Llat n koriati •k«ga Ifu4atva. D»l»v ci so epraviMnl 4m VMg« ktr proauolr»!«- \
This papar Is a«vot«4 1« tha int«r*«ts of th* working el«M. Worker* ar* «ntitUd to all what thav produc«.
lc»MrM a» i*«ok4 «imt «MiM, Dm. t, IMV, »« »k* rm% off*» • • rt<«*«<> in ooS*> tfc« á«l*IÜM|nn«ni»itl «n.
Office: 2146 Blue Wlsod Ate.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na ét«vllko v oklapaftiki m naKala poUg va-éaga naslova, priUpHa-naga apodal ail
na ovitku. Ako (312) |a Atavilka . . fada| vam J prihodnjo Atavilko natega lista potada naročnina. Prosimo. ponovil« I o tako|.
Štev. (No.) Sli.
Chicago» m., 26. avgusta (August) 1913.
Leto (VoL) VIII.
Najlepša solidarnost med štrajkarji v bakrenem okrožju.
14.000 rudarjev spremilo svoje umorjene brate k zadnjemu počitku v Calumetu. - Morilcem se |e dala prilika pobegniti. — Serll Cruse se skriva. — Resnica o brutalnem umoru Tilana In Putrlča.
BARONI BAKRA SO $E TRDOVRATNI.
Ali naj rojak Erjavec umre na vešalih?
APEL NA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI.
Calumet, Mich., 20. avgusta. — (Por. 44Milwaukee Letderu") — Šerif Cruse, katerije v začetku • itrajka toliko vpil v imenu ]>atri-jotizma da je dobil milico «mikaj z namenom, da uniči štrajk, sedaj demonstrira svoj patri jotizem a tem, da se nekje skriva med tem ko to štirje Waddell-Mahonovi morilci dveh rudarjev h res vsako zapreke odnesli pete iz bakrenega okrona. Takoj po hudodelskem činu, ko so štirje imparti-rani lopovi umorili dva hrvatska rudarja v Painesdale zadnji teden, šel je šerif Cruse na lice mesta stvar "investigirat". Z njim je šel tudi pritepeni vodja morilske tolpe Waddell. Prisedäi nazaj v Hougton izjsvila sta, da je bil "spopad" med štrajkarji in deputiji, toda šerif ni storil niti najmanjšega koraka, da bi aretiral ali ukazal aretirati morilce; pač pa je dal aretirati dva štraj-karja, češ, da sta hodila po kom-panijskem posestvu.
Sodnik Murphy, osebni zastopnik guvernerja Ferrisa, okrožni pravdnik Anton Lucas (Hrvat) in komite unije Western Federation of Miners so šli tudi preiska-• vat brutalni umor m pravdnik Lucas je takoj progissil umor za 4 4 sramotno in nazeidišano afero". Ukazal je šerifu» da naj taJdoj aretira morilce, ki so bili istočasno v avtomobilu v Painesdale komaj 20 korakov vstran. Aerif se je muzal in ko mu Lucas še enkrat ukazal, da naj aretira morilske barabe, je šerif Cruse enostavno zapustil prostor in od tistega časa
JDri do danes se nič ne ve, kje je. rSerif se je nekam skril in s tem prozna 1 svojo soodgovornost za brutalni umor.
Med tem je unija izposlovala sodnijtfko prepoved proti »erifu, da ne »me več deputizirati Waddell kovih barab, toda koroner, kateri je imel prepoved dostaviti šerifu in Waddellu, ni mogel najti nobenega. V tem času so pa lo-povski morilci zapustili okrožje. Aretirana sta bila le lokalna de-putija Harry James in Edwin Polkinghorne po podšerifu in zaprta pod obtožbo umora prve vrste. Drugi dan po tistem, ko je pra\dnik Lucas ukazal aretirati
-WrtU*. H^trt^q^ žiSfflf 7» kort» vrt o rntkiS^Tirtri-
no preiskako štrajka v severnem Micbiganu čim se mini posel v senatu nekoliko zmanjša. Martine je že konferiral z materjo Jone« glede položaja v bakrenem okrožju in na njegovi strani je tudi senator Kem iz Indiatie.
Kje se rekrutirajo slovenski skebje.
Calumet, Hieh., 19. avgusta. (Posebno poročilo 44Proletareu".)
Dragi mi urednik Proletarea Vem, da se bote kmalu naveličali naših dopisov in |>oročil (Motite se! Le pišite še bolj pogosto! Ured.) pa potrpite še malo, saj bomo s stvarjo kmalu pri krsju. Strajk seveda se še vedno nada ljuje in tudi se bo dokler kompa-nija ne pripona vse naše zahteve. Druhal skebov k«' je zdaj že pre cej zmanjšala, samo še nekaj bo-znjakov, Švedov, Italijanov in Slovencev — teh je največ — dela sramoto rudarjem. Med slovenskimi gsrjevci igra glavno vlogo John Spreicer vulgo Cioel, doma iz Abliga vrha, fsre Črnomelj. Celo skebsko ban do pa nadzoruje Josip (Žek^ Štiakel, po domsče Hudoba iz Trebnjega, za far o ne vem, slišal sem le toliko, da je tam vrag svoj kolee in torbo pozabil. Ta človek rekrutira slovenske garjevce, a na štrajkarje pa meče majgrše psovko, dasiravno so ga ravuo rudarji opomogli in mu zgrnili premoženje, da s«1 danes ponaša kot nekak mali kapita list. — Sedaj pa ti Ablere! Ali ti niso še tiste lesnike iz želodca šle, ds te vedno grižavina prime in da ti sline na usta silijo, kadar vidiš le od daleč katerega linijskega delavca T Ali ni že dovolj tvojih nesramnih psovk, h katerimi obkladaš in blatiš štrajkarje, Mother Jones, \V. F. of M. itd. T Saj te nihče ne sili, da bodi z nami! Tiho bodi, nesnaga, če že ne maraš v unijo in pusti nas pri miru. Ti sedaj dobivaš po $3—-4 na dan za tisto delo, za katero smo mi po prej dobivali po $2.50 in še manj, pa praviš, da pri linijskem delu ne boš več imel štirih dolarjev. Imaš prav. Tnija hoče, da itnamo vsi enake pravice. Sedaj ne bo ved tako kakor je bilo takrat, ko so
babe delo preskrbijale za---
in pa \\ cigare . . . Tisti časi so
visorji, med katerimi je devet rudniških managerjev, in sklenili so, da nastavijo posebnega pomoč-.nega pravdnika iz drugega coun-tija, kateri naj bi nadzoroval Lu-casa pri tožitvi v vseh sodnih slučajih, ki izvirajo iz štrajka. Jasno i je, da rudniške družbe bi se rade i znebile Luoasa samo zato, ker je hotel, da se morilci Tijana in Putriea ppravijo v zapor, kamor spadajo. Posebnega pravdnika pa mora imenovati generalni pravdnik in sedaj čakamo, dali bo padel na kolena pred carje bakra in ugodil hlapčevskim supervi-zorjem. WaddeTlovi oboroženi capini so sedaj po splošni sodbi ljudstva najgrši človeški izmeček v Conner Country. Nihče jih ne more niti videti — razen bossov, seveds — in počssi pobirajo eden za drugim šila in kopita. TTpati je, da bo sedaj konec zločinov in umorov; vendar se pa čaje, da prihaja tolpa pinkertoncev, ki niso nič boljši in tako bodo ene barabe nadomečene z drugimi.
Akcija v «enatu.
Wairtiington, 20. avg. — Renator Martine is New Jersey je obljubil, ds bo predložil resolucijo za vlad-
raj 45 stopinj toplote.
Powlrav zavednim delavcem po Ameriki. Stojte z nami in mi Vam bomo že vrnili, kadar bote vi v boju. Ti pa vrli "Proletarec", krepko z nami naprej, tudi tebe ne bomo pozabili!	Štrajkar.
Pogreb umorjenih rudarjev. —
14,000 delavcev za krstama.
Calumet, Mich., 19: avgusta. — (Miners' Ruletin.) — Takega pogreba še ni bilo odkar pomni zgodovina severnega Michigana kakor je bil zadnjo nedeljo v Red Jacketu (Calumet), ko smo spremili k zadnjemu počitku naša dva umorjena brata Louisa Tijana in fttefa na Putriča, ki sta padla kot nedolžni žrtvi podlih kapitali-stičkih morilcev. Calumetski rudarji so se zbrali na kolodvoru v La uri umu. kamor je pripeljal obe trupli posebni vlak iz Painesdale z velikim številom štrajka rje v vred. Za calumetskimi ni* darji stali so rudarji iz Keweenaw rudnikov v dvojni vrsti. Bilo je okrog 14.000 mož. Nato se je pričel molčeč j sprevod proti Red Jacketu. Zaigrala je godba ža-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
V (ireeuaburgu, Pa., v temnih za.|H)rih tamošnjega diatriktnega sodnega poslopja sedi 21 letni slovenski mladenič Jjcsip Erjavec, kateri je po j>onc4i okrivljen u mora prve vrste in obsojen na smrt. Dne 30. septembra t med 6 in 7 uro zjutraj ima biti o-besenl
Po odloku sodnika bi bil Erja vee obešen ž*' 8 maja, toda v času od obravnave pa tto tega dne je pa guverner države Penna. dobi apel od nekih deklet (ne vemo ali so to slovenska dekleta in od kod so), da se usmrčetije preloži kar je guverner r»«* storil in do ločil Erjavcu dan smrti na 26. ju nija. Vsled nam neznanega vzroka je guverner zopet prel-oi.il iz vriitec kazni iia i K), septembra
Afera tega nesrečnega mladega rojaka je bila že parkrat pojasnjena v "lVoletsrcu" in rndnj teden v "(llasihi S. X. I*. .J." o< sodrugov v Pennsvlvsniji, ki to stvar pazim »sledujejo. Erjavec je obtožen in okrivljen, da je 1 aprila li*12 ubil rojaka Matija Petki« v Claridge. Pa. Po w.jar zanesljivih prič je Petek kot vo bun baronov premoga spravil Erjavca in nehroj drugih rojakov ob delo, vsled česar si jc nakopa iifihroj sovražnikov. . 1. aprila t. I. sešli so se v gostilni Erjavec John Nov*ik in Petek. Tudi No vakn je Petek tožil pri premo garnki-h bossih radi atktivnosti v zadnjem	We*tmorelstnlskem
štrajku in ga spravil ob delo. V gostilni m» se skregali in grozil drug drugemu. Prvi je šel domov Erjavce. Kar zasliši m nebo j ko rake. Obrne se in spozna Petks Takoj «koči k njemu in gii z dr-vom udari no glavi. Petek je pa del in Erjavec jc šel domov «pat Se tisti večer so našli Petka na cesti mrtvega s — presekano glavo» s sekiro. Drugi dan je bil Erjavce aretiran iti odpeljan v za por. Novak je pa neznano kam izginil in še danes se ne ve, kje je, dasiravno ga detektivi nepr« stano iščejo.
To je cela povest o žalostnem činu, kakor nam jniročajo zanesljivi Modmgi, katerim so razme re dobro znane.
Kakor Erjavec trdi in ksikor kažejo oko Ise i ne, je fant nedolžen. kar se umora tiče. Erjavec je Petku uda ril s kosom lesa, s katerim je najbrž le omamil Petka, toda irtiiti k* ni mogel. Petek je imel glavo preklano s sekiro, kar so zvedenci dognali — Kr javec pa odločno trdi, da ni iinel sekire.- Pet-ta. h.rmat >J	¿v
moril Novak, kateri je šel zadnji iz gostilne in kateri je ]>otem pobegnil. Zakaj je Novak pobegnil, 6* se ni čutil krivega?
Pri obravnavi je Pil Erjavec popolnoma brez vsake obrambe, breg vsakega zagovomištva. Iinel ni niti slovenskega tolmača, temveč pri sodišču so mu dali nekega ruskega zida, <la je tolmačil zanj. Komaj pet mesecev v Ameriki ni imel Erjavec ne denarj«, da bi si najel odvetnika niti nikogar, da la bi se bili potegniJi zanj. Sam >a ne zna niti besedice angleško. Razumel je Rusa le toliko, ko ga je vprašal če je Petka udaril, tla je prikimal, da ga je res udtaril— toda le s polenom, ne pa s aekiro, <atera je Petku povzročila smrt. in njegovo prikimanje je zadostovalo. da se je nehote in nevede proglwsil krivim. Obravnava in obsodba se je izvršila nekam naglo. tako da niso niti tamošnji rojaki znali, kedaj in kako se vrši. Svidentno je, da je lna aodišČe >ritis/kala sila premogovik baronov. samo da brž spravijo s pota neljubega tuje*emca, kateri jt bil aktiven v zadnjem štrajku.
Krjjvcc je torej žrtev razmer in če K* nihče ne zavzame Ka njega, izvršil h»- bo nad njim justični umori
ALi pa naj to dopustimo? Ali naj sifveibiko delavstvo v Ameriki inirno gleda tudi sedaj, ko je cela stvar prišla v javnost? Ali uaj se ne ganemo in mirno gledamo, da obenijo rojaka, kateri odločno trdi in za katerega okolsči-ne govorijo, da ni kriv zločina? Ali bi ue bila sramota za slovenski narodj v Ameriki, da država umori mladega tlela veta, za katerega se ne Ive, dalj kriv ali ne? Že samo dejstvo, da Erjavec ni imel tolmača in da ga pri sodišču ni nihče razumel, govori jasno, da obravnava ni bila pravilna, da je bila pristranska in da smrtna ob-sodbajje krivična. In dejstvo, da je iruVerner že dvakrat preložil usmrifenje, tudi govori ugodno za Erjavea; morda tudi guverner sluti, da ni vse v redu.
Apc4iraiuo torej na slovenski narod v Ameriki, da skoči na noge in reši življenje temu mkidemu rojaku In takoj, kajti čas je kratek! Samo še en mesec je časa l
Apeliramo v nrvi vrsti na vse slovenske čaaopise v Ameriki, da |H>svet«jo tej «feri kar največ publicistike in da seznanijo roja~ ke povsod s fakti.
Apeliramo dalje na slehernega čitatelja naš<iga lista, da piše pismo na guvernerja v Pennsvlvsniji in ga prosi, da naj dovoli Erjavea afro obravnavo. To kar mi hočemo! Nesrečniku se naj dovoli nova obravnava, na kateri naj g pomočjo slovenskega tolmača in g pomočjo vseh zakonitih sredstev dokaže svojo n«dolinost, ako je res nedolžen.
Dalje a4»eliramo na vse socialistične klube in na vsa podporna društva, da tiepiudomi s kliče jo iz-vanredne seje, na katerih naj sprejmejo resolucije in jih pošljejo na guverneria in na distriktnega pravdnika v Westmoreland Cou nt v zahtevajoč novo obravnavo. Socialistični klub št. 1 J. S. Z.
Chicaigi jc že storil svojo dolžnost na zadnji seji 2II. t. m.
Apeliramo tudi m denarne prispevke, kajti najeti je treba odvetnika in driiiri stroški bodo. Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo ns naslov: Frank Matko, Keystone Hotel, Oreensburg, Pa.
V imenu človekoljubja apeliramo na vse, da naj gredo takoj na delo! Naj so med nami nasprot-stvs rwdi nsčel, vendar sedaj pokažimo, da znamo biti slor.ni, č? ie .Ufb» in. J»°ka/.inio mor koj
narod! Olwujino guvernerja John Tellers v Pemnjvlvaniji r. velikansko ploho .|»e4ieij, ds bo jwdcl, dw Jos. Erjavec ni zsiptstčen od vs<rh ljudi in guverner bo upošteval našo moč.
Naprej! Na pomoč nesrečnemu rojaku Erjavcu!
Tukaj je formula angleškega )isma. Prepišite ga na dolgo polo papirja in spodaj se naj podpiše (ime, priimek in naslov) kar največ rojakov, kolikor bo prostor«. Pola se naj |»ošlje na guvernerja v Harrisburg, Pa.
MR, JOHN TENER,
Governor of Pennsylvania Harrisburg, Pa YOUR EXCELLENCY: —
A young man by name Joseph Erjavec, at present confined in prison in Orensburg, Pa., is a-waiting the execution on Sep tem t>er 30th, 1013. He wag convicted of having killed one Math Petek April 1st, 1912, at Claridge, Pa. From reports received, it is evident, that Jos. Erjavec did not have a fair trial and that he wag found guilty of a crime which he
Generalni štrajk v bakrenem okrožju bode prinesel industrielnim sužnjem boljše čase in lepše dnove.
Kapitalistične časnikarske prostitutke vedoma lažejo ln plakafo za potapl|afočlm se čolnom barbarizma.
Več kot eden mesec je že mi-nulo, (nikar so delavci v bakrenem okrožju severnega Mišigaiia odložili krani|>e, lopate in vrtalne stnoje in odšli na štrajk. Današnji kapitalistični razred, kateri se valja v miljonih in railjardah, katere so jim z žulji svojih rok skupaj znosili pridni delavci, seveda ne morejo razumeti, zakaj ds to dobro ljudstvo • vstaja, zakaj zahteva večje svobode in novih pravic. Naši človekoljubi pripovedujejo, da je štirideset let trajal industriell!i mir v bakrenem o-krožju. Pozabili pa so ti g>oai>odje povedati da štiridesetletni mir ni pomenil iiičenar druzega za delavce, kot dobo štirideseti etile suž-njosti. Vprašanje delavce, kateri so delali od ranega jutra do ¡m;z-nega večera 7000 čevljev giobi>Ko pod zemljo in spravljali ua dan dragoceno rudo po 10, 20 in trideset let, kaj iinaj.0 od svojega na« pornega tlela? Odgovorili vam bodejo, da ni aičesar druzega. kakor žuljave roke, skrivljena lirb-tiaea, raztrgano deco in prazne ¿epe. Toda čas je itfišel, ko so se delavci naveličali tuoditi po tr-njevej poti, kjer so nasejanc čre-pinje. oKat in solze. — Vstali so in povedali svojim gospodarjem odločno in ua glas, da jc dovolj barbarstva iu tiranije, da hočejo živeti kakor ljudje iti nekoliko boljše nasititf in oblačifi samega sebe. svoje žene in otroke.
Kapitalisti, kat-eri sami sebe smatrajo za nekakšna višja bitja — so bili vsled teh malenkostnih delavskih zahtev — «kar iz sebe.
has not committed. The interpreter, who was in the court, was not a Slovenian, and from information received from various sources, we gather that the interpreter, who was furnished by the court to act for said Joseph Erjavec, does not understand the Slovenian language and that he was talking to said defendant in Russian language. These are two entirely different languages and by knowing one of these two languages does not mean that he is just as competent in the other language. Therefore as the defendant does not understand a word of English and as the interpreter in this case was not able to master the Slovenian language, we the undersigned maintain that the defendant did not have a fair trial. Furthermore we the undersigned desire to inform your Excellency that it is the public opinion among Slovenians that the real murderer of Math Petek is one John Novak who has killed him with an axe and who escaped on the eve of the crime. John Novak has struck the deceased without the knowledge of said Jos. Erjavec.
In view of these facts, which in all probability are true facts in this case and for the sake of justice to every party conoemed, we the undersigned most earnestly petition Your Exoellency that you order a new trial for Joseph Erjavec.
Tulonj naj slcde podpisi. Na ku-verto nai se pa zapise:
HON. JOHN TENER,
Governor of Pennsylvania HJarrisburg, Pa.
Jog. Erjavec obrambni fond:
Mike Keber, Chicago, 111. — .50 Joče Zavertnik, Chicago, 111. .50 Jug. soc. klub štev. 1, Chicago, JU.-----— ft.oo
Skupaj dne 2.1 ang. 1913 $6.00
Za trdno so bili prepričani, da so delavci rojeni sužnji, in da morajo natančno tako plesati — kakor jim žvižgajo kapitalistični hlapci. Ko je pred dobrini mesecem izbruhnil štrajk in prišel prvi tele-foničui glas na privatno sianota-nje ravnatelja Calumet & Steel« družbe — MeNaughtona, da so delavci na štrajku, je MteiNaugh-ton ošabno odgovoril nazaj, da naj kar štrajka jo, relccč, ja<z bo-dein te zatclebaaice ze naučil, kaj se pravi štrajkati. Tenia ravnatelj se je kruto prevaril. On je mislil, da je štrajk samo v enem rudniku iu lokalnega pomena. Toda neprenehoma je pel zvonec na telepho-jnu, da so rudarji po vseli rudnikih odpovedali j>okorščino svojim gospodarjem. Ko se jc ravna* telju že »delo zvonjenja več kot preveč, je v divjej jezi polomil telefonični aparat, nakar se je sedel k mizi ter si z rokami podprl «Havo. Njhg; va žena ga je hotela nekolik:) potolažiti, toda surovi in neotesani divjak je skočil po ktaicu in je svojo soprogo z novo «suval. Mar naj delavci od take Kiiroviae pričakujejo kaj druzega, kakor bič? Mar naj delavci k takemu vragu hodijo prosit usmiljenja — ako pa nim« srca ! Se pred nedoJgim casoin se je McNaughton ošabno izrazil, da bode prignal delavce tako daleč de bodejo jedli — krompirjeve ohipke. Lahko se pa pripeti, da bode prevzetni i ravnatelj na stare dni sam jedel dotične olupke» katere je v svojej nadutosti ponujal pridnim delavcem.
Gospod ravnatelj, kateri se je popred samo pajdanil s tistimi, kateri «o bili oblečeni v škrlat, svilo in baržinn — je postal zadnje (bii nad vse prijazen in vljuden mož! Po ulicah se priklanja ^navadnim delavcem, obeta jim knežje plače in varstvo v senci samokmtov, pušk, bajonetov in topov po noči in i>o dnevu, ako gredo skebati. Je že res, da se je oglasilo nekaj 44šuftov" za katere mislim, da jih bode že kdo o-belodanil v ,4Proletareu". Toda v splošnem je glas bivšega calumet-skega carja — glas lipijajočega v puščavi.
V nedeljo, dne 17. eugusta smo pokopali na ealumetskem pokopališču 44Lake View" naša dva po nedoliem padla brata Hrvata, Lu-jo Til j« na in Stevo Putriha. Udeležba je bila velikanska. Takega sprevoda še ni biio v zgodovini bagrenega okrožja. Šteli smo ude-ležnike v «prevodu na Laurium, bilo jih je 13.576. Do Red Jacket« pa so še vedno pristopali v parado nove čete, tako da je bilo gotovo 15.000 oee/b v sprevodu. V kljub temu pa sem drugi dan na Hancock, kjer smo imeli shod, či-tal v kapitalističnih listih, da se je sprevoda udeležilo 2500 oseb. "Auierikanski Slovenec" od dne 19. august a poroča, da sta bila ra njena tudi dva pomožna šerifa, kar pa je laž. Fakt je pa, da so newvorske barabe ustrelile delavce »kozi okno, ko so mirno sedeli pri mizi. Pozneze, ko je bila žalostna tragedija končana, je prihrumelo še vojaštvo, prebrskali so vso hišo in kovčege, in največje orožje, katerega so dobili pri hiši je bil nož za rezati kruh. Hinavci, zakaj lajetc? Vedeti bi morali, da je lagati greh. zraven se pa še delavstvo zrraža nad vami. Bratje, sveži grobovi po nedolžnem padlih žrtev na ealumetskem pokopališču naj nas navdušujejo , Nadaljevanje na 2. strani v 4 koloni.
PROLKTA REG
Nadaljevanje » prve «trani 2. kolone.
lohuo koračnico in uo)>eno oko ui bilo »uho. Na čelu «preveda plapolal je veliki praf»or v hrvatskih barvah, zavit v črno tančico. Za vozom, na katerem je bila bela krsta Louisa Tijana, komaj (7 let starega mladeniča, korakala je vrsta deklic, ki ao nosile rože. Brez razlike na narodnost kora kali ao rudarji — Hrvat z 1 ta lijanom, Slovenec s Fincem, Aved z Angležem itd. — za krstama z enim samim čutom v srcih, da umorjena sta bila njih brata po razredu, ki sta padla v boju za stvar, za katero se borijo vsi.
Sprevod je obstal pred hrvatsko cerkvijo, kjer so ae izvršili verski obredi nad pokojnikoma. Kljub temu, da je bil v»* delavski Calumet zbran na pogrebu in «Is je čut simpatije prevladal skoro celo javnost nad umorjenima rudarjema, hrvatski župnik le ni mogel obvladati niti v tem do skrajnosti resnem trenotku svojega fciigotizma, temveč «poročil je, vodstvu unije v Calumetu, da ne bo opravil verskih obredov pri grobu, če bodo tain kakšni govori. Vodatvo je pa sporočilo nazaj rimskemu fanatiku ,da unija se ne vtika v njegove cerkvene stvari in da pričakuje, da se tudi župnik ne bo vtikal v stvari unije. To je izdalo in župnik je umaknil svojo neumno grožnjo. V Red Jacket» se je pridružilo po-grebcem še kskih 9000 rudarjev, tako da je korakalo na pokopališče do 15.000 mož, žen in otrok. Beli krsti I*>uisa Tijana je sledil voz s črno krsto Štefana Putriča, za katero so korakala hrvatska podporna društva. Tem je sledila eatumetska rudarska unija s fitrsko godbo in s Tomo Strizičcm, hrvatskim organizatorjem na čelu.
Na pokopališču pri odprti gomili je prvi govoril Joseph D. Cannon, kateri je med drugim rekel: "Guverner Ferrts! Jaz te kličem preti visoki stol javnega mnenja ljudstva, kjer dolarji in centi niso tehtnica za tehtanje pravice, kjer politička prednost n edela značajev v očeh ljudstva in kjer klic rudniških despotov ni tista sita, pred katero bi se klanjali o<l ljudstva izbrani uradniki — kličem te pred ta stol in obtožim te sokrivde tega dvojnega umora! . . . Šerif Cruse! Pred to ogromno množico ti povem, da kri teh dveh žrtev, naših bratov, se drži tvojih prstov! Svarili ao te, da ne smeš se ponižati s tem, da bi odprl vrata svojemu uradu ljudem, ki so najeti morilci, ali ti nisi poslušal. Rudniški despotic so ti (bili več in ti si oddal svoj urad WaddelUMahonovim morilcem — zato si pa ravno toliko kriv tega dvojnega umora, umora, kakor če bi bil z lastno roko zasadil nož v srce tega mladeniča in tega moža ....**
Frank Altonen v finskem jeziku je rekel med drugim: "Iz groba do visočin neba grmi glas naših tjmorjenih bratov, da kaznujemo njuno smrt — ne i>o starem na činu "kri za kri", temveč z razredno solidarnostjo, z neomajano slogo v naših vrstah, tako da bodo kapitalisti padli pred nas na kolena in da bo zasijala svoboda med namit za katero sedaj štraj: kamo. Če to pridobimo — in moramo pridoliiti — potem naša brata mučenika nista umrla zastonj!"
Govorili so še Tomo Strizič v hrvatskem in M. Opman v tna-«l.iarskem jeziku, nakar se je zagrnila gomila nad tnučenikoma. Časten jima bodi spomin med zavednimi delavci l
Resnica o brutalnem umoru.
Antonija Putrič, svakinja u-inorjenega hrvatskega rudarja Štefana Putriča v Painesdale, je pod prisego preti javnim notarjem izpovedala vse podrobnosti glede brutalnega umora. Iz njene izjave (affidavit), katero prinaša 44Miners' Bulletin", [posnemamo sledeče:
14. avgusta t. 1. «večer ¿e Antonija Putrič pripravljala večerjo na avojem domu v lokaciji nazvani Seeberville, ko je prišel do hiše trammer-boss iz bližnjega mdpika v družbi sedmerih deputy šerifov in pokazal s prstom na John Kalana, kateri je tisti čaa sede? preti hišo. F/den depurfijev mu zaukaže: "Ti greš z nami." "Ne grem!" odgovori Kalan na kar skočijo deputiji nad njega in ga pričnejo tepsti po glavi s
koli. Kalan ae jim istrga in «koči v hišo in deputiji za njim. Tedaj se je začelo atreljanje En deputi je «tal na pagu vrat, ki drže v kuhinjo in atreljal je iz revolver-ja skoz druga odprta vrata v prednjo sobo, kjer j«» njen mož i
— a oni ae ne boje niti boga, hu-diča ne pekla, ker vam tisočem in tiaočem kradejo kruh iz ust Zgradili ste jim krasne cerkve in hiše, da ae v njih zabavajo a »vojimi kuharicami. Ali bi ne bilo boljše, da ate ai zgradili domove za se,
ostalimi rudarji sedel pri mizi in ali domove za knjižnice in šole, večerjal. l>otična soba ima tri kjer bi izobraževali svoje otroke, okna in pri vsakem oknu sta bila da hi jih kapitalizem tako ne tla
j m) dva deputija, ki sts tudi atre ljala v sobo. Ona sama ne ve, koliko «trelov je počilo, toda zdelo «e ji je, da «trelov je bilo brez števila. V sobi |iri mizi j* bilo devet mož. Loti i s Tijsn, kateri je na mestu obležal mrtev, Štefan Putrič, kateri je obležal amrtno ranjen, Stanko Stepič, ranjen sedaj v bolnišnici, John Štirnac, ranjen
čil, kadar odrastejo kakor danea tlači VaaT
Bratje delavci alovenaki in hrvatski! Ne glejte na peščico ake-bov in izdajic. Večina povsod zmaga. Zmagali bomo, Mamo bodite složni in vztrajni! Ne osirajte se na t istih par atarih izdajalcev, skebov, ki jih boa«i sedaj pošiljajo v rudnike, kjer nastrgajo po
sedaj v zaporu, Slavo Kalan, ain par karic drvja in jih vozijo ven Johna Kalana, Albert Tijan in samo da bi vas oplašili iu priva-njen soprog Josip Putrič; dalje bili nazaj. Videla sem na svoje je bila v hiši služkinja Jožefa Gu-1 oči, kako so zbrali kakih 16 ske-bešič in njeni štirje otroci, iz hov in jih preoblečene v rodni-med katerih ima najstarejši štiri Skih oblekah in s svetilkami na leta in najmlajši šeat mesecev, glavah vodili od rudnika do rud-Louk Tijan je bil na mestu mrtev; nika z namenom, da jih vidijo kramlja mu je šla od zadaj skoz štrajkarji. Na čelu te tolpe je bil hrbet. Štefan Putrieu je kroglja car Jim McNaughton in oatali prodrla prsi in umrl je čez par keptni, ki znajo na vse načine ur. Stanko Steoeč je imel pre- blufati. Sloven«ke in hrvatake že-streljeno roko. Štimac je bil ra- ne in dekleta, dajmo iti vsakikrat njen na levi strani nad želodcem, na shode stavkarjev, da se tudi ravno ko je jedel večerjo. Naj- me k^aj poučimo in pomagamo na-manjši otrok je >fil\ opaljeu od šim soprogom do zmage, smodnika.	( \ /	i Na komando McNauirlitoiis vo-
Antonija Pu t rie-Thrtjri/javlja jaštvo š,. vedno razganja stavkar-pod prisego, da izmed rudarjev ui je od rudnikov, ki pazijo na ake-absolutno nihče streljal, da »ploh be. Nevvvorški tre rop je h pomočjo ni mogoče, da bi bil kateri zadet tukajšnjih nadskebov fdeputi-od krogelj izstreljenih iz hiše ali je v) tudi vlačijo posamezne stav-iz stoimic, ki vodijo v zgornje karje po zaporih brez vsakega «obe, kajti tam ni bilo nikogar — vzroka, samo da bi delavce opis-kakor trdijo deputiji, tla «o se šili in jih zvabili na delo. Ali vse štrajkarji med seboj (!) postre- nič ne pomaga.	^
lili. Ona ve gotovo, tla ni nol»eden j Ne smem pozabiti tudi na tiste hiši imel strelneg» niti kakor- propalice slovenske krvi, katerim snega orožja. Deputiji so potem ste vi delavci pripomogli do pre-preiskali celo hišo, odprli vse mož«nja iu kateri vam s«*daj v /.«• kovčeke in stikali po vsoti, a ni- hvalo odvračajo kotrar I«- morejo kjw niso našli nobenega orožja. «hI unije in od stavke. Ta pfiča v Kolikor ona ve, so deputiji v «luž- knipsnijskein periu *»• imenujeta bi Waddell-Mahona prišli [to Jos. Stukel iu John Suštsrčič. Johna Kalana edino iz vzroka. <W.s imata gostilno in sta k• bo-ker je prej po dnevu parkrat trata. Ali boste vi delavci še na-ubral krajšo pot po kompanij- «bilje podpirali take i/,vi/ke elo-skein posestvu, ko mu je eden veške družbe. Tudi nekateri dru-uradnikov družbe zapovedal, da uri slovenski trgovci plašijo «le-sme edinole po cesti hoditi iu ui koder drugod. Nobene druure pri tožbe ali obtožbe ni bilo njemu.
Miličarji in — dekleta.
"Glasnik" v svoji zadnji številki piše: "Vojaštvo it» začelo polagoma odhajati, vendar ga pa ostane kakih 1200 mož še vedno tukaj. Za njimi pač ne bo nikdo žaloval, rszun kakih psr raztizda nih žena in deklet, ki so se jim kar (!) nastavljale. Iu to so naj-bolj(t) moralni ljudje, kar jih je najti v Calumetu, ki dopuščajo svojim deklicam potepati se cele noči s neznanimi ljudmi, ki so danes tukaj, jutri tam. In tako padamo iz enega ekstrema v drugi, na eni strani molimo Boga, na drugi pa kadimo satanu."
Klicaji v oklepajih ao naši iu kar je debelo tiskanega smo mi podčrtali. Dru-go naj si pa mislijo čitatelji sami. Med vrsticami je lahko citati, da tisti "najbolj moralni" ljudje na Calmnetu so vsekakor tisti vzor — rojaki, ki so zadnji v štrajku in prvi. kadar je treba lizati prste iu pete rimskemu žandarju Luki Klopčičn! Tableau!
lavee in jih (Hiranja jo od unije — toda sami «o pa dobro onrsSfcira-proti ni. Kar sejo skliče jo, in )ij»$d za en cent. dva. tri do pet Mitov /višnjo eeno blatni. Aka' ne bodo molčali in pustili rudarj.*\ pri miru. pridem na dan tudi z nji-jbovimi polnimi imeni, da jih na daleč spozna slovenska javnost.
Tukaj podam javnosti *lo\en-hkctf>i zavednega delavstva imena iiadaljnih slovenskih garjevccv in izdajalcev svojih bratov, ki nam od.ietnljejo kruh iz ust:
Martin Cmck. Martin Himonič, Geo Koee. Mike Koee, Jim. Kreve. Loois Gazvoda, Jos. Gazvoda. J. Mušje Jos. Ovnieek, John Šter-Itene. Leni« Simee. Geo Mihelič, Jos. Mišica, Frank Klobučar. Fr. 1'rbas. Nik Vranešič, Ignac Lov-retič, John Turk, Frank Brezovar iu Jos. Meteš.
Sram vas bodi, izdajice in Judeži IŠkarjoti! Med temi jih večina nosi kompanijske palice in črepc na prsih. Fej propalice!
Žena strsjksfja.
NOVI SLOVENSKI GARJEVCI. — POPJE PROTI STAVKI
Ca hi met, Mich., 23. avg. — (Izv. por. Proletarcu.) — Cenjeno u-redništvo! Boj med zavednimi delavci in kapitalisti se nadaljuje. Da bitka še ni končana, krivi so temu tukajšnji garjcvci, med katerimi je precej Slovencev, seveda takih, ki vedno čepijo v cerkvi. Krivi so tudi popje vseh ver. Zlasti ga pihnejo kranjski Klop-čič. hrvatski Medin<»in poljski capin. Prvi je takoj v začetku stavke podpihoval slovenske rudarje, da se naj držijo proč. Isto je storil tudi hrvatski popiČ, češ da je boljše imeti dobro ime kakor pa tri dolarje na «lan", za kar se rudarji borijo.
Bratje delavci, slovenski in hrvatski! Zapomnite si dobro te ptičke. Oni ne delajo ničesar zastonj: prav mastno si računajo vsak korak. Zato tudi ne prodajajo vas in Vaših otrok zastoni! Najbrž so dobili od kompanije stotake, da bi ji pomog!i pripeljati vas nazaj v staro sužnost Oni se torej ne boje za grdo ime ker vas prodajejo. Vedno vas uče, da se bojte hudiča in pekla
2. MILIONA ORGANIZIRANIH DELAVCEV STOJI NA STRA NI RUDARJEV V MICH.
Mr John H. Walker, zastopnik rudarskega mitlelka. American Federation of LA-bor.	Calumet, Mich.
Povejte št raj kar jem v bakrenem okrožju, da oči dveh milio-nov organiziranih delavcev v Ze-dtnjenih državah so vprte na severni Michigan in napeto opazujejo boj, ki se tam vrši. Brez ozira na to, kako velika moč je nasprotnikov, ore prečil i ne Iwxlo nikdar da se ne bi rudarji organizirali in da ne bi pidobili boljših delovnih pogojev. Skrbel Ihhii, da delavstvo cele Amerike zve o položaju v Copper Country in da se pouči o tamošnjem gibanju. Poročajte mi natančno vse, kar se tam godi.
F^r. Morrison, tajnik — blagajnik.
American Federation of Labor.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice lf starega kraja, ta naj se naroČi ns «din! slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
'Zarja' ishaja v Ljubljani, Se lenburgove uMce itev. «1II in «tañe za Ameriko $6 sa oslo lato.
Nadaljevanje s prve atrani šeste kolone:
za naš boj, za naše opravičene zahteve. Nestevilui gnibovi prerano ubitih bratov nas kličejo, da uničimo «istem, kateri ubija pridne dela vce, kakor Armour živino v klavnicah.
I>ne 18. augusta ava imela z Guy K. Millerjam lep shod ns Ahmeeku, 19. augusta pa z Jos. D. Csnnonom in Walkerjem na Han«ock-u. Lepo komedijo flm0 imeli na Calumetu v «rede, dne 20. augusta. Jaz sem šel spremit na kolodvor sodr. šušnjara, kateri je odpotoval v Chicago in potem dalje or.oti New Yorku. Ko je v link -odšel, sem počasi odkorakal proti šotorom, da pregledam kako «e že kaj počutijo vojaki. .Komaj se»n bil nekoliko oddaljen cd Red Jacket a, že začujeni velikanski hrup v mestu. Parna piščalka je tulila za ogenj. Vojaštvo peš in na konjih «o v divjem diru tekli proti želecniški po«taji. Ljudstva se je na mah zbralo na mestnih ulicah na tisoče, vse je bil o radovedno, kje gori. Stvar je pa bila sledeča: Kapitalistom prodana duša, slovenski "deputy serif" Jože Gazvoda je na železniškem peronu ošabno kazal štraj-karj«m svojo "svitlo zvezdo". Štrajkarji so se seveda njegovemu dostojanstvu smejali. To je svetega moža tako razburilo, da je pričel streljati. Dva Hrvata skočita k njemu, vzameta mu samo-kn*s in um jih namečeta nekaj po glavi. Junaški varuh ptstave in reda je v trenutku izgubil vso ko-rajžo iu hitr.0 tekel proti domu, da pokaže svojo nedolžno glavo svnjej h-, d.i še j zakonske j polovici. — No, danes N-ii i o pa čitali v "Glas Naroda" sledeče: Calum-t, Mich., 20. avgusta — Pred neko tukajšnjo hišo, v kateri stanujejo t:euiiij«ki delavci, nc je z>brala velika množica štrsjkarjev, ki so «tožili, da bodo razdejali hišo in potolkli vse, kar jim bo padlo v reke. Ker se je bilo bati resnih nemirov. je morala priti policiji na pomoč kavalerija. da je razklala štrsjkarje. Taky toraj pite. joslovenski delavski listi, potem »e pa še jeze, a ko gre število nji-h.»vili naročnik. v navzdol. Bodite veseli gos|Kxlje, da vms ui tukaj, ker potem bi hržkotne z< pet morala priti kavalerija*.
Dne 2!. attgusta smo se z Mrs. Cannon. Jos. 1). Cannonom iu Frank Altoiumi (Finec) odpeljali v Greenland, kjer «ein dotal stara znanca Peter Gešelua in Jos. Miheliča. Iz Grecnlamla smo 7. gi<|bo na čelu odkorakali v dve milji otldaljeni "Mass Citv", kjer smo v "Labor Ilall ' nneti lep shod. Čudno se mi je videlo, kje da s nabrali toliko ljudi. V Greenland in okolici je štrajk O. K. " Cp — to — «late". Ta.m ni niti enega «keba. kakor tudi nobenega vojaku in Piukertonea. Auguata22. pa smo s Cannonom in Altonom šli na HancoCk, o<l koder smo odkorakali v 4. milje mldaljc-ni Atlantic. 1'deležba je bila ve-likuiska. Prišli so štrajkarji iz Hancock, H>«tughton, Dodgeville. Painsdale, Tritnmountain Copper Range. South Range, Baltic, itd. Včeraj rut je bil impozantni shod na.La.lirivim v. VPM^Striu,Ring!' kj.'r j«' bil glavni govornik John Michel, bivši (predsednik "Cnited Miner's Workers of Amerika" in sedaj drugi podpmlsednik "A-mericau Federation of Labor". Dane* zvečer (august 24.) pa ho-demo zojH»t iineli «hod v Tal ja n-skej dvorani. Kakor vidite, dela iti sho«lov je dovolj. Seveda niso tukaj označeni vsi «hodi, ker govornike razdele v več oddelkov. Mene bežkotne še ne dobite tako hitro v Chicago. Sodr. Šlcof naj se kar prime uredništva, jaz imam druzega tlela več kot preveč. Sploh pa mene nekateri gospod je na Calumetu zelo visoko cenijo. Farani slovenske župnije so mi pripovedovali, da je župnik Klop-čič dne 17. augusta zelo tiho pn-digoval, tako, «la so ga samo tisti razumeli, kateri so sedeli v prvih sedežih. Pravijo da je' dejal: "Šavs je velik falot". Well, velik že nisem tposebrvo, pač p« «em precej širok. Gospod je tudi dejsl: "Vodja slovenskih štrsjkarjev neprenehoma laže". Bpsedo "vodja" bi bil gospod lahko izpustil. Ako bodemo potrebovali kakšnega vodjo, potem si ga bodemo že sami ievolili in potem, če že bode to gospodu všeč, ali pa ne.
Štrajk v bakrenem okr>ciju bode dobljen. Res je, da «o nabrali en par ducatov «trahopetniii delavcev, kateri «o šli na delo, da v imenu «kebarije jedo iz uat kruh svojim borečim ae tovarišem. Ampak nevarnosti do sedaj še ni. Mi imamo za aebej vse organizirano delavstvo Amerike, — «rkebe pa čaka preziranje in pljunki do konca njihovega življenja — do groba.
fiavs.
Oalumet, Mich., august 24.
Čitatelji "Proletarca" ao gotovo radovedni, kako je kaj pri nas v bakrenem okrožju, kjer traja štrajk že nad eden mesec. (XI k rito povedano, da se dobro «iržimo. Shode in parade itnamo vsaki dan. Smola je pa zaradi tega, ker 1k>-deiuo kmalu raztrgali čevlje — in potem bodemo morali hoditi bosi, kar je seveda sitno. Je že res, da tukaj ni nič, pač pa tr«lo tlakovane mestne ulice, katere so po nekaterih krajih zalite s smolo, katera se pri tej vročini človeku nabira na palce, kateri skozi raztrgane čevlje zvedavo gleilajo vojake v uniformi in importirane James Waddclnovc "gentlema-ne."
Vročina zadnjih dni je začela močno uplivati na možgane urednika tukajšnjega slovenskega lokalnega lista. V svoji zadnji številki smo čitali sledeče: Skrajno neslano šalo si je dovolil neki ne-imenovanee s tem, da je ptmlaF Rev. L. F. Klopčiču d«>pisnieo, na katerej se nahaja naslikana mrtvaška glava. Čutil je s«'v«»«la tudi kot svojo dolžnost, izraziti se v bese«lah, kakoršne rabijo člani zloglasne družbe "l^a mano nera" ter Rev. Klo|>Čiču groziti s smrtjo. Mi olmojamo take šale do cela, ker so pri teh resnih časih neumestne. Ako je pa dotičnik mislil m tem ustrahovati gosp. župnika, je dosegel ravno nasprotno, ker vemo, da mu je njegova gorenjska kri zavrela ter si je mislil: Sedaj pa baš ne! Mi se seveda uc strinjamo s takimi dopisnicami (ako jo je župnik v resnici dobih in nam tudi ni znano, ke-do je pisal tisto nesrečno karto, ss vol jo katere si je morda g. župnik še spodnje hlač^ onesnažil, — toda smešno se nam pa vidi mnenje urednika, da ako je župnik slučajno rojen na Gorenjskem, da bi bil potem nekaj več. Vi pišete: Sedaj pa baš ne! Toda Vi kon-štantirate. da bo«le župnik še nadalje od^rt sovražnik organiziranih delavcev in prjatelj bogatih bostonskih potepuhov. Dobro, slo-bo«lno vam.
Originalne kozle strelja tudi "Glasnik", ko poroča od rojaka Cskeba) Jos. Gazvotla. Zakaj pišete take prismodarije, da se vam potem delavci amejejo. Ako ste u-rednik lista, potein nikar ne s«'di-te v«slno na stolu — kakor koklja na jajcih. Pojdite meti ljiulstvo, in marsikatero blamažo si bodete prihranili.
Včeraj, (august 23.) smo v im-pozantn«»j paradi korakali v "Pa-lestro Hali" kjer je bil glavni govornik znani unijski vodja John Michel. V sprevo«lu smo nosili zanimive napise, kot: "Papa is stri-king for us" "Calumet and Hecla Hcadtpiarters — Boston", 44 VV. F. of M." Headtpiarters — Den-ver,v 44 \Vaudel Thugs " Httaqu-rters — Si?ig — Siivg.
Se še oglasim! Vaš za industri-clni unionizem.
Groga.
SKEBOM V SPOMINSKO KNJIGO.
Seznaniti hočemo slovensko jav nost z nekaterimi žlahtnimi cvetkami, katere rastejo na skebskem vrtu. Dolžnost vsacega slovenske, ga delavca je, ak0 katerikrat sre4 ča enega iz med t«»h, pa naj si že bo v M k* h i ga nil, Teksasu, New Yorku, Californiji, Canadi, Ljubljani ali pa v Zagrelm, da mu pljune v njegovo izdajalsko lice.
Ime in dostojanstvo: James Waddel, rezidence New York City in vodja «loglasne posredovalnice Strajkolomcev — in Rev Luka Klopčič, rezidence slovensko župniiče na Calumetu: ftefa vseh tukajšnjih in importiranih skebov in barab, Jože Gazvoda, četovod-ja slovenskih "Pinkertonov", kateri nosijo "konjske podkve" (zvezde) na prsih. Imena druiih skebov brez šarie se glase: . Martin Verderbar, August Sum berg, Frank Nygren, Kbaes Am-bromson, Charles Janson, Martin
Majsris, Jots Rupi, Jurij Koos. Frank Brezovar, Martin Simov-ček Martin Umek, Jože Perko, Janes Kokol, Mike Cinejelaki, Psriček, Francs Urbas, Jo ¿e Ov-ničsk, Matija Prebilič, Miklavž Saic, Štefan Stiglič, Jaka Orahsk, Lojse Gazvoda, Blatija Kostelsc, Joie Mi**ca, Jurij Burič, Petsr Deržaj, Jais Krsns, Frank Kova-6i6, Petsr Majsrle, Štefan Turk, Nace Lavrstič, Jsnei Cvetič, Jože Sečon, Miklavž Badovinac, Mati-ja Msjerls, Miha Trdič, Jože Ža. lec, Matija Rogina, Janes Mulič, Matija Spehar, Jože Melheč, Jois Milica, Matija Toboc, Janss Uc-msn, Frank fiuitsrčič, Franos Draginec, Matija Likovič, Matija Kastslic.
To so tiste svetle zvez«le na nebu, to ao tisti gobavci od katerih čveka 4'Amerikanaki Slovenec": Gospodje, hvala za poduk. Mi vemo, kje «o gobavci. Ti ljudje so tako blizu, da »e ji-h lahko prime z roko. Japonci naj le hodijo med gobavce, te vrste ljudi ti i potreba hoditi iskat v Azijo — te pobožne (T) kuge je dovolj na Calumetu, U. S. — Zavedni slovenski in hrvatski delavci se pa z gobavci ne bodo objemali!
Di*i.
So drugi!
Vsled štrajka rudarjev v Calumetu in okolici ss nudi posebna prilika za naio agitacijo med ru-darji -itrajkarji. Potrebno je v tem boju med delom in kapitalom delavce privesti do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato js nujno, da se isdajo posebne brošu-rice in da se pošilja vsak teden med štrajkujoče rudarje nekaj sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, je treba splošne gmotna pomoči. Vsled tega je jugosl soc. klub št. 1. v Chicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, aipelirati na vse jugosl. soc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke za agitatoričen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Michi-ganu je naš boj, zmaga štrajkar-jev je naša delavska zmaga; izgut ba štrajka js izguba celega delav. skega razreda. Pomagajmo štrajkar jem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa upravništvu Proletarca.
AGITATORIČEN FOND
za pošiljate v Proletarca med štrajkujoče rudarje v Cfetluroei, Mich. so darovali sledeči: Jug. soc. klub, št. 1. Cbicago, v
111.-------$,',.00
Mike Keber, Ohicago, 111. 50 ,Frank Fister, Chica*o, 111. — .25 Math Jaklevich, Friderikton,
]»a.-------1.00
V blagajni dne 16 aiwr. 1913 3.25
Skupaj----$10.00
Stroški:
600 iztisov štev. 310. — — $6.00 V blag. dne 23. aug. 1913 — $4.00
Black Diamond, Wash., Aug. 11. Uredništvo "Proletarca"!
Tukajšnji premogarji so danes stopili v štrajk. Več kakor 850 premogarjev je prizadetih. Za sedaj ne svetujem nikomur hoditi tu sem za delom. Podrobneje poročam prihodnjič.
John Leksha.
Ne hodite za delom v Porcupine. Ontario. Canada. V Porcupine so premogarfi na štrajku.
Straik v Bingham Canyon, U-tah še vedno traja. Delavci, ns hodite v ta kraj iskat dela, do-klsr ne bode štrajk končan. Bodimo ljudje in bratjs, ne pa izdajalci delavskih interesov. "Blnir-ham Miners Union, it. 67 W, F of M."
SODRUGIt I Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to js pr-va naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ker le na ta način ss zamore osigurati napredek našemu listu, ter ga povsdigniti v dnev nik. Delavci na krov I
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
"Ali sem ie poslal zaostalo naročnino sa "Proletarca"? Ss ost —
o
s
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Uberporlree* M- •»rila
v drla vi Pmm.
Sedet: Conemaugb, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsedniki FHAN PAVLOVOlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JQ81P ZOKKO, B. P. D. 3, boa »l|a, West Newtoa, Pa. Tajuik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoiai tajnik: IVAN PROSTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J08IP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MABINClC, 3538 K. 80 8t., Cleveland, Okio.
ZAUPNIK:
\NDBEJ V1DRIH, box 523, Conemaugh, Pa.
' NADZORNIKI:	*
VILJEM BITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOM ASIC, 2. nadsornik, Gary, Ind., Toleston, i ta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nad«., 1 Craib st., Numrey Hill. 8. PitUburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN OORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLI NO ER, 3. porotnik, Oirard, Kansas, R. F. D. 4. box K«.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Ksrn, M. D., 8202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Paitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opatijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodaje popravi.
Thomas, august 15. 1913. ZAHVALA.
Najtoplejša zahvala vnem eenj. bratom in društvom S. 1). P. Z., kateri so mi darovali in olajšali mojo neizpremenjeno revščino in trpljenje. Sedaj se nahajam še - vedno v bolnišnici v Baltimore in do sedaj nisem dosegel še nobenega izboljšanja v svoji bolezni.
Zdravniki me silijo celo, naj pustim, da mi nogo odreže jo'. "Ah rajši bi videl, da me doleti smrt.
Rojake širom Zdr. držav opominjani, n%j pristopijo k "Slovan »ki delavski podporni zvezi", katera v resnici po materinsko skrbi za svoje ¿lane.
Se enkrat vam srčna hvala cenjeni sobratje S. D. P. Z, kakor tudi vsem nabiralcem.
Še nadalje se moramo obračati do usmiljenih src, da bi mi pomagali v tem mojem revnem stanju. Vsak najmanjši dar mi bode seveda zelo dobro došel. Obenem želim Tsem rojakom širom Z. D. boljše sreče, kakor je doletela mene pri vstopu na tli ja tla.
Darovi naj se pošiljajo na Jos Oortz, blagajnik dr. štev. 23.,
Box 204, Thomas, W. Va. Vaš nesrečni
i	Anton lienček.
Sledeča društva in sobratje so darovali:
Dr. Pomočnik, štev. 2. Johnstown, Pa $5.15; dr. Zavedni Slovenec, štev. 4, Ijaydell, Pa. $3.50; dr. Austria, štev. 5. Kalcit on. Pa. $4.75; dr. Zvesti Bratje, štev. 6. Garrett, Pa. $1.50; dr. Zavedni Štajerc, štev. 9. Johnstown, Pa. $4.00; dr. Slovan, štev. 15. Sopris (T?) $3.75; dr. Bratstvo, štev. 16.' Buxton. Iowa, $2.00; dr. Delavec, štev. 25, Rook Springs, Wyo. ¡H.55; dr. Ilirija, štev. 24. Fselin, Pa. $2.40; dr. Jutranja Zarja, št. 29. Meadow Lauds, Pa. $3.75; dr. Slovenska Zastava, štev. 33. Jenny Lind, Ark. $2.36; dr. Planinski Raj, »tev. 35. So. Lorain, "O. $3.00; dr. Dobri Bratje, štev. 38 Bridgeport, O. $1.75; dr. Orel, št. 40 West Newton, Pa. $4 00; dr. Mladi Slovenec, štev. 42 Oglesby, 11L $4.00; dr. Slovenski Bratje, štev. 47 Avella (f T) $5.00; dr. Proletarec, štev. 50. Franklin, Ksns. $5.00; dr. Karol Učekar, štev. r>4 Rock wood, Pa. $1.75; dr. Vrh Planin, štev. 55 Crcb Tree, Pa. $1.45; dr. Skala, štev. 56. Allegheny, Pa. $2.75; dr. Caveny, štev. 57. Carrollton, O. $3.65; dr. Bratoljub, štev. 64. Milwaukee, Wis. $5.00; dr. Bratje trdno stojmo", štev. 65. New Alekxandria, Pa. $2.00; dr. Sokol, štev. 21. Mineral, Kans. $2.00; dr. Balkan, if. 69. Pittsburg, Pa. $4.25; dr. Pod Triglavom, štev. 73. Smitti Field, (T?) $4.05.
Skupaj sem prejel ml krajevnih društev S. D. P. Z. vsoto $87.35.
Op. ur.: Imen posameznih darovalcev pri društvih nismo priobčili, ker nam vzame to le prostor in kazi obliko. Pri društvih "Zavedni Štajerc", "Jutranja Zarja" in "Čavenv" smo torej navedli le skupno darovano vsoto, kakor je to storjeno tudi pri vseh ostalih društvih. —
AŠKERČEVA ČITANKA.
l*raška 44Svobodna misel" je izdala in založila krasno knjigo 44Aškerčeva čitanka".
Uvod vsebuje vseskozi stvfeiriio razmotrivauje Aškerčevega |>cs-uiškega delovanja.
Tudi životHvpMt» slavnega pesnika -mučen ika je stvaren in kratek: "Anton Aàkerc se je rodil 1. 1856 v vasici Globoko pri hv. Marjeti,, bliau Rimskih toplic na spodnjem štajerskem.
Gimnazijo je študiral v Celju. L. 1877 je stopil v mariborsko bo-gootavnieo, kjer je bil po dovršenih naukih posvečen v duhovnika.
Služboval je v raznih južuo&ta-jerskrh župnijah za kaplana, n. pr. v Šmarju. Velenju, Skalah.—
—	L. 1898 je stopil v pokoj in dobil služba mestnega arhivarja ljubljanskega, ki jo je opravljhl do svoje *n»r*ti, dne 10. junija 1912.
Aškerčevi »pUi m>: Balade in romance 1890. II. izdaja 1903.— Lirake in epske poezije 1896. — Nove poezije 1900.—Tri dramatične študije. 1900.—KuNka anto logija (sktijtaj z Ivanom Vesc-lom) 1901.—Zlatorog. Pravljica izpod Triglava 1904.—Četrti zbor ni k poewij. 1904.—Primož Trubar. J 905.—Mučeni ki. 1906.—Junafci. 1907.—Jadranski (biseri. 190*.— Akropoli« in piramide. 1909. — pesnitve. Peti zbornik. 1910.— Poslednji Celjan. 1912.—Atila v Emoni. 1912.—»Dva ixletw na Rusko. 1903.—Izlet v Carigrad. 1893.—Ali je Primož Trubar u-jwsnitve vreden junak ali ne T 1905.—.
Dr. Ivan Prijatelj je v knjigi 4'A. Č." izbral iz teh pesnitev sledeče pesni : Moja Muza, — Kosa, — Cuj, veter piše razdivjan,
—	Kadi se njiva, — Mi vstajamo. — Sopotnik, — Brat Slovak. :— — Na sedmini. — Svatba v Logih, — Vinska bajka, — Mejnik, — Godčeva balada, — Iš kar jot, — Poslednjs »tnn-ža. — Ponočna notnica.—Celjska romanca, — Slovenska legenda,
—	Napoleonov večer, — List iz Tironike Zajčke, — Starw pravda : I. Znamenja na nebu, II. Kralj Matijsž, III. Juraj, IV. Pred cesarjem. V. Tlaka. VI. Boj pri Brežicah. VI f. Knežji kamen, VIII. Tfcbor, IX. Stava. X. Kronanje v Zagrebu, — Artka, — Zimlska romanca, — Dvorski norec, — Najlepši dan, — Božična pesem siromakova. — Bajramska legend«, — Delavčeva pesem o premogu, — Satanova smrt, — Firduzi in derviš, — Pegar in o-sel, — Poveev grob. — (»asa nečimrnosti, — Prva muČenica. Grešnik. — Krišna, — Baza rak a pa ra bok», — Zar, — Luč iz neskončnosti, — Ahasverjeva himna Noči. — Ahasver pod križem.
Knjiga "A. T." je izšla v dveh oblikaii. Ena je tiskana na boljši, finejši papir, dnigtn na slabšega.
Ako si kdo želi knjigo nabaviti potom opravništva "Proletarea" naj pošlje 40c za slabši ali pa 70c 7.a boljši eksemplar.
Iz naselbin.
Indisnapolis, Ind.
Prosim, natisnite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Prole-tareu I
Kar ae dela tiče, se ne morem preveč pohvaliti. Je sicer še dovolj dela, ampak zasluži se komaj tolike, da se moremo s težavo preživljati.
Nekateri livarji še precej zaslužijo, drugi pa zopet nič. To je pač odvisno ud toga, kakšno delo kdo ima in kakor kdo zna.
Zatorej, dragi rojaki, organizirajte ae! Ako smo vsi združeni, si lahko pomagamo. Pristopajte v socialistične klube, ker s tem s«» delavstvo samo sebe |Kxtpira.
Omeniti moram ,da smo ravno nekako pred letom dni štrajkali. Ali, ko bi bili že pred 7. teti, bi bilo veliko boljše.
Za cerkev pa ne »lam nič več — je tudi nič več rad ne vidim od znotraj.
Pa kaj mislite, kdo me je privel do tega *i>ozuaiija? Nihče drugi, kakor "A. Slovenec", ali |wavza-
prav "Trček", ki izhaja v "£u-ljetu."
Poskušal sem ga eno leto.
Bil sem naročen tudi na staro-krajnke duhovske Treke, a ti ni» mi tako pittarili čez in od soeiali-»tov in jih tako •žrli, kakor ta žu-Ijetski. — Drugo nisem eital, kakor: 44Proč s "Preletarceiii", proč od "Glas Svobode", ti »o so-cialistični, ho krivoverski listi" itd.
Jaz HCiu si mislil, da so. to r»* kakšne živali ali kaj. Toda ne. ravno nasprotno: to so ljudje, pri-prosti delavci, ki zahtevajo hičt pravice in resnice, ki ljubijo pra-vieo in sovražijo krivico.
Vest mi ni dala mini, dokler nit sem prijel za Proletarea in Glas Svobode in sem |>a/.uo eital od kotička «to kotička in v kratkem času tem videl, kje je resnica.
Zato pa — vsa čast "A. S".
Omeniti moram še, da je bil tu prve dni /ulaja cerkveni piknik, a ne je kakor vidim, slabo obnesel, ko je ravno zdaj zbiranje (kolek ta) za cerkev.
Mislim, da j«* malo več tako hrezasto bedastih, kakor seiu bil jaz še |>red 3 leti. Takrat sera si vzel celo na posodo $5, [>a jih pri cerkvenem pikniku potrosil.
Nekdo tukaj mi je dejal: "(V hočeš daš. če ne, ne, naj te nobeden ne sili."
Ali ne kričijo vedno «mI znotraj in ml zunaj cerkve: "Ce ne daš, m- Ik>š pa cvrl v |>eklu na veke"?! Kaj je to drugega, kakor strašilo in sila?'
7 letni cerkveni darovalce vam kliče: a.j zadostuje to za danes!
S socialističnim pozdravom!
Bivši naročnik "A. S."
Nimam aieer ničeaar opraviti • štrajkoin, ali vseeno prialoočim
na pomoč po svoji moči, samo, da starete tiate težke verige, v katere ste bili vklenjeni.
bo korajžo možje in fantje in žene in dekleta! Držite vsi skup in borite se vsi skup!
Pa še nekaj od naših farm!
Te so bolj slabe, pa tudi sušo imamo.
Za nas, ki miiio kasno sem prišli, je |H>a*'hno slabo.
Kadar «i vse uredimo, pu upam, da bo dobro. Kraj je namreč zdrav in voda dobra hMino tek-saaavsko solnce je precej vroče!
Vas pozdravljamo., pa *4/)ol<*-skefra Janeza nič in ebikaškegs velik oni etttnega razgrajača tudi ne.
To ho res pravi božji možje, fejts— grdobije! —
Farmar.
FOSTOEIA, TEX
Cenjeno uredništvo!
Mislim, da še ni bilo niti ene vrstice v Proletarcu iz tega kraja. Pa, tudi jaz nimam nič kaj |>o-selmega poročati.
Ampak — zanima me calumet-ski štrajk.
Možje in fantje, držite se pokonci! Nič ne morete izgubiti, dobite pa lahke».
Imejte srce mo/.ko, a ne oslovsko, da bi šli skebat !
položaja, stopite v vrste organi/.i „ Skeb je tako grda b«»seda. da J ranega. d?>iy»t vs.... ni. da hi jo izrekel, kaj i|, <la se kateri tako predrzne, da vzame, ta grdi madež nase.
Dela P sem nekako pred 10. leti na Calumctu, ali kaj mislite, koliko "ši-htov" sern napravil?!
Samo — enega edinega, pa sem rekel: John, na starem Tamracku ne bo kruha.
Na Calumetu ni za ljudi, za živino pa tudi ne. Celih 12 ur smo bili pod zemlji. "Ja", sem rekel', "aW ne Ih> konca tega dneva?"
Z mojim tovarišem sva nanieta-la 5 vozov do ure, a kaj je rekel bo»*? 44To ni nič!" Prasal sem, kje je voda. "Tam, sto korakov od tukaj!"
Greni, podložhn si eno desko in ležim tako dolgo, da smo šli domov. "Bos" me je prišel parkrat opozarjat. Govoril je o "fire", češ, da me bo odslovil.
Prvič nisem nič rekel, drugič ga pa prav pošteno pošljem "to hell'."
Predno smo šli na vzpenjače, vržem eno srajco, svetiljko in klo-
buk v karo, pa sem bil "tni" z delom na Ca bi metu.
Fantje, bodite složni, pa boste dobili, kar zahtevate.
Pueblo, Colo.
Ne bom ne dolgo ha vil s svojim dopisom, ker nimam nobene temeljite izobrazite.
Delati smo tu pričeli in sicer po starem, a ti i dni v tednu.. Delamo torej 4 dni manj, kakor naš koaaiatinec večni " Kvrielejaoiu ", ki je bolj podoben kakemu turškemu komandantu, kakor pa ne* beškemu agentu.
Vsako nedeljo odira narod in na vsak velik praznik dela cerkveni piknik.
Blizu farovške gnojnice mi je prišel v roke lint "Rdinost" in sicer štev..24. z dne 28. junija t. 1.
Citain dopis, pod katerim je podpisan L. F. Truger. On čivka, da izpod bije vsak napad in joka, češ, bi li dali mi njemu jesti, ako ne bi sam imel in t. d.
Drag; mi Mrednik Proletarea, vedite, da mi L. F. Truger, bratranec urednika Kdinosti v Pa. dolguje za 3 mesece na hrani in pijači, i>a tudi nekaj denarja. ,
Vprašali l>oste je I i to resnica?! O, resnica je, resnica* Imam 1000 prič, ako je treba'
Glejte, g. urednik, kakšne sv. Antona živali hočejo biti socialisti!
Prednik "Kdinosti" je morda tu^i aeialist — toda. gotovo je "kifccenski socialist!"
Koncem svojega dopisa želim, da bi pestaf 44Proletarcc" kmalu dnevnik in da bi skoro nastopila splošna socialna zmaga nas suž-nilt delavcev v Ameriki.
L. F. Trugerju pa svetujem, da mi povrne moj težko prislužcni, krvavi denar, kolikor mi ga dolguje, če ne. bomo imeli njegovo sljko celo leto v Proleaareu, da bodo vsi ljudje vedeli, kakšen ne-poštenjakovič j». L. F. Truger.
Pozdrav1
•I oš mi Pogorele!
Začuden sem opsaovml, da ao v
naselbini, kjer se nahsja tako malo Slovencev, le ti tsko razredno zavedni.
Sprejeti so me prav gostoljubno, da sem bil popolnoma zadovoljen.
Ko sem bival med njimi, smo se pogovarjali o položaju delaveev,
o njih plačah in organizacijah.
Prepričan seiu, da bi slovenski delavci, ako bi ae tudi po večjih naselbinah tako zanimali za organizacije, kmalu tiosegli svoj cilj.
Ko sem se poslovil od njih, sem razmišljal, kako bi si slovenski delavci v Clevelandu lahko pomagali do boljšega obstanka, ako bi vladala med njimi enaka slo>ga.
Zahvaljujem se vsem, posebno pa še Johu Suhadolniku, ki ine je povsod spremljal!
John Kiovs&č.
CHISHOLM. MINN.
Pošiljam Vam	katero vso-
to sera nabral kot naročnino pri zavednih delavcih, ki se zavedajo, da se jim godi krivica in pri-poznajo tudi pot do rešitve iz moderne sužnosti.
Živel duh zavednosti med mučenim delavstvom.
Delavci vhJ. ki pripoenajo te krivice, ki se gode v vašem življenju v sled današnjega bednega
Organizacija je edina rešiteljica iz današnjega krivičnfga sistema, pod katerim mora proletari-jat trpeti.
Delavci, katerim je za izobrazbo in za proibujo iz nezavestnega spanja, agitirajte za razširjenje delavskih novin, za po\zdigo "1'roMarea" iz tednika v dnevnik.
Kolikor hitreje se to izvrši, <o-liko bližje smo delavci jutranji zarji, ki sveti delavstvu izza gore.	»
Torej vsi na delo za izboljšanje našega položaja, za pravice in svobodo.
Chisholmski proietaree —e.
Oleveland, Ohio.
Zaradi raznih \*zrokov sem obiskal naše rojake v državi Pa.
Mesto Št. Michael leži v prijazni dolini in okrog njejra se razprostira pusto gorovje.
Slovencev je v tej naselbini prav malo, menda samo 15.
Med njimi vlada najle|>ša sloga. Vsi — do enega — čitajo delavske časopise kakor Proletarea, Glas Svobode ter angleške in nemške socialistične liste.
La Salle.
Ker ne morem dobiti nobenih sporočil v našem Proletarcu iz l>a Salle, sem prisifjen iz svoje lastne volje, da |K)ročam našim pre-mogarskim 'trpinomi tukaj v I.a Sal K» in okolici.
Ker nisem noben filozof, ne ste-nograf, bom kar po domače «sl-kril nekaj, kar je zelo i*otrebno.
Zato. Slovenci v U» Salle, V a* hočem najprej vprašati, če se še <ateri spominja prvega slovenskega učitelja v La Salle.
Pred 10 leti je |>omagal peti in drumljati presvetlo sv. mašo z Rev. Tonetom Podgorškom. To je oni razupiti Podgoršek, o katerem je bil drber članek v Glasu Svobode.
Vrnimo se k učitelju. Ta slovenski učitelj in cerkveni organist, je krnalu videl, da ne bo kaj jesti, če bo samo pel v cerkvi. Zato se je poHotil "Saloon Bussiiica-a" in sicer na prvi cesti, kjer je sedaj restavracija Filip a Raztrcšen-a.
Ker zopet ni bilo zadosti dobička za njegov žep, je prodal Vjil. Potisck-u, potem jo je pa odkuril — mi ni znano — kam!
Mogoče je sel za Tonetom slavo Bogcu peti.
Zdaj, po sedmih letih je ta Ro-štan prišel zopet v La Salle in je kupil salon na tretjem in Crosat Str.
Zato — Slovenci, poaebnn pre-mogarji, bedite previdni.
S prvim aprilom s«' začne zopet nekaj in to mogoče Roštanu diši, kakor mu je dišalo v West-inorelandu.
To je namreč <.mi Roštan, tisti Roštan, ki je v West Morelandti iskal — skebe —. Delal je to seveda za drago plačan denar premoga rak im baronom.
To je torej tinti Roštan, ki je trgal knih od ust west-moreland-skiui premogarsWm družinam in to je tisti RoHtau, ki je pomagal do tolikega gladu med W. inore-hndskimi družinami in to je tisti Roštan, Judež, izdajata*, ki je izdajal premogarske tajnosti bos-som premogovnikov — aha. za-torei — to je t is« i Roštan — pfuj —!
Slovenci, ogibajte m' torej njegovega salona, če ima prav gostilno tako lepo preprezeno s slovenskimi trobojnicami, dasi še ne ve, kaj pravzaprav pometijajo.
Prva njegova skrb je delavce prav pošteno oskubiti za njih težko prislu/cni denar — untem —
---pride na vrsto menda —
dober vzgled — z njegovega plemenitega delovanja v West 3Io-rclandu. — Priprava — za prihod nje izdajstvo za prihodnjo pomlad.
Slovenci, kakor sem že omenil, ogibajte se torej izdajalca lškar-jota.
Ce je prišel v La Salle zopet svojo srečo loviti, mu jo pustite, anijfak tisto, kakoršno imate večinoma Vi drugi, — namreč 3— 400 Čevljev pod zemljo.
Za delont ni trelm nikomur sem hoditi, ker delajo premogarji sa» mo ¡K) 2—3 dni na tiedcn.
Tu so tudi 3 cementne tovarne. V njih dobi vsakdo delo, — zdaj poleti, v hudi vročini. Po zimi pa pojdi', kamor hočeš.
To je kapitalizem, zraven imata pa Se vsaka dva delavca po enega Roštana (izdajalca — bosa.)
Naj l»o dovolj za sedaj, imam pa še nekoliko na vesti — pa še drugič T
Pozdravim vse zavedne čitatc-lje "Proletarea".
Vaš
Vencel Obid.
Littls Falls, M. J.
Dolgo se že pripravljstn, da bi napisal neksj besed v Proletarea.
Temu je krivo dejatvo, da nacn de Kavčem malo čaaa ostaja. Ps tudi, ker smo premslo šolske klopi ribali, nam ne teče pero tako glad ko, kakor nekaterim srečnejšim oeebaui.
Ker je pa življenje naša vsakdanja šola, je pa tudi za nas delavce dobro, da se sem pa tja kateri oglasi.
Čirtal sem v "A. S." v št. 53., da je neki socialist pustil ženo in otroke ter si šel iskat dniigo.
No, to je pa strašanski greh, če socialist kaj takega naredi, vseeno je pa Mjše, kakor pretepati in preklinjati se med seboj.
Poznal sem pa jaz prav dobro enega, ki je bil v vseh bratovščinah in Marijin, ali kakor se je rad sam nazival sv. Alojzija mladenič. —
No, pa se je oženil in je tudi svojo pohožuoat ohranil. Hodil je k spovedi vsak mesec, zraven je pa svojo ženo, ki je bila res žena — skrbna iu poštena — pretepal hi suval.
Ko je bilo že 5, reci pet otrok, je pa prodal' kar je mogel, in si šel. najhržc — tudi dmgo iskat.
Toliko je gotovo, da je pustil ženo i» otroke in odšel —! Pustil je tudi čez streho zadolženo posestvo.
Kaj ne, to pa ni greli, saj ta ni bil socialist; — saj je bil h cvet katoliškega moža.
Takih slučajev je povsod dosti, kamor se človek ozre, seveda tudi pri najhujših nasprotnikih socializma. —
Sem in tja čitam tudi, da nekaterim kar ne gre in ne gre v gtovo, da plačujejo, delavci za socialistično stranko. Kakor bob debele solze pretakajo iz usmiljenja do ubogih delavcev. Seveda, kar se da cerkvenim beračem in cerkvi, to se )>a vse lahko da; to Im» I»a vse stote ni o povrnjeno.
Tu imamo irskega duhovnika, ki je tako dober, da hoče kar po sili ljudi spraviti v nebesa.
Ima sicer lepo navado, da hitro mašuje, ker se rau ljudje smili jo, a plačati se mu mora že pred- vraN mi 10 c. Kdor ne plača, seveda ne moro noter. Med mašo se pa že zopet pobira, da človeik nima časa misliti na Boga, ampak na denar, da ga ima vedno pri rokah.
Dasi s«» dela po vseli tovarnah,, vendar se delo težko dobi. .
Plača je pa tako slaba, da pri stslanji draginji slabša biti ne more.
Ljudje so pa, kakor se vidi vse eno zadovoljni.
Dasiravno javkajo in kolnejo, se vendar ne zanimajo za nobeno organizacijo. — Tukajšnji ljudje so najmanj še za 20 let zaostali.
Imamo sicer 4 društva in slovenska godba se tudi lepo razvija, a ljudje se še vedno kar na dnige zanašajo. Svojih inožgan ne rabijo in verjamejo še kar tisto, kar jim povedo bogataš, ali pa gospod.
Brez zamere!
Martin Penieh.
Frontenac, Kans.
Cenjenim uradnikom in udom Austro-Slov. Bol. Podp. dništva — Pozdrav:
Zapisnik seje z orlavnega uradar z dne 27. julija 1913.
Seio otvori M. Oberžan, predsednik. Uradniki so navzoči — ra-zun Pongrac Jursehe, I. nadzornik. kateri je odstoten.
Zapisnik predošle seje se prečita in tako sprejme.
Prečita se trimesečno poročilo računov in se tudi sprejme.
Premolk seje od 12.30 popoldan do 1.30 ure popoldne.
Društvu štev. 5. Weir, Kans. se dovoli izplačati bolniško podpo ro, katera je bila zadržana radi suspendiranja.
Brata Ant. Indihar, član štev. 20. Kly, Minn., se izključi na podlagi člen XI. točka 2. Bratu B. Ivolsky se odkloni bolniško podporo, ker dotičnik ni imel bolni wke nakaznice, kakor zahtevajo naša pravila.
Bratu L.. Maček-u od štev. 14. Moynard, Ohio, se prošnja odkloni, ker ni v smislu pravil.
'Ker je zlstava v slabem stanju, se zatorej priporoča vsem krajevnim dmštvom v državi Kansas, po svoji moči prispevati, da se za-m<ye dati zastava popraviti.
Konec seje ob 6. uri zvečer.
Sejo zaključi Martin Oberžan. predsednik.	»
Louis Bresniker, zapisnikar.
pkolktÁKRC
iSROLKTARKC
ust SA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
izhaja vsaki torek.
LMtelk ia i«u>t«lj.
«ttMtovuiki delavska tiskovna drsita ^^ w CMcsf«. III.
Naro*niaa: Za Ameriko $1.00 «n eelo leto, 1.00 ta pol leta. Za Evropo $2.60 ' ta eole leto. $125 aa pol leta. »
H t*99**?-- 'Zu**TAM^/HI
PROLETARIAN
Owned end pnbUahed Evbbt Tu mo a r by
loath Slsric Worluscs'i Pnblbhlof Company CMcafO, iillnola.
Qlasilo Slovenzke organiaacijs Jugosl. »ocialisticne Zvesa v *™ertki ' _
•«boeriptioa r«t«e: United States nod Oanndn, $2.00 a year, $1.00 for kalf year Foreign eountrieo $2.00 n year, $1.23 for hnlf year. Advertioiny Hatee on ayreemf at.
. NASLOV (ADDRESS):
-PROLET AREC"
214ft Blue Island ave. Chicago, 111
ŠOVINISTIČNA FANTAZIJA IN RESNICA.
Belgrad, 23. julija. (V si "pravi Srbin", moran biti navdušen «a vojno. Smatrat i moraš Bolgare za nekulturne barbare, za lokave, zahrbtne frmávee, in vsako besedo našega tiskovnega urada, moraš «prejemati kakor božje razodetje. Ako drugače mi-
#	I	V •	I	■»» %• » •• w - t§ -------— --- pl
sliš, si tujec, strahopetne* in seve- I oficirjev, število kasarn, da se na-
J____.tM«lf Inati n ltin n	I	_ -
Mi ue poznamo vrhovne koman
de in je nečerno |>oznati. Mi po-znamo vlado, ki j« odgovorna skupštini; ona bo morala odgovarjati za te in za vse dfuge nezakonitosti.
Zdaj je zemlja vsled te liared-be popolnoma pusta. Tupatain o-pazi človek na polju ie kakšnega starca ali pa nedoraslega fanta. To }>a ne more olnlelati zemlje, da bi rodila. Kako se b0 ljudstvo prehrauilo, odkod l>ode plačevalo davke in vse drugo, tega ue ve nihče. Država pa ne pozna milosti s svojimi zahtevami. Vzela je rodbinam h ran it el je, aH kljub temu 1k> zahtevala, da se da "cesarju, kar je cesarjevega". Že sedaj je ailna beda po deželi; čaka pa nas še večja. In ničesar ne tnore vlada prinesti kot "uspeh" vojne, kar bi moglo nadomestiti škodo, ki jo je povzročila in ob kateri bo krvavelo ubogo ljudstvo.
Še večji strah mora obhajati človeka pred bodočnostjo. Že sedaj se po*tavlja militarizem v deželi, opirajoč se ob svoje zmage, kakor najvažnejši faktor. Militarizem iu motiarivizeen bosta po zaključeni vojni dvigala glavo ošab no in prevzetno, kakor je že sedaj slutiti. Narodove pravice pa se bodo tembolj potiskale v kot. Demokracija je dobila od te vojne najhujši udarec, Po vojni bodo zahtevali ogromne kredite. <la ne poveča stalni vojaški kader, da ae pomnoži število višjih iu nižjih
I AUGUST BEBEL
W¿ »
fen dtf
da sovražnik domovine.
Kadar mine ta prokleta vojna, se bo že drugače govorilo. Kajti 10, kar poveiičavajo naši šovinisti, je največji zločin nad Srbijo. Škodljivce in izdajalce domovine je treba iskati tam, kjer se sedaj šopirijo njeni "očetje". In narod jih bo «poznal ter poklical na odgovornost, zakaj ta grozni zločin ne more in ne sme ostati nekaznovan.
Uradna in pod urad na peresa v rokah ljudi, katerim je pisanje kupčija, lahko opisujejo vojno kot vrsto slavnih dejanj lii lahko zavijajo duhove v ditn kakor pop. kadar smodi kadilo. Ali tudi tej pijanosti mora slediti iztreznenje. Oči, ki gledaje/ v resnici obraz, ae pa ne dajo zaslepi je vati, kajti resnična slika je pregroziia. da bi jo moral olepšati čar praznih besed. Mi vprašujemo: Kaj ima narod od te vojne? In odgovor je uničujoč: Neizmerno nesrečo in nepopisno bedo.
Že deset mesecev in štiristotisoe ljudi odtrganih od svojih hiš in od svojega rednega dela. Polja so ostala vsled pomanjkanja delovnih sil večinoma neobdelana, in še tupatam kakšna njiva, ki ni povsem pusta, ni obdelana tako, kakor bi bilo treba. lieto je, na polju bi bilo vse polno dela, ljudi pa ni. Od dne do dne je ljudstvo pričakovalo demobilrzacijo. Ali prišlo je razočaranje. Namesto, da bi se ljudje vrnili domov, so pograbili še tiste, ki sicer niso sposobni za vojaško službo, ki pa bi bili lahko kaj delali na polju.
Neopaženo se je v tej deželi u» stanovila -vojaška diktatura. V Srbiji veljajo vA zakoni normalnega časa. Ne ena postava ni ravno razveljavljena. Ali vrednost zakonov je uničena, zakaj vrhovna komande, iizurpira oblast k dr-dela,-kar hočr.-G. Pašič je ničla, vlada je prazna senes; Vr-hovns komanda ukazuje v deželi, kakor da nimajo ustave in zakonov. Poleg mnogih drugih nezakonitosti, ki jih je že zagrešila, j« ukazala ponoven pregled vseh moških od dvajsetega do štiridesetega leta, ki so bili bodi«i začasno ali pa trajno spoznani za ne sposobne. Policijske in vojaške o-blasti pa so uprizorile lov na te ljudi: po hišah, po iriicali, po delavnicah jih grabijo in gonijo na nov pregled. In sedaj so vsi "sposobni." pa jih pošiljajo naravnost v Skopi je in uvrščajo med "bojevnike".
Tako ravnanje je bila drugače mogoče v kakšni absolutistični državi. Zlodejska vojna je omogočila, da se ravna tudi v Srbiji tako. Po deset let in še več so taki ljudje plačevali vojno oprostnino; za to se vrhovna komanda ne briga. Premalo ljudi ji je se popadalo v teh vojnah, pa jih mora še več odgnati v klavnico. Pravijo da jih je pri naborih veliko ušlo vojni obveznosti. To je že res, da so se zgodili taki slučaji. Ali tisti ki so se rešili puške; niso bili de lavci in reveži, temveč ljudje, k imajo globoke žepe in ki štejejo med patriote.
bavi novo orožje, nova m uniči ja. nova vojaška oprema, ki jo je vojna uničila. Najemala »e ImhIo nova posojila, ogromne obresti tujemu kapitalizmu pa bo moral plačevati ubogi, issessni narod.
Narod je deset mesecev prelival svojo kri, zeto, da bo imel monar-hizem, militarizem in kapitalizem lK>ljše življenje, zato. da ga bodo lahko še bolj izkoriščali. Toda ta I dejstva mu IkmIo odprla oči
Poročali smo že o smrti slavnega socialista Bebel a.
Njegov pogreb, oziroma upe-peljenje ie je vršilo 17. t. m.
Velikanska množica delegatov je prišla iz vseh delov, iz vseh kotičkov čirne Europe. Navzoč je bil tudi Morris Hillquit, ki je
sporočilo iz Turiha
prihodnjič se balkanski narodi ne bodo klali med seboj, temveč bodo obračunali s svojimi domačimi sovražniki
INDUSTRIALNA KRIZA
(Po Mrk. Ficsherjn priredil
Ahasver št. 4. — Cleveland. • ■
Kaj s«- zgodi, ko ne Im> več trga za svetovni nadprodukt* Kaj ne godi dane«, ko se prodne ira več blaga, kakor m» ga more razpeča-ti?
Industrielni polom ali panika je temu nasledek !
Kadar so tovarne nezmožne raz jiečati, kar so produ«*iralc, tedaj ne delujejo več. Zapro ae, dokler ne razpeča jo blaga, kar ga je nakopičenega po skladiščih.
Kadar se tovarne zapro, so delavci s|Kxleni, vrženi z dela, njih plače prenehajo in njih vrednostna moč je pri kraju.
Tovarne, ki se zapro, prenehajo kupovati surov materijaJ. Te-mu sledi ustavljenje industrialnih podjetij, ki pridelujejo surov ma-terijal.
Veliko delavcev je ¿opert vrženih v nezaposleno armado in njih delavna moč nade še globokeje.
To povzroča zopet ustavljenje drugih tovarn.
S prenehanjem tovarn nastane manjše v|*rašanje po premogu in (MrtledicS Vem t V je' zaprl j» *y»rt»nio-gokopov in rudokopov. Tudi že-ezniee se ustavljajo in vedno več delavcev je odalovljcuih.
Trume delavcev so brez posla
industrialna panika je tu? Na milijone nezaposlenih delavcev kroži po cestah — rskajoč de« a.
Tu nnajo priložnost videti trge iretiaiMiltajene z blagom, katerega so oni napravili, a ga ne morejo pridobiti sebi niti si ga kupiti.
'Nikakor si tudi ne morejo do« >iti dela, ker morajo tovarne prodati najprej to, kar se je prej »rodueiraJo.
Delavci pa zopet ne morejo kupiti njih produkta, ker so brezposelni — torej brez dela (pa tu-dj brez gmotnih sredstev — op. ur.)
Tako pride položaj, v katerem «o delavci prisiljeni strsdati, biti raztrgani in brez domov. Pa — za kaj vse to T Zato, ker so pridelali prevtč brane in obleke ter zidali preveč stanovanj!
No, to mora biti veselje možu, ko ve. <1 » mora biti lačen, ker je izdelano preveč hrane. . Ravnotako mora biti vesel posamezen revož, ker ve, da je ra»-eapan zato, ker je isdelane preveč obleke.
Posebno pravi:
Curih je bil danes (17. avgusta) popolnoma spremenjen v mogočno pogrebno šotorišče.
Bebelov pogreb je nadkriljeval Vse drugo. _
Posebni vlaki iz Nemčije, Fran-|ujcije. Italije, Avstrije in iz vseh delov. Švice ho pripeljali v mesto toliko pogrebeev. <4jt ho bile dva dni — v pravem smislu besede — {ceste popolnoma natlačene —pre-napolnjme, nabite Ijttdij —!
Pogreb sam je bila največja, najsijajnejša demonstracija, kolikor jih je do sedaj uprizorila Internationala. ali kolikor jih sploh potim i
K«i so dali IM^T-fi n IjinMlAliiši na mrtvaikr oder, j«- pnšlo ne ftteto tisotVv v dom socialističnega delavskega gibanja, da izroče ljubljen/mu mrtvecu zadnji pozdrav
Neprenehoma noč in dan so s»* valile, se trle množice žalujočih proletreev in prijateljev mimo trupla August a Bebel-a.
Pri tont so se tu odigravali pre-trešujoči prizori.
Gospe in možje ho padali, premagani nilne lujleati na tla in morali so jih z rahlo, inilobno silo prenesti na prosto.
Opoludne (17. t. m.) so prenesli knrto na stanovanje nodrugi-nje Simoni, ki je edina in obvdo-vela liei Bebel-a.
rdK) vencenosilcev je spremljalo ostanke velikega delavskega voditelja na tej poslednji poti.
Vsi cerkveni zvonovi so zvonili in s tem izkazovali ateistu Bebl-u svoje spoštovanje.
Kakor že opetovano povedsiio, se je ude'ezilo pogreba toliko
JU ' :<lM v \ iz vsej) (1 glftT	a.
ni mogoče popisati. Celo iz male Klzas-Lotrinške je prilo 1000 m«ž in žena. Berlin je poslal f>00 «tran-kinih in drugih članov.
Ko je dospel velikanski sprevod pred krematorij, so razstav ili krsto pod milim nebom. Tu se je šele pričela prava žalna slavnost,
iMtičnega razpečevanja iu z zaprtjem svetovnega trga prihaja
polom, ki bode ustavil tovarne, rudnike, železnice itd.
Potem ne bo kapitalističen sistem več zmožen delati za profit.
To je, kar se bo in se mora zgoditi, firedno bo prenehal stari družabni red.
Iz tega razvidimo, da ti i poglavitno vprašanje, »e nam li kapitalistični red dopade ali ne.
Brez obzira, ako ga še tako po* skušamo ozdraviti, je on obsojen pogubi. Nikakor se ne more voč dolgo vzdržati.
Nezavedno ljudstvo samo zadržuje ta čas, ko podpira kapitalizem.
Toda, temelj, sedaj se naiiaja-jočega družabnega reda, se ne more več odpraviti, ako še tako delujejo zanj sedanji bu rž oaz ni politični ekonomisti.
Kapitalistični družabni red je dozorel ; ne more se več prilagoditi razmeram življenja in se mora umikati novemu družabnemu redu.
Preobrat mora nastati in ta preobrat je zkoro tukaj!
zastopal socialistično stranko Z. Držav ameriških. Oelo mesto Ziirich je praznovalo pogreb. Celo vsi cerkveni zvonovi so peli velikemu ateistu zadnji pozdrav.
500 vencev je krasilo pogrebni sprevod. Nosili so jih pred mrtve-Čevo kr«to delavci vseh dežela!
v katerej so prišli do liesede zastopniki splošne Internationale.
Herman Molkeiihu-hr prične govoriti za nemško Htranko in njega prdsednika, ki ni izgubil v Bebelu le svojega svetovalca ampak tudi svojega - najljubljenejšega, najboljšega, najpomembnejšega člana.
Bil je tako prevzet čutov, <la mu je potok solza onemogočil končati cel govor.
Richard Fischer h«» zahvaljuje Bebel-u v imenu nemške državne frakcije, Kari Leigicu pa govori v imenu generalne komisije za obrtnosti Nemčije.
Bebel je vedno razumel veliki pomen obrtnosti v osvobodilnem boju dela in je po svojih močeh podpiral izpopolnitev ekonomske organizacije. Obrtna internacijo-nala dolguje temu mrtvecu ogromno mnogo hvaležnosti.
Nato je jKTprijel za l>esedo Van-dervelde in sicer sa mednarodni soeial. bureau.
Sledili so mu Viktor Atller iz Avstrije, Klara Zetkin v imenu socialističnih -žena, Moris Hilquit za socialistično stranko Združenih držav, Plehanov za rusko socialno demokracijo, Troelstra za llollandsko, Greulich za Švico, Staun in g, ki je ravnokar odklonil vstop y dansko «ministrstvo, Bracke za francosko stranko in gospa Bahatanoff za italijansko socialno demokracijo. Nato so izročili krsto — požrešnemu' plamenu.
Na "Rot and" travniku je bil medtem velikanski meeting. Govoril je državni poslanec David, Avstrije« Skaret, Oeh "Nemec", in mestni župnik iz Curiha — Pfuegger. Vsi so slavili velikega voditelja proTetar*cev7 mojstra socialistične politike, junaškega borilca proti mednarodnim Sovraštvom in draženjem, — zadnjega junaka iz herojskih časov.
Le počasi, počasi so »e razšle množice vzhičene v žalinih čutih po velikem — človeku Bebel-u.
Splošen polom ali panika nam jasno kaže, da so trgi tako prena poltijeni, da je vsaka nadaljna produkcija nemogoča.
Kapitalistični sistem se nahaja na vrhuncu razvoja, zato mora propasti, ker se že bliža čas. ko nvu bo nemogoče razpečevati svoje pridelke.
Z besedami Kngelsa je produkcija prehitela metoda distribucije in se nahaja v boju ž njo.
Kapitalističen sistem ne more okrevati od gospodarskega pol<v ma, ako ni več svetovnega trga.
Produkti, s ksterimi je domači trg prenapolnjen, se razprodaja-jo navadno po neindustrialnih želah, toda iznajdba novih stTojev vedno narašča ter manjša vrednost delavskih moči.
Nad vrednost, katero ustvarja vsak delavec, je v vednem naraščanju tako, da je tudi število brer POfelnih delavcev vedno večje!
To je vzrok, da je vsaka teh periodičnih, ali ponavljajočih se kriz vedno silnejša. — Kapitalizem si odpomore s tem, ako se mu posreči odpreti nov trg, kjer more razpečati svoj nadprodukt.
Prišel bo pa čas, ko ne bodo mog!4 trgi več prejemati nadpro-dnkcije.
('as se že bliža in bo kmalu tui, ko bo postalo vsako nadalnje kapitalistično proizvajanje nemogoče. Delavski razred bo takrat popolnoma izgubil vrednost svoje delavne -moči.
Nič več ne bo mogoče prodajati blago pod sistemom profita.
Kapitalizem ali sistem profita bo pahnjen v polom, iz katerega se ne bo mogel več dvigniti.
. CESAR IN UMETNIK.
Na Nemškem proslavljajo stoletnico bojev proti Napoleonu in zapravljajo za te slovesnosti veliko denarja. Tako so napravili tudi v Vratislavi razstavo, na kateri imajo velikansko rotundo, primerno za gledališke predstave in zadostno (»ospodje, ki imsjo poln žep denarja, vedo, da spada h kulturi tudi umetnost in ker je Bog hotel, da nimajo v glavah toliko kolikor v kasah, morajo pač najemati za take naloge ljudi, ki so l»olj v sorodu h svojim duhom.
Vratislavski mestni očetje so ž« !eli za nemško stoletnico slavnostno igro, ki naj bi se resnično igrala. Za ravnatelja predstav so pridobili znanega Reinohardta iz Berlina, ki res kaj razume o gledališču, spisal pa naj bi bil igro major Lauff. morda dober vojak, ali strašno klavem pisatelj, toda ljubljenec Viljemov, ker slavi' Ilohenzollernee s svojo be*edo ka-' kor polbogove.
O tem pa ni hotel nič slišati Rein hardt. Prevzel je vodstvo predstav le pod pogojem, da spiše slav nostno igro resnični pesnik Ger-hard Hauptmann. To se je zgodilo in pred kratkim ho uprizorili deto» v ogromni razstavni zgradbi, k jen je dobil vendar le majhen del radovednega občinstva ncofttora. Petnajstkrat se je imela slavnostna igra uprizoriti po sklepu vra-tislavskega občinskega sveta. Doživela pa je le enajst predstav, potem so mestni očetje ustavili u^-zarjanje, ne da bi zato navedli kakšno motivacijo.
Toda razlog je znan. Gerhard Hauptmann je zagrešil strašen greh. PričakovaK so od njega veliko patriotičiK) delo, on pa se je bil drznil pisati kot umetnik in po svoji vesti. Zgodovina, ki jo poučujejo po kralj, pruskiti šolah, ni razsvetila njegovega duha. S svojimi oči gleda Hauptmann na dogodke izza sto let, in slike, ki jih opazuje, so vse drugačne, kakor jjh prikazuje oficielna kronika. Velikani in junaki so mu'lutke, ki jih predstavlja in preklada "gledališki ravnatelj", v katere*n je.pooe/jbJiorca ona višja neizprosna moč. ki bi jo v prozaičnem živ ljenju imenovali silo razmer. Napoleon mu ni navaden ropar in podlež, kakršen bi mu moral biti po zakonih uradnega patriotizma, sla vi jen i pruski kralj pa mu pomeni tako malo, da ga niti ne po-kazuje na odru. IJpja za osvoboditev ni pričelo Njega Veličanst vo, ampak ljud«tvo, ta najreemič nejši junak zgodovine. In mejtem ko se je pripravila vsa oficielna Nemčija, da proslavi krvavo voj no in kliče hura, brenka predrzni Hauptmann na strune miru in kliče Nemčiji, da mora iskati svojo slavo na polju mirnega dela, sveži narodov, stremečih po kulturi.
Nič ni v njegovi drami obligat-nega sovraštva do Francozov, nič krvavega navdušenja in nič bi-bizantinskega oboževanja mogotcev.
To pa je nedopusten, smrten greh. Prvi so bili, kakor se spodobi, nemški veteranci užaljeni, "do dna duše". In rz veteranskega o-gorčenja je nastal vihar. Genera-
Kako pa hi bilo na Nemškem mogoče, da bi molčali najvišji »o-«•pod je, če gre za "največje s ve-tinje naroda!" Preatohwia*led«ik
sam ai je dal predložiti knjigo in se jo je potrudil pogledati, da je mogel izraziti svoje ogorčenje. In tudi Kaiser VViliielm je dal povedati vratislavskiin mestnim očetom, da so povzročili s Hauptman-novim delom njegovemu srcu bolečine.
Slavnostna igra se ne uprizarja
več.
Hauptmann se ne bo jokal, zar kaj njemu ni treba stradati. AH koliko je pisateljev in umetnikov, ki si morajo s peresom, čopičem in dletom služiti vsakdanji kruh v pravem pomenu besedo T
Imenitno kaže ta epizoda, kako "svobodna" je umetnost, ta "naj višji cvet kulture" v naši slavni družbi. Če plačujemo, zahtevamo,, da pišeš, slikaš, kipariš po naših ukazih. Kaj nam je mar za tvojo dušo, za tvoje umetniško prepričanje! Odločevanje tiči v našem žepu.
Pa pravijo, tla je socializem nevaren kulturi'
KRŠČANSKA NAČELA.

Začasne ponavljajoče se krize Iii in korporali, prezidenti in urad dokaz, da današnji dmžabni ni sluge, dvorni liferanti in patri
red razpada,
Ti *n«ki ne ponavljajo z vedno večjo silo. S prenehanjem kapita-
ITstanovitelji vseh verstev ho. učili ljubezen do blržnjega. Altru-izem, vzajemna pomoč je tudi princip razvoja v človeški družbi. Pa vedno je imel duhovnik ljubezen do bližnjega na jeziku, v za pettiaoč gledaleev.-|«rcii pa željo, da vlada on vse, mo
gotce in {>odložno maso, in to le iz koristoljubja, le za svoje dobro gmotno življenje na zemlji. Vse vlada interes, korist, vse združevanje ljudi povzroča interes gmotne blaginje!
Krščanski duhovnik je takoj, ko je bil že nekoliko org^nrziran, podal |K)svetnim državnim oblastnikom s voj o roko in je izrabljal njih oblast, za svoje posvetne, gmotne namene. Bogat je postal, pridobil je veliko zemlje in kmetov na njej, iu vladal je grozno strogo, ako so iz, mase vstajali rebeli proti njegovienru verskemu sistemu, njegovemu iaerpanju mas. Grmade so gorele, krščansko človeštvo je gro«io trpelo pod svojim duhovništvom. Nobeno duhovništvo nima v tem oziru taco grozne zgodovine, kakor kato-"' iško. Katoliški duhovnik ie bil prototip največje neusmiljenosti, trdega srca, maščevalnosti. In hudobneža se boje ljudje. Slovenski cmet posebno.
Vsak napredek v umnevanju, pojmovanju, v boljšem gospodarstvu, v vedah «e je moral priboriti proti temu krščanskemu duhov ništvu. Državno uradništvo pa jA moralo izvrševati kazni, katere s4 »j diktirali menihi in višji duhovniki. Vse je "bilo hudodelstvo, kar je moglo oškodovati vpliv duhov-ništva ali ga zmanjšati. Tako se je oblart tega duhovništva dolga leta vzdrževala, vladanje državljanov takozv. krščanskih držav. Verski nauki so bili le sredstvo vladanja, pomoč za krotenje mas, za izčrpavanje sebi in posvetnim sovladarjem v prid; in kdor se je dotaknil te sovlade, je bil sovražnik verstva.
Seveda so imeli duhovniki prav: kdor ne veruje v nadnaravne sile, ta gotovo ni prepričan, da je poslal kakšnega mogotca sam Bog nadenj. Br«r /viina&^a*--brez združenih ljudskih sil se nič na svetu ne doseže; vse, kar se stori, je delo združitve; posamezen človek ne more reči, da je kaj zgolj njegovo delo. In vse stremljenje gre za pogoje obstanka, ma terialnega obstanka; še le na tej podlagi ustvarja človek svoje ideale in duševno življenje.
Ohn bogatejši so gmotni viri, temveč se ustvarja lepšega, kulturnega. Duhovnik je živel dobro od oltarja, pa le zaradi tega, ker je bil dobro organiziran, koristen posvetnim oblastim in ga je varovala posvetna oblast, ko je roka roko umivsls.
Do novejše dobe so vladarji dobro skrbeli zase in za svojce. Skrbeli «o dobro za svoje vojake uradnike in skrbeli so tudi zato, da je mogel duhovnik nagrabiti, kolikor je Ihotel. Izčrpavanje mase je bilo hudo; vladajoča mino-riteta je potrebovala veliko. Zgodovina srednjega veka v Evropi nas uči, da je katoliški duhovnik tisti Čas. ko je bila njegova vladarska in gmotna moč na višku, malokdaj v pošte val Krfstov nauk ljubezni do bližnjega. Kjer je mogel, je razbijal družitve tlačanov, kjer je mogel, je zatiral vstaje, ki so vodile maso d<o svobodnejie-
otični branjevci so protestirali češ da je Hauptmann žalil njih najsvetejša čuvstva.
PROLBTÀRKO
5
i» pridobivanja in življtvnja. Katoliški duhovnik in aevtnla duhov nik vsakega verstva je bil nasprot ii i k principa razvoja vaajentint«
pomoči, dokler je mogel; poaluž« vsi se ga je pa, ako mu je kazalo, da inu rodi küke koristi. (>n je saui mogotec, ki živi od dela dru-gih, on služi principu: 61ovek človeku volk. Princip viMijemne pomoči nasprotuje temu, da ae vodi boj za biti ali nebiti z vsemi sred Mt Vi.
V času tako groanag» izčrpan ja mase, kakršno je bilo v öaati, sodelovanja meščanskih obrtnikov v gospodarstvu, ko sta se fev dabec in meščan borila za izčrpanje kmeta, ko sta morala fevdalca: veleposestnik in duhovnik pustiti tikli nekaj in še dosti koristi iz izčrpavanja kmeta, in mestnega delavca meščanskim patri-cijem, ki je bilo izkoriVanje tLa-čsnja grozoviito. Krščanska ljubezen je zakrivala svoj obraz, glasilo se je v vseh faroviih: človek je človeku volk. Težavno je najti v življenju katoliškega duhovni-ntva dobo, v kateri bi bila vladala krščanska načela v mišljenju in življenju duhovmištva in njenih posvetnih «obratov. Najti je v vsem razvoju v časih od Krista do sedaj le učinkovanje principa vzajemne pomoči, v trpeči masi posebno, in najlepše v časih, ko sta imenovana fevdalna gospoda najgrše <lrlap ubogega kmeta — tlačana. Skoraj rtm čna sovladan-ja katoliškega duhovništva se vodijo vojne v korist mogotcev, ki hočejo pridobiti več dežel, več davkoplačevalcev tn v vseh voj-tiah teh mogotcev blagoslavlja katoliški duhovnik smrtno orožje bojevnikov države, v kateri «i-vi. Pa tudi sam nastopa s križem v eni, z mečem v drugi roki, in /. inkvizicijo trpinči najplemeni-tejše narave tedanjega človeštva ter jih pošilja trpinčene z zlomljenimi kostmi na grmade. Ali so bile krutoatietega duhovništva izraz krščanskega načela:, ijubi avo jega bližnjega kakor samega sebe? — To načelo je katoliški duhovnik vedno razumeval tako: Kuj svojega bližnjega, dokler je gora k.
Vzlic izvajanju krščanskih na-VI ^H) katoliškem duhovniku v pomenu: Človek človeku volk, je človeštvo varovalo svoj zaklad: Vzajemno pomoč; in z njim je pri dobilo lepo omiko, veliko znanja prirodnih sil in s tem omogočilo ivbvladanje uporabljenje teh sil za izboljšanje gospodarstva, in napravilo si je pridobitvena sredstva. kakoršmih nii ;poznal noben čas prej. Lahko se pravi, da vlada v temnih časih srednjega veka v Evropi človečnost, sinvpatija do revežev prav med tistimi, katere je izčrpaval ali nečloveško trpinčil katoliški duhovnik: najplwne-nitejše narave tedanjega sveta je bilo najti v grmadah, ki jih je dal zažigati katoliški duhovnik.
Vzajemna pomoč je zakon človeške narave in tudi ljubezen do bližnjega, ki zamre le v ljudeh, ki hočejo bogato živeti od izkoriščanja mase, in re« bogato üve. 4 Vsi ljudje na duševni višini: sofisti, stoiki, Krist in modemi po-trani — Goethe — Schiller, Tolstoj so stremeli za veliko družbo, fc„bi.združevala vse ljudi v dobrih in slabih razmerah." t; Vsaka kultura vodi do nje, ne p« le ta. Vpliv verstev izgine poleg nje. Pod varstvom kulture preizkušala veda notranjo opravičenost in dobroto obstoječega, skozi tisoč pritokov prihaja izobraženost v ljudstva in odpravlja svetost, starega in prepričanje, da je božja vqfja, da morajo mase svoj tilnik upogibati pod noge kateresibodi gospode. Pred sedanjo vedo pri-rode ne more obstajati nobeno ''razodetje" in po resnici stremeči sedanji človek, kakor tudi človek, ki je zaklet, da se mil ne od-pro po izobrazbi oči, sta priWa do prepričanja, da služita najvišjemu bitju najbolje s tem, ako sledita nagonom svojega srca; poslednji razlogi duhovniške oblasti jima postajajo jasni, in sedanji izobraženoc, kakor tudi neÄolan človek se odvrne od duhovnika — zaradi človečnosti — (der Menschlichkeit willen)."
SOCIALNA DEMOKRACIJA IN VOJNA NA SRBSKEM.
Ali si Je la vaša organizacija naročila 100 lztisov " Bodali-stična knjižnioa", katar« bodata razdelili mad nezavedne tovariša na prihodnji vasalici. — Ako taga ia niste storili, skrbita, da sa to Ijfodi
(llugo Hchulz.)
Ko sem prišel 17. julija zgodaj zjutraj v Beograd, da od[*>tujem dalje na bojišče, sem obiskal najprej M Haduički dom" in uredniit-vo "liadničkih Novin". Nek želez uičar je bil toli prijazen, da mi je pokazal pot. lV>t se je precej vlekli in tako setn imel priložnost za opazovanje. Prvi vtiski so bili res tesnobni in sicer tako, da l>i postal lahko osupel, če ne bi vedel, kaj se godi tukaj. Strahoten, zmeden vrvež «lik, kakor da bi bilo normalno mestno življenje )H)Mtavljeno na glavo. Samo gledal sem: obračun o vsem, kar sem videl, sem preložil na poznejšo uro. Nestrpen sem bil, da izvem, kako so zaiuo-g!i obvarovati naši aodrugi in organizirani , delavci svoj delokrog v deželi, čez katero veje žgoča vihra.
Ob šestih zjutraj eem stal pred " Radničkim domom" in pripravil sem se na dolgo čakanje. Toda ka-kino presenečenje! Tako v strankinem tajništvu kakor tudi v u-redništvu so bili sodrugi že na delu. Sodrug Popovic je takoj izjavil, da mi je na razpolago in mi je poklical ivajprej sodruga, ki j« znal nemško, da posreduje kot tol mač. Vjrrašai sem po poslancu so-drugu Lapčevičo, ker sem imel zanj nekaj naročil z Dunaja. O, s tem lahko takoj govorim, samo v skupštino naj grem, tam ga dobim gotovo.
"Sedaj — ob poj sedmih zjutraj v akupstnioV'
44Saj to ni tako zgodaj, liapče-vie je dostikrat že ob petih zjutraj v klubovih prostorih naše frakcije in dela. Sploh ima tam svojo delavnico."
2ez nekaj minut srno že stali pred majhno, zveženo, pritlično hi šieo, kateri so nastavili na enem krilu že prvo nadstropje. To naj l>o skupština? Silno »eni bil presenečen : ali pozneje sem s|nnznal tudi ¡K>slopje, v katerem razvija minister za zunanje zadeve, gosp. Pašič, svoje svetovnozgodovinskrt delovanje, sem se odvadil čudenju. Nič več nisem strmel nad preprostimi, skoraj siromašnimi oblikami, ki ne poznajo n*)>er>oga 1**-kuspokusa in v katere se odeva politični dtrh tega naroda. Pred poslopjem skupštine je sedel na klopi, kakor kak dunajski postreii ček, orožnik. Vstal je, ko so moji spremljevalci izpregovorili nekaj besed z njim in poklical sodruga Lapčeviea. Prišel je takoj, jx«dTa-vil me je nad vse prisrčno in bil takoj pripravljen, da odide z menoj v uredništvo. Na poti v uredništvo so ga mimoidoči pogosto prijazno pozdravljali, tudi vojaki.
Seveda nismo govorili o ničemur drugem kakor o vojni in o njenih učinkih za stranko. No, k t*m bi za enkrat le to povedal, da je okolo 90 odstotkov organiziranih srbskih delavcev v tetn treuot-ku v vojaških suknjah in namesto, da bi bil vsak od njih v razrednem boju na svojem mestu, krvave na maeedonskih bojiščih. Belgrajska organizacija kovinarjev, ki ima v miru nad 1000 članov, ne dobiva sedaj prav nič več prispevkov kakor le od šestdesetih članov. Vsi sodrugi so v vojni in~organizacija podpira tudi družine nekaterih.
"Ali je padlo mnogo sodrugov v turški in bolgarski vojni?" sem vprašal.
"O, izredno veliko!"
"Tudi taki, ki so imeli v stranki ¡nestrokovni organizaciji odlične funkcije?"
"Prav teh nam je pobrala smrt na bojišču izredno veliko. Vseskozi možje, katerih izgube globoko obžalujemo in ki jih bomo težko nadomestili."
Prosil sem sa seanam strankinih zaupnikov, ki so padli v vojni, kolikor je pač znano. Sodrugi so mi dali naslednja pojasnila:
Korporal Milorad Alekšič, načelnik strokovno organizaHje kro-jačev; padel v bitki pri Kuma-novu.
Nadporočnik Miando Maadič, član odbora zveze čevljarjev za opanke; padel v bitki pri Kičevu.
Infanterist Toza Nestorovi«', načelnik strokovne organizacije tiskarjev; padel v bitki pri Ret-ki Bukvi ob J%reg*lnici. - Nadporočnik Aleksander Kras-nojevič tajnik strokovne organizacije delavcev v arzenalu; padel v bitki pri Retki Bukvi.
Neznana je usoda drugega strankinega tajnika sodruga Tu-
coviča, ki je lajtnant pri trmoini diviziji 1q socialno demokratičnemu pisatelja in teoretika dr. Po par lovica, lajtnant a drinske divizije. (»Pozneje sem izvedel* na bojišču o dr. Topaloviču, ki ga poznajo vai dobro pod imenom 4 4 rdeči lajtnant", da je pri življenju. Tudi ranjen ni, čeprav je izgubil njegov polk, 44sesti pulk", od začetka vojne skoraj dve tretjini prvotnega moštva.)
„ Mojo posebno pozornost je zbudilo to, da je med naštetimi več ofi ci rje v, o katerih nisem mogel dobiti prave zveze med njihovim vojaškim činom in funkcijo, ki jo izvršujejo v organizaciji. 44 Ali so ti morda bivši dijaki", sem vprašal, "ki so prišli v stranko iz idealizma?"
"O, nikakor ne! Nadporočnik Mandič ni bil v meščanskem življenju nikdar nič drugega, kakor izdelovatelj opank in nadporočnik Krasno je vi 6 je bil resničen, pravi, zakajeni arzenalak» delavec. Da so pri nas delavci oficirji, ni prav nič izrednega. Pnvič ima vsakdo, ki absolvira strokovno šolo, pravico do oficirskega izpita in drugič postanejo tudi podčastniki. če napravijo izpit, oficirji. Imamo tudi kmečke oficirje, ki jih spoznato ]»o tem, da ne nosijo čevljev, temveč opanke."	<
Seveda sem bil osupel in moji temeljni pojmi o vojaštvu, kakor sem jih bil prinesel s seboj iz Avstrije, ho se zrahljali. Ali ne velja pri iuw, «ia mora biti oficir iz krogov, kjer so doma vitežki in aristokratični nazori? Ker se baje drugače ne more povzj>eti do onega vojaškega idealizma, ki ga morajo imeti lajtnanti pred moštvom in ki omogočujejo, da zapusti oficir naj prvo varno zavetje «v divjem dežju krogel in drvi dalje! Torej čevljarji opank in arzenal-ski delavci so tudi tega zmožni? In | >o vrhu tega še socialisti, ki aierr, če stoje v redu in vrsti armade, ki je res ljudstvo v orožju, izpolnjujejo kot jmutski možje h\ o jo dolžnost, ali kljub temu ne pozabijo noben trenotek, da so nasprotniki vojne?
Niti trenotek ni pozabila srbska socialistična stranka poudarjati to svoje, stahšče. "Vojna proti Bolgariji je prišla nad vse nas kakor usoda," mi je dejal sodrug Lapëevié. 44Braniti se je bilo treba napada in tečko je sedaj za-znani t i odgovornosti. To pride pozneje. Ali kljub vsem uspehom in vsemu navdušenju šovinistično razgretega javnega mnenja zastopa naša frakcija v parlamentu, ki jo tvoriva s sodrugom Kaclcrovi-čera, voljo do miru prolctariata, ki se je od vsega začetka upirala oboroženemu napadu proti Turčiji. Vojna proti Turčiji je bila zlo in zmota je, prikazovali jo za ljudsko vojno. Se vse bolj kakor ke-daj poprej zastopamo danes stališče, da je bila ta vojna v bistvu osvojevalna vojna, ki ni |>ospcàila osvoboditve makedonskih ljudskih mas, temveč jo zavlekla. Gotovo bo koristila nekoč povečano Srbija in razširitev njenega gospodarstva razvojnega temelja srbskemu proletariatu m s tem proleta-riatn vseh dežel. Ali pretekla bo tega časa živFjenska doha, nasprot no bi pa mlejstvitev našega programa, ki je -zahteval mirno avto-uomizacijo Macedonije, prinesla takoj VTTs.pt.TfrvrAkrrrm -itapred-l«*' balkanskih narodov najzdravejši f>ogon. Avtonomna Maoodonija bi bila rešila agrarno vprašanje in odpravila sramotno podložništvo kmetov, ki je hujše nego v Bosni. Srbija, ki osvaja, je pa z mirovnimi pogodbami zavezana, da se ne dotika pravic zemljiških gospodov. V avtonomni Maeedoniji bi bili te pravice polagoma in ne-opažno odpravili. Vsako leto je prišlo iz Amerike 120 milijonov frankov v tujino, zgolj prihranki majcedonskih delavcev, ki so se vračali v domovino, da nakupijo zemljišča. Sedaj pa bo postala cena zemljišč nezmerno visoka. Že so tuje banke nakupile . velike kompleske, narasle so cene zemljišč in ubogi maedonski kmetje se bodo vse težje otresli pod vlado rsbske meščanske demokracije jarma poljedelskega suženjstva kakor v avtonomni Maeedoniji. Odločno smo protestirali proti bal kanski vojni, v našem naziranju nas niso omajali prav nič uspehi srbskega orožja in zgodovina nam bo dala prav."
Dolžnost vsakega socialista J«, podpirati svoj« Časopisja. Agit! rajU sa "Proletoroa". Pridobit« mu nova naročnika.
OARIORAJ8KA VEfiALA
44Zarja"
Hudo je to poročilo iz Oarigra da *a «vropsko( in amerik.) živce: 12 vislic, na vsakih po en človek o-11• 'ticn. Kakor poglavje iz šundro-mana se Čita ta vest. Pa ne gre za roman, temveč za grozno resnico. En Mahmud Sevket paša je umrl kot Irtev atentata, dvanajst ljudi visi kot žrtve justičnega maščevanja. 1\> vzhodnih deželah ima človeško življenje majhno ceno. in pravilo starega zakona: 44Oko /.a oko in zob za zob l" je še vedno v veljavi. Pa tudi štiriudvajset oči |ahko oslepi za dvoje. Turška justica ne boleha za čfovečnosto.
Vsiala na Bajazidovem trgu ¡m ne oanačujejo le okrutnosti oto-rnanskega pravosodja; ona simbolizirajo pohod mla<lot uriike stranke in njene politike. Ta pot ni držala navzgor; iz teme je prišla v temo.
"Komite za enoto in napredek" — tako se je imenovala organizacija mladoturkov — je nastopil z mogočno revolucionarno gesto. Z brezobzirno eneržijo je izsilil od Alniul Hamida ustavo, in ko je spoznal, da je sultan aezvest svoji besedi, se ni ustrašil najskrajnejšega koraka; odstavil je Abdul Hamida in posadil drugega sultana na kalifov prestol. Takrat so obudili mladoturki veliko pričakovanje ne le v svoji domovini, ampak po svein svetu ,kjer čutijo ljudje za svobodo in napredek. Povaod ho mislili, da pride od mladoturkov preporod otonianske države, da postane Turčija dostojen član med kulturnimi deželami, da se dvigne turški narod iz barbarskega suženjst v«.
V vsakem oziru f*> mladoturki razočarali vsako nado. Države niso inogli ohraniti. V kratkih letih njlauvega gOH|>od*tva se je obseg cesarstva veuomer krčil, dokler ni dobil v balkanski vojni najhujšega udarca. Zoper zmage zaveznikov ni bilo nobenega zdravila. Šlo je le še za to. kaj se da ohraniti v splošnem polomu, katerega so v veliki meri zakrivili mladoturki sami. Vladali so, pa niso ničesar «borili, da bi bili |>otolažili netutike narode. ('> hi bili izvršili rtforme. ki so jih zahtevali balkanski Slovani, bi si bili ohranili dežele, ki so jih v vojni izgubili. Tudo v Maeedoniji niso ničesar zboljšsli, z Albanci se niso znali pobotati, ira svojih tleli so si u-stvarili same sovražnike. Bili so vojaška stranka, ali vojsko so zanemarili kakor Abdul Ilamid; le njeno disciplitto so razrušili. Bili so zagovorniki ustave, ali kormn-pirali so politično življenje, terorizirali so volilce in na krmilu so se držali z nasilstvom. Tako je šk», dokler ni izbruhnila splošna nevolja in zadonel puntarski klic: V Carigrad! V dobi ko so se turški vojaki v Tripolituniji bojevali za afričansko posest, ho stali doma Turki proti Turkom, in le padec mladoturške vlade je preprečil, da se ni Turčija zrušila od turških rok.
Mladoturki so dali razodeti notranjo slabost svoje domovine. Mladoturki so desorganiziTali armado, ki naj bi bila odbila sovražnika.
Ko je irii poraz očiten, je hotvl stari Kjainil paša rešiti zadnje 0-stanke in skleniti mir. Velike žrtve so bile neizogibne. Ali pri-hranils bi se bila sredstva, ki jih je zahtevalo nadaljevanje vojne. Nekaj ugleda bi se bilo rešilo, kajti še so se upirale tri trdnjave naskokom sovražnikov ia »e je Džavid paša operiral na zapad-nem bojišču. V Odrinu bi si bila Turčija ohranila cerkveno posest in svoje zgodovinske sjiominke. Zadeve egejskih otokov bi se bila sanja ugodneje rešila. In pospešila bi se bila ureditev notranjih razmer. Tudi Kjaraila je gotovo srce bolelo, ko je videl, koliko je treba žrtvovati. Ali spoznal je, da je mir edino, kar nvore storiti za svojo domivino, in pripravil se je. da podpiše mir.
Takrat je Enver beg naskočil Visoko Porto, Našim je bil ustreljen, Kjamil sramotno izgnan, mladoturki pa so si prisvojili oblast. Nadaljevali so vojno, dosegli pa niso ničesar, Naposled so morali podpisati neugodnejši mir, nego ga je hotel skleniti "izdajalec" Kjamil. Za vlado jim je šlo. za gos podat vo, domovina in njena blaginja pa jim je bila le pretve-
S kri pa je z zobmi, so gledali njih nasprotniki, kako pada Turčija boljinbplj, kako je bil Kjamil brez koristi pregnan, Naziin brez dobička žrtvovan. In besna nevolja j« monala izbruhniti. Prva zarota je bila brezuspešna, druga je porodila atentat. Mahmud ftevket je padel na Nazima.
In zdaj »o mladoturki zaključili to žabostnk» i>oglavlje z dvanajstimi vešali. Triindvajset smrtnih obsodb je izrečenih, enajst obsojencev niso mogli obesiti, ker jih nimajo v pestili.
Z bojem za svobodo so začeli, s krvnikovim delom zaključujejo. Krvava OBvetta pa pojde tialje. Dvanajst mož je rabelj obesil, vseh strastnih sovražnikov mla-doturškega gospodstva ni mogel obesiti. Ko so vrgli stotniku Kja-zimu vrv okoli vratu, je še zakli-
csl: "Umiram, aJi stotisoč drugih Kjazimov bo Ksrtalo." In Topal Tevfik je na stopnicah večal ponovil njegovo besedo: "Mi gremo v smrt, rodilo pa se bo tisoč drugih Tevfikov."
Na tisoče ljudi je prišlo gledat trupla, katerih mrtvaške halje so plapolale po vetru. Nuio pa bili sami ljudje, ki so se veselili te nasilne smrti in jo odobravali.... Mladoturki vladajo z rabljevo pomočjo ; to je znamenje, da ne morejo več vladati s svojo silo.
V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na itrajku. De lavci, n« hodita y ta kraje dokler bode tralal boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma.
M«
Vabilo na plesno veselico
katero priredijo
Mladeniči iz Moxham, Pa«
v soboto, dne 30. augusta, 1913, v SLOVENSKI DVORANI,
NA MOXHAM, PA.
Tem potom se vljudno vabi vse rojake in rojakinje. — Za najboljšo zabavo in dober prigrizek preskrbi
ODBOR«
Vabilo na picnic, ozioma shod
katera priredi
Socialistični Klub, št. $9,
v Loraln, O h I o.
na 31. augusta, v bližnjem gozdu ali na navadnem prostoru.
Začetek ob 1 uri popoldan Vstopnina 50c Pivo prosto
Na tem shodu bode govoril sodrug M. Petrovčič iz Cleve-landa in upamo, da pride še več drugih govornikov v pošte v. Torej vabimo pri tej priliki vse cenjeno občinstvo iz Loraina in bližnih mest—obojega spola, da bi sepolnoštevitno udeležilo.—
Tukaj bode zopet lepa prilika, da se kaj naučimo, kar bode delavstvu koristilo. Torej na shoa ta dan
Za vse potrebno bode skrbel
sss
ODBOR.
■es
Vabilo na veselico,
katero priredijo
skupna Franklinska Društva
v Franklinu. Pa*
v ponedeljek 1. septembra,
v Slov. izob. domu.
Na veselici bode sodelovaloc "Slov. Pevsko In Izob. dr. Bled". - Na programu Ima na|nove|še slovenske skladbe.
Tem potom vljudno vabimo vse člane teh društev, da se v polnem številu udeleže, kakor tudi rojake in rojakinje tukajšne okolice, da nas poaetijo isti večer. Dobiček je namenjen v podporo domu. Za godbo in za dober prigrizek bode skerbel
Odbor Slov. Izob. doma.
VABILO HA SLAVNOSTNO VESELICO!
- katero priredi -
slov. Izob. In dramatično dr. "Vihar"
dne 1. septembra t. 1.
v lastnem domu v Dunlo. Pa.
Otvoritev utilice ib 2. uri pspelrfss.
Začetek prifrant eb 1. iri zviitr.
PROGRAM
1.	Pozdravni ffovor.....................govori predsednik Fr. Bavdek
2.	Prolog k enoletnici otvoritve doma...................dcklamacija
3.	V zadnji uri........................................ .deklamacija
4.	"Pariftka komuna".....................................iiva slika
5.	44Anarhist", burka v dveh dejanih.
08KBE:
Golfar, fcupan.................'...........................Aug. Samec
I)eb«vee)	........................................Vinko Pivk
Zevnik )OMin*ki ....................................... M. fttritof
Plitek ^svetovalci........................................Fr. Kaufii
Kremftar)	.....................................Iv. Vieniinik
Capuder, kmet............................................Iv. Hribar
tilnik, .tajnik...............................................I* Sterl«
Martinek, občinski sluga..................................Fr. Rnvdek
Valdbaum, «Isvar..........................................O. Nagli*
Kozmina, agent............................................J. Hribar
Po igri ne vrAi ples in prosta zabava. Program bode nudil izvrstno — zabavo, zla*ti barka 4'Anarhist" jo kaj Aaljiva. Uljudno se vabijo vsa 4 ► slov. Dr. v Llojrdell, Onnalinda, Haint Michael, South Fork. PorUge, •lohnstou ti. < •onemaugh, Franklin, ter tudi posamezne rojake da se blagovolil, iste udeležiti.
Klifemo vam iskren "dobrodošli". Vstopnina $1.00. — Dam« prost«. — Pivo prosto. Za toino postrežbo, — hladilne pijače, sladoled, i. t. d. ter izvrsten prigrisek — -bode skrbljsnol	ODBO*.
?♦♦♦«»»♦»♦»«»»»»»»♦♦ M «•»«♦♦♦»«M«e»ee«0Mi M MM«»
o
SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA.
(Dalje.)
Toda ne le to; vrhunec krivič-noati iiv uesmiselnosti je, ds ima jo dune» ljudje, kateri ne delajo, največji dohodek, ki jim ga zagotavlja individualni monopol podedovanega bogastva. To bo-gaatvo iavira le v redkih aluča-jih iz napornega ščedenja ali trdega pritrgavan^a sedanjega posestnika ali njegovega delavnega prednika .veliko pogostejše pa je tekom stoletij nakonečen sad vojnih osvojitev, knežjih iniloèëin ali brezvestnih špekulacij; popolnoma neodvisno je od slednjega napora ali socialno koristnega deîa s strani dediča, ki ga često v eni ali drugi obliki več ali manj sijajno s firnežem prevlečenega brezdelja hitro zapravi. In kjer ni podedovanega l>ogastva, je defravdirano bogastvo. Pri tem nimsm v mislih gospodarskega mehanizma, odikritega po Karlu Marxu, kateri odloča kapitalistu in zemljiškemu posestniku normalno, bres goljufije in brez dela rento, ampak dejstvo, da mahoma pridobljena imetja, ki ra-sto kar očividno, niso in ne morejo biti sad poštenega dela. Pošten delavec, in naj je še tako neumoren in ščedljiv, si »prihrani, če se povzpne od mezdnega delavca do mojstra ali podjetnika, v dolgem življenju, polnem pomanjkanja, kvečjemu nekaj tisoč kron. Kdor pa nakopiči, ne da bi bil iznajditelj, v nekaj letih milijone, je brezvesten špekulant, tzimši prav srečna naključja. In ti parveniji, ti opoživniki bank ali javnih podjetij, živč gosposko življenje, obpeti z redovi in okrsšeni z dostojanstvi — plačilom za spretnost. Nasprotno pa prejemajo tisti, ki delsjo — in teh je velika večina — za plačilo hrano, ki jih komaj varuje najhujšega gladu, stanovanje v kleti, pod streho, v zatohlih velemestnih luknjah sli pa v razpadlih bajtah na deželi, kamor bi nihče ne spravil svoje živine. (Pr. "Die Not des vierten Staudes" (Lip-sko 1894), p. 86.) K temu še o-bupni napori neprostovoljcev v brezposelnosti, ki spada med naj-ibolestnejŠe simptone enakosti v >»edi in ki se širi v gospodsrskem življenju Italije kakor drugod. Sem spada ogromna vojska brezposelnih in fabriških delavcev ter malomcščanov, armada po davčni cksekuciji in ode ruš t vu razlaščenih kmetov.
Ni res, da zahteva socializem gmotno, pozitivno enakost dela in vžitka za vse ljudi. Enakost naj se udejstvuje le v toliko, v kolikor obvezuje socializem slednjega človeka, da dela za svoje življenje, in v kolikor zagotavlja slednjemu poednicu človešfko eksistenco v zameno za družbi o-pravljeno delo. Enakost vw^h ljudi ima, kakor pravi Malon, ("Le socialisme intégral" (Paris 1892) dvojen in relativen pomen, namreč: 1. da naj bodo vsem ljudem kot takim zagotovljeni pogoji človeške eksistence — in 2. da nsj bodo v to svrho vsi ljudje enski na iztočišču boja za obstanek, da vsakdo razvija svojo individualnost pod enakimi dražsb--jywl p.ogojir.iJočim dan>>s »1rsv in krepak, toda v revščini rojeni otrok v konkurenci z bogatim slabičem podlega. Prav v tem obstoji radikalna, neskončno dake-ko*ežna preobrazda, ki jo socializem ne le zahteva, ampak tudi odkriva kot gibanje, ki se je že začelo in ki ima dosti razvojne sile v sebi. Ta preobrazba obstoji v prevajanju individualne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, t. j. nad prirodno podlago človeškega življenja (zemljo, rudniki, fabrikami, stroji, orodji, občilkii-mi sredstvi, hišami) v kolektivno ali družabno lastnino, po metodi in načinu, ki o njem podrobneje izpregovorim pozneje.
Dognano je, da prvi ugovor protisocialističnegs razlogovanja ne velja, ker izhaja iz nspsčne premise, češ, da moderni socializem trdi namišljeno enakost vseh ljudi v fizičnem in moralnem pogledu, na kar pa znanstveni in pozitivni socializem niti v sanjah ne mislfi, temveč celo izjavlja, da ta neenskost ljudi nikoli ne premeni, iz vzrokov, ki jih je doka. zsl darvinizem v najglolbljih ži-vljenskih zakpnih, v neskončni zaporednosti vrst ki poedincev. Ksjpsds ts neenskost znatno
upsde v boljšem družabuem redu, ker zginejo vsi organski in duéni defekti, iz katerih se rodi in od gcnerscije do generacije podedu je in množi beda.
V vsakem socialnem sistemu, pa ai ga mislimo kakorkoli, bodo ljudje velike in majhne poatave, neznatne in aikie moči, vročekrvnega in nežnega temperamenta, velikega razuma, zmerom bodo ljudje mišičevja in ljudje mož gan; to ni samo neizogümo, am pa k tudi zelo dobro. Dobro je, da iz različnoati in raznovrstnosti in« dividualne nadarjenosti izhaja sama od sebe tista delitev dela, ki jo darvinizem po yrsvici imenuj« zakon telesnega in socialno-go-spodarskega življenja.
Vsi ljudje naj žive od dek in za delo, toda vsak naj dqla, kar najbolje vstreza njegovim »|>o-sobnostim, da sc po nepotrebnem ne zapravljajo moči in da delo ni v nadlogo, ampak da je prijetno in potrebno za telesno in moralno zdravje.
Ako opravljajo člani družbe prirojenim in pridofoljetthtt sposobnostim primerno dek>, si vsi enakomerno pridobivajo zasluge, ker v enaki meri sodelujejo na oni vzajemnosti, ki od nje zavisi življenje družbe in poedinca.
Kmet, ki prekopava zemljo, o-pravlja navidezno skromno delo. ki pa je prav tako potrebno, koristno in zaslužno, kakor delo monterja, ki postavlja stroj, kakor delo inženirja, ki stroj izpopolnjuje, ali kakor tlelo učenjaka, ki se v svoji izbi ali laboratoriju bojuje z nepoznanim.
Poglavitno je ,da vsi člsni dro-šbe delajo, kakor morajo v posameznem organizmu vsi elementarni organizmi (staniee) opravljati svoje posebne funkcije, ki izgledsjo bolj sli manj skromne, kakor funkcije kostnih stanic napram živčnim in mišičjini elementom, ki pa so za uormalno funkcijo organizma vsi enako neobhodni. In kakor v organizmu ne more živeti stanica brez dela, ker priteguje živila natanko i razmerju svojega dela, tsko tudi v družabnem organizmu ne sme živeti ndben poedinec, ne da bi delal, pa naj dela karkoli.
S tega stališča lahko razvo/Jija-mo mnogo umetuib težav, ki po mnenju protivnikov nasprotujejo udejstvovsnju socializma.
Tako vprsšuje Evgen Richter: Kdo bo v bodoči držsvi sna/it čevlje t To vprašuje v tistih plitvih bukvicah, kjer izraža smešno slutnjo, da bo veliki kaneelar socialne države bodočnosti na Čast družabne enakosti vsako jutro pred nastopom svojjli opravil lastnoročno namazal si čevlje in očistil obleko. Ako pPotivniki socializma ne bi razpolagali z boljšimi ugovori, bi bila odveč vsaka nsdsljns diskusija.
Navidezno bolj opravičena je trditev, da bi se vsi lotili najmanj utrudljivega in najzabav-nejšega deto. Toda to je prav tsko neverjetno, kakor odredba, da naj se v prihodnje rodé vsi ljudje kot slikarji ali kot kirurgi.
Kavno normalne razlike temperamenta in značaja bodo same od sebe, brez jpedantovskega \regle-mentiranja (ki ga socializmu tudi radi oponašajo) razdelile različna k fctudijt» anatomije r.li k* ženskega prava, ali pa nasprotno človeka, ki ima možgane bolj razvite kot mišičevje, od mikroskopi ranja na poljsko delo, in oba bodeta raje ostala pri delu, ki bolj vstreza njiju sposobnostim.
Menjava sliržb v raznih poklicih in obratih bi ;ie bila tolika, kakor si nekateri domišljajo, a-ko preide družba v kolektiv istiČ-no obliko. Izimši posamezne čisto osebni rszkošnosti služeče industrije ,ki v očigled l>edi ns-rsvnost izzivajo, s«' bode delitev dela počasi in naravno prilagajala socialistični civilizaciji, kakor dandanes odgovarja meščanski civilizaciji. Pod socialističnim režimom bo vsakdo prosto pokazal in razvijali svoje sposobnosti, in ne bo več kakor danes, da bi se valed pomanjkanja denarnih sredstev mnogim kmečfkim, delavskim in malomeščanskim otrokom sušila prirodna nadarjenost na polju, po tovarnah in pisarnah, dočim Ki lahko opravljali družfbi drugo, plodovitejše delo po svojih posebnih sposobnostih.
Jedro socialističnih zahtev je v tem4 da zagotovi družba poljskim delsvcem, rokodelcem in umskim
delsveem, ki ji opravljajo d®l°. človeško eksistenco.
Potem se ne bodo godile več tako sramotne in nevredne stvari, da n. pr. plesalka s svojimi skoki en večer več zasluti, kot zdravnik ali učenjak v celem letu, četudi ne predata vi ja ravno bede v fraku.
Umetnost <bo fv socialističnem družabnem redu nedvomno obstala, ker zahteva socializem prijetnega življenja za vse in n« samo ».a nekaj privilegirancev; vse u-inetnosti se čudovito povzdigujejo, ker nadomesti sijaj javnih stavb in sestankov razkošnost posamezne eksistence^
■Stoprav socializem odloči vsakemu po pravični odmeri primerno povračilo za opravljeno delo.
košje, črno zavist, pekleusko so vršitvo, ljuti boj brez zmisls, bres smotra. Izkusil ni še sveta dodobra, vendar ga je obsojal, aaj ga je gledal akozi oskošipa očala pe-aimista. Globoko v srcu je nosil svoja načela, svoje nazore, zlate in dragocene, ki jih je umislii sam
Nikdar se ni pehal za vsakdanjim kruhom, za maatniiui »Iu4-bami, razkofijs «i poznal, v vinu ni pota\)sl hladnih misli, obupnih skrbi.
Tuj in brezbrižen je «tal med guječo ljudi, sam je bil sredi njih brez tovarišs, brez prijatelja. Glad in zaničevanja vredno življenje sta mu bila spremljevalca na daljnem mukopoinera življenju v svet.
Nič mu ni bilo žal, da je živel
Distributivna pravičnost, se bo tako, ni se brigal za zakotne, kazala tudi v odmeri delavnega! Mipokie in obrckovaine govorice časa po napornosti in nevsrnoati potuhnjenih ljudij, ki jih je so-dela, zakaj če more poljaki dela-1 vrsžil, in veselila ga je njih zlolia vec delsti osem ur pod milim ne-,do «loveka, nositelja svetovnih bom, gre rudarju le tri. ali sti-,	globokih mislecev,
riurno delo. Kadar, bodo vsi lju-|	Je Kl*d»o življenje, ki bi
d je delali in ko odpade v»- nc-,*6 *a bra,nil v**k dan bičani pes, produktivno delo, bode ne le po- M Me *» j« veselil, «aj živi in de-samezuiku pripadajoč delež vse- ,ui*' «voj ubogi, globoko proga potrebnega dela manjši ¡n ls- I,ttd<mi narod, ki mu je potreba ž ji (že vsled boljše hrane in sta- »»oči,da ne pogine. In ljudje se mu novanja in valed eksistenčne go- j r°K»jo, poamehujejo se mu, ha! tovosti) kakor d^lo danes tsko'K»1?« Jim! To j«1 1* ^olj *kodo-nezadostno plačane mase, ampak ,Wjnost. Borno je danes njegovo tudi napredek tehnično uporab- življenje, a vendar vstane ravno Ijane znanosti bo blažil človeško zapuščeni delavec narodov, v delo Vsak človek bo potem pro- ;v<i,iki «lavi. Takrat mu bo hva-st o v oljno iskal dela, če tudi ne ,<,žfl ve* "»rod, klanjal se mu bo-bo mezde, ne plače, ki bi se dala de in Ka bo »'»vil... kopičiti v zasebno bogastvo; za-1 Tako ie miB,iI «kromne želje in kaj kakor se normalen, zdrav in «>«W«vne misli, dalje hiteč po pu-dobro hranjen človek boji nez- Btem j**«enskeip dnevu, merno napornega in nezadostno | Po eesti privozilo troje vo-plačanega dela, prav tako se boji zov- harmonika je pela hreSčeče v brezdelja, ker čuti dušno in te-(n->>h' «lonelo 3* P*™ v ustih šalji-lesno potrebo po vsakdanjem, Vt*a Kodca. Hrskali so konji, rednem opravilu, vst reza jočem »^re so ae kresale pod njihovimi njegovim sposobnostim. To potre- ko?,,tl» iad™° *> privoaili mimo bo občutijo tudi l>rezde»ni člani l>ovi& Mihe iJ,»*no i* smejala privilegiranih razredov, kise od-/1™**" v	vosek, smeh
tegujejo dolgočasnosti in &kod- ->f	^onel na uho Mihe,
Ijivosti brezdelja z gojitvijo rsz-,kl 0,H,U', in se	«« ob-
ličnih. časih zelo napornih špor-,r,'stni
Vrno je pri vozila kmečka ženi-
tev mimo prašnega (>oeta, ki je medlo upiral pogled po veselih ljudeh v vozovih. Nasmehnila se mu je nevesta s pletenini vencem v laseh, nasmehnila in pokimala Jesenski dan je bil. ' uljudno.
Pusto in otožno vreme je leg- Miho pa je zbodel ta pogled, lo nad ravan. Gosti, temnosivl o- Prloboko v srcu ga je pogrel in ne-blaki so prepregli nebo, zatemnili 'Jubo mu je bilo. Zatisnil je oči, jasni szur, krili ga kakor gosti <1* K» izbriše, da ga jnvzsbi, a pajčolan. Tako nizko so se podili "man. Sladki nasmeh se je vse-oblaki po nebu. da bi človek lah- globoko v njegovo dušo. ko segel do njih, le doliro bi mo- J Naprej so drvili vozovi, z dr-rsl iztegniti roko. V stranpoti se^ranjsm se je pomešalo hreščeče je usulo orumenelo listje rsz sko- "kanje pijsnili svatov, preobvla-ro gole veje in krilo tla, enako u-jdal ¿u ie <Iebeli ba» harmonike, da mazanemu ilnatemu plašču, v da- > odmevalo v oddaljeni gozd pre-I ji pa je suštel gozd v mirnem je-1 ko »velih livad, razoranih njiv in senskem poluspanju. Nad žubo-,^ zgubdo svatbeno kričanje, div-rečim potokom so se zavlekle te/.- J1 hrup.
ke, neprodirne megle, zapihljal jej I>oet i»' »tisnil pesti v žepu, za veter, ni jih razpršil, niti pretrgal žu«al P?j»ni tr°pi in se razsrdil jjjj nj	¡nad njimi. Enakomerno se je gla-
Po nasuti cesti je prikorakal nJ^ov korak P° dolu' dolg, suh človek. EnsAcomlrno je va» ™	Zsmislil se je zopet,
hitel po trudni poti, lahek jo bil|zad«hni1» *> n,u v ^om,n n,Ia(la njegov korak in otožno je odrne-p^. ona leta. ko je bil še nedol-
vsl, zgubljal se nad potlačenimi,^" ,n ni	pokvsrjenega
travniki, nad mrtvimi lifsdsmi. svets.
Dvignila se je tolpa črnih vra»t Videl je v duhu rojstno vas, nad razoranim poljem, z glasnim razsvitljeno sobo. kamor so
tov, ki jim nadomeščajo produktivno delo.	(Dalje.)
Vladimir Schweiger:
POET MIHA.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
UMMMVIJMM 1«. iuumM mi		lakorportrsM ms* » a*u»i a»«—
Sedet: Frontenac, Kan».
GLAVNI URADNIKf: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, MinsraL Kans Podpreds.: FRANK AÜGUSTIN, Box 360, W. Mineral. Kana. Tajnik: JOHr ČERNE, Box 4, Bressy Hill. Mulberry, Kss*. Blagajnik: PRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Ka.v Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR. L Box 38, Frontenac. K-ru.
NADZORNIKI: PONUHAC JURSE, Box 357, W Mineral, Kaaa ANTON KOTZMAN, Frontonac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteasc, Kans
POROTNI ODBOR-JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemns pristojbins od 16. do 40. lets znsšs earns edea Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vae denarne počiljatve pa gl. blagajniku.
HIPERPLAZIJA ŽRELNE BEZGAVKE.
Napisal dr. Démeter Bleweis-Trs teniški.
krokanjem pozdravila tihega potnika, zaletela se preko jarkov in zgrnila za stransko vasjo ^raj o-rumenelega gozda.
Ni se ozrl mlad tujec za jato nagajivih vran, niti ni sklonil svoje v tla uprte glave. Dalje je hitel, dalje ga je ponesel korak v otožen jesenski dan.
Prišel je mimo cestne krčme, kjer se je vabljivo nasmehljal debeli oštir z belim prtom preko rame, »toje med širokimi vrat mi in uljudno pozdravil. Potnik sklonil pokoncu svojo glavo, uprl stekleni pogled v zardeli obraz o-štirjev, zmajal z rameni in odhitel svojo not.
Za ovinkom oib slokem poslu je glasno zalajal privezan pes v pozdrav prišlecu, zaškrepetala jc zamolklo veriga, padla po visokih stopnicah. Polegel se je hipni šum in zopet je bilo yse tiho.
Ni se brigal urni potnik za ljudi, ni mu bilo mar življenje, šum, ropot. Zaničeval je vse, vse obsojal. Da bi mogel vse pokončati, pokaučal bi vse hipno, očistil svet vsega zla. vsega gorja, ki tare visolke ljudi, nositelje velikih idej, globoke mislece.
Samotni človek, ki je tsko mislil, bil je nsduti poet Miha.
prišli gosposki ljudje, sklicali shod in govorili umno, poučno za kmeta. Takrat so ustanovili bral-iitco oni narodni wi napredni možje, ki jih je burno pozdravljala občina, župan in soseska.
Bil je še dijak.
A v njem je splainenel žgoči o-ge.nj do domovine, do naroda, pustil je študije, preselil se stalno v mesto in posvetil vse moči probu-ji in proč vit u narodnosti. Med o-ne može, ustanovitelje velevažne-ga bralnega društva, med svobo-domislece je hotel.
A v svoje začudenje je uvidel, da se mu umičejo, da mu niso na klonjeni, tako dobri, kot si jih je slikal v tihi fantaziji mladih let.
tja v veike.
Svojo pot je nastopil, pustil jih je in hitel za svojimi nazori, za lastnimi ideali...
Ujezil se je, razburila ga je vriskajoča tolpa pijanih svatov, klel je pod oblačnim nefbom tako o-studno življenje.
Dvignil je pest, potegnil kopo papirja iz žepa in dobro obrezani svinčik. zbral misli in zagrozil gnusnemu življenju.
Sedel je na obcestni kamen, polotil zeleni nahrbtnik poleg se in
Iliperplazija žrelne ali tretje bezgavke je eden Najvažnejših bolezenskih pojavov otroške dobe. Poznamo ga tudi pod imenom adenoidne vegetacije, koje je rabil danski zdravnik Meyer, ki je po pre*skavsnju tisoč in tisoč šolskih otrok leta 1873. zasledil to bolezen in nje pogubonosni vpliv na otroka, osobito na govor, posluh in na splošni razvj telesa. Njegovo rojstno mesto mu je za to zaslugo postavilo spomenik.
Žrelna bezgavka leži na žrelnem oboku, tam kjer se nosna duplina in ušesna tromba stikstaz žrelom. Ako ne žrelna bezgavka valed bolezenskih vplivr>v čezmerno poveča ali z drugo besedo, če hiperpia-zira, zamaši nosim duplino in u-šesno trombo, a škoduje tudi fie v drugh ozirih telesu. Tc lina za posledico: 1. da otrok ne more dihati skozi nos. da je temveč prisiljen dihati skozi usta. Največje važnosti je. da dihamo skozi nos, kajti nos ima nalogo, da čisti in ogreva zrak. OtrtM-i, k' sooejo skozi usta, «o zaraditega podvrženi različnim obolenjem, pred vsem pljučnim katarjem in se tudi mno-i*o lažje okužijo z jetiko.
A še. druge posledice ima to o-virauo dihanje. JTsta so neprestano odprta, čeljust visi navzdol, gube, ki se vleči jo od nosa do ustnic, se izgube in obličje zadohi nek bedast izraz. Otroci izgledajo kakor ustrujeni in zaspani in is-*ube vso izrazitost obličja. Ponoči smrčijo in se često prehude ter planejo prestrašeni kvišku, ker ovira nezadostno dihanje tudi krvni obtok in izmenjavanje krvnih plinov. Njih govor f>ostane votel in za-mokel, neizrazit: u? izgovarjajo kakor b, n skora j kakor d.f'esto je zgolj hiperplazija žrelne .bezgavke vzrok bebljanju in jedja-nju. Vsled dihanja skozi u-sta in neprestanega pritiska lic zoža se zgornja čeljust, trdo nebo se vzboči, zgornji sprednji »obje (sekavci) silijo nav-spred in stopijo celo iz vrste, ker ne najdejo več prostora. Zobozdravnikom so dobro znane izpa-čene čeljusti, ki jih provzroča hi-perala/ija /relne bezgavke O. nrsje postane ploščnato, hrbtenjača pa sc izkrivi, deloma tudi vsled tega, ker so otroci — kakor hodemo čirli -- ponavadi naglušni in silijo z glavo navspred, da bolje slišijo.
Žleze na vratu so često zabrek-nene. Ker se poleg tega pojavljajo izpuščaji na ustnicah in nosnicah in očesni katarji, izgledajo mnogi otroci kakor škrofulozni.
Kratko na to se je spri ž njimiV Ker so usta neprestano odprta, jel jih sovražiti in jih še sovraži ¡zRnse se ustnice, jezik, nebo in
V življenju je videl samo rsz- nspisal ostro satiro.
žrelo, zobje začno gnki, otroci o-bole čest». na vnetjih bezgavk in /.rela. Zaraditega so tudi nebne bezgavke ;>onavadi povečane, hi-perplnstične. Znano je, da se v* take bezgavke kaj rado vrinejo roditelji nalezljivih bolezni, tako tudi bacili tuberkuloze. Slednjič naj še omenimo, da vsled oviranega dihsnja dojenci kaj tež.ko sesajo, a tudi večji otroci so pri je-di kaj neokretni, ker morajo vedno zopet zasopsti skozi usta.
2. Ker je zsde^na tudi ušesna tromba, otroci slsbo slišijo. Oao-
bito se to pojavlja ¡»tí slabem 'iH.krotnein vremenu, ko žrelna bezgavka še bolj zateče. Mnogi starši z začudenjem opažajo, da postajajo njih otroci ob deževju naglušni. Toda še večja nevarnost preti ušesom. Žrelna bezgavka je čssto vneta. Na njej nabrana o-kužena sluz prodira v ušesno trombo in srednje uho in pro-vzroča tudi tu vnetja. Marsikateri otrok je le radi hiperplastiene žrelne bezgavke obolel za gnojnim vnetjem ušesa in za vedn'o izgubil posluh.
Sluz ps prod i rs od žrelne bež-gavke tudi v nosno dupliáo in žrelo in provzroča t ukatarje. Taki» opažamo z začudenjem, da so otroci neprestano smrkavi, da se pa ne morejo vsekniti, ker jim povečana žrelna bezgavka paič ne pripušča, ds bi pihnili akozi nos. Zato pa neprestano hrkajo in vlečejo sluz v žrelo. •
3.	Kakor «mo že omenili, vpliva hiperplazija žrelne bezgavke tudi na splošni razvoj telesa. Le majhno število otrok, ki bolehajo za to boleznijo, izgleda dobro, po veČini so otroci slabo rejeni, bledi in slabokrvni (adnoidna kaheksija.) Mnogi bolehajo za glavobolom, drugi zopet so zelo raztreseni in ne m erre jo svojih misli za delj časa osredotočiti na kak predmet (apreseksija). Pogostoma opažamo tudi vphv na živčevje. Tako se često pripeti, da po operaciji žrelne bezgavke preneha močenje postelje, pa tudi božjastni napadi so nam znani kot posledica bolezni.
4.	Slednjič je omenjati, da oboli žrelna bezgavk mvno tako po " gosto, kakor nebne bezgavke (drgali, mandeljni). Skoraj pri vsaki hujši angini najdeno na ¿relni bezgavki iste izpremembe, kakor na nebnih. Da žrelna bezgavka oboli često tudi sama za se. Kdor ni vajen žrela preiskavati z ogledalom, se začudeno povpraša, od kod prihajajo težki bolezenski znaki in visoka vročica. Ogledalo nam pa takoj pokaže izvor bolezni.
Hiperplazija žrelne bezgavke je
skoraj izključno Izležen otroške dobe. Okolo 15. leta se bezgavka sama od sebe skrči, toda dotlej je na otroškem telesu r>royrročil% posledice, ki se ne dado več odpraviti. Osobito obličje je pokvarjeno za vse življenje.
Hiperplazija žrelne bezgavke se podeduje. Često bolehajo za njo vsi otroci ene rodovine. Da, opaža se celo, da ohole n. pr. otroci; ki so podobni očetu, ki je v svoji mladosti vidno bolehal za hiper-plazijo žrelne bezgavke, dočim o-troci, ki so podobni normalni materi, ne kažejo tega bolezenskega pojava.
Edina sigurna pomoč zoper ta pre važni bolezenski |»ojav je operativna odstranitev hiperplastiene žrelne bezgavke. Operacija je brez vsake nevarnosti, izvršiti se ps mors kolikor »uoc kmahi, ker se sicer marsikatera posledica ne da več ml pravit i. Z uspehom se o-perirajo celo dojenci.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi čitati podučns članka o socializmu in novic« is starega kraja, ta naj se naroči na sdini slov. socialistični dnevnik "ZAR JA.M	^^
"Zarja" iihaja v Ljubljani, Sel en burgo ve ulice It. GOI in ^ ns m Ameriko $6 sa celo leto.
PBOLlTABttfl
Biwabik, Minn.
Mnogokrat ae cita dopise n tega in onega kraja, kaj je novega tu in tarn po drugih krajih, drugih mestih!
Ali od na« Biwabina*ov čitam pa kaj malokrat kak dopis, dani ae tudi tu pri naa, na Biwabiku pridno gibljemo in ustanavljamo različna društva.
Dne 3. avgusta atno ustanovili "Socijalistiftni klub". Nabralo ae naa je precej in nicer 16 po »te vilu. 17. avgusta imamo zopet sejo in upam, da jih Se dosti pristo pi h klubu, da bode v malem času naraslo i* malega v veliko društvo!
A. B
Jugosl. Soc. Tam. xbor "Pro-svjeta" priredi svoj prvi Picnic u oedjelju 31. augT u Taska s Grave, Lincoln ave. in Beloit Road. Prist upnice *>o 10 centi, žene in otroci beaplatno. Na ovoj ae picnic fKwivajn s vi delavci i delavski prijatelji *a eijenjenim ofciteljima.	*
Ujemite Burn Mam 8t. karu na kojoj stoji "W«t AH»" ili «* Woodlawti" do 51. ave. odovlen jugCi»»>adno (South West) 10 minuta do parka.
Za »I u gosi. Soc. Tam. ¿bor 'Pro-it v je t a"
I. CeliWi, tajnik.
Razno.
Nov iparnik "Belvedere" Austro-Araerikanske parobrodne družbe.
Izdelan je ta parnik v roonfal-konski ladjedelnici pri Trstu in v Cantiere Nava>e Trieatino spu-Jeen v morje.
Delati «o ga pričeli v začetku leta 1912 in ga spustili v morje spomladi 1. 1013.
Ime nosi po gradu avstrijskega cesarja Franc Jožefa na Dunaju:
Belvedere".
Prvič bo vozil iz Trsta v Ameriko dne 30. avgusta, t. 1. Iz New Y'orka se vrne v Algier, Patras in Trst 24. sept. ob 3Ii pop. Ladija je 418 čevljev dolga, 54 čevljev ši roka in 37 č. globoka.
lina dvojna tla in več herme« tično zaprtih itro«torov, kamor ne more v slučaju nesreče udreti voda. Parnik je zelo moderno opravljen in ima vse potrebne |>ripra-ve. kakor brezžično brzojavno po stajo, podmorski telefon, elek trično razsvetljavo itd. itd. Glavno pri vsem na je, da je na kro vu veliko prostora za potnike 3. razreda.
Parnik Belvedere tehta 11,000 ton in more nositi 14,390 ton.
Stroj je trojno ekspanziven. da prevozi parnik lahko v eni uri
15—16	morskih vozlov. Pričakuje se. da bo rabil za pot iz Trsta
16—17	dni, iz Pat rasa pa 14—15 dni.
Na parni k u je kabin za 250 oseb, v medkTOvjn je pa prostora za 1500 oseb.
če bodo dosegli dvajseto leto, takrat jih bo že nažla držav« in jih vpregla v jarem militarizma. Do dvajsetega leta pa lahko stradajo, saj so prišli na svet, ne da bi bila cerkev dovolila v to. Take črne idile z avstrijskih poljan ne bodo jirenefoale prej, dokler ne bo vstal velikan — ljudstvo in pometal \««j žegne in vso javno moralo v najglobokejši grob.
Muke v peklu.
N dedki šoli v Giesingu pri Mo-uakavem je pripovedoval učencem veroučitelj kaplan Freuden-stein o mukah v peklu. Da bi o-t rokom prav nazorno raztolmačil bivanje velikih greanikov v peklu, je priael vrli božji bojevnik in vzorni pedagod na idejo, te muke pokazati na praktičnem zgledu. Strahote večnega pogubljenja i— tako je učil — se godijo lehko ie po tem, da se '4pečejo" duše prekletih v peklenakem ognju. Kako to 'boli, se vidi »z tega, da ne more noben človek držati prst niti petino minute nad gorečo vžigalico, ne da bi občutil silnih bolečin.. IV je hotel nenavadni veroučitelj praktiki*) dokazati. Ker pa ni imel nobeden od učencev veselja, da bi si sežgal prst. je ikajplan zdražil otroke a tem, da je položil ua mizo deset murk in jih obljubil onemu, ki drži prst dvanajst sekund nad gorečo vžigalico. To je seveda spodbudilo otroke. Trije so se oglasili. Dva sta takoj odtegnil« prste, tretji, ki ga je denar preveč mikal, je držal prst nad vtžigalieo tako dolgo, da je glasno zajedal od bolečin. Kaplan mu seveda ni dal 10 mark, dečvk je pač imel pojem o peklenskih mukah in kaplanovi zlobi. Kaplan se je režal, spravil denar, deček je pa i-mel tako rano na desnem kazalcu, da več dni ni mogel pisati. Šolske c.blnati naj bi s«>daj še kaplanu pokazale praktično peklenske muke in naj bi Freudensteinov nos toliko časa tiftcale nad gorečo vžigalico, da bi tudi on izkusil peklenske muke že na zemlji. potem ne bo več bril norcev L/, šolske mladine.
? ? ? Kdo ve ? ? ?
—Če ni »popovega žegna .. . Vso
nuzmiselnost obče veljavnih poj-"moV o morali v sedanji družbi in avstrijski državi osvethije dogodek zadnjih dni v Rumburgu. De-lavka Marija Schrmmel je skočila v vodo. Rešili so jo, a keT ima hudo mrzlico, je sedaj v bolnišnici. Sehimmelova je živela s svojim Ijirbimcem že dlje časa v skupnem gospodinstvu. Imela sta dva nezakonska otroka. Očeta teh otrok In ljubhnca 8chimmHlovie 90 od pok licali že pred več meseci k izrednemu službovanju na bosansko mejo. Schimmelova ni mogla toliko služiti, da bi bila preživljala otroke m sebe, vedno večja beda je nastajala v družini, oče njenh otrok pa ni imel tipanja, da bi se kmalu vrnil. Ne-srečnica ni imela nobene pravice do državne podpore, ker je bila njena /veza nezakonska in tako je stradala s svojimi otroci. Ko iri mogla	gledati trpljenja
svojih otrok, je tta v vodo, misleč, da se bodo ljudje zapuščenih
sirot rajše usmilili kakor neza- ško.
konskih otrok. Ker ni njene zveze blagoslovil noben far in ker je živela s svojim možem, ne da bi
bila plaeala poroke, zato se tudi ni in složni med seboj, da ne bo država ne zmeni zanjo in pueti, teh večnih prepirov in da ne bo da mrjo njeni otroci od ffladni, treba klicati sodnfleov, ki vas mo-sama pa da »zvrsi samomor. Ali če rajo miriti in vas s silo učiti po-so njeni otroci moškega spola in stav!
Po vzorcu koepniškega stotnika
V Trstu so aretirali 271etnega dninarja Ivana SohmeLzerja iz Štajerskega, ker je izvršil ua Reki 'prav premeteno slejwrstvo. 15. t. m. so prišli namreč v stanovanje babice Marije (Vzajgove na Reki trije moški, ki so se predstavili za poloeijske funkcionarje in dejali, da morajo izvršiti pri njej hišno preiskavo, ker jo sumijo na policiji nekega zločina. "Policijski funkcionarji" so prebrskali vse stanovanje in izjavili potem, da niso naši i nič sumljivega. Ko so odšli, je bafoiea zapazila, da so odnesli "policijski funkcionarji" ve» njen nakit, med tem tudi zlato uro, vredno 340 K in zapestnico, vredno 70 K. Sedaj so dognali, da se je bil u-deležil tudi Sehmelaeer "hi*ne preiskave" pri babici in ho ga v Tr-stu aretirali.
Bivša inoja soproga jo je dne 24. julija t. 1. popihala z nekim — poprej pri meni stanujočim Ant. Gracerjem.
Pobrala sta mi ves denar in več drugih stvari. Vzela sta s seboj tudi oba moja fantička.
Kam ae je (>odal omenjeni pAr-ček, mi ni znano.
Zato prosim cenjene rojaku» a.ko izve kdo za njih nastov, naj mi ga takoj naznani, za kar do<bi tudi $5.00 nagrade.
Tu Vam je kratek opis: Anton Graear je star 34 let, «loma iz Trebnja, okraj Novomesto.
Visok je nekaj čez seat čevljev, črnega obraza, trepalnico levega očesa ima nekako zatrgano in oko se mu vpdno solzi.
Najlažje ga je spoznati [m njegovi koujiični hoji, ker hodi tako na drobno, kakor bi imel v kolenih noge zvezane.
ZASTOPNIKI PROLBTA&CA. Aurora, 111.: John Blasehitz, R. F. D
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 7ft. Barberton. Ohio: Frank Len tek, 817
Wooster Ave., in John Balant, 311 8o. 4th ave.
'Bear Creek, Mont.: Frank Danite k. Black Diamond Waah.: Martin Pod-
pechan.
Biwabik. Minn.: Fr. Mahnit. Braddock, Pa.: Mike Bambich. Brereton, I1L: Frank Ala*. Bmaemer. Pa., John Pnpetatk. Broughton, Pa.: Jakofc Dolena, boa 181
V Bdr. državah biva kakih deset let. Govori slovensko in nekoliko angleško.
Ona je stara 24 let. Njeno dekliško ime je Mary Krenker.
♦Ie precej veftke in drobne postave ter črnih las.
Govori slovensko, nemško in augleiko.
Fantička sta — prvi Rudolf, star 7 let in drugi Franc, star 5 let.
Oba govorita slovensko in an-gležko.
Tukaj ta slika Vam predstavlja ženo in oba fantička.
Ako kdo najde to družino, naj samo starejšega fanta vpraša.
On mu IkhIc gotovo povedal, kje a» pustili svojega očeta.
Prosim cenjene rojake, ako k<k) ta nrfek zasledi, naj an i blagovoli i|w»ro«*iti na moj naslov:
Rudolf Pehar, Box 136 Carona, Kansas.
Zoper krč v želodcu
katerega povarota driska —
vzemite
ji Severovo zdravilo || zoper drisko
0	(SeveraDiarrhoea Remodjr) o
ter ne uživajte druzega prvi dan, nego toplo vodo. Ta na-fin je zelo uapelen. Poku-iajte ga in prepričujte »e.
Cena 25 in 50 centov.
|| Za rane || in odrge
Za ureze in oigauine, ni boljšega nego je
1	Severovo Zdravilno
Mazilo
< • (Severa'a Hoallng Olntment) J *
To mazilo ima na stotine uporab. Imejte ga vedno pri ^ roki. Nekdaj ga bote rabili. <» Cena 25 centov.
Nosni katar,
mrzlica iu prehlad v glavi se takoj vdajo učinkom
SEVEROVEGA
Mazila zoper katar
(8«Tera's Catarrh Balm)
Poskusite ga. X» bo vam žal.
Cena 25 centov.
V lekarnah all od naa.
Bntt«, Mont.: Louis Hporar, Frank Zajr KraAevee.
— Paragrafi in življenje. Po
praških ulicah je beračila vdova. Stražnik jo je aretiral in ohsoje-ns je bila na 24 ur zapora. V petek bi bila morala prest alt kTr/t^n. Prišla je in pripeljala s seboj — Sest otrok. Zavrnili so jo, ker v zapor sme vzeti s seboj le dojenčka. Kaj naj počne ostalih pet otrok med tem ko je mati v zaporu, to je sodišču, kjer poznajo le paragrafe, nepotrebna briga. Zakaj če hita vdova le šest otrok, si mora poiskati že drugo vire za življenje, ne pa beračenje. Dela naj, to je vsa modrost paragrafov, zakaj kdor berači, za tega je zapor. Vdova s šestimi otroci in eden celo dojenček bi res lahko delala od jutra do v»<?era. <la 44dostojno" preživi otroke in sebe, pa je še toli predrzna, tla nadleguje sodišča, ki poznajo le zve-rižene paragrafe, ne pa trdega, neusmiljenega življenja.
Predrzen tati
Iz K. Helene, Montane se nam poroča, da je tam nek gostilničar (salom« r) vzel nekemu rojaku pn-
Vrnil mu jo je šele, ko je pri-pe.ljal rojak sodnika s seboj. Rojaki bodite pametni, previd-
Iowa: J •hi Canombnrg in Meadow Lands, Pa.
John Koklieh, box 276, Canonaburg, Pa.
Carona, Kana.: Blal. Mesori. CarroUton, Ohio: Anton Widmar. Chicago, 111.: Mike Knlovee ia Frank
Wegel, 460 N. Halated 8t. Chlaholm, Minn.: Math Rihter, Anton Mahne.
Clarldge, Pa.: Jacob Okorn a John Mia-
kar, box 68. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd St.; Anton Oradiaher, 1158 E. E. 61st St.; Roae Kolar, 7613 8t. Clair Ave.: Jos. Marin^ich, 3536 E. 80th St.; Math Petrovtit, 5012 Proaaer Av.
A»<l..Miik<V ft.ifl.St_________
Clinton, Ind.: Viktor iupao^i«, box 17 Cliff Mine, Pa., Moon Run Pa. in Im
perlal. Pa.: Math. Petrirh. Collinwood,«to: Dominik Bliimmel; Ant. Kuftnik.
Columbua, Kana.: Martin Jure*ko, R
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh, box
523; Frank Pavlovi«. Coulters * Robina, Pa.: Jernej Rupnik. Darrangh, Pa.: John Matelko. Do Pue, 111.: M. Omerza. Detroit, Mich.: F. C. Olgar, Jo«-. Prei-mer.
Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Box
49.
Dunkirk, Pittaburg, Kana.: Anton Tom-ftith.
Dunlo. Pa.: Frank KauJii.
Baat Palestine, O.: Frank Bogataj.
Ely, Minn.: .iohu Teran, J. Akerjanec,
Louis Ferkol. Eveleth, Minn.: Jacob Ambroiiich. Export In Pennaylvanljo: John Proator. F1U Henry, Pa.: Frank Indof. Foreat City, Pa.: Anton Draaler. Franklin A Oirard, Kana.: Fr. Wegel Frontenac, Kana.: Anton Katzman,
John Bedene. Gilbert and Mc Klnley, Minn.: Joe Orahek.
Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Oirard. Ohio: Frank Ban. Olencoe. O.: Nace ilemberger. Oreenaburg, Pa.: Frank Matko, Key
atone Hotel. Herminie, Pa.: Joa. Brie. Hlbblng, Minn.: Frank Hitti ia Henry Dellea.
Huntington, Ark.: Karel Petrieh. Imperial Pa.: |g. Murshetz. Indianapolis, Ind.: J. Markieh. Irwin in Wendel, Pa.: Louia Brie. Jenny Lind, Ark.: Frank Ooreae. Jonnaton City, HI.: John Slivnik, Louia Brie.
Johnatown, Pa.: Math. Gabronja, Jacob
Kocvan, 409 Ohio St. Kenoaha, Wla.: Frank £erovee. La SaUo, HI.: John Rogelj, 1216—3d St.
Martin Novlan, Vencel Obid. Little F alia, N. Y.: M. Penich, 50 Johna Street.
Livingston. Hi.: Fr. Krek. . Lloydall, Pa. in okoUca: Anton 8tra-iiiar.
Manor, Pa.: Frank Strainer. McMaechan, W. Va.: John Merzel. McDonald, Pa.: Anton 8kafar. MWwmtaa, Wla.: VaL Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljaa, 229 — lat Av.; John Kralne, 317 Florida 8t Minnesota: P. nitte. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy, HI: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Aunton Sular.
Lekie, Martin Smolahnik. Murray, Utah.: Vencel Broniaei, Box 1. New Duluth, Minn.: Albert Hraat. Oregoa City, Or«.: John Kurnik. Orient, Pa.: Louis Verinik. Panama, 111.: Joa. Ferjanftit. Plney Fork, Ohio: Lonis Glaser. Pittaburg, Pa. In okolico: Anton Zidan-
*ek, Blai. Novak, 6568 Roman ave. Pittaburg, Kana.: Jacob Selak. Pueblo, Colo.: Chaa. Pogorelec la Louis
Korsiec, Joa. Hočevar. Pullman, 111.: John Levstek, 11262
Stephenson Ave. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 River
Street------ * — ' .........
Rod Lodge, Mont: Louia Toller, box 47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Verfii, box 152. Rock Sprlnga, Wyo.: F. 8. Tavcher, 440
7th St.
Roalyn, Waah.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont: Martin Meinarftit. Sharon, Pa.: Joe. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. Smitbon In Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork In St. Mlcheal, Pa.: Jakob Rupert.
Springfield, IU.: Frank Bregar. Stauton, I1L: Anton Ausec in Jos. Mo-star.
Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front St.
Stone City, Mineral tor W. Mineral,
Kana.: John Goriek. St. Loots, Mo.: Val. Sever. Struthera, O.: Math Urbaa. Sublet Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Gloaaer, box S41. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Va.: Lad. Bowedrk. Tonopah, Nov.: W JB. Atefanac. VaniiMu in Forest City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Rataie, box 106. Waukegan k North Chicago: J. Zakov-
Aek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj. WlUock, Pa.: Fr. Sedej Wlnterquartera, Scofleld in Blear Crook,
Utah: Peter Zmerzlikar, Box 35. Witt HI: D. Sanuftkar. Youngatown, O.: John Petri«; Bernard Doblikar.
Yukon. Pa.: Katarina Klarii, Ant.
iAvriS.
Sodruge v tistih naaelbinah kjer fte nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da ae sglasijo za sastopniitvo. Prija vi jo so kar potom dopisnico na upravniitvo ' • Proletarca na kar jim polijemo vso potrebno.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
ALOIS VANA
— udelovatelj —
sodovia, minertlnc vode lo rix-
nib neopojolb pü«¿-1837 Bo Flak Bt Tri Cana) IM
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik aa notranjo bolecnl ln ranocolnlk. tadravaiftka preiskava brezplafao— pla teti jo le zdravila ¿924 Blue Ialans Ave., Chieago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 sveder, i s ven Chieag« si voli bolniki aaj pilejo oloveaeko.
Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite posetiti Kovačev "Saloon" kjer vam bode sodr. Movlan postregel s hladno ia sveio pijačo in unijskimi smodkami.
Delavci, podpirajte svoje organizirane tovarile.	r
ANA KOVA6, Maln ulica,	Aurora, Minn.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — lit Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do danes najmodemejti
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj aproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Lools. Mo.
E. BACHMAN
1719 8. Centre Ave., Chieago, 111.
je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in v*eh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki f?a Vara pošljem — popolnoma zastonj.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th Bt. Chicafo, m
Usa vol)e naloge ur, voriita, fmm mt te dragi k drafotte InvTteje M popravite v tej etreki r nizki oomL
To whom it may concern: —
About six months ajro the un-dersiflrned p»vhlished an article in this paper concerning John I*ike, Treasurer at that time, the R P. P. Z. That article was published for the good of the member« of that society and without malice against John Pike.
Prank Pavlovcic.
carl strover
Attorney at Law
f Zastepa u mk uMVk. At. sobe 1009
US W. WfASUNCION STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenodiWe in restavracijo, domačinom pa avoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUSLJAN
229—let Ave. MILWAUKEE. WIS.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ftlTKARTE. Pošilja denar po polti in brsojavno. Izdeluje: Obvezniee — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAAKO — 8LOVEH-8KO — SRBSKA AGENCIJA.
LOUIS RABSEL
moderno urejen oalun
II 411 UAI0 ATE., IEI0SNA. VIS
Telefon 1199
S A I^OON
i biljardom li legljliies
Poleg aaloona dvorana za društvene seje, veaelice itd.
«Jotin Stražliar
611 Market St.. Waakegaa. IU. PImmm it 171.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE OEN3.
Velike agodnoetl:
električna luč, izvratna knbinja, vin« zastonj, kabine tretjiga razpreda na parnikv
Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28. na|a Oceanic .... 7. jnnl)a Martha Washington . f 14. |nni|a
Za vae informacije ae obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6u'l Act's. 7 Wiskiiftii St., >1« Till.
ali pa na drn^e uradne zastopnik« v Združenih drla vab in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
sm L O O N
s moderni« kerljli¿ea Bvaàe pivo v «odAkih ia ie drafo ia—aiaelas pijalo ter Potniki éobe
le 1st
▼oo« 8teveee«aB te drngiai
«0 Wpio pri|«roA(
MARTIN POTOKARt
1826 Be. Centre Ave. Chioafe
M, A. Weisskopf, D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo veier neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
laapaam
>aaaaaaaaa
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co.,
331 Oreeve St, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.

V Važno upraianjeT
Un mi opravi
MM V sijk«(ji « »ije«nii«

Konznlame
vojatkiyúly'i!20'/i firove rt uim ^%Milwaukee.m
PUOiifcTAKBC
Delo in vartsvanjs.
Učitelj: Zapomnite ai dragi u-
6enci, da je le patom dela in var éevsnjs mogoče obogatet). Poglejte niutega ffospoda žuy>a n a : Bil je le reven km«*, zdaj je bo-gut gos[>od; zj»al je pridno delati in. varčevati i . .
Učenec: Tudi Vi gospod učitelj ste vedno delali, kajneda t...
—	Oh, vedno, vedno 1
—	In ste kedaj morda zapravljali T
—	Kakšne radovednosti ao te T
—	Oprostite gospod učitelj: če ste vi vedno innogo delali rn nikdar »iipravljaki, zakaj mate tudi vi postali bogatit
—	Hrezobrazne«! Za svoje obnašanje dobiš trojko!
Tišina. —Wenec povesi glavo: učitelj pakašljta. Trenotek nato * bolj milim glasom.
—	To še ne Stvarja primere. Mi učitelji srno bili namreč vedno slabo plačani ...
Učenec: (ki se je zopet osrčil) Tudi moj oča je delal vedno in ni nikdar zapravljal; in vendar je umrl, ne da bi nam pustil — vinarja ... To nam pripoveduje vedno mama sama m nam pmvi tudi, da je gospod župan postal zato bogat; ker je imel vedno veliko delavcev, ki so mu delali za borno plačo. Z delom . . . drugih-je obogatel.
—	Zadosti!—Roke na klop in čita jte!
Za smeh.
Nekdo je šel tiče loviti.
S seboj vzame Ogra, a mu za-pove, da mora biti prav tiho.
Komaj pa prideta v gozd reče Oger prav glasno po latinako: "MuVtae aves adsunt domine!" (Veliko ptičev je tukaj, gospod!) Seveda so takoj vsi ptiči zleteli.
Tičar se je opravičeno ujezil in ves razjarjen mu reče: "Mari bi bil doma ostal, če ne znaš moKto-ti!"
"E, kaj, teremtete," se zagovarja Oger, 44 kje sem si mogel misliti, da razumejo ti zlodji tudi latinsko!" j ' ' 'l
feimskokatoliika cerkev t Avstriji
ima po svoji lastni stiatiatiki 366,-887,986 K imetja, ki nese 23,-926,431 K obresti. Razentega prispeva verskemu akladu tudi država in sicer 27 milj ono v kron.
To so dohodki, ki jih izkazuje statistika, ki se odtegujejo vsaki kontroli.
Torej duhovniki in samostani imajo jako lepe dohodke in prav verjetno je, da ne poznajo socialne bede, ki mori delavstvo, ki bodi vpadhh lic, suhih kosti in izmučeno po svetu.
29 hii je igorelo.
Iz Pangerce na Ptujskem polju poročajo fV soboto je začelo goreti pri nekem posestniku v Pan-gercah. Vlekel je močan veter, o-genj se je razširil na sósednje hiše in uničil vse z gospodarskimi poslopji vred. Veter od severoos-hoda je zanesel ogenj tudi na sosedno vas Gornje Jablane in je u-pepelil skoro vso. Pogorelo je 29 hiš z gospodarskimi poslopji, živcem — poljskimi pridelki in živino. Domačini in gasilci so delali naporno, da bi omejili ogenj, a zaradi vetra, "je Vil njihov napor skoraj brezuspešen. Zgoreli so tudi trije otroci. &koda je ogromna.
Roški vohun.
Berlin. V Kreutfsburgu v Zg. ftle&iji so aretirali štabnega kapitana Jeszowa. ker je osumljen spiotiaže v prid Rusije. Aretirali so tudi njegovo žen-o, njegovega otroka, tasta in ruskega tolmača, ki je bil nastavljen pri obmejni oblasti in njegovo ženo. Obe ženi so v soboto zopet izpustili. Jeszo wa so znssčili, ko je risal železniški most. Pri hišni preiskavi so dobili mnogo vsinih načrtov.
veliko škode. Več bark se je potopilo: sedem oseb je utonilo.
Avtomobilska nesreča.
2 mrtva, 14 ranjenih.
London, •*'. Štiriintrideset delavcev drevesnice v Waltham C rosau se je z motornim omni-busom vračalo s izleta. Na strmi cesti blizu Iliddesdona se je moral avtomobil izogniti nekemu kolesarju, pa se je prevrnil. De-Isvei so bili puruetani iz voza. E-den je bil na mestu mrtev, drugi je umrl na poti v bolnišnico. 14 jih je težko poškodovanih, med njimi jih je šest v smrtni nevarnosti.
- Dejanje blaznega oficirja
Jeger (Erlau). V noči od sobote na nedeljo je šel huzarski major Fejer s svojo soprogo in nadporočnikom Szcntinrom domu. Ko se je nad poročnik poslovil, ga je srečal infauterijaki nad-poročnik Blaha. Blaha je potegnil revelver in ustrelil večkrat na Szentimra in ga težko ranil. Ma-jorjeva žena je slišala strele in je odprla okno. Blaha je skočil na okno in potein v sobo ter večkrat ustrelil na gospo Fejerjevo in na majorjevega »lugo. Nato je šel Blaha pred ogledalo in si pognal kroglo v glavo. Zgrudil se je mrtev. Fejerjeva je nevarno ranjena, sluga le malo. Blaha je storil dejanje v hipni blaznosti.
Volitve na Francoskem.
Pariz, -5. avgusta. Doslej je od volitev za generalne svete znanih 1374 rezultatov. Izvoljenih je 180 konservativcev in liberalcev, 128 napredmjakov, 913 radikalnih republičanov, 41 zedinjenih socialistov. Treba je 112 ožjih volitev.	... ,
Budimpešta. Iv.r> Brašatič, kmet v Zomboru, ki je poročen šest tednov, je presenetil svojo ženo z njenim ljubineem. Ženo je strašno kaznoval zaradi nezvestobe. Razbelil je pletenke in ¿badal s njimi soečo ženo v prsi in jo nevarno ranil. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer umira. Brasatiča so aretirali.
Štutgsrt. Tajnik židovske verske občine Friedmanfi je poneve-ril poldrugi miljon mark in pobegnil.
Kadar nemore-
te dobiti pravi Rich ter pain expel ler pri vašemu lekarnarju pišite na
F. Ad. RICHER
74-10 Wiskitftoi
Strut
IE« YORK, I. T.
— Italijanski mornariški minister Millo, ki je bil te dni imenovan, je po opisih šovinističnega časopisja slaven junak. Ali njegovo junaštvo je kakor jajce jajcu podobno komedijantovstvu. On je v dobi tripolitanske vojne uprizoril tisto čudovito mornariško* ekspedieijo v Dardanele, s katero je hotel razdejati turško brodov-je, ki se je pa zaključila s slavnim — fiaskom. V nočni temi sta torpedovki 44Turbina" in 44Nem-bo" zadeli druga ob drugo, pilot na 44Nembu" je naznanil, da je ladja zadela ob kleč in se poškodovala, in vse brodovje se je vrnilo z največjo naglico. Potem pa se je izkazalo, da ladja sploh ni bihi poškodovana. Ali vkljub temu je bilo dobro, da je brodovje zapudtilo mor»ko ožine, ker ne bi bilo ničesar uničilo, pač pa bi bilo najbrže samo uničeno. Poveljnika ladje.4.4Tnehinj? .kapitana De Rkv sa so pa dolžili, da je on zakrivil fiasko, češ da se je s svojo torpe-dovko zapeljal v 44Nembo". Ta obdolžitev je dala kapitanu' povod, da je vtožil tožbo zaradi obrekovanja, kajti retirado brodov-ja je povzročilo pilotovo naznanilo, da je druga ladja pokvarjena. Procesa najbrže nikoli ne bo, ker se izreka vojaško sodišče ravno tako za nekompetentno, kakor civilno. Med tem pa javlja socialistični l4Avanti", da je dobil omen jeni pilot za svojo 44službo" skoraj milijon lir! Tembolj je obžalovati, če ne pride do procesa, ki bi nemara razkril, kako se fabricira-jo 44 junaštva".
jos. a. fisher
Baffst
Ima as racpelage vakirritu fit* vine, aasedke, LI«.
Izvrttni prostor as ekrepčila. 9700 W. 2Sth SU	ChlcafS» Di
Toi. Lawadalo 17fl
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC * 00.
P .0. Box 25. Denver, Oolo.
Vsak trenotek.
Ker je človeško življenje tako kratiko, zato ga nesrnemo niti asa trenotek zanemariti, t^esar Napoleon je rekel: 4'Vsak trenotek izgubljen, daje priložnost za nesrečo." Za par trenotkov lahko zanemarite naravni zakon, z nezmernim vživanjem hrane ali pijančevanjem. temu sledi kazen: aaprtnica. /guba apetita, telesna oslabelost. V takih slučajih Vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino da hitro in takojšnjo odpomoč z očiščenjem črev ter o-jačenjem istih. To adravilo je priporočljivo za želodčne bolezni in črevesne nerednosti, ]>osebno, kadwr je bolnik zaprt in trpi radi slabega apetita, glavobola in o-slabljenja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333—1339 »o. Ashland eve., Chicago, Tli. Za bolesni v živcih m udih rabite Trinerjev liniment enkrat, potem ga boate imeK vedno pri roki v hiši.	(Adv.)
CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV 800. KNJIŽNICE.
1 iztis-------$0.05
10 ixtisov------• .40
25 ixtisov,-------.85
50 ixtisov------1.50
200 ixtisov------4.25
500 ixtisov-------10.00
NE OZIRAJTE 8E
na to, kar drugi povedo, ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FAR.
M A RJI
na farmah, katere smo mi prod* li, nč samo v NVausaukee, Wis." ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in vsi tej okolici.
Vincene Petrovič iz Johnson OHv, III., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, s« ni mogel načudfti rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodL Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem uam piše med drugim sledeče: 41 Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wau«aukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zraatlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen . . . (Remita je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krom-j pirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od J prevelike suše, vsa letina zgleda! slabo. V Marinette Countv smo imeli dosti dežja celo leto. Letina' dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti fsrmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, nsj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
ADOLF MANTEL,
133 W. Washington St.
Ohicago, 111.
Roora 1007 Tel Franklin 1800 (Advertisement)
Ali is imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej 1u-trt ponj t Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druzega. Delavec Kvas volilne pravice, je čol-nar brer vesla. Kdor bi lahko volil in nt voli, je zločinec, ker je kriv, da dragi trpe zaradi njega
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|f ■>)€•■* H MM si§m$.
Nsia parobrodna poslovnica jo največja na Zapadu h» ima vso nsjboljie oceanske črta (linijo). Sifksrto prodajamo pe kompasi lakta cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K as par Driavna Banks kupu|e In prodala In ssmes|s|c denar vaoh ditsv
a veta. - Pri Ksaparjovi Državni Banki ao izplača ia K6 $1. bns odbitka. -
Dajo 1% obrosti. - Slovenci poatrs-
Banka ima $6,118,821.66 promotonja.
Najvočja Slovanska Banks v Ameriki, ienl v slovenskem |eslku. —
KASPAR DRIAVNA BANKA, 1900 Blui Island Avb„
chicago. illinois
♦♦»♦»♦♦♦»♦»»♦»♦♦♦«♦♦♦♦«♦♦»♦»m»»..................
CLEVELANDČANI POZOR! i
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO. !
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo i I moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. \
Izdelufeva obleke po na|nove|SI modL
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcsgo.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL.
»
PSKDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naic pod jo t jo jo pod aadsorotvom "Clearing Houta" čikadkih bank, toroj jo denar popolnoma aignrao naložen. Ta banka prevzeme tudi nle-(0 poitne hranilnico Zdr. držav. Zvriuje tudi doaarni proenot 8. N. P. J.
Uradno nro od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ aoboto jo banka odprta do 9 ure aveter; v nedeljo od 9 uro dopoldne do 18 uro dopoldne.
Denar vloten t naSo banko nool tri procente. Bodita uTojorenl, da jo pri aaa denar a sloje« rano tn doblftkanoano.
»»♦»♦♦»»♦»♦O» »»♦»♦♦♦♦^♦»»»»»»»♦»»♦♦»»♦»»♦»»»♦♦♦W»
!
J^ADAR potrebujete druitvese potre biči ne kot zsstsve. kape, re-gajije, uniforme, pečate in vse drvfo obrnite se na svojega rojaka
f. kerže «l com 2616 South Lawndale Avenue
CHICAGO, IIX.
¡ Cenike prejmete zastonj.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna =
2144-50 Bine Island Avenue, Chlcago, QL
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnostso tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Vse delo garantirano.

Detomorilka.
V okolici Krnskega mosta je r.a-kopal« 171etha dekla posestniks Dulnika svojega novorojenca o^ troka v kitp «ena, kjer se je otrok raduftil. Ko so deklo prijeli, kje i-ina otroka, je sama povedal«. O trok je bil že mrtev. Mater so za prli.	_
Rim. 4. V okolici Brindisija so hndi viharji povzročili veliko Jlkodo. V Ferrari je bila elektriS na nmpeljava rasdejana. Okrojr Riminija in ob jadranski obali je
m*
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
1816 So. Centre Ave.
Is gotovega vzroka prodam iz
lastne roke svojo dobro urejeno Unijsko brivnico obstoječo is dveh stolcev ter kopališčem v kateTem si ltfhko napraviš mrzlo ali vročo kopel. Ta brivniea se nahaja na vogalu nasproti tovarne v kterej dela okoli 800 delavcev noč in dan, ter je dobro obiskana od različnih narodov.
FRANK LEVSTEK, 923 Wooster A ve.,
BARBERTON, O. (Advertisement.)
MA CESTI.
Miha: Ti Jaka, kare pa betljai tako hitro s Tvojo mi« bakeot
Jaka: Ali io ne vel, da noiem ve« delati zs drupe, od seda.j naprej tem nam tvoj goapodar, ne bodô ree vei lenuhi kapitalisti izkoriščali.
M.: Kako si pa zlomeka to napravil, Ti Jaka ti pa ret britne glavce.
J.: Ha, tega ravno no vena, èe tem ret brihten, vem pa to, da tem ei kupil farmo.
M.: Kje pa, povej ni ne, kako je pa tam, jo dobra zemlja, bo« kot tam iivetit	^
J.! Vtega Ti ne morem povedati, ker se mi mudi na vlak. Kupil sem v Grivita, Wit., v Marinette eountv od laetnika samega Theo. Kersten, dofbil tem jo PRAV POCENI. Ve* Miha, lattnik je Že preeej ttar ter bi ae rad na vtak način hitro znebil tvoje zemlje. Zemljiškim kompani-
iam nisem dal znsluiiti nié. Zemlja jo zelo dobra, podnebje pa zdravo, tojaki, ki to le tam, te nito mogli dovolj nahvaliti. Kako je zdaj tam lepo po farmah, zdaj vidiA vse, kako ratte in obrodi en ali drugi poljski pridelek. Komaj čakam, da bi le bil enkrat tare. Voda pa že taka, da oi te je eelo ne branil na tmrtni postelji.
M.: Ce je ret vte tako dobro, bom pa le jaz prilel za Teboj. Na koga pa se naj obrnemf
| J.: To bi pa res bilo lepo, da bi pottal Ti moj toted. Kupi tu zemljo, kjer to le farmerji in ne tam, kjer jih le ni in kjer ne veš, če bi bil kot izhajati. Pili v tloventkere j«ziku po pojasnila in po knjižico na Ker-stenovega zastopnika N. P1KLOR, 1526 West 21st 8t.. Chicago, 111. Ce kupil zemljo te Ti povrne vsa vožnja. Pa le nekaj. Kertten mi je podaril v mettu Crivitz ono loto za hilno ttavbilie, če bi me morebiti vetelilo iti ▼ mesto. Na nho mi jo tudi povedal, da bo dal eno loto vsakemu povrhu, ki kupi zemljo do 25. avgutta. Zemlja ni zato £iato nič dražja, glavno je za njega, da bo zemlja hitro prodana.
k.: Pa ti imel dovolj denarja, da ti lahko kupili ......
J.: 150 dolarjev sem plačal, oota^ek bom pa dal ▼ 10 letih, kakor bom koo. Srečno Miha, na svidenje ▼ Crivitzu.
Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
tm — W. 18 Str-	CHICAGO, ILL. j
- Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti. Unijske cigare! — <
----------------------------------------- & JHCHTERv lastnik.
^♦♦♦»♦MM»M»»OtOMMMMOMMOMMMM»HMMMII»
54 MAIN STR.
C6NEMAUCI, PA.
Conemauflh Deposlt Bank
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Naprodaj ali v nafem
imam lot 50*120, hilo t petemi aobami in prodajalno a raznim blavom	< ►
Vte te nahaja v jako lepi legi v mettu Lloydell, Pa. V temu mettu in	<"
okolici je 7 preraogokopov v katerih te prav pridno dela vaaki dan in	! I
delavci primeroma dobro «salužik,. Slovencev ie tukaj okoli dvo.to	o
in veliko drugih 81ovanor.» To jo «dina slovenska prodaja, ena v tei	4
oko ei »n je pako epa priUka za onega, ki ga veself trfovika. Premo	!
»rji to vt, organ,z,rani. Katerega veseli trgovina na? no ram udi £	< I
po'voljne Proda*m	- hoiem iditi drugim. Cono jako	| |
Za natančne informacije ae obrnite name. v ANTON ZOONC, box ft,
LLOTDBLL, Cambria Oo^ PA.