0,40
Lahki b e ton i.................. 1200 0,40
800 0,25
600 0,18
400 0,14
Siporeks ........................... 550 0,18
M a v e c ........................... 1200 0,55
1000 0,45
800 0,35
Lesni b e t o n .................. 1000 0,45
800 0,35
4. Materiali za polnilo
P e se k ............................... 1700 0,50
G ra m o z ...........................
Žlindra iz premogovih
1800 0,70
ugaskov ......................
Penasta žlindra iz visokih
700 0,20
p e č i ............................... 350 0,12
Granulirana žlindra . . 600 0,16
Zdrobljena opeka . . . 800 0,35
Plutov zdrob .................. 50 0,035
Lesni odpadki (nasuti) 120 0,10
Lesni odpadki (zbiti) . . 200 0,07
5. Zidovi1
5.1 Zid iz polne opeke
(izvotljenost 0—15%) . . 1800 0,65
1600 0,55
1400 0,50
5.2 Zid iz mrežaste opeke
(izvotljenost 15—30 %) . 1400 0,55
1200 0,50
5.3 Zid iz blokov iz elektro-
filtrskega pepela . . . 1500 0,50
1300 0,45
5.4 Zid iz žlindrinih termo
blokov (z zidom vzpored­
ne in zamaknjene izvot­
line) ............................... 1400 0,50
1200 0,40
6. Izolacijski materiali
Plošče iz lesne volne . . 500 0,085
400 0,075
300 0,065
Plošče iz lesnih vlaken 
— t r d e ........................... 1000 0,10
— mehke ...................... 400 0,05
300 0,045
200 0,04
Iverne plošče .................. 600 0,12
Plošče iz stisnjene Slame 
Plošče iz ekspandirane
350 0,085
plute ........................... 250 0,047
200 0,044
150 0,040
100 0,035
Material
Prostornin­
ska teža 
kp/m3
Vrednost l 
kcal/mh0 C
Stiropor........................... 15—30 0,033
Brizgani azbest . . . . 600 0,15
400 0,10
Mineralna volna, stekle-
na volna, žlindrina vol­
na ■— raztresena ali v
b lazin ah .......................
Mineralna volna pod pla-
80—200 0,040
vajočim podom (stis­
njena) ........................... 0,075
7. Les
Hrast, b u k e v .................. 800 0,15
Smreka, jelka, bor . . . 500 0,12
Vezana plošča . . . . 600 0,12
8. Steklo
Ravno steklo (okensko) . 2700 0,70
9. Obloge
Azbestnocementne plošče 1800 0,40
Keramične ploščice . . 2000 0,90
K s ilo l it ........................... 0,50
L i n o le j ........................... 1200 0,16
G um a............................... 950—1200 0,12—0,25
10. Bitumizirani materiali
Bitumen........................... 1050 0,15
Liti a s fa lt ...................... 2100 0,70
Bitumenska lepenka . . 1100 0,16
11. Kovine
Aluminij ...................... 2800 175
B aker............................... 9000 330
M ed en in a ...................... 8500 90
S v i n e c ........................... 11.500 30
C i n k ............................... 7100 95
Lito železo-jeklo . . . 7800 45
Pri izvotljeni polni opeki je računano, da premer 
okroglih izvotlin ni večji od 20 mm. Pri pravo­
kotnih ali rombičnih izvotlinah je računano, da 
prečni presek izvotlin ni večji od 6 cm2, pri tem 
pa krajša stranica ni večja od 15 mm.
Pri mrežasti opeki je računano, da so izmere 
izvotlin enake kot pri izvotljeni polni opeki, pri 
čemer ne sme biti srednja izvotlina za prijem 
večja od 40 cm2.
Zid iz mrežaste opeke ima višjo vsebnost vlage 
kot zid iz polne opeke, zato je pri isti prostor- 
ninski teži koeficient »).« zidu iz mrežaste opeke 
višji, kot pri zidu iz polne opeke.
5.42 Zračne plasti
Prenos toplote skozi zračno plast delimo na pre­
vajanje toplote, konvekcijo in sevanje. V tabeli 2
so navedene upornosti toplotnega prehoda -- za 
zračne plasti. A
Tabela 2: Računske vrednosti upornosti toplotnega
1
prehoda za zračne plasti ^
Položaj zračne 
plasti
Upornost toplotne prepustnosti -~-
(m!h "C/kcal) za zračno plast 
debeline (cm)
1 2 5 10 15 20
Navpično 0,18 0,20 0,21 0,21 0,20 0,20
Vodoravno, topla 
stran spodaj 0,16 0,18 0,19 0,19 0,19 0,19
Vodoravno, topla 
stran zgoraj 0,18 0,22 0,25 0,27 0,26 0,28
5.421 Vrednosti, navedene v tabeli 2, veljajo samo za 
tiste zračne plasti, kjer ni prevelike konvekcije.
1 Prostorninska teža se nanaša na celo opeko ali blok 
(vključno tudi izvotline), toda ne na zidove.
5.422 Vrednosti upornosti toplotnega prehoda so več­
je, če leži zračna plast med materiali (ploščami) 
z nizkim koeficientom sevanja (npr. med Al-foli- 
jama).
6. GRADBENE KLIMATSKE CONE
6.1 Teritorialna porazdelitev
Ozemlje SFRJ je na osnovi meteoroloških po­
datkov ter glede na vpeljane načine gradenj raz­
deljeno na tri klimatske cone. Kot meje con so 
bile izbrane meje občin. Kjer to ni bilo možno, 
so označene izjeme (npr. nadmorska višina).
6.11 Klimatska cona I
Klimatska cona I zavzema vsa spodaj navedena 
področja do 300 m nadmorske višine.
6.111 SR Bosna in Hercegovina
Naslednje občine na področju Mostarja: Bileča Čap­
ljina, Čitluk, Grude, Lističa, Ljubinj e, Ljubuški, Mo­
star, Posušje, Stolac, Trebinje.
6.112 SR Črna gora
Naslednje občine: Bor, Bijelo polje, Budva, Danilov- 
grad, Kotor, Titograd, Tivat, Ulcinj, Hercegnovi.
6.113 SR Hrvatska
Vse občine na področju Pulja, Rijeke, Splita.
6.114 SR Makedonija
Naslednje občine: Gjevgjelija, Kavadarci, Kratovo,
Kriva Palanka, Ohrid, Titov Veles, valandovo.
6.115 SR Slovenija
Naslednje občine: Ajdovščina, Izola, Koper, Nova Go­
rica, Piran, Sežana.
6.116 Področja teh občin, katerih nadmorska višina 
leži med 300 in 800 m, pripadajo klimatski coni 
II, področja nad 800 m pa klimatski coni III.
6.12 Klimatska cona II
Klimatska cona II zavzema spodaj navedena 
področja.
6.121 Vse občine, naštete v točki 6.11, katerih nadmor­
ska višina je mied 300 in 800 m.
6.122 SR Bosna in Hercegovina
Naslednje občine na področju Banjaluke: Glamoč, 
Gornji Vakuf, Jajce, Mrkonjič Grad, Sipovo; občine na 
področju Mostarja: Duvno, Jablanica, Konjic, Livno, 
Nevesinje, Prozor; občine na področju Sarajeva: Bre­
za, Busovača, Centar-Sarajevo, Cajniče, Fojnica, Go- 
ražde, Ilidža, Ilijaš, Kakanj, Kiseljak, Kreševo, Novi 
Travnik, Novo Sarajevo, Travnik, Visoko, Vitez, Vo- 
gošča, Zenica; občine na področju Tuzle: Banoviči, 
Bratunac, Kalesija, Kladanj, Lopare, Lukavac, Seko- 
viči, Tuzla, Vlasenica, Zvornik, 2ivinice; občine na 
področju Doboja: Zepče.
6.123 SR Crna gora
Naslednje občine: Cetinje, Nikšič, Plav.
6.124 SR Hrvatska
Naslednje občine na področju Bjelovarja: Djurdjevac, 
Koprivnica, Virovitica, Vrbovec; občine na področju 
Karlovca: Karlovac, Ozalj; občine na področju Osijeka: 
Beli Manastir, Donji Miholjac, Djakovo, Nova Gradi­
ška, Podravska Slatina, Slavonski Brod, Vukovar; ob­
čine na področju Siska: Dvor, Glina, Ivanjič Grad, 
Kostajnica, Novska, Petrinja, Sisak; občine na pod­
ročju Varaždina: Ivanec, Novi Marof; vse občine na 
področju Zagreba.
(Se nadaljuje)
2A6REB
BEOGRAD
SKOPJE
SFRJ JUGOSLAVIJA
KARTA KLIMATSKIH CON 
ZA GRADBENIŠTVO
LEGENDA '|L-__I CONA I
CONA II
CONA lil
Komunalni 
servis Kranj
Vzdržuje, obnavlja in gradi občinske, 
ceste, komunalne objekte, mestno kana- 
zacijo ter opravlja druga dela nizkih 
gradenj, kot so zunanje ureditve naselij
Izdeluje in dobavlja cementne izdelke 
raznih vrst in dimenzij, betonske in 
žlindrine votlake, dobavlja in prevaža 
gramoz, pesek in betonsko mešanico
Polaga parket in vse vrste tlakov iz pla­
stičnih mas, izvršuje vsakovrstna mizarska 
in tesarska dela
Opravlja prevoze tovorov vseh vrst ma­
teriala in blaga ler izposoja gradbene 
stroje
urbanistični načrti 
zazidalni načrti 
arhitektura 
ceste
projektivno podjetje 
kranj
kalkulacije
kanalizacije
instalacije
podjetje projektira vse vrste visokih gradenj — stanovanjske gradnje, šole, zdravstvene 
objekte, športne objekte, poslovne zgradbe, kulturne domove in industrijske zgradbe
aza atelje za arhitekturo ljubljana, parmova 33
Izdeluje:
kompletne urbanistične elaborate, programe in projekte (regionalne, za vplivna 
območja, ureditvene, zazidalne in situacijske), lokacijske dokumentacijske 
elaborate, vse vrste geodetskih meritev
opravlja tudi urbanistično službo za potrebe občinskih skupščin, izdeluje investi­
cijsko tehnično dokumentacijo z vsemi ekonomskimi programi in proračuni za:
objekte družbenega standarda, industrijske zgradbe, cestna omrežja (v krajih 
in izven njih), kanalizacije in čistilne naprave za naselja in industrijo, vo­
dovode, centralno ogrevanje in prezračevanje, statiko za vse vrste konstrukcij 
visokih in nizkih gradenj
URBANISTIČNI ZAVOD
PROJEKTIVNI ATELJE
LJUBLJANA, Kersnikova 9
Za posamezne dele elaboratov ima specializirane biroje in se priporoča za 
naročila
Sedež podjetja je: LJUBLJANA, Kersnikova 9 Telefon: 3108 89
gradis ljubljana
gradbeno industrijsko podjetje
biro za projektiranje, 
študij in razvoj
Projektiranje visokih, nizkih in 
vodnih gradenj, notranje opreme, 
instalacij, urbanističnih in zazidalnih 
načrtov, tipskih projektov 
za individualno gradnjo ter 
razmnoževanje načrtov v Wolfovi 
ulici „Kopirnica“, „Papirol“
Splošni projektivni biro
LJUBLJANA, Kidričeva 1/III Telefon: 23117, 20816
Za vse navedeno izdeuljemo 
kompletno tehnično dokumentacijo
Investitorjem je na razpolago 
s tehničnimi nasveti, prevzema 
nadzor nad gradbenimi deli