Najvslji
▼
▼elja umIoMo
Za p6l leta..........8.00
Za New York eelo leto...:, 7.00 Za inosemstvo eelo leto..« 7.00
GLAS NARODA

list slovenskih delavcev v AmerikL
Thi larg • s t UotcdIab Dally to the United Stat«.
Issued every day except Sunday«
"end legal Holidays.
W 75,000 Readers.
TELEFON: S876 COKTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 COKTLANDT.
NO. 291. — 6TEV. 291.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 11, 1920. — SOBOTA. 11. DECEMBRA, 1920.
VOLUME XX.V1I1. — LETNIK XXVHL
NADAUNIRUŠILEC PRI D'ANNUNZIU
VLADAR REKE. ZNANI ITALIJANSKI PRISMOJENEC D AN-NUNZIO. IMA SEDAJ NA RAZPOLAGO TRI xTALJNASKE BOJNE LADJE — ŠTIRJE MADŽARSKI PODANIKI ARETIRANI
V BOLOGNI
Tr»t, 10. mbra — ltaljuiiski torp«Mlni rtuiile<* "Esporo" je : I vzgledu d vrh drupih ituljaiiskih bojnih finaklov, frlede katerimi /•• poro«'ali ter m* je včeraj popoldne pridružil bojnim fa-atn |H<«nika I >*.\u nuncija. Obe drugi bojni ladji, ki sta storila i l»ila rti.^l«' Bronzetti in ruiilec jxxlmorskih čolnov
da
I'
MJV1
E*|
v v
j«-, «la ImhIo italj«n*ke mornariške oblasti (His^pl« j iti •►«.! rf.lh.ih vkI^mI «lrz*»r«'ijr ni»il«*a K«»pero. (Dot^ilaj niso r storilr, k« r to zmenjene z D'Annunzijem ter hočejo tro-c \ oči celega sveta.) Dogodek je napravil v celi liiornari-i ji »ti*. i r«» j«- dobil v«-rr»j zjutraj |M»vrlj»', <la hi* podu na križare-rii-m t i**! ii .la<lra>i>k< ;ra morja. Ko j;* prišel rušilec preko
tli II
■ j«- tr« It m i I j ml k'>|Mirfra, ■>»* j»* posadka uprla ter ukazala povelj-kh. nuj <»l»nie Hirir«* ladj«1 proti Reki. <*astniki so skušali prejjovo-i ljudi, a v*a njih prizadevanja so stala brezuspešna. Poveljnika /uprli v njegovo Vabino ter prisilili podrejene častnike, da so obr-»ilta v smeri froti Reki.
Rim, Italija, 10. d« .-embra. — Štirje madžarski podaniki, proti k.it rini se je zbralo zadosti dokazov, da so se »jrotili proti javnemu redu in varnosti v Italiji, so bili aretirani v Bologni. V tem smislu se j#* izrazil včeraj v poslanski zbomiei podtajuik za notranje zade-\ e. Corradini. Rck< l .ie, da je socijali&tični poslanee Buceo. ko se je maja ni« >•<« a vrnil iz Avstrije, privedel s seboj /.eno Bela Kuna. prej-injrpa m no m
IRSKA ZOPET POD VOJNIM PRAVOM
ANGLEŽI SO SE ZOPET POSLUŽILI SREDSTVA, KATERO SO UPORABLJALI ŽE SKOZI SEDEM STO LET. — IRSKA MORA BITI PROSTA. — ANGLEŽI SO UNIČILI SKORAJ VSE IRSKE PRIDELKE IN ZALOGE ŽIVIL.
f e
Kti
I r
il/arskejra komunističnega diktatorja in istotako tudi nje-»tro. Obe sta prišli v Italijo pod napačnim; imeni in oblasti so ustila na miru ter jima dovolile ostati, k« r so obljubile, da se s'«' mešali v politične zadeve dežele. V zadnjem času pa je poli isa. v kateri Ma stanovali obe ženski zavetišče madžarskih < v in štirje možj«. ki so bili aretirani v Bologni, so bili pri-
lilU
h iii.
MESTO DUNAJ JE PRED KATASTROFO
INDIJANCI ŠE NADALJE POD KURATELO.
Washington, D. <\, 9. dee. ■ _____	Komisar za Indijance se bori
Avstrijska krona ne bo kmalu nič s*°«>eui letnem poročilu proti pre-
Tudi v Berli'i se je zanesla ameriška reklama. Slika nam lcaže štiri dekleta, ki z napisi na svojih
plaščih vabijo ljudi na neko gledališko predstavo.
MASKIRANI SO 'PREDSEDNIK WILSON ; POROČILA GLEDE
TRI LINČALI IZGUBIL $11.000 NEMIROV V NEMČIJI
Premagali so uradnike v jetnišni- Ker je švedski denar manj vreden ci ter obesili jetnike. Vse je bilo kot pa je bil v normalnih časih, je
najlepšo pripravljeno.
nagrada vredna le $29,000. Kristijanija, Norveška, 10. dee.
Glasi se, da je prišlo do državnega preobrata. — Dosedaj ni prišlo|\mj-jjj že nobeno potrdilo vesti.
Bruselj, Be-trija, 10. decembra.
London, Anglija, 10 novembra. — Ministrski predsednik Lloyd George je tekom svojega govora v poslanski zbornici, tikajočega irskega vprašanja, izjavil, da bo v gotovih delili Ir>ke uveljavljeno vojno pravo. Angleška vlada je sklenila zajameiti Sinn Fein članom poslanske zbornice prosto potovanje, da bodo ti ljudje v stanu posvetovati se z vlado glede položaja, — je izjavil Lloyd Georpe nadalje v svojem govoru grlede možnosti premirja na Irskem.
—	Na temelju vojnega prava, — tako je iziavil ministrski predsednik, — bi bila izdana proklamaeija. v kateri bi se zahtevalo, da je treba do določenega dneva izročiti vse orožje m vse uniforme. Osebe, katere bi se našlo po dotičnem dnevu v posesti orožja, bi se smatralo kot ustaše in zapadli bi smrtni kazni, če bi jih vojno sodišče i spoznalo krivim.
' — Ista kazen. - - je izjavil Lloyd George. — bi zadela tudi ljudi, ki bi nosili uniforme, ne da bi Lili upravičeni do tega. Za prodajo orožja bi bila določena gotova doba, predno bi določbe stopile v veljavo.
Washington, D. C., 10. decembra. — Anglija ne bo imela nobenega miru in tudi svet ne bo imel nobenega miru, dokler ne bo irska republika priznana, — je izjavila udova lorda župana MacSwiney-a iz Corka tekom zaslišanja pred komitejem stotih, ki se peča z prr-iskavo irskega vprašanja. Udova je slikala junaški boj njenega moža ter heroične napore irskih republikancev, ki hočejo priboriti svoji deželi prostost.
Sestra pokojnega župana je izpopolnila svoje izjave ter rekla, da bo bodoča zima Valley Forge Irske. Obrnila se je na Ameriko s pozivom *na pomoč ter rekla, da te pomoči ne potrebujejo ir.^ke žene in irski možje, temveč irski otroci.
—	Bodoča zima na Irskem, — je rekla. — bo trda. Angleži so naše pridelke in naše zaloge živil. Možje lahko vzdrže in tudi
žene bodo lahko prenesle napore, a otroci so, za katere prosimo. Moramo imeti pomoč za to zimo.
Mrs. MaeSwiney j*, izjavila, da ne preostaja irskim republi-
Santa Bosa, Cal., 10. decembra
<V,.r,,. Bo,,l T™ Km i„ I;r,„itt.v NoWwe mirovne B»gn-:L»t Le People je objavil, da	je kaneem Di¥ dr„Pe»a kot	i^^TT^
C harles Valento .ki so b.h obdol-;(U. za let0 1919 in 1920. ki sta bili, železniški promet med Belgijo	in prostost Irsko nili stanp 4o kiir UJ LlTnZ /JZi /.eni umora šerifa James Petraj. podeljeni
vredna — Vlada m ne bo mogla
držati na noben način.
Dunaj, A\*trij«. 10. decembra. Ptobb mi. ki s« tekom zadnjih petih dni pretili z novo minuterijsl-(P kri/o ter |H>vzročili pri rastop-ii>kili drugih driaV velike skrbi.
bili vsaj začasno r»*iieni r izvo-r' \ i »dr. Mihaela Hainisfl.a, so-«i.'»li*ia, za predalnika avstrij-n i>tiblike. Po dolgih bojih, ki pričeli predvčerajšnjem ter tcuj.di v.Vraj pozno v noč. je Narodna skupi'ltia konečno pri Ala
tll<»gu, da sc najjravi vse Indijan-< c državljanom in da se jih na ta način cxltegne nadzorstvu od strani zvezne vlade. On pravi, da bijšeni. dula razdelitev zemljišč, ki so last Indijancev, povod za velikanski graft ml strani belih, ki l^do od-vzeli Indijancem, vse. kar je sedaj njih last. O l Indijancev, ki stoje še vedno pod nadzorstvom vlade, jili je 5ti »nl tolkov. ki ne znajo riti besedice angleški.
L.K-011U Bourgeois iz ki je bil završen v nedeljo in na- Kraucije in Woodrow Wilsonu dalje umora detektivov Miles predsedniku Združenih d
.J uk son in Lester D o rman, so bili je zavrsila danes tukaj.
odvedeni danes zjutraj iz tukaj-	____i___n-n
jetuišnice ter obe-
se
ši je okrajne
PREDLOGA GLEDE PREPOVEDI PRISELJEVANJA.
i evlCM
i4« d <
t h itd i .tulim
Haag, Ilolaudska. 9. d9eccmbra. ilnkajanje časopisje se zgraža nad 'zakonsko predlogo glede priseljevanja. o kateri se bo te dni razpravljalo v ameriški poslanski zbornici.
no '*la*ovauje za drugim pomanjkanj« potrebne k«> ni hotela nobena iz-fttrank, kf m> pOKtavile « h Utopit i od svojega »o prit-ele krožiti v poli-t'čuih kroirih govorice, da bo vlada uporabila to priliko ter (.bjavi-li* *v«j fxUti>f>, To bi M»veda na-l<>/do zavezniški komisiji na 1 >«i-m ju velikan ko breme in zastopniki /a\t-znikov ko v>»le«l javili, da ne l*u odstopa vlade.
Malo pred odločilnim giasova-tije« j»- povabil dr. Maver, mini-»trski pred»*<lnik zavezniške zastopnike na konferenco ter pojasnil, da bo do»pela dežel« do konca svojih virov, če ne bo po-jroč iz inozemstva prišla hitreje f^nneram primerno tudi hitro pc kot obljubljeno. Rekel je, da je:^	Oorilkem in tudi na
kriza neizogibna in njegove izja^. |Notnanjakem, po osemljn, ki Je \c je potrdil tudi finančni mini-! "•ed«tto P® italjanald armadi Mer v soglasju z ministrom za prej	«mo računali aa poiOJa
brano. Ni p« mogel povedati, kuk-!^	lir po
šuc vrste bi bila ta kriza.
Od predsednika Wilsona je ob tei priliki došla poslanica, katero j,Ia ni	dosedaj e nikakega po-
ročila. ki bo potrjevalo te vesti.
eni za
^prostost Irske in naj stane to kar hoče. Navdan od te misli se je i-emeijo v obeh smereh od včeraj >n mož pr0stovoljao	smrti s tcm nj hoM zaTŽivati ni.
popoldne ustavljen m da se 2e raz- kakih jediU Vsi poskllsi angleških biričev, da ga pregovore, da bi
nnla novica o državnem preobra- Zavžival hrano, so ostali brezupešni in tako je njen mož umrl kot t-i v Nemeiji. Belgijski minister mu£,enik zu slvar Irik<i
za zunanje zadeve pa je izjavil.!
, , .	. , . .j«1 tekom izročilne cerinionije pre-
Nekako ob pol cm danes zjutraj|c!tal Albert Sh„edeman posla.
držav na Norve-
udrlo nekako sto maskiranihi
je uunu jiciiaKo MU iiiasKiramu i7,1___-___-.
.	.	i ni k Zdruzeiiiu
ljudi v jetrušnico, kjer so
g di paznike ter spravili jenike v
artome,bil. ki se je nahajal amaj	fa	^tne-
Petnajst nadaljnih avtomobflov je|f.a dohofka kapitala devetih mi-__________:____J„ bjonov dolarjev, katere je zapu-
lST,l Alfred Nobel v ta namen, je
jake ler ]»obej:nil na varno na IIo-landkko, kjer živi od onega časa r.uprej. Mesto da bi ga obesili, pošiljajo Nemci še vedno denar svo te<»a	maliku, ki jih je spravil ^
me priti do 1 ikake-|Uke s,iske ia
DDTAlil POtlLJATVK ▼ BTIO, HA GOKIlKO IV
prejelo vdeleženee pri rapadu iu. jctnišnico. Vsi avtomobili so se, . » v . odpeljali hitro po cesti navzdol \v	časih vredna .^,000.
ra neko pokopališče, ki se nahaja 9 k°P ^ urtlaZlfra v švedskih t*[ bloke izv-n mestne meje. Vrvi so bile že pripravljene in kakor-hitro so prišle žrtve na pokopališče. so jih /e obesili na hrast, ki stoji tam. Člani družbe so bili razpostavljeni kot straže, da preprečijo vsako motenje. Jškoro vsi, i ki so se vdei?žili liučanja, so bili oboroženi.
Nič več kot deset minut je bile treba, da je množica ndrla v jctnišnico. nremagala uradnike ter privlekla ven jetnike. V teku petnjastih minut so bili vsi trije niOrilei linčani.
Muožica ;ie čakala nadaljnik petnjast minut, da se prepriča, če so obešeni v resnici mrtvi in ves ta čas so na drevesu viseče osvetljevale svetilke avtomobilov. Na-
V dobropouČenih krogih pa se glasi, da obsega preHnjenje pro-iiieta le paketno pošto in vsied tega je malo " rjetno, da je prišlo v Nemčiji do državnega preobrata.
Belgijska poročila o drža\*nem preobratu v Nemčiji niso bila potrjena z nobene druge strani in kronali, je opaziti izdatno izgubo j vspr<čo pomanjkanja teh potrdil v kurzu in tako znaša nagrada le j ter izjave belgijskega ministra za šo .$29,000 v ameriškem zlatu. jzunanje zadeve, da ne ve ničesar
--------jo celi zadevi, je treba sprejeti to-
| i-jdevna poročila le z največje 2 ZASTAVO JE TREBA PRE- i previdnostjo. Prihajajo za enkrat VIDNO POSTOPATI. 'iz skoro popolnoma jasnega ne-
----|ba, kajti čeprav so radikalci in
Boston, Mass., 9. decembra. _ monarhisti v Nemčiji izjavljali, da
IrrrAojeaio denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim
Razstavljanje igrače, nekega psička. na kojega repu je bila pritrjena majhna ameriška zastavica, je spravilo Japonca Išikava preti sodišče. Obtožbo je stavila neka ženska, članica Hčerk revolucije ter izjavila, da je bil psiček z ameriško zastavo na repu izstavljen v oknu tega Japonca. '
se kuje zarote, ni bilo v zadnjem čc-su opaziti nobenega znamenja, (ia se namerava s te ali one strani strmoglaviti sedanjo nemško vlado. Poročila iz zadnjega Časa tudi niso kazala, da bi bil industri-,vdri položaj v količkaj večji meri moten.
Berlin, Nemčija, 10. decembra.
Išikava je priznal, da je to res '.Nemčija ni nikdar priznala nobe-r dostavil, da je importiral tojne obveznosti, da razpusti obte se je množica razpršila ter pn- »Pračo iz Janonske. Nobenega na- rambne organizacije, ki nimajo
ZAVEZNIKI IN IZPLAČILA NA
Berlin, Ncnčija, 10. decembra. Kot poroča Tageblatt sta Franrt-ja in Angliji sklenili nasloviti na nemiko vlado protestno poslanico proti izplačevanju denarje na naslov prejšnjega nemškega kaj-zerja.
Pred kratkim »te je poročalo iz fieriina, da je dobil prejšnji kaj-zcr dosedaj ie nakako sto milljo-rcv mark u svojega premoženja izza časa, ko :e na tako sarmdWn
50	lir
100	lir
300	lir
500	lir
1000	lir
$ 2.40 $ 4.20 $12.00 $20.00 $39.00
Vrednost denarju sedaj ni stal aa, menja se večkrat nepriftako rano; is Uft razloga-nam ni fote podati
pni
Mi računamo po te
stila žrtve viseti na drevesu.
Kmalu nato se je zbrala druga ljudska množica na mestu groze. Obveščene so bile občinske in o-kiajne oblasti in vedno bolj je naraščalo število ljudi, ko se je razširila po mestu novica o tem, kaj se je zgodilo. Konečno se je zbralo krog obešenih na stotine in stotine ljudi.
Vsi ti so bili deležni izvanred-nega pogleda. Luči avtomobilov so osvetljevale pozorišče. Trupla, viseča na drevesu, so se zibala v vetru semintja.
Vsi trije obešeni so bili prejšnji kaznjenci. Boyd je '"bil dvakrat predkaznovau. Fitts je imel za sabo dve, Valento pa\eno kazen.
um*
Postal
r.«*
Prank Sakie*
mena pa ni mel pri tem, da bi za- vojaškega značaja, —. se je glasilo rikal zastavi Združenih držav v poslanici, katero je naslovila dolžno spoštovanje ali da bi	vlada na generala Nollet,
hotel smešiti. Kljub temu pa je;rredsednika mednarodne vojaške moral odriniti deset dolarjev. kontrolne komisiji. — Te organizacije, — i.e glasi nadalje, — so le mimoidoče vrste ter se jih smatra za potrebne.
Predaja orožja po celi Nemčiji
ljati stenske koledarje. Upa- skoro popolna' ~ se na*
mo, da ga bo vsak naročnik dalje v P°sl*™ci» — * ^javo Ba-
varske in iztočne Prusije, kjer se
nahaja prebivalstvo še vedno pod nplivom radikalnega režima iz le-z* 1919. Trdi se, da ni mogoče izogniti se podaljšanju roka za izročitev orožja v onih okrajih, dokler se razmere ne bodo izpreme-nile.
POZOR ROJAKI!
Te dni smo začeli razpoši-
GRŠKI KRALJ JE POZVAN NA POVRATEK
Prejšnji grški kralj Konstantin je bil formalno pozvan, naj se vrne na svoj prestol.
Pariz, Francija, 30. decembra. Grška vlada je sklenila, da na u raden in formalen način pozovr prejšnjega kralja Konstantina, naj se vrne na prestol ter bo tozadevno povabilo brzojavljeno Konstantinu, da se na ta način izvede izid ljudskega glasovanja po celi Grški, ki se je vršilo preteklo ne-dtrljo.
Tako
se glasi v neki brzojavk'
na Havas agenturo, ki je prišla i Aten.
Atene, Grška, 10. decembra. — Tukaj se izjavlja, da se bo prejšnji grški kralj Konstantin vrnil na Grško na krovu grške bojne ladje "Avcrov", čeprav je bilo v pričetku tedna objavljano, da se t"» bojno ladjo zadržuje v prista-
vs potrbno. da se pošlje parnik '"Iperoči" iz Brindisi tjakaj, da vzame na krov žurnaliste, ki bodo pozdravili kralja, ko sc bj vrnil v svojo deželo.
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
Pariz, Francija, 9. decembra. — I* Madrida poročajo, da so po vseli večjih mestih izbruhnili nemiri. V Madridu, Valenci, Sevili in Barceloni je bil proglašen generalni štrajk. Skoraj v vseli slučajih so imeli štrajkarji opravka z vladnimi četami.
V Madridu ni nobenega kruha. Če bo šlo še par dni tako naprej, bo proglašeno obsedno stanje.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika ali prijatelja naroČiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK 8AKSKR,
nišču Carigrada. Odrejeno je bilo 82 Cortlandt 8U Kew York. N. Y.
SOCUAUBT ZMAGAL V ŠVICL,
Bern, Švica, 9. decembra. —. Danes je bil izvoljen za podpred-j sednika v Narodni skupščini soci- < je list Gustave Muller. Tega mesta m dosedaj zavzemal še noben Član socialistična stranke.
dobil.
S pondeljkom ali torkom yarnemo razpošiljati "Sloven-sko-Amerikanski Koledar**. *Cena je samo 40 centov za iz-tis. Pošljite koledarje tudi sorodnikom in znancem v Jugoslavijo, kajti tudi za Jugoslavijo ne stane več kot 40 centov s poštnino vred.
Naročite Koledar pravočasno, ker smo ga letos t™k^li jako omejeno število.
fflorcnic Publishing Co., Oorttadt 81, New York City.
	n	l.V^-'	I	I VKS4	K3	l.vk
&OJAKL "GLAS NARODA", NAJVSČJ1 SLOVENSKI DMJBVN1A T
PrenisDts dobro, komo Eosto vročili denar za poslati 9 Ari kri) afi pa za vožnja
Sedaj fivimo v Umi atgotot osli in rioralM, mE s&nia pociaV kfbo bogat,, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in sakot oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh Saših se
stavijo v denarnem prometu nepričakovane kS> preke starim iskuienrm in premožnim tvrdkam; kako bo pa mali^ oeisknšenim začetnikom mogofte izpolniti svoje peotemeljene oblj# be, je veliko vpraianja.
Naše denarne po£ljatve se sadnji Sas po novi feveai In na h«t| oaftin
primerno sedanjim razmeram ▼ Svropi dovolj hitro in nss# izplačujejo.
Včeraj smo M anali ka podjalv« fugoalovanaliK iron p# UtSk eenah? '
300 kron----$255	1,000 kron .... $ 8.25
400 kron .... $3.40	5,000 kron ..... $41.00
500 kron .... $4.25	10,000 kron .... $81.00
Vrednost denarjn sedaj nI stalna, menja aa večkrat neprič* karano; Ia tega razloga nam ni mogoče podati natančne osna vnS prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani	doepV
v Iraka.	- • —.
^fSS 52* DeS*11 ****** 10 Ptm<itid	Ordar, aH k«
• Mb Ffam Saks«t, t litaUKl)
GLAS NARODA, 11. DEC. 1920
NAHODA"
rtNIAN bATLVl
B0VDIO PUBLISHING COMPACT
LOUIS OENEDIK.
■ Cortiandt
■orouqh of Manhattan, N*w York City. N. V.
WMW* UMI!	dan Hvumil nodolj In praznikov.
Ka SIMMMB
Ca Now York za oalo ut» mm pot lata
ITJI turn
•LAI NARODA
day txoapt Su
Ptptfon
»a?l» VIM
Atfi
rti«
■» na tarlflMnMa. D«i*u> aaj m
kraja naroColkor proalao, da mm «>» WnJIMa iMBMi da. bitraja najdemo
ILAI N AROOA
of Manhattan.
Yatephona: Cortlandt SSTt
Železo rjavi.
Kdor je nagnjen k teran, tla smatra položaj v železninarski industriji kot barometer za idustrijalno in gospodarsko življenje naroda. ne more v sedanjim treinitku biti preveč optimističnega razpoloženja. Produkcij,; železa je namreč padla izza prvega novembra za etslih sMO tna dan in nikjer ni dobiti novih naroČil. Tekom nest .a nov»nibra je bilo stavljenih izven obrat« vanja 44 pe<"-i, izza j-rv»*«a < > k t ob ra pa v' «-clein fi7 peči. Glasi se. da bodo sledile nadalj-i n,iju .i\ • , incil kut^imi jih je dosti. ki so popolnoma zaprle svoja vrata.
Iz vseh, dosedaj predloženih por o ril je razvidno, da kažejo ku-povalei železa isto ne vol jo za nakup kot jo je opaziti pri splošnem občinstvu, ki noče kupovati novih oblek, ker se mu zde eene naravnost nedosegljive in pretirane v več kot enem oziru.
V spričo *«■ 11 okoliščin ni pr:»v nič čudno, ila so objavile gotove Ivnlke nižje eene za želrzo. V listu Iron A«re pa se jrlasi. da ni znižanji* cen jeklarski korpo racije dovedlo do nikakih novih naročil.
Vojne je konec .n s tem je izgubila jeklarska in železničarske industrija enega svojih najboljših odjemalcev. Tekom vojne je bilo zgrajenih v Združenih državah toliko tvorie. da je sedaj skoro nc-mogoče ohraniti vse v obratovanju in vsled teira je popolnoma nemogoče misliti na zgraditev novih tvornie in podjetij. S teiy je železnemu trgu odvzet nndaljni trg odjemalcev.
Železna preiskušnja vojne je izmolzla ostalemu svetu toliko krvi, da je prišlo železo v slabo ime. Le one dežele, ki bi se najrajše -.trn«' uničile s tem, da hočejo igrati večjo logo kot jim prist o ja,- po-.segajo 5e vedno po železo kot sredstvu imperijaTizma.
Oni narodi,'ki so skoro izkrvaveli, bi lahko potrebovali železo v mirovne svrhe, če bi jim ne bilo treba misliti na to. "kako bi si preskrbeli kruh in obleko.
Kljub temu pa je mogoče, da bo stagnacija v železninarski in-
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
V nedeljo 5. dec. se je vršil koncert slov. pevskega društva Edinost v Grdinovi dvorani. 163 pev-eev in pevk je nastfrfpilo v raznih
usmilil in je dejal, da mu bo dovolil novo obravnavo, ki bo bolj milostna.
Sodnik Sawicki je oprostil D. Krausa, ki je bil obtožen, da je
zborih, ki so dovršeno proizvajali i predajal žganje. Tudi Kraus je razne pevske točke.. Občinstvo je pripeljal na sodnijo svojih devet z veliko vdeležbo pokazalo, da se j otrok in je vprašal sodnika, kako zanima za našo lopo slovensko pe- naj jih preživi, če gaj bodo obsojeni in s tem vzpodbuja pevce, da dili v veliko kazen. Sodnik pa je
nam pri rede tupasem kaj lepo zabavo. da se počutimo kakor doma. Koliko prostih ur morajo žrtvovati pevci, ko hodijo k pevskim vajam! Kakšno plačilo dobe za to ? Zadovoljni so. ako poseti občinstvo njih prireditve, da tako pokaže s svojo navzočnostjo, da zna vpoštevati in da ima smisel za našo slovensko pesem, ki je simbol zdravega jedra našega naroda.
Štefka Oven, 8 let stara, in pelina Duka. 6 let stara, sta šli pi^eko ulice na 55. cesti in St. Clair Ave. Prišli sta pod avtomobil. Štefka je bila na "mestu itbita, Selmo so pa pn-peljali v St. Clair bolnico, kjer je kasneje umrla. Oba otroka sta hotela v knjižnico, da gledata slike. Stariši stanujejo na 1367 E-St. Voznika avtomobile! so aretirali.
Roparji so napadli v bližini St. Clair Ave. in 5">. St. rojaka John Vokara. ki sitamije na 5518 Carey Ave. Ko se jim je hotel iztrgati in /.bežati, je eden ustrelil za njim in mu prestrelil levo ramo. Sedaj se nahaja v St. Clair bolnišnici.
Ko se je 6. dec. proti jutru prebudil Jos. Frank, ki stanuje na
dejal Krausu, naj gre domov, naj v bodoče spoštuje postavo in več ne kuha v kotličkih ter naj nikar ne prodaja opojnega mamona.
Kot se poroča, bo -mestno kopališče na 63. eesti in St. Clair Ave. dne 21. decembra izročeno prometu. Po tako dolgoletnem delu se je v resnici nekaj naredilo. Kopališče, ki je veljalo mesto 278 tisoč dolarjev, je v prvi vrati namenjeno Slovencem je najlepše javno kopališče v Clevelandu.
Aleks Tomeik, ki je bil obdol-žm umora njegovega border ja" John Poeika. je bil obsojen za nedoločeno dobo časa v pobo-ljševal-nico v Mansfieldn. Dobil bi bil večjo kazen, toda njegova žena je tekom izpričevan j izjavila, da jo je -Pocik sktfšal izneveriti njenemu možu in da je ta izvršil umor v trenutku hude razburjenosti.
/ Canton, Ohio.
Tukaj je bila zanimiva hrvatska poroka .dveh mladih parov. Poročila sta se dva brata, Peter in Josip Zobec, in imela dovolj sitnosti na poročnem uradu, pred-iio sta raztolinačila zamotani položaj. Vsak brat je namreč poro-
dustriji v tej deželi Trajala le malo časa. Plače tozadevnih delavcev
niso bile dosedaj prizadete, v kolikor so tozadevni delavci še vedno|rokah prisilila lastnika, da jima zaposleni.	jje izročil .*€<> rr registra, nato sta
mu pa še preiskala žepe, v katerih sta dobila .+20, ter mu vzela tudi prstan, katerega je imel na r«»ki. John Presne r, ki je bil navzoč v groceriji, je moral od-
... .....	,	.	dati |4. Obvestil je takoj policijo,
pogum i od sedaj do prihodnje žetve ako Amerika ne bo pomagala, toda ta je zelo zaposlena pri Lska-Ni druge alternative. Skozi mesece ti najbednejši med bednimi vsled „ju kotličkov, zato tudi ni misli-
1136 E. 62. St.. je videl, kako se Z.n dekle enakega imena, nevesta je neka ema postava zibala predLeTieg.a kot drncje?a Ke piše
njegovim oknom. Splazil se je iz' PavSič. Toda dekleti nista postelje, nenadoma odprl okno in med seboi prav nžg v sarodllj toda s pestjo sunil v čeljust nočnega očetom obeli deklet prvo ime je obiskovalca. Ker pa ta le še ni ho- Frank. Oba brata sta bila rojena tel bezati je Frank ustrelil iz re- isti dve leti narazen. oba de_
voberja, ki ga je imel v roki. Te-hata v isti tovarni in vsi štirje sta-daj je ropar videl, da to ni vee ni]jejo na enem in istem naslovu, prazna sala. pa jo je popihal, kolikor so ga nesle pete.
Dva oborožena bandita sta prišla 6. dee. zvečer v grocerijo rojaka Louis Perraeta, 1142 Addison Road, ter sta z revolverji v
Poziv ameriškemu narodu.
TriMn pol milijonov otrok v Vzhodnji in Srednji Evropi mora
vojne so bili pripuš>'*eni k ameriškim prehran jeva liscem, le ako so i ili povsem izstradani in dobivali so ameriško zdravi; ško pomoč le. ako jim je smrt pretlia.
Ameriški dnevni obed po 5 centov je rešil na t i >oče živ'jen j.
Zima je pred durmi. Denar mnogih držav je brtz vrednosti izven lastnih mej. Gospodarske razmere in pomanjkljive žetve bodo povzročile, da bo lak< ta s svojim strašnim vlačilom bolezip prav gotovo stalen obiskovatelj do prihodnje žetve. Kajpada bedo nedolžni otročiči najhujše 'rpeli. Noben otrok ne more vzrasti d j zdravega unut in telesa ob bednih tnrvieah. s katerimi se mora na mljone vzra-slih zadovoljevati to /imo v Evropi. Naravno je, da i j moč inore priti le od zunaj.
ti. da bi prišla na sled h>povoma. Dve premeteni tatici, namreč
Dopis
Peter Zgaga
Neki odvetnik je prišel v urad svojega tovaiiša, *ves razburjen.
—	Videti si zelo razburjen, — je rekel tovariš, ko je videl obiskovalca hoditi nemirno po sobi gor-indol.
—	Ni nie čudnega. Dosedaj ni-s^m imel še nobenega klijenta, ki bi ne bil zadovoljen s tem, kar sem mu računal.
—	No, kaj pa je pravzaprav ? — j c vprašal prijatelj.
—	Vidiš, stvar je ta. Za^ovar-jr;l sem Gibbsona radi požiga. Bil je spoznan krivim, a jaz sem delal na vse kriplje zanj. Spravil sem ga pred višje sodišče in zopet je bil spoznan krivim nato p*ed najvišje sodišče in slednje je po-tvdilo obsodbo ter mu naložilo de-stt let. Računal sem mu šest sto oolarjev, a Gibbson godrnja sedaj ter pravi, da je preveč. Povej mi, ali je to res preveč?
—	Well, — je rekel tovariš, — t i si seveda dosti delal zanj in šest slo dolarjev ni videti velika nagrada. Ce pa hočeij* biti odkritosrčen, morain reči, da bi bil lahko Gibbson obsojen za manjšo svoto denarja.
* # *
Pater Skaza je šel nelegn lepega dne po eesti in zapazil skupino dečkov, ki je sedela v krogu, do-člm se4 je v sredini kroga nahajal majhen psiček. Skaza je stopil k skupini ter vprašal:
—	Kaj pa delate s psičkom?
Eden fantov je rekel:
—	Kdor bo povedal največjo laž, bo dobil psa.
—	Vaše obnašanje me preseneča, kajti ko sem bil jaz toliko si ar kot ste sedaj vi. nisem nikdar izustil nobene laži.
Nekaj časa je vladal molk v skupini, a nato je eden fa^.ov zakričal: ^
—	Dajte »mu psa!
ifagnaUnmftska
Ustanovljena L 1898
1
KatnL Srbturta
Inkoruorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
ran couSb, bj
UTCHONX MOTZ,
Bo. Oleago, TH. (▼AH VABOGA, flM lVatroM Altoy,
M4X A
Tm atrarl tlirajo— aa
r poauMTA,
LBONARD BLABOD1IK,
m*. lftahMOf. JOHN BUHGDfc I1M Fa.
JOO rutm j*,
IiiimoI. MM. JOHN MOVMBI, BM

MATT. POOOKMLfl, I W.
EOL
MtJDOUT PODAŠ,
Atmmm, Cl«relaBd, Ohia. FRANK fiKRABBO, ON Wl
Bt, Denver, Oolo. GREGOR HBEiOiX, Mf m M Ifk
Johnatown, Pa. lirtnoHno puDol "tUJ HBODX1 kakor tndi Oenarna OotfUjvter
m poMljajo bo cUvneft tajnika. Vse pritožbe naj m poffljijo na vnA—* ■Ha porotnega odbora. Proinje m ■prejem sortb Banov ln aplok rm mUrmf dfea laHtef «3a aa naj poIDJaJo aa ntumma adravnikaL.
Jaaoaloranf^a Katolllka Jednota aa prlporoCa vaea Jqyatorw ao pristop. Jodnota posluje po ^National Fraternal Oon^reea" lastrtaL T hm okrog 9300,000. (trl^totiaoč dolarjev). Bolnlfkm podpor, ln poamrtntn Je lsplmCala Se nad poldrogl mtljon dolarjev. Trtlaeta fltalo okrog B ttno8 Ndnlb fisEov(los) in okrog 8 ttaoe otrok v Mladlaakw odflelko. xriuMia Jodnoto se nahajajo po raanlli ilorenaklk aawFMnak, Rum. kjer Jih Se nI, priporočamo Tatanorlter novUi. Kdor ieU poetatl a^g •oJ Si SgiacI pri tajnika bllXnega dmJftva J8KJ. Za ratanorlter norih d mite* as ps obralto na gfsywpi tajnika. Noro drnitro ss lah^o nanorl ■ ■ s«»i •M _	^^
Waukegan, 111.
Krasne, a jedrnate so JjesedLee: "Kdor Slovan, ta Sokol!" Morebiti, da po drugih slovenskih naselbinah mislijo, da je tukajšnje sokolsko "društvo že zaspalo, ker se nič ne sliši o njem; pač pa je ravno nasprotno — naprednje, da je h-po. Zgoraj omenjene besedice se uresničujejo vedno bolj in bolj, ker Sokol vedno raste v članstvu krepkih in ^avednih sloven
prerokovalki sre<"e, ali bolje ne- 6kih mladeničev, katerih ni sram srcN'e, sta na zelo zvit način, ki je pokazati, da so sinwi slovenskih prirojen cigankam, okradle i>o-!mater in se neumorno trudijo poznano gostilno Krist. Štoklja na;kazati to tudi v dejanju — poka-m>7 flair Ave. Prišli sta vjyati se kot čvrsti Sokoli pri jav-irostilniške prostore 7. dec. popol- nih nastopih. Smelo rečem, ako bo dne in hoteli, da si da gospodinja j šlo tako naprej, da bo v kratkem Mrs. Mary Stokelj na vsak način|to največje slovensko sokolsko povinlati srečo. Navihanki sta se društvo v Ameriki. Tudi moški vrteli po gostilniških prostorih
toliko časa. da sta prišli za baro k denarju, kjer sta gospodinji "a vse načine slikali srečo, ki jo čaka v bodočnosti. Rekli sta ji. da ji napravita srečo na denarju.
Amerika je rešila 6.(IXUX)0 evropejskili otrok pre llansko zimo. Normalno izboljšanje raznn r je znižalo lani to pi t;«bo na po-lovieo, ali nenavadno, razmere tekom minolih dvanajst h mesecev so iniHe za posbiliro, da jc Itnla med otroci le neznatno zmanjšala.
Odziv Amerike mora sedaj odločiti, da li naj m JiO'lJOO teh otr<»k rij« i - i • i	a, ,
, , ,	. .	. ' i^anka je dejala Mrs. Stokelj
t a j nu jm ft.«li za« nv o«( januarjM naprej o«ipnscati o<l cez 11.000 si- , - -- ^ i	.	,
... •	. .. .	naj ji jrle^ia naravnost v m*i, nn^l-
r»ttis.'f bolnišnic, klinik in prphr«njevališč, ki so w odvisna f>d
am« risk«' pomaM-i. Je ni bilo tako strašne in splošne tragedije v zgo-»lovni, kot bi bila ona. k oje žrtve bi bila nedolžna mladina.
Podpisane orjrauiza« ij«\ ki delajrjo med vsemi narodnf^mi in spodilo. Ve le tolikr*. ,|a ko je zo-skimi i/po\( dmi. mnogo i/m» d njih zaposlene tndi v drugih obli-ipet prišlam^»olnoma k sebi. cigank ni bilo več v gostilniških
naraščaj (mlečki) lepo napreduje, kar se mora reči, da se stariši v polni meri zanimajo za svojo mladino. da se ne samo duševno, ampak tudi telesno razvije, za kar jim gre vsa čast.
Razvidno je, da se ljudstvo zelo
^ , zanima za tukajšnje društvo. So-
Tr-ni r»a ik> ona ustvarila sreeo. Od, j;m -„__,___. .
1	.	- \ ..'aim ze tem. ker je na vsaki ve-
listetra trenutka Mrs. Stokelj ne more vee spominjati, kaj se jc
kah dobrodelstva. se enoglasno strinjajo s tem. da beda teh n«*lolž-ndi otročičev mora iiiieti prvenstvo pred drugimi prekomorskimi pomožnimi akcijami, in to dokb-r se odvrne najhujša nevarnost. To
|>rostorih. Ko je Mr. Stokelj pri-
šel kmalu nato domov, "ga žena'*
setici tako velika vdeležba. Res, da ima Slovenski Nar odni Dom velike prostore, in še vedno je bilo vse ('hi zadnjega kotička napolnjeno. posebno pa pri zadnjem javnem nastopu. Videl sem. kako
■■■	. .zvesto gl.nlali	matere
v]»ra>4Mnje je \/v!scn«i nad politiko in \> rsko razliko. Ni tU nikake^ra [ pra>»a. ce ve koliko denarja je! •	i.,. ____-
•	, , . .	.	i ■> "ji i ne mir k c. k o so pro IZ > d-
vtrahn, da m- s t,m privoli prfMvaktf* živeti <k! berarije. kajti^do v predalu, kar je seveda ve-l^jj proste va]V in skupine in ka-/.. ^J3«*).0t)0 za otroško hrano in za -tl0.000.000 za bolniško oskr-'^l- Ko pa presteje denar. vidi,.lk(> ^Jovoij,^* so bili. ko ie brat h... kat.re svote itčemo se bo odpomoglo le tares kritičnim sluča- (la manjka SMO katere sta gotovo |na.plnlk ^^ sm0 priredili j'tu / lravniske potrebščine -o predsiavljale nepogojen dar, ali za. i/,im,zmI1 eiganV.J med Ča^m. k°Jto veselico v prid" nabave še po-^-ak ameriški doiar, t i v, vporablja za prehrano otrok, vlade in ob-	Stokelj prerokovali **sre- trebnega orodja, da se bodo naši
< me, katerim se pomajra. dodavaja po dvo dolarja v obliki prevoz- f°* U'r y> pri	Jf" j mladi sokoliči učili, kar si bodo
»•in, najemnin, dela. uradniške pomoči, denannh prispevkov in takih hranil, ki se jih more dobivati v dotičnem kraju.
Amerika se je dosedaj vedno izkazala v velikodnsnosti. Nikdar id ie donel do nje tak obn]»en klic. In uikar ne pozabimo, da je v našem lastnem interesu, da se vzpostavi red nied narodi na svetu in da *i z dobro voljo pridobimo simpatije onih narodov. « katerimi moramo živeti v bodoče v tesni vzajemnosti. Prispevki naj se izrodijo lokalnim odborom, ki se sedaj ustvarjajo po vseh tleželi. ali naj se pošljejo na : Franklin K. Lane, Treas. Guaranty Trust Co., New York City.
European Relief Council:
Herbert Hoover, Chn'rrmrfn.	Franklin K. Lane, Treasurer.
Comprising:
American ReMef Administration Federal Council of Churches of by Edgar Richard, Director. Chr. in America, by A. J. Brown. American Ret ('«•, by Living^tarfgfc,, of Columbus, by James ton Farraud, Chairman.	A Fiabert>% Supreme Knight.
> meriean Frifiidl Service Com-
mittee (Qnakem) by Rufus M. Y- M* C* A	V Hibbard,
lortea Chairman	^ ftiternational Committee.
Jofaat Dttiribalio^ Com- T. W. C. A., by Miss Sarah S. bx FeMi Wtrburg.	I^on, National Board.
kam hipnotizirali. P^k*ija je ■Kila!, takoj obveščena, da ieče mladi ciganski tatici. R/»jaki. varujte se ta^ih vedoževalk "aitve"!
Ko j«- bd Jos. Kai*p. ki je bil • »bsojen na	«rlobe radi krše-
nja prohibicije. pripeljal svojih 0 otrok, da dokaže, da ne more plačati kazni, se ga je vwlnik Sawicki
"Calabria"
Cun&rd proge odpluje 28. dotoahre t Trst.
Cena za m. rami do Trate fl2S.—
Tm toaadevna pojasnila daje
82 Cortbuidt 9L, Vow Tork.
želeli, ker so tako nadebudni in nkazeljni tudi izučili, da bodo dosegli cilj. po katerem sedaj tako hrepenijo: postati čvrsti in vrli Sokoli v pravi meri.
Samoobsebi umevno je. da je pri tem mnogo truda in p »žrtvo-^itnosti; toda vsega tega se pa n^š brat načelnik Louis Grebene ne ustraši, temveč z veseljem deluje po začrtani poti pravega'sokolova in v prid njih bodočnosti. Zato se mu v imenu društva zahvaljujem za neumorno delovanje in trud. kateri je neprecenljiv, a žrtvuje vse za dništvo brezplačno. —
Pri zadnjem javnem nastopu dne 28. novembra t. 1. je bilo fri-stecja dobička čez ^0.00. torej že tukaj lahko sodimo, kako požr-tvovalni in napredni ao Slovenci in Slovenko v tukajšnjih naeel-
l*čitelj je skušal pojasniti svojim nčeneem kroženje krvi. Da napravi stvar bolj jasno, je rekel:
—	Ce bi stal jaz nk svoji glavi, bi kri, kot veste, tekla v glavo in postal bi ves rdeč v obraz.
—	Da, gospod. — so rekli dečki.
—	Kadar stojim pokonci na svojih nogah, v navadni poziciji, zakaj pa kri ne teče v moje noge ?
Neki majcen dečko je zakričal:
—	Ker vaše noge niso prazne.
* - *
*
Neki angleški potnik v Beludži-stann je izvedel od nekega tamo-šnjega modrega moža povest o. Mozesu, katere ni v Bibliji, ki pa se v veliki meri tiče politikov, ki hočejo spraviti s sveta vse zlo.
Patriarh je sedel v svoji hiši zelo žalosten hi Gospod ga je vprašal :
—	Prorok Mozes, zakaj si tako žalosten ?
—	Ah, — je rekel on. — Toliko revnih ljudi vidim. Nimajfc obleke in ekateri celo stradajo. Prosim te, da napraviš vse zadovoljno in srečne.
Gospod mu je obljubil, da bo storil to. Kmalu pa jc bil Mozes zopet žalosten, in Gospod ga je
vprašal za vzrok njegove otož-nosti.
—	Gospod. — je zakričal prorok, — strop v moji hiši se je po-'drl in nikdo noče priti, da bi <jra popravil. Preveč so zaposleni z raz vesel je van jem.
—	Kaj pa naj storim ?
—	Napravi jih take kot so bili poprej.
* * *
Poslanska zbornica hoče prepo-jvedati za dve leti priseljevanje, senat je pa proti temu.
In tako bo vse lepo pri starem ostalo.
* * *
Italjanska vlad aje prepovedala slovenskim politikom imeti govore po zasedenem ozemlju.
Italija te naše politike prav dobro pozna in najbrže ve, da nimajo ničesar povedati.
PUBLIC HEALTH SERVICE INSTITUTE.
Kranjci Janez je bil ranjen \ strelnem jnrku. Pobral je svojo pnško ter se napotil proti bolniš rici.
Nekdo ga vstavi rekoč:
—	Kam pa greš?
—	V bolnišnico grem. ranjen sem, gospod kaprol.
—	Kaprol? Ali me ne poznaš? Jaz vendar nisem kaprol.
—	No, ste pa gospod lajtnant.j-^
—	Kakšen lajtnant? Jaz sem vendar general.
'— O, general ste? Pa res nisem vedel, da sem že tako daleč za fronto.
Nedavno je U. S. Public Health Service, vladni oddelek za zdravstvo, objavil, da otvori zavod, v katerem bodo zdravniki in drugi zdravstveni organi v desetdnevnem tečaju proučevali najmodernejše in najboljše metode za zdravljenje veneričnih bilezni. Ta načrt je našel najbolj navdušeni idob-ravanje s strani kompetentnih vešč ako v in zdravnikov ter zdravstvenih organizacij, toliko federalnih kakor državnih in lokalnih. Ind iana State Board of Health je naprimer pred par dnevi naznanil da za nizko ceno ne bi hotel pre-grešati teh zavodov in tečajev in da bo poslal k istim nekoliko službenih zdravstvenih organov, katerim se bodo pridružili navadni zdravniki.
Zavod se je otvoril dne 22. novembra in desetdnevnemu tečaju bo sledilo šestdnevno zasedanje, no katerem bodo najslavnejši zdrav- \ niki. javni upravitelji in drugi strokovnjaki zapadne hemisfere razpravljali o najboljših načinih borbe proti spolnim boleznim.
Američan podedoval kraljestvo.
Robert MeOlain. bivši ameriški vojak, živeči v Franklinu. Mass.,
je
Mili^***^^ ■■ .. .
binah, za kar jim bodi tu izrečena najiskrenejša zahvala, ker so nam pripomogli <io zaželjenega uspeha. Ravnotako izrekamo našo zahvalo vrlim iri naprednim 'Slovenkam za njih požrtvovalnost. ker nam tako rade volje ter ob vsaki priliki priskočijo na pomoč pri vsakem delu ter žrtvujejo vse v prid društva. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem za dobitke ter jim kličemo krepki: Na zdar!	^
Opozarjam vse člane, da se vde-leže glavne letne seje, katera se vrši dne 19. decembra točno ob 1. uri popoldne v dvorani Slov. Nar. Doma. Kdor se ne vdeleži te seje. se kaznuje po pravilih.
Kakor običajno', priredi Slov. Sokol tudi letos na Silvestrov večer to je 31. -decembra veselico in predstavljanje starega in novega leta. Ker bo pa letos nekaj izvan-rednega. kar še ni bilo nikdar poprej videti v tej naselbini, za kar se društvo že pripravlja sedaj, da se vas bolj zadovolji in preseneči v novem programrc Vse rojalce m rojakinje ne tem potom kar najvljudneje vabi že *eda j na tu omenjeno vexelieo. Torej na svidenje 31. decembra-v Slov. -Nar. Domu!
S sokolskim pozdravom in krepki: Na sdir!
Vencelj Pivk, tajnik.

l)va osem let stara fanla sla se pogovarjala.
—	Ti, poslušaj, — je rekel prvi — jaz imam strica, ki še ni ože-njen.
—	O. to ni nič. — jc odvrnil cirugi. Jaz imam* pa očeta, ki še ni poročen.
lobil obvestilo, da je umrl vladar otoka Llang-Llang, nekje i v južnem morju. Ob svoji smrti jo sultan zapustil v svoji oporoki 'svoje kraljestvo bivšemu ameri-jškemn vojaku. Kraljestva štej« ITiOO duš, in na otoku »e nahajajo ribarne. kjer dobivajo mnogo biserov. obenem jo zapustil sultan • Mi-Cfainu svoj harem in 40 žensk. M«-CIain je svoje čase, leta 1919., 'kot ameriški vojak, rešil sultanu življenje in i/ hvaležnosti mu jo ultan S4«daj zapustil svoje kraljestvo. Knr je pa .\M1ain oženjeu. bo moral opustiti harem, toda i/-----javil se je. da se bo polotil vlade.
... ,Premete°, Ali imateTrioerjev
.\eki berač je bil aretiran radi!	*	»
beračenja po ulicah ClevelandaJ NtAneLi KVllnJo* Oh io. Kaznovan je bil z Po-	esoa
tegnil je iz žepa cel šoj. bankov-, _^ Ipfn 1Q?1? cev in dal sodnemu uradniku de-|	ICIU 1 1 •
setak. nakar je dobil osein dolar-1	-
jev nazaj. Berač je otlšel. Pr.zneje Trinerjev stenski koledar pri* so pa odkrili, da jc desetak pona-'nese vedno nekaj novega v va5 rejen. Sodnija jn torej $8 na zsu- dom. toda to leto je Trinerjev bi. berač ima pa denar.	Koledar izvanredno zanimiv. 'Duh
| preosnove' povede vaše misli k Posledice pijančevanja v Rusiji, preosnovalni delavnosti vseh strok: Rusija je porabila leta 1909. po industrije in trgovine. Krog tega uradnih podatkih 84 miljonov ve- središča se vrfrti petnajst zemlje« der vodke (žganja). Tako je pri- vidov evropskih dežela, ki kažejo šlo na enega prebivalca i>ol vedra DOve meje Italije, Poljske, Čeho-vodke. Ta vodka je dala državi slovaške, Jugoslavije, Litvinske na leto 70 miljonov rabljev. Za- itd. Pošljite petnajst centov za po-strup3o se j<* z alkoholom to leto kritje pošiljalnih stroškov. Ideja :^00«> oseb. utonilo jih je v pija- Koledarja je istovetna z uspehi liosti 9000. ponesrečilo 17.000,| Trinerjevega Grenkega Vina ki obesilo se 1359., sploh je poginilo tndi pomaga preosnovi, namree vsled alkohola 3o,000 oseb. 80** preosnovi vašega zdravja, če trpi* izmed teh je pripadlo proletariatu. te vsled slabega teka, zaprtja ali
--drugih želodčnih neredov. V slu«
čaju prehlada ali kaslja vprašajte Prvi^ prijatelj: — Od kedaj si svojega lekarnarja ali prodajale* se pričel zanimati za kemijo? zdravil za Trinerjet Mirilee Ka-Dragi prijatelj: — Sploli niko- S— Joseph Triner Company h Jas se le zanimam toaletno mi- 1333-45 Bo. Ashland Ave., Chicago »co *Voje- šene.	.	_ U&J

To je odvisno od lege.
Henri L*reden, clan franc, sksd.
Bosansko pisno.
Največja umetnost je znaj! upravljati. Ako nikdo, so se o resničnosti teh besedi prepričali bo-sesko-hercegovski Hrvati in muslimani. Ni dvoma, da je naša u-prava napravila nebroj nerodnih pregreškov iu neodpustnib na-
Ou>, Robert, Pa^al, v sta-r Psseal. I>'bfo. S tem sem zado-od dvajnet do trideset let.' voljen. Padalu, malo po polnoči. Robert. Kaj poskusiš?
Pascal. Takoj danes xvecer. J, V zvoniku bije polnoč. Robert. Videl bas, kako boi za-
atu.> Drain tovariš, zapusti- dovoljen in hvaleien nt i bofi.	.	, .
da h,*t.	Umy Robertu). Dobnu, a tace! P'lk'. VS1 Vem°' da Je 2at° ožto'
. Da, <*J*li bomo.	C el eas	nisi ničesar povedal VaDje Pred ZakoIU 111 av'<>riteto
ral. Saj ne vam nikamor ne o tacali.	,
J az nisetn zaspan.	Pascal. Kakšne tace!
Toda tni wno zaapani, mi Guv. No, nqge!	t
dete.	i Robert. O tem bi imel marsikaj
komaj držim po- pripomniti. Toda prepozno je že.
Robert. Jaz tudi. l*a*t-aJ. Otroci »i želijo poete-
Uice!
Paul. Seveda.
PaKeaL Če je tako, potem lahko
nor.
PauL Kaj boš pa ti napravil, ko bomo odšli f
Pascal. Vratca, spat bom šel
rsvnotttko. Potem pa ne bom za-tiiniil <M'rsa najmanj cele tri ure, pn-diio ta nesrečni spanec... Da, to so prava zabava, moje n«»či v zadnjem čaau.
(iuy. Ti revež ti! PumcaI. Včasih pa. ko že ne morem vet* zdržati, vstanetn, mesto da hi ne dolgočasil, prižgem lun* iu čitam.
Robert. Kaj? Pascal. Plutarha. (»uv. Ali je iz kluba? Paul (iiuyu). Ne. Ti ne v«š, Plutarh je klasik. Grk... (iuy. O, oprostil Pascal. < Ki nj«-f£a se vsaj kaj naučim.
Paul. In te to tako uspava? Pascal. Ne, to me zanima iu me <lrzi pokonci.
Paul. Kako? Plutarh in vse to staro želesje, to te xanima? O, ti revna duša, aJi si prizmo jem?
It«.li«-rt. Ihisti to! Ti ne spiš, ker ne \vš, kako je treba to napraviti.
Pascal. Ti iutaa kako sredstvo? Robert, llrezdvomno. Pascal. O, povej mi ga. iPlaeaui ti ua z zlatom.
|{ol>ert. Vs»' j** odvisno <*1 l«ge. Pascal. Od lege? |{«<l>ert. Kajpada! Kako me pa gleda«? Kaj me ne razumi«J
Pascal. Proklcto, jaz ne gledam na lego, če sem v svoji jR»stelji. Ležim vodoravno stegnjeu in mislim. da iii drugega načina za lopati je.
Rol»ert. Oprosti, to se pa zelo
motiš.
Pascal. In kako lioeeH, da naj ležim ' Ob Men za noge na svetil j-ko i u z glavo navzdol.
K<»lwrt. Poslušaj me raje, kot da govorit oslarije.
<»ny. Da, poslušaj ga. Robert. Brtadvomno si steg. Tmla kako? Na kak način
Jaz tea truden. To bo za drugič. Paul. Toda, mi te lepo prosimo. Guv. Ne bodi vendar tak! Paul. Ne zapusti nas vendar sa-ino s polovico b*ge. Govori! Torej nogeT	\
Robert. Jaz jiii stegnem. Guy. Jaz tudi. Paul. Jaz tudi.
padlo pod tisto stopnjo, ki je za pravno državo absolutno potrebna. V celi državi — razen gori pri \as v Sloveniji — je nastopila v upravi več ali manj anarhija, to-aa kakor je v Bosni, presega vse riere. V našem narodu se ie vca-«ili pelo ob javorovih goslih: *Jao Bosno, sirotiee kleta' in to velja v polni meri še danes. Ko človek razvite pravne zavesti gleda, se začuden vpraša: '"ubi terramm" .je. ker so bile take razmere mo-
. _ , ,	. goce samo na dvoru bizantinskih
Robert, htopala dam pa	tja t , , - t, a • , .
, - .i *. . , .	- vladarjev. Ravno zadnje dni se je
kjer j«- hladno, na rob odeje.	-__________ .....r____
Paul. Jaz tudi.
Guy. Jaz tudi.
Pascal. Jas pa ne.
Robert. Seveda, ti! Ti vse dru-prava' ki v daliaSnJih dneh vlada
aogodila zopet čudna afera, ki kaže, kako nenmno-naivna, ka^o kratkovidna in smešna je naša u-
gače delaš kot celi svet.
CJuy. Potem se pač ne čudimo, če slabo spin.
tako, kaor sta vladala Kallay in baron Pitaner, samo da je njuna uprava bila disciplinirana in ure-
Paul. Kako pa )k>1užih ti tvoje i*na, a ta naša niti imena uprave noge?	i e zasluži.
Pascal/ Kno tesno poleg druge i V Bosni in Hercegovini je 640 v sredo postelje.	tisoč muslimanov. To je miren in
Robert. To je naravnost idijot- trezen element in dober držav-„	hjan. Ni delaven, ker tekom stole-
Guv. Se ena lega je, ki je po-'tij je bil vojni in branilec države, zimi prav prijetna, kadar je saj je bila vojska turškega impe-mra-z: to so skrvene noge.	|liia Zf,riljena na konfesionalnem
1 aul. S,- ena druga je, ki jo temelju. Zaeasi vojnikovanja mu imaui prav rad: to je na trebuhu, y, bilo treba ,dati je bn b
prijatelji"	nt?VarU°}	aga fevdaW. a nevojak-krist-
manj prizadetih držav.
Ta namen sc je dosegel v Avstriji in v Nemčiji, dokler sta bili ti državi kakor oblegani trdnjavi od mednarodnega prometa skoro heimetieno izključeni in dokler so imeli gospodarski krogi še nekoliko upanja v vojaško zmago centralnih sil. Pa uspeha ni pripisovati toliko delovanju deviznih central, kolikor omenjeni izključitvi teh držav od vsakega prometa s svetom.
Po vojaškem polomu je_jjadel tudi kitajski zid. ki je ločil centralne države od ostalega sveta. in ž njim se je porušilo tudi celo umetno poslopje avstrijske in nemške valute. Nemška iu avstrijska valuta sta padli na nevr-je+no stopinjo mednarodne vrednosti. in sicer v prvi vrsti vsled
Paul. Zakaj?
;au. raja, je moral delati za ago
Nimam nobenega na-
nje čina.
Roitert, Saj vcttdar dobro veš. kako se vležeš! Kakšna lega li bolj ugaja?
Pascal. Nobena. Da ti še enkrat povem.
RolM-rt. Zato pa n«' spiš. Vse j«* «>d\ isiio od lege.
Paxal. Tu kakšno iptj zavzamem po tvojem.
<»uv. Jaz ležim na d«v*ni strani.
Roliert. Ti«^m» vendar nisem ^ prašal.
Paul. Jiiz pa na levi.
Roliert. Po<"'akajta vendar tre-iiutek. Sedaj »%e bavim ž njim. Greni slavit. Pascal, da gotovo h-ž^i ti a hrbtu. Kakor kak neum-než!
Pascal. Da, po navadi, zares.
Robert. To je stranno.
Guy. Baje dajf to vesele^sanj«.
Pascal. Prav pogosto, zarea.
Robert. In to je £e bolj strašno.
Pa steal. Knkrat za vselej, prosim tr lepo. <po^j mi vendar, kako mora ležati.
Rol»ert. Na tri četrt.
Pascal. Kaj razumeš pod tri četrt ?
Robert. Bese<la ti pove. Ne čisto na hrbtu in ne čiato na Mtrani.
Pasrni, Med okema.
Robert. Da. na toliči strani.
Pascal. Na toliei katere <*trani?
Rol>ert. Tiste, ki ti b<Vlj ngsjs. Me«i je ase eno. To ps ae ni vse. R«kke so tudi tu. Ksj ps naprav* ti s svojimi rokami v postelji?
Pascal. Nič. Ne briiram se zanje. Delajo, ker hočejo.
Robert. To je napačno. Treba jil» je položiti mi sledeči način: Kno s komoteem pod
v zglavjem
drugo pa upognjeno pod pod-' bradkom in i njo drfes* odejo Tako boi spal kot malo dete
Robert. Ne vem. Toda zelo ne- !"	^ musl,raaM vzd.r"
varno! Radi dihanja - pljuča .7avat1' ^ erskil vz"o;,a ustvarja ,z Ti še uiti ne vešT kaj se lahko ,l,lsllluaua fats lista m ga dHa ta-zgodi. Zbudi« se lahko 'zadušen. ko nesposobnega za borbo proti Paul. Še kaj!	izpremembam, ki jih donaša kul-
Pascal. Torej ni nobenega pred- 1,1 ra- Po P^vratu so se znašli napisa. Trrfia se je vleči, kakor ko- muslimani v neprijetnem polomu ugaja, kakor se mu zdi bolje.	Avstrija je muslimane sčiti-Itobert. Ti zamenjavaš. To, kar ker je hotela na nje opreti svo-s»c ti zdi bolje, ne ugaja vedno. jou pravo. Ni hotela obvezno pri-, Pascal. Dovolj! Viorati agov in begov v rešitev Robert. Ne, ne! To jako važ- kmetskega vprašanja. A to vpra-uo. vse kar se tiče postelje* Le Sanje je za Bosno in Hercegovino veruj nii. Ničesar se ne sme pre- vitalno in brez njega ni mogoče pustiti slučaju. In jaz ne govorim i/vesti reforme zemlje in gospo-samo o legah. Pride še način, ka- darstva. Prejšnja uprava je za ko se je treba odeti poleti in po- kmeta storila ^^ toliko> da ga
zimi; vprašanje blazin iu vztrlav- •	, j
r	• , ' w^itiv , pravno zavarovala pred prega-
ja, visoke ali nizke odeje, njenega •	i • • i •
.	^	"i	^ n;.anjem gospodarja in kmet je do
roba... vse to je treba prereše- ,	. ,	. ...
u . - ,... ,5	bil pravico do zemlje m hise; sam
tati, natanko premisliti. Kar raz- .	, , , , V x
umeti ne morem, da še nikomur JP. ^ svt>bodno odreei ni prišlo na misel, spisati kako 1'^viee, beg pa mu je ni mogel knjižico o tem. Bilo bi ogromno vzeti" ~ Prevrat Je ^vobodil stvari za našteti.	kmeta od plačevanja "haka'4 agi
Pascal Spiši jo.	\ 'u l>egu. Demokratska stranka je
Robert. Nimam časa. In ljudje frivolno uporabila agr. vpraša-so bedasti, mislili bi. da hočem r'ie- za katerega rešitev ni bila ne p«>stati slaven pisatelj in smejali za ns t veno ne praktično priprav-bi ?»c mi.	jljena. kot glavno agitaeijsko sred-
Guv. Skoda. Morda bi postal stvo in zanesla v to težko vprašanje ali bolje kompleks vprašanj
rtw znamenit.
RolM-rt. Tega ne maram. Toda popolno zmedo, ki so jo bosenski počno je. (Padalu.) Laliko noč. radikalci še pomnožili. Sedaj smo <lragi moj. Danes zvečer i»a kar *ako daleč, da kmet v rešitev te-p« »skusi z mojo met odo.	|pa zanj življ.oiskega vprašanja
Guy. Skušaj zaspati s sktveni « ,oh ne veruje. Muslimanski ele-mt »gami, kakor jaz.	jment je pa ostal brez življenskih
Paul. Ne, raje na trebuhu. Če- s.-edatev. Izpostavljen lakoti in tudi m- o tem marsikaj slabega	se vdaj-a obnpn^ K teinu go-
govon. je vendar imenitno.	Lpodarekemu propadu prihaja še
Pascal. Vse tri načine bom po- to, da so začeU nestrpni deli pra-skuial	I voslavnega prebivalstva s siste-
R«d»ert (Pascalu). in se ti n.atičnim pres«injanjem, pogostim slučajno sredstvo, ki sem t i - . po-iubijanjem, požiganjem, zapira-x ♦•dal. dobro obnese in spis bolje.L;«™ in ~ p,An;nKMv.m Am^nili
sjjis bolje, potem ti Iwra dal pozneje drugo, da boš imel približno tako sanje, kakor boš sam hotel.
Pascal. Ne, zare^*
Robert. Toda pred vsem ljubih *anje?
Pascal. Da. oe ao prijetne, sicer______^
Guy. Sicer se-iflienujejo mora.
Robert. To »e razume, da ti govorim o prijetnih.
Pa val. Torej je res možnost, da1 si jih sam naredim?
Rol>ert. trotovo.
Pascal. O. to skrivnoaft mL pa moraš razodeti. kaj ne da?
Panl. Nam tudi.
Rol>ert. Da. dragei. če boste pridni, in stalo vas tudi ne bo drtsti.
Guy. Proklete lege!
Robert. Danes zvečer ne. To je odvisno od lege.
Paul. O. lega!
Guv. Pndelete lege!
Robert. Važne so pri vsaki stvari. Torej lahko noč! r • T' i«...... r i
Bankerot devizne politike.
Med vojno iu po prevratu so s^»da ima imenitno organizirano devizno centralo, lahko konstatirs-mo, da ni nikakor devizna politika merodajna za mednarodno
Varujte svoje otroke
Itjajofem zimskem kalila % da tmau v biii vedno
od vojne prizadete "države, deloma tudi nevtralne, začele baviti z devizno politiko ter so v ta namen regulirale promet z devicami! vrednost denarja, ampak v-p katerega m jako omejile in doptl-l vrsti splošni finančni in gospodar stile le pod državno kontrolo terjski položaj dotične države. Pade«
v okviru tozadevnih državnih na- nemške valute ni tako občutljivi*	1» D 1
redb. Državne devizne centrale so kakor padec avstrijske, četudS, , vOU^h D&lSčUH ' imele nab>go nadzorovati ta pro-j Nemčija nima devizne cent rale J met z izplačili v inozemstvu. Na- Valirta premagane. Nemčije, k^' mea regulacije prometa z deviza-(ima ogromne obveznosti napram mi je bil, preprečiti padanje'emeaiti. je brčz devizne centrale
vrednosti lastne valute napram boljša kakor čehoslovaška, ki zlati pariteti, oziroma naprarii.ima devfzno centralo m je vpe-valutam po vojnih posledicah ljala različne stroge mere za iz4
boljšanje vrednosti svojega de-i narja v inozemstvu.
Iz tega je razvidno, da deviznq centrale niso dosegle svojega na mena in da je vsa devizna poli tika potom administrativnih na-redb brezpomembna, napačna in škodljiva. Narodnogospodarsko življenje se ne da izpremeuiti potom naredb, ki ne morejo imeti uspeha, če nasprotujejo elementarnim zakonom ekonomskega razvoja. Taki poizkusi imajo le škodljive posledice, ker ovirajo normalni tok razmer in povzročajo, da se normalno gospodarsko življenje umakne na skrita in temna pota. ki jih oko zakona in policijske oblas-ti ne vidi. Promet z devižami. ki ga državna oblast vidi in nadzira, je laž. ker je le zelo majhen del pravega prometa
S - verova zdravita vzdržujejo zd av t ^ ,n ri m1
____»■«• aftti*
■iiii mHtwjwhhm. N« < bK. C* f* M	mmm »Uite ia (
fOMj* Sertror Balzam za pljufa'. Pov-xco£i naglo odpomoč. (tela, dihanje lalje in uiatno in prepreči nzioi komplikacij. V d »rti meraS. SSc in SOc.	^^
Navadni kašelj,
ko povzroči tesne bolečine, toda
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS <
(Severevi Tableti proti prehladu in ari pil •o zanesljivi u odporno^ pri prehlada kntkem casn. odvaiaio imd« poaiedtce in Mapi Ml jo gripo ah iaflueccc. Po v>«b
lekarnah. C«*ti i 30c.
	b E V L R A	CO.
1 CEDAR	RAPIDS,	IOWA
NAZNANILO.
Hostetter, Pa.
Naznanjam članom vseli štirih društev tukajšnje okolice, kakor društva sv. Alojzija št. 1:{ JSK-T., 1 društva Večerniea št. 13 SDPZ.. društva Luč Svobode štev. .11 s |SNPJ. in društva sv. Antona P.;d. nt. 158 KSK.J.. da se vdeleže prihodnje letne glavne seje. ki se vrši dne 19. decembra ob -J. uri popoldne za Sloveuako-IIrvats vi Narodni Dom. Na tej seji imamo rešiti mnogo važnih stvari, bo vo-iitev novega odbora za prihodnje leto 1921. in imamo celoletni račun. na katerem se bo izplačala cela svota. kolikor še dolgujemo. Ziitor«-j vas prosim za polnoste-vilno vdeležitev. Vsemu člansfvu pa voščim vesele božične praznili«- in srečno novo leto.
Jak«>b P« vse, predsednik 10-11—11»,
0^^00<ZZ>0(>C=Z>C
ogromnega uvoza živil in ofrtalih Gla\*ni efekt a<hninistrat"miih
potrebščin, ki jih je izčrpano prebivalstvo teh držav brezpogojno potrebovalo.
Nasledstvene države avstro-ogr-ske monarhije, ki so imele isto valuto, so prišle vsled tega v isti vrtinec ter so doživele isti padec svojih plačilnih sredstev.
Nove države so se kmalu v toliko organizirale, da so vstanovile carinsko črto napram Avstriji in Madžarski ter jim je bila tako omogočena samostojna gospodarska politika. Po vzorcu drugih držav so vstanovile tudi devizne centrale. ki naj bi kontrolirale promet z inozemskimi plačilnimi sredstvi ter pospeševale saniranje mednarodne vrednosti državne valute. To kontrola deviznega prometa obstoja še v vseli državah centralne Evrope, le v Nemčiji so jo že odpravili.
Cc si natančno ogledamo posledice in uspehe tega sistema, moramo priznati, da so vse omejitve
Nova postava
se pripravlja v < 'b velandu. O., da mor<} imeti vsak voz licenco.
Rada bi izvedela, kje se nahaja moj brat FRANK MRAMOIi, jaz, njegova som ra Jožefa Mra-mor, doma iz Zahriba pri Svetem Vidu. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svoji sedaj onio-ženi sestri: Mrs. Josephine Tavželj, R. D. 2, Hollidaysburg. Pa.*	(10-11—12)
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje se 50 drvarjev za de-
>mpany
lOKaun, ki se nanaja v ro-.^r	•	v i	\t i
. - , ,	„ , ot America v Newberrv. Mich,
m vat m h špekulantov. \ t»'li p..-, Wftn , ^ . , .. *
^	... • 1 laca if.i.00 «d klattre. Za natanc-
^se razvija prosta kupčija np- minmiiU -
in kontrolne mere brez vsakega stvi. Samo na ta .način se bodo pomena za mednarodno vrednost valute. Padanje in dviganje vrednosti raznih evropskih valut napram dolarju se vrši brez izjeme skoro paralelno, in sieer brez ozira na to. ali obstoji v dotiČni državi devizna centrala ali ne. in ne glede na sistem devizne kontrole. Ravno sedaj opažamo padanje vseh valut napram dolarju, re je mednarodna vrednost avstrijskega denarja doživela naj-občutnejši padec navzlic dejstvu,
naredb je bil. da se pretežni pr«
met z devizami ne vrni več potom
bank. ampak v kavarnah in za-!i.»- ' • ~ i. . | | ... , .	, .	{lati pri Charcoal Iron C<
kotnih lokalih, ki se naha1" ^ -
kali pri v
i---™« fvj» neja pojasnila se obrnite na Mat.
de\ lzaim, ki odgovarja pravil-|Keni(. aU ^^
nemu mednarodnemu prometu m ^ Newberrv. Mieh
zahtevani gospodarskega življe-i	n*l-l-l_l'>>
nja. Drža^-na kontrola ni mogla L._^_I_
preprečiti absolutno potrebnega1i	.......	. ~
pr^e^a promet«, Jpak ga je'h]e " VnNOBNT STfll'S; "<«"« prisilila, da se je preselil iz prostorov legi tiram ih denarnih zavodov v mračno atmosfero tajnih špekulantov. Denarni zavodi imajo vezane roke. a go?«podarski krogi, ki brez deviz ne morejo obstojati, so izročeni na milost in nemilost brezvestnim agentom in verižnikom z devizami.
Skrajni čas je že. da merodajni činitelji v vladi spremene svoje naziranje ter odstranijo vse ne-|M»t rebne in škodljive omejitve jTrometa s tujimi plačilnimi sred-
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note-book) in angleško.siovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte v besednjaku, kako se izgovori In kak pomen ima; zapiiite nezrane besede v beležnico in jih večnrat ponovite. V nekaj mesecih boste imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine deHarja.
Jesenki in zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti ta be. sednjak. Naročite ga na sledeči na. slov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je $5. — Istotam lahko naročite za t T.25 Zormano-ve pesmi, ki vasn bodo ugajale.

je od S-v. Florijana na Sp. štajerskem, star :j8 let. Leta 191± je odpotoval iz doma. Prosim rojake, če kdo ve zanj. da ga opozori na ta oglas, da se mi javi. Moj sedanji naslov je: Martin Tranišek, Želue št. :{2. p. Kočevje, Slovenija. Jugoslavia. (11-13—12)
zf*pet uveljavila naravna sredstva izravnanja večjih kurznih razgik med denarnimi trgi posameznih držav potom mednarodne arbitraže. Zakon o ponudbi in po vpraševanja se mora kot naravni in neizogibni regulator uveljaviti, arbitraža mora biti neomejeno dovoljena in vplivanje na cene deviz bi se moralo organizirati na isti način kakor v mimih časih potom devizne politike emisijske banke.	Dr. Ivan Slokar.
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Vsnkn pilula (MID>
Varajte se ponsredb
Ss »fdti w tmIi UkanJbl
njem in z razbojništvom. Omenili smo gori, ds se je Avstrija posluževala muslimanov kot dobrega in discipliniranega materijala pro-
t• hosenskim "p. v." — politič-
Naša uprava se je naenkrat z«.«*Šia pred solidno falango, ki ima v rokah strašno orožje; vo-ltvno kroglico. In sedaj se je začelo razmišljanje, kako bi se ta velika vojska volilcev razbila, pa namesto, da bi si prizadevala, najti pravih potov, da bi se razburjeni duhovi pomorili, je uporabila- bosenska vlada taktiko bizantinske politike. Nagovorila je nekega običnega, prostega avstrijskega emeritiranega špijoni, mn slimana Spahič-efendija in ta je izdal neki proglas. V njem preti, da se skliče na senžermensko pogodbo, češ, da so muslimani manj
no sumljivim, a muslimani, narod-»šina, potrebuje varstva. Nastal je
K VI i/K^ I I i'.V^
f/P ne zadosti zavedni, so z vnemo vršili službo avstrijske vlade. Ven tiar je pa jako veliko slučajev, da so bili ravno tako zvesti avstrij-
šum in hrum. Spaliiča so zaradi t-?ga proglasa strpali v zapor, češ tia gre za poizkus veleizdaje. V preiskavi je nato Spabič izjavil.
f.ki žandarji in vojaki tudi pra- da je pripra^jal priziv in pritož-
voslavni — Srbi. Ko je prišla srbska vojska, so mislili nekateri. Brli. da jep riše! trenutek osvete in maščevali so se izdatno, a oblast muslimanov pred temi- napadi ni hotela in tudi jii mogla hraniti. v»aka akcija pa rodi reakcijo in muslimani so se zbrali-v čvrstih ir, vzornih vrstah obrambne organizacije — Jugoslovanske m uri i-pianske organizacije (J. M. O.), v kateri je danes 95 odstotkov muslimanov, in 1 o ne saaio iz Bosne in Hercegovine, nego iz eele dr-žave, a vodstvo te organizacije Je v Sarajevo, ker so bosenski muslimani kulfbrnejši, nego oni iz Macedonije, Albanije, Črnegore in Stare Srbije.
bo n^i velesile, da je imel tajne seje, a kakor sokrivce navaja: voditelje J. M. O. Vlada te voditelje zipira — a to so sami naju^led-nepn muslimani — in jih progla s-a za veleizdljalce.
Preiskava je podala doslej gativine uspehe, a jasno je, da v resnici tudi ni globjih razlogov ne potrebe zanjo, razen težnje bos; bere. vlade, da ubije J. M. O. Način, kakor je vlada to nakano začela in vodila, brutalno zapiranje prvih muslimannov pa zopet nji-
DOBRODUŠEN ROPAR.
Stenbenville, Ohio. 9. dec. — Lončarja Dairiela Cable "je napade! ropar, ki pa um je hotel dati bankovec za deset dolarjev, ko je spoznal, da je mož brez vsakega evenka ter reven kot cerkvena mi§. — Preve-j sem bil presenečen, d.i bi vzel denar, — je rekel ( able, ko je pripovedoval o dogodku.
w
NOVI GOVERNER PRI STAREM
Rad bi izvedel, kje se nahajata' moji dve teti K AT A K l.\ A1 TRAM PI Š omožena STROJ IN in MANA TRAMPPŠ omožena MRAK. Kakor sem čul, se na-1 hajata na farmah blizu Valley,1 Wash. Doma sta iz fare Preske pri Medvodah na Gorenjskem.1 Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nju naslov, da mi -blagovoli naznaniti, za kar bom zelo' hvaležen, ali pa če sami citata,i naj Se mi javita, ker jima imam nekaj važnega sporočiti iz stare domovine. Moj naslov je: Anton Habich, Box 262, Aliquippa
Pa.	(10-11—12;
Albany, N. Y., 10. decembra. Nathan L. Miller, "novi governer države New York in njegova že-ra, ki stanujeta v Syracuse, sta pieživela tukaj noč kot gosta governer ja Smitlia. Zvečer se je vrst? slavnostni obed na čast 'gostoma. .
V SPOMIN.
Danes j-> eno leto. ko je dne '>. decembra l!Jl!J v Gospodu zaspala moja ljuba s*»proga
ROZALIJA KNES Iu se je preselila v boljšo bodoč-' nost. Zapustila je mene žalujo<"-e-ga soproga in tri nedorastle otro-' ke. Počivaj v miru. še dandanes nepozabljena ljuba soproira in maina. in naj ti sveti n*-bf.ška luč. Jožef Knes, sopr^tg.
Jožef, Rudolf in Rozalija, otroci.
Pittsburg, Kan.. 9. dec. 1920. R. R. H. Iiox 158'
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kolar Je naj C ■tereJM klovenald idr« mik.
timt v ntubvnhu. ki Ima n-letnc jtrmMmo T adrevije nju vaeb moCkll Scleral.
SaatroplJenJe kr vi adravl a da-1 •ovitem «0«. ki ca Je feumel dr. prof. Brllch. Ce Imate moeoUe ali „meour-ft« po teleeu v irrlu. Izpadanje laa. bolečine r ko«teb. uredite la IsClstC vam bom kri. Ne EakaJte. kar t« Se lesen ae naJese.
Vse moikr bo leseni aflravlm 90 e-krajian! metodi. Kakor hitro opaalte da vam prenebuje alravja. De Čakaj te. temveč pridite ln Jas vam ma bom aopet povrnO.
Hjrdroeele aU vodno kUo o>dravl» v SS. urah tn sicer bres operadje.
Bolesztl neburte. ki povrnitvijo bo letne v križa ln hrbtu la vCaala tudi pri puMuta vode. osdravim • unto voetJo.
R*vnuM»B, tncanje. bole£toe e
telrllne. •rt^lf«. »krof!« Id drus«s ko tne bole sni. ki nastanejo vsled neH-•te krvi. ozdravim r kratkem £a*u ni potrebno letati.
Uradne ure: raak dan t. ure afu traj do t. cveCer: v petkih od «. rfm fcrej do S. popoldne: ob oedeljali o« aJutraJ do a ooDoldne.
Prijatelj delavca •
PAIN EXPELLER
Tforr->«k» ro.tn.kA r^. v pet tu. V, ir. dr. Slaven že \e>"
k<-
• i >t.
Glejte za tTarni^ko zm<riko SIDRO.
VABILO KA VESELICO,
katero priredi Slovenska Moxham godba v Johastownu, Pa, v navadnih prostorih Slovenskega Do-, m a dne 18. ieciia^t 1980. Tem
potom vljudno vabimo vse rojake m rojakinje, ki m> prijatelji godbe, da se gotovo vdeleže ter nam -{»omagajo k boljšemu uspehu. Začetek ■ ob pol osmi uri zvejčer. Vstopnina 50^ sa moike; ženske so vstopnine proste. Za dcAro po-^
novo puščanje na svobodo, upora ^^ in krstno zabavo bo Ar-1 navadnega apjinona — vse to M VP**lični odbor. Torej na ve-j 1da tisti, ki danes upravlja- bdenje v soboto večer 18.1 jo Bosno in Hercegovino, za te decembra!	Odbor. |
nalogo niso sposobni,	(3* 8,11,15—12)	1
DOCTOR LORENZ
kdiki slovensko oovorcči zokavni k ieseiMLItT MOAkih sotczni
644 Penn Ave Pittsburgh, fa.
Moja stroka Ja zdravljenje akutnih ic kroniteai bolesni. Jas sanj le adravim nad 23 let ter imam akušnje v vseh boleznih in kc4 mam slovensko, sato vas coitm popolnoma razumeti in spozna ti vaio belozen, da vsa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko* zi 23 let sem pridobil posebno skužnjo pri ozdravljenju mT>Škifc bolezni Zato tee morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridit* Simpreje.
Ju merkvlm zastrupljeno krt, masolja blbia_____
Mdanje laa, boMIne v keetab. etera ram. iivd««e bolezni, cslsbsloat. bnlMuf W .TT^VV ^b	nrawSMn. katar. Hmm tSa.
Onšmm nt« asi V asndsllak, sreaaA m petkih trn S. imbrtral «a S. HMltas. V tortrffc. SeCrtklb In sobotah od S. ura sJirSra] Sa S.
_ ________ <« JnreCer. Ob nedeljah p« do a ur« pIpoMna.
M W*n NB ZDRAVIM. SRIOETI OSEBNO, NE POZASITft !■■ IN ____mimy *
0r. LORENZ $44 P«-Avt.___pittsrurgh, pa.
iNd
. i „ ... .k.



i -

GLAB NAHODA, 11. PRC. 19»

- ., ^---w^r - - p	ugi

KRALJICA SVETA
4*
'Glas Naroda" priredil O. F.
(Nadaljevanje.) Triinsedemdeseto poglavje.
Namledjejra dne ira j*» prt-budilo iz kratkega in niut'uef« spanja rožljanj« s kljn. i. S«- predno ^ je dobro jcavedfl. kj«- ne nahaja, so se odprla vrata njegove jetniake < elire. Noter sta stopila jetuiaki ravnatelj ter angleški poslanik, ki je prišel os.-bno. da se opraviči prib aronn.
S kisi i m niiMiictiom pa je l»aron prekinil govornika ter rekel;
—- Mislim. <1* j«- najboljše, re premo.
K/h» uro potiirj.« >ta s^lela baron Murvliv :»» poslanik v privat-neiu n rad it poslanika..
I'«>s|anik »<- vdao ni mog« l iznebiti neke gotove zadrege. Dal se |e /voditi xa nos. Pozno pretekli večer došla poročila so pon^e-ij.ila oči*eenje%ler opravi.'«nj»» barona Murphv-ja. Kljub temu pa j« ostala «-ela /adeva skri\nosi na.	.
N««b« n»'ga sledu ni bilo mogoče najti v Atenah o dozdevnem maikijil ki j«- priv««l*| Murphv-ja v klub ter o obeli imsdih ljudi. Ki so obdol/.ili baroiKi sleparstva pri igri. Vsi trije s«» izginili.
\ii t-sar drugi ga nivn mog»-l storiti kot verovati mu. Xje--Ov»- legitimacije so bile uajboljš«* na celem sv?fa. namreč vaše lastne, — je reki l * izrazom na svojem lieu, ki je bil skoro komičen.
Tedaj pa w> se odprla vrata »n ne da bi potrkal, je planil noter mladi ataš^j, ki ie prejšnjega dne tako hladno pokazal iiurphy-ju vrata. Njegov obraz je bil spačen. Priklonil se je, izrekel par be-si d opravičila na naslov Murvhv-ja. V roki je držal odprto brzojavko. Poslanik je vrgel kratek pogled na liee atašeja ter pnnegel nato j o brzojavki. Prečita 1 je, skočil pokonci ter izročil brzojavko balonu.
—	1'itajte sami.
Muryhy je vedel vse, ie predno je pričel »ilati.
.... Razburljiva seja poslanske zbornice. Predlog radikaleev sprej< t z veliko večino glasov. Kabinet je odstopil. Zbornica se je konstituirala kot državno sodišče ter dvignila obtožb* radi političnih umorov proti ministru za zunanje zadeve ter poslaniku baronu Murpliy-ju,
Roka barona je omahnila. Iz njegovega lica je izginil zadnji sled
krvi.
—	To je zahvala, — je rekel, škripajo z zobmi. — To je zahvala naroda.
Nato pa je ponudil možu. ki mu je stal nasproti, roko ter rekel: - Najino znanstvo, je. bilo kratko, a zanimivo. Zdravstvu j te!
m sem dal za svojo deželo, celo svojo čast. Za ulogo smešne osebe pred parketom političnih plebejeev pa sem še vedno prdober. Iščejo naj me, če me nočejo pogrešati.
Nato je pokimal atašeju, ki je stal nepremično na svojem mestu.
Dragi«" so se zaprla vrata poslaništva za baronom Murphy-jem.
Stiriinsedemdeseto poglavje.
V neki sobi Kzcelsior hotela v Cnrihu, obdan ml brezizrazne elegance, ki je namenjena za potnike iz vseh delov sveta, je sedel balon Muryhy po ure in ure ter razmišljal. Prvikrat v življenju ga je zapustil pogum, ga je zapustila ona brezskrbna sila. s pomočjo katere je bil močnejši kot dnigi ler šel naprej nreko nasilstev in cele, preko zločinov.
Desetletja žrtev tn sedaj ta konec!....
Prvikrat si- je čutii (osamljenim, strašno osamljenim. Njegova sreča ga jc zapustila, sreča, da se sme lniriti in tudi zmagati. *
Dotuovina m hotela ničesar vedeti o njem. Prevelike zmage je iz-* ojeval za njo.
—	Brez domovine!
Par trenutkov j.* mislil na to. da vrže puško v koruzo ter umre tako kot je /ivel: iz svoje lastne moči. V našle«lojem trenutku pa jc zavrgel to misel.
Murphv-ji se n c uda j o, dokler je v njih le še iskriea življenja.
Urez misli je vzel v roke nekatera pisma, katera so poslali za njim. Prijel je eno p:smo ter ga odprl. To pisavo mora vendar po-i.nati! Kj jc jc videl!	'
Ncrona roka je, ki je pisala te vn»te. Besede so ruske....
—	Banka še ved:io pošilja denar za mladega gospoda. Mi smo /e enkrat pred leti prosili za dovoljenje, da -me mladi gospod v .\kad<-mijo človeatva, kjer je zastonj in mladi gospod je ženij, — pravi pop. Ker nismo ničesar vee culi o gospodu baronu, je dal pop mladega gospoda tjakaj. Denar smo hrauili. Dajte nam naslov, kam naj ga pošljemo nazaj, ko dobite pismo v roke.
Spodaj je stal nečitljiv podpis.
Za trenutek je »skal v svojih spominih. Na nkrat pa mu je postalo vse jasno:
—	Pred leti je dobil nekoč od varuhov s\ojega sina pismo. V i/obilici poslov pa jc popolnoma pozabil nanj. Pozabil jc tudi na otroka.,.. Bil pa je vendar njegov otrok.
Kako pa je že bilo ime njegovi materi T Saj res. Maud, Maud Grcgard.... Kaki* mladi smo bili še takrat!
Da, grdo je postopal takrat z mladim, zaupnim bitjem. Trpko >c je nasmehnil. Le en pravec jc vedno imel v svojem življenju: pravica ali krivica, — moja dežela.
8 ftfo je hotel zatreti v sebi žalostne in mučne spomine. Njegov r ogled je zopet padel na pismo.
Skočil je pokonci, skrajno razburjen, čeprav samoten.
—	Moj sin! Imam sina! — Skoro bi zakričal.
—	Ni še prepozno! Ne more ae biti prepozno!____On je moj in
jaz sem njegov. Še vedno lhako vse popravim ca njem.
Baron je bolj tekel kot pa šel na brzojavni urad. Poslal je nnjno brzojavko na Akademije z vprašanjem, če je mladi baron Murphy ie tam.
Ves nestrpen je preživel ostali del dneva. Mučili so ga dvomi, če more biti njegov sin tudi po srcu njegov sin. V vseh teh dolgih letih se ni nikdar brigal za dete.
—	Moram ga pridobiti zaae. Staviti hočem nanj svoje življenje.
Tako si je prisegal, ko je begal po ulicah z razburjenjem v srcu
kot ga ni ie nikdar poznal.
ni mogel vee vzdržati ter se je vrnil ▼ hoteL Brzojav,-iu je vratar prinesel nasproti, je skoro iztrgal iz rok
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hnpavost, segačenje ▼ grin In mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da ae izogne resnim sitnostim in komplikacijam.
Severov Balzam Proti Kailjn
(preje Severov balam za pljuča)
bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašljti, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah.
V dvojnih merah: 25c in 50c.
1921
novi slovenski Alamaaah
je izieL
Dobite iz tis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Ce ga ne dobite v vasem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 'c post.
znanko,
omahnil
snega, govori-j'*s m*, veselo pa hiti. hiti ..
J Anka je vsa za drhtela ob t«»j
.misli in nekaj	se niti okreniti
:ii upala in » gledati, v strahu, da i .
jo vara lepa, !«<>žaj«»ča niisel in se ;zgubi pri pogledu na bližajoči se voz.
| T°z prihajal bliže in bliže, v prvi stol, tako veliko je bilo njegovo raz- j zaslišali s,, >e g'a sovi. Anka je
(•»krenila glavo, jv.časi m oprezno, kraj. kjer se jc nahajala pogledala je nazaj po cesti, in hi-
[poma j»* izginilo in se poizgubilo
W. F. SEVERA CO.
RAPIDS	IOWA
ma, voz drdra za njo. Stopila, je v stran efede in je postala. Postala je. da si oddahne, ker je bila trudna in je sopla težko in naglo in da počaka voz. Stala je ob cesti, a ozrla se ni takoj; v srcu se ji je porodila lepa niisel: "Morda mi puste prisesti in se popeljem nekaj pota."' Prijetna je bila ta misel, čisto božična je bila, tako lepa kakor mehka pesem o blaženi božični noči... Prisedi!*' -ji porečejo z voza — 4'popelje« se z nami.** — '"O, hvala vam. a ni treba!" — "Kaj se braniš, saj vidimo. da hodiš težko." — In Anka prisede i ti se popelje. Iskri ko-njič stopa čilo in ponosno; naglo Ihite jto eesti. mimo dreves... dj-hje dalje. Tako prijetno se sedi na vozu in se kramlja z voznikom. Ne čutiš ne utru.i--m.isTi. ne in govoriš, št- sme-
in brezskrbno, vi.z
KRETANJE PARNIKOV
kkdm približno odtujijo g NEW VORKA.
AQUITANIA
CANOPIC
|T. PAUL
LA TOUR Al NE
PRE a. WILSON
LA SAVOIE
CALABRIA
FRANCE
Re d' ITALIA
IM PERAVOH
CRETtC
PESARO
CARONIA
BELVEDERE
SAXON IA
ADRIATIC
IMPERATOR
REGINA
PANNONIA
PANNONIA
AQUITANIA
AQUITANIA
ARGENTINA
PRES. WILSON
AORIATIC
French Line
,4 d«. - cn.rtB.um COHPAMIE 6EDERALE TMNSATIMTIQUE
S	v JU60SUVU0 PREKO HAVRE
18 dec.
— Havre
hJJ^ la touraine
Havre LA SAVOI£ _
— Havre ROCHAMBEAU
_ Genoa UA t-ORRAiNE
LA TOURAINE FRANCE .......
----i.....21. decembra
..........2S. decembra
........... 4j Januarja
........... 6. januarja
........... 15. januarja
.......... 20. Januar)a
POSEBNA VOŽNJA NABAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA ................ 5. januarja
2« dee. 2a dec.
29	dec.
30	dec.
23 dec. — Cherbouro a Jan. — Genoa a Jan. — Genoa 15 Jan. — Trat I 15 Jan. — Trat I 18 Jan. — Cherbourg : 1» Jan. — Cherbouro ; 20 Jan. — Cherebourg
' 20 Jan. — Genoa H,tri Parmki s itirimi In dvema vijakoma. '•22 Jan. — Trat Po**t>«n zactopnik jugoalovanake vlade >>o 22 Jan. — Trat e^aKal potnike ob prihodu naftih par-25 Jan. — Cherebourg nil<ov v Mavru ter Jih totno odpremll. . 25 jan. — Cherbourg hamor »o namenjeni.
! 25 Jan.	— Trat Parmki francoske črte so transportlrall
i 5. febr. — Trat tekom vojne na tisoč« čehoalovaikitt vo-18 febr. — Cherbourg lakov brez vse neprilike.
Glede cen za voane liatke in vsa druga	Za šifkarte in eene vprai~jte v
pojasnila, obrn'te »e na ■.»rd'-o.
prank sakser DRUZBIKI PISARMI. 19 Sfafc St. V. r. C.
V C.ortandt St., New York _________.	ali pa pri lokalnih *o«ntih.
^ttttttttttMiiiiuHHtHHTmnmniHiir
Haron jt očaran je.
Noslethijeira <lne pa se jc napotil v Akademija.
Kaj mu jc bila u.ar njegova lastna varnost
— Po vsem. kar mi pripovedujete, mora biti to Zlitja Sutja-kov. Baron Mnrphv ni bil bikilar pri nas. Tudi »rospoda Sutjakov ni sedaj več pri nas. Stanuje v vili Solitude pri Ve ve v. ob Ženevskem jezei*u.
Rnavnatelj je obžaiovalno skomignil z rameni.
Baron je planil proč, ne da bi izustil besedice zahvale ali slo vesa.
Ali je 1o kaka sled ali nobena? Ni si upal i.)i*litn, da bi ne bila Mitja Sutjakov in njegov sin *'iia in ista oseba. Sele v vlaku, ki fra je vozi v Švico, mu je naenkrat padlo v glavo: — Sutjakov, tako so se vendar pisali krušni stariši otroka.
Da, on je!
In on živi, tam doli ob jezeru in prav nič se mu ne sanja, da ga vsaka ura, ki poteka, spravlja bližje očetu, kterega ni nikdar poznal.
Očetu! Baron je zaprl oči in lotila se ga je radost, katere ni i.ikdar občutil v življenju. Mlada roka ga bo gladila, kadar bo izmučen. Mlado življenje se bo razvijalo in 011 bo stal za njim ter ga vodil s previdno roka.
fDalje DrilinriniiM
Na sveti post.
(Nadaljevanje.)
Ko je prišla Anka na ulico, je naletaval sneg v debelih kosmičih. a ne prepogosto. Ulice so bile pobeljene, a plast še ni bila posebno debela.
Hitela je k j»eiku po žernlje. Tople so bile, šele ravnokar so jih morali vzeti iz peči. Odtod je šla v prodajalliieo, nakupiti za deco nekaj malenkosti. V prodajalnici
svetonočuo. božično lepo upanje; voz .ie bil natlačeno |x»ln.
Kljti<e pred vozom bilo suho r*i ie vleklo voz s težavo. A če je začelo stopati počasneje. j<- zavpil z voza sirov, prjftn glas: "Hi. ali se ganeš, inrcina!"* — Bič je zažvižgal po zraku, ki »bi Lica »e Vzpela vrat. dvignila glavo visoko in jo spet povesila. Bežala j»- s ein-eajočo glavo, zadnji nogi sta ^ ji zadevali druga ob drugo, veter ji je privzdigoval grive ob komatu V-e telo, suho in izstradano, je trepetalo. — Slaničevki se je zazdelo , da je kobilica utrujena še bolj kakor ona in da oneinaga \sak hip ter se zgrudi sredi ceste. !n je ne dviirne več ne sirova be seda. ne bič... I*ot je končana — sredi ceste obleži in pogine v mrazu in snegu. jn»gine na poti pri delu. ' \ trpljenju, po življenju polnem dela iu trpljenja, praznem dobrot in udobnosti... Anka je stala ob strani ceste, zro-sti, neznan — nekdaj ga je pačjča trpečo žival, in smilila se ji je. videla, ko je šla v mesto, a menila N'a vozu so govorili glasno in se ni zanj. Domače hiše pa ni- hrupno. Trije moški so sedeli na
Cosulich črta
DlrektM pgtovanje v
(Omom) tn T*al»
PRES. WILSON decembra BKUVEDKRC 15. januarja ARGENTINA 39. januarja
Potom listkov, Izdani n za vae kraje v Jugoetavlji In Srbi,!. Kukotn« ugodnosti prvega, druga-
» ga ln tretjega razreda. Retnlkl tretjega razreda debtvalo brezplaCrc vino.
PHELPS BROTHERS. & 01.
PiHcngtr Department
4 Weal Street	riem Terk
ttfliiiniiiifmnniiiiiinmtai?
LLOYD SABAODO
3 S»«te Vtmi HevT-eki
Prthc-lnji edi.lutje Iz N. T. paint* ni S vljalus RE D' ITALIA — 90. dec.
PESARO — 8. Jan. Itdnjsjo le c-rertiu vutni uotk. do alavnlb meat * JutfoalavUt BracplaCno vino potnikom t. r*a
IMPORTIRANE BRINJEVE JAGOD F
Najboljae vrate Vreča 130 funtov $13.—
k nnrii^lln prilnttte M«m«>y Order.
MATH. PEZDIR
Box 773. City naU Sta. New York. N. Y.
Kxsxams*'
kjer.
Ah res, saj je šele iz mesta —
oj. pot je še doliia in težavna je,
kako bo še trudna! Sneg naletava
in sever brije, da jo reže in žge
do moaga: sneg se ji oprijendje
šolnov, lahk<t bi ouiahuila. tako
visoko stopa — a pot je še dolga.
doma pa jc čakajo malički...
i'»
njem in dve ženski. Smejali so se razposajeno, odurno; Anka je čutila in izpoznala takoj, da so vsi precej pijani.
(Pride se.)
CUNARD LINE
Samo devet drti
v
Hamburg in Passau
preko Angleške.
Parnik AQUITANIA 14. decembra
Cena za tretji razred:
Hamburg...................$126.00
fassan ........... ......... $129.00
in $5.00 vojnega davka. V vašem domačem mestu je lokalni Cnnard agent. Pojdite k njemn.
jo bilo mnogo ljudi, m je morala^Stopj AuUa, llitrej^ Anka
nekaj časa čakati. Ko je imela vse! Pot » je u.ke, -elu v veUkih
m jo sla iz mesta, je na visokem kaI>Iji,.ilh. tako je hite!a, KoAari.
mestnem zvoniku- ravno bi a ura. . ■ i- .	j i-
. ...	.. .	. , **a m culi ca sta se ji zdeli neiz-
Uvc. — rstanicevka se ie zdrz-	» - r, r - i i
..	, . merno tez k i. Z vsakim korakom
n ^^ ^ lutre^.	m je rastla njuna teža. da je Anka
ves zgornji del života je nagnila u ^ njo
naprej kakor hi hotela s tem oh cesti je stalo posamezno apmiti hojo. kakor bi .se namera- drevje z vrbe. jagnjedi. jrfSe. hra vala apHtiti v l»«g.	jsti - vse kakor predpoldne. ko
P.ilo ji jc t«i>lo, taJio toplo ku- je šhi tod mimo. Le bolj belo je kor v sobi sestričiui, kjer je tako bilo vse: obleki
MATUA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in stari kraj. 6227 Butler 8treet
Pittsburgh, Pa.
4€
Ozdravi kilo
da bijuejso oblek«
si je se praznu-sveti večer je bil ie
. t	_____ predpoldne, kakor bi
zimo, v s A eg. I*o glavi, po nogah sanjalo še bolj živo o velikih ill j o vsem telesu ji jc plala gor- skrivnostih svete noči iu bi se kla
toplo in mehko in voljno, človek sedel iu sedel in ne bi vstal| blizi^. Vejevje se je sklanjalo lpkoli in nikoli ne šel na cesto v niže kakor predpoldne. kakor
Muryhy je popolnoma neznan Akademiji
kota, a ravno ta gorkota jo je ne-Jnjalo vse zavzeto pod njeno ča kako slabila, kakt«- bi jo hotelajrobno krasoto iu nebeško svetost uspavati. Predpoldne ji je bilo jo... Tupatam je samotarila ne-hladno, a čutila se je svežo in koliko strani c»d ceste hiša. tiha krepko, zdaj pa se jfe je oprijema-j kakor- izumrta. Prišla je skoz ma la mehka lenoba s toplimi roka- lo vas — dvorišča so bila prazna lili; v tem objemu so ji ginile mo-jvse se je umaknilo zimi in snegu či, in spanec ji je legal na oči in'v hiše in je čakalo ob peči svete-na misli.	[ga vK-era.
A pogledala je tja po poti —J Enkrat se ji je zazdelo, da sliša ah, dolga je še! Res, zakasnila se med neslišnim padanjem snega od je, večer bo, predno bo doma. |nekod zvonenje. 44Kaj pač zvoni?
Vztrepetala je, poizkusila je Ali mrliču?" Zatrepetalo je sem otreerti toplo zaspanost, odgnati do nje, kakor bi prihitelo izpoc mehko lenobo, ki ji je legala na neba — mehki, skrivnostni pomisli in na oči. Stresla je z giavo,|zdrafv. svetonočni morda. Dotak privzdignila jo je za nekaj tre-jnilo se je je nalahko, naglo,, mi nutkov, sklonila se je spet z vsem mogrede in je odhitelo in se je po-zgomjim telesom naprej in je'razguUilo in utihnilo. Ni vedela stopila hitreje.	1 (jasno, ne odkod je prišlo, ne kam
'•Zmrači se. predno se vrnetn.[je šlo, ne kaj je bilo... Otroci pa čakajo in bodo vznemir-1 Cesta je bila pusta in prazna, jeni." — Misli so se ji zdramile,'Anka si je zaželela, da bi doela napele so se ji za nekaj trenut- koga, ali da bi prišel kdo za njo. kov. Zaželela si je, da bi bila že Porszgovorila bi se; misli, ki ji v domači vasi. In glej. komaj si dremljejo, bi se razjasnile, raz-je zaželela, se je že zgodilo. Glej,'pletle. Čutila ne bi več ob vsakem tam zgoraj nad cesto se beti že koraku utrujenost, pozabila bi domači gozd, v njegovem zavetju celo na težo košarice in cnliee, le stoji kočica — še pet minut in do- kramljala bi, še smejala bi se. A ma je, pri deci... "Anka, stopi, nikogar ni dosla in nikogar ni bi hitreje, Anka, deea čakajo!" — lo za njo — pot je bila pusta in Saj hiti, biti —- in oj radosti, do- prazna. In dolga je še, doma pa ma je...	čakajo otroci — hitreje, Anka!
A hipoma jo je streslo; široko Stopala je naglo. Čaj, za seboj in začndeno je odprla oci: tuj les j« zaslišala šum. Kaj pae je! Po-ae je razprostiral pred njo ob co- sluhni! — Potlnhnila je; nI dm*
kot
sem jo jaz
99
Star kapitan Ja esZravll evojo laeui kilo. potem ko eo mu zdravniki rekli: "Pustit* ee operirati aH pa bodete umrli.**
NJesovo zdravilo ».« knjiga aa po*Je lattonj.
Kapitan Coli;nsa Je vos;i po
mnoro let. Slednji« ja dobU dvojno kil tn nI moral samo oetatl na auhem. tam-ve£ Je moral bit! več let v postelji. Poskusil je zdravnika, sa Mravnlkom ln paa sa paaom. Pa nI Imel uspeha. Bled nji C mu je bilo rečeno, da se mvt pod vre« nevarni opera.-ljl. all pa. mora u mreti. Napravil ni na toga. na one«a. temvefi se Je sam ecdravU.
CUNARD ANCHOR LINE
Parnik "CALABRIA" odpluje 28. dec.
v Dubrovnik In Trst
_ Cena za tretji razred:
DUBBOVNIK..... $125.0C TRST ...........$115.00
in $5.00 vojnega davka.
Parnik "CARONIA" odpluje 15. jan.
20,000 TON. v Dubrovnik preko Napulja
Cena za tretji razred $104.50. in $5.00 vojnega davka. V vašem mesta je Cnnard Anchor agent. Pojdite k njemu.
ZASTAVE
Brgslije in in društvene potreb&tina. Garantirano dela lo Ma eo. Izdeluje pa cenah vaA rojak
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., G0NEMAU6H, PA.

**Moljs m lene. nI trat« m
naetn. po kata tn
In ne
Kapitan Cutanea Ja prenCU lo In slsdnjič Ja rem Ja posta Clorsk.
Vsakdo se more poaiuiltt Id, čisto pri prost, lahek, brea strodkov. Vsakdo s kilo bi Imeti CMUngaovo knjiso, ki ma pove, k» ko se mora sadra vi d. kako sa mor* vsak ko poslutiti načina v * sojem stanovanj brea kake tsftav«- Knjiga ln adravUa ss pošljejo ZAtVONJ. Vsa m poilje vsaka mu. kdor izpolni dolenji kupon, katare Izpolni ln odpotlji takoj.
KUPON ZA KNJIOO O KILI IN
ZDRAVILO aREZPLAČNA
Capt W. . CoUlnaz (Inc.) Box »4 Watertown. N. T.
km ter knji-
iiiiiiimiii
• •v»ae OSey ••••• ss o o o •eeeeeeeeeeaeeeaeeaa« iaaaiakaakkiiliaalliaiiil


i.
NAGRADO VREDNO $5.00 DOBITE
m saztonj, 5e naročite pri nas pravi Columbia glasni in močni gra-S nofon in Vaie sloven, ploiče, in zieer od danes pa do Božiča t. L 5 p Vsakemu naročniku damo s gramofonom vred Čisto zlato J
4	krasno kravatno iglo, vredno $5.00, če pa naroči gramofon ien- 4.
5	ji damo kramo 20 let garantirano broško.
i W tem niso ceno pri gramofonih 5n recordih sa cent višje £ S kakor so bile. Ako nimate pri rokah natega cenika, piMte karto, S a in mi ga, Vam takoj pošljemo zastonj.
i Tak« prilike niste ie nikdar imelL Narstile gramofon talcej doker 4
*	» bmamm v z*lc*L Vsak CotuaMrn gramofon je Ksraatiran. glaann da f
	*--tttiie sa Miljo 4M, in Jako mofen. PUite tnkoj na Vaaesn veQet- f
_ triors*.
£IVAN P Al K 24 Main Street, OOHEMAUQH. PA. J
BOJMML HA&OCAJTB 8E NA "0LA8 HA&ODA".
vxfiji sLovsmna dkbvkk v zdk. dbžavah.
t