Katolišk cerkven list
List	V^ četertik 26. kozoperska 1854.	Tečaj VMM.
A\T«\ ALOJZI
jhp Bo i jem usmiljenji in po milosti svetiga apo-stolskiga Sedeta škof v Ljubljani, knez itd. vsim castitim duhovnom Ljubljanske ško/ije zveličanje in blagoslov v Gospodu!
Z visociga apostolskima sedeža se oče vsili kristjanov, papež Pij IX., po svetem mestu in po vesoljni zemlji ozerajo. Viditi pa toliko nadlog, ki človeški rod tarejo, njili ljubeznjivo očetovsko serce silna žalost obide. Kužne bole/ni po svetu razsajajo ter po sto in sto ljudi brez usmiljenja morijo. Vojska se je zopet v veliko krajih unela, in nobeno človeško oko ne niore v prihodnost viditi, koliko hud iga še za njo priti utegne. Tudi je še vedno dovolj brezbožnikov, ki so sleherno čutilo za to, kar je resnično blngo in nebeško, elo sleherno čutilo za pravico in čednost v svojem sercu zaterli, ter si neprenehama prizadevajo, od lloga postavljeni sveti red v cerkvi in deržavi preverniti in meje preskočiti, ki človeški blagor obdajajo. S hvaležnim sercam moramo spoznati, de so se po milostivi previdnosti Božji v več deželah, posebno tudi v velikem cesarstvu, kterimu smo mi po sreči prišteti, že ene leta sem kipeči valovi človeškiga napuha ulegli; z veseljem vidimo, kako Duh Božji nad upokojenimi vodami vredva in že v vsili okrožjih življenja blagodarno vlada. Vender pa oko tako tolažljive podobe obnovljenja po vsili krajih ne vidi. V marsikterih deželah še vedno prekucija svojo glavo prederzno vzdiguje, in otroci teme, ki so v svojem rodu uniniši od otrok svetlobe, s peklensko zvijačnostjo ljudstva zapeljujejo, duhove prevračujejo, serca popačujejo, ter si z vso močjo prizadevajo, smertivni strup vnemarnosti in nejevere v prav veliko sere vliti, razpertje povsod napraviti in podžigati, in ljubi mir tudi tam, kjer sc jc žc blagodarno vernil, zopet pošastno razdreti. Pred vsem pa zlobno, le težko zatajljivo sovraštvo obračajo zoper steber in podlago vsega pošteniga obnašanja, zoper sveto cerkev Sinti Božjiga.
Pri tako budili zlegih, ki temu proie, kar je človeštvu nar svetejši in nar dražji, se sveti oče zastonj ozerajo po človeški pomoči; toraj z velikim hrepenenjem oči k svetim nebesam obernejo, ker le z njih tolažljivo zaupanje sije. Z vso gorečnostjo svojiga serca neprenehama Očeta usmiljenja prosijo, de bi kervave vojske zaterl: de bi ljudstva kužnih bolezen in družili britkost in težav, pod kterimi zdihujejo ali ki jim protijo, rešil ali obvaroval, in jih s svojimi dobrotami obilno ohsul; de bi keršanskim oblastnikam mir in pravo edinost dodelil in jih s sveto gorečnostjo napolnil v varva-nje katoliške cerkve, ki je Ijudstvam nar imenitniši
vir sreče; dc bi vse zmotencc s svojo nebeško lučjo razsvetlil in z oživljajoče močjo svoje gnade prešinil. ki naj jih naganja, edinozveličavno resnico serčno sprejeti, pota pogubljenja zapustiti in s »vestjo nebeškiga poklica odslej po poti pravice hoditi.
Molitev veliko premore: sveti oče tu sami z besedami sv. Krizostoma oznanujejo: „MoIitcv je vir, korenina, mati neštevilnili dobrot: molitcvna moč plamene ugasne, divjost levov ukroti, vojske ustavi, boje konča, viharje utolaži, hudiče v beg zapodi, nebeške vrata odpre, smertne vezi razter-ga, bolezni prežene, nesrečo odpravi, omajane mesta uterdi; stiske, z nebes poslane, človeško kovarstvo, kratko reči, vsaki zleg se pred molitevjo razbije4*. (Kriz. 15. Iiom.) Zavoljo tolike molitevne moči sveti oče, ki vse ljudi serčno ljubijo, pred veličastvam Božjim kleče, v potolaženje njegove pravičnosti, ktero neštevilni grehi hudobnih ljudi vedno naganjajo, de bi hudih šib poslala. L pati pa smemo, de se bo Gospod vojsknih trum, ker je veliko njegovo usmiljenje za vse, ki vanj kličejo, milostivo ozerl na molitev svojiga namestnika na zemlji. Ako ima pa molitev že sploh čudovito moč, koliko bolj se bo Božje sercc omcčilo, če bodo z očetam vesoljniga keršanskiga sveta vsi otroci katoliške cerkve po vsi zemlji enoglasno v nebesa klicali. Zato so se sveti oče v razpisu 1. avgusta t. I. do vsili vernih obernili, v kterem jih opominjajo, de hi z vso unemo svoje goreče prošnje z njihovimi sklenili, de bi se neskončno dobroiljivi Oče vsili ljudi z milostjo in usmiljenjem k svojim otrokam nagnil, strahovavno roko od njih odtegnil, in morivnimu angelu zapovedal, memo njih dur brez škodovanja iti. Sveti oče so pa tudi željo naravnost izrekli, de bi verni ob enem v ta namen molili, de se bo z Božjim razsvitljenjcni v nauku od spočetja svete Božje Porodnice in neomadežane Device 3Iarije pred ko moč to določilo, kar je v veči čast Božjo in v veči hvalo prečiste llcvice.
Znano Vam je, častiti bratje! de so kristjani vse stoletja Mater Božjo z gorečo ljubeznijo častili. Katoličanam, kteri v Sinu Marije Device ob enem večniga Sina nebeškiga Očeta molijo, se je tudi čast njegove Matere vedno brez primere velika zdela, in vslcd neizrečeno lepiga. blaziga čutila si Božje Porodnice niso mogli drugačne misliti kakor brez sleherniga madeža. Kolikor bolj živo so svetost Božjo spoznali, toliko manj mogoče se jim jc zdelo.de bi bila tista Izvoljena, od ktere je Sin Božji — neskončno Sveti — hotel meso sprejeti, s kterim koli greha m omadežana. in v tem pomenu jc žc sveti Avguštin rekel, de sc zavoljo Ciospodove časti od svete Device nikdar nc sme
trovoriti, kar greli zadeva. Zavoljo tega tudi njih nar serčuiši čutilo misli kar prenesti ni moglo, de bi bila visoko Blažena, od vekomaj v Božjo Mater Izvoljena le en trenutek pod prekletstvam izvirniga greha Tudi Tridentinski očetje so se s čudovito občutljivostjo v sklepu o izvirnem grehu zoper na-tolcovanje razločno zavarovali, kakor ko bi Materi Božji une imenitne prednosti čistiga spočetja ne hotli pripustiti. Tako se je tedaj vera v cisto spočetje v sercih katoličanov čezdalje bolj ukorenimla, in ta vera v njeno brezmadežno čistost je tako splošnost dosegla, de se je v prazniku čistiga spočetja, ki ga je vesoljna cerkev sprejela, pričela slovesno spoznavati. Ker Marijo serčno ljubijo in silno hrepene, v Materi Sina častiti, hočejo sveti oče to vero primerno imenovati in se zato molitvam vsih vernih priporočujejo, de bi jim v to razsvit-Ijenja svetiga Duha od Boga sprosili.
Veste pa, !jubi sodelavci v nogradu Gospodovem! de se nasa molitev le tedaj kakor prijetno kadilo k nebesam vzdiguje in k sedežu Božjimu pride, ako iz čistiga ali skesaniga serca puliti. Ko toraj sveti oče verne k pobožni molitvi kličejo, jih tudi opominjajo življenje obnoviti, se pokoriti in dela keršanskiga usmiljenja opravljati. De bi pa verni toliko bolj goreče molili in toliko vredniši sad pokore Bogu darovali, so po nar viši oblasti zavezovati in razvezovati, ki jim jo je Gospod zro-cil, in operaje se na usmiljenje Božje iz zakladnice svete cerkve popolnama odpustek vsim vernim dodelili, ki bodo priporočeno pobožnost v duhu resnične pokore in po posebnem določenji škofov opravili. Ta popolnama odpustek so pa sveti oče v podobi svetiga leta oznanili, ker se tako duh resnične pokore obilniši nad verne razliva. Nar bolj goreči služabniki Božji spričujejo, de se v takem svetem času duhovno oživljenje veliko bolj razodeva, de spokornik spokornika k še veči pokori unema, de se tako plamen plamena prijema in potem molitev iz spravljenima serca v mogočnem valu k sedežu Narvišiga vzdiguje. Na tako molitev se nar svetejši oko Božje z dopadajenjem ozre, k nji v obilnosti usmiljene očetovske ljubezni svoje uho milostivo nagne in v duhu obnovljenim otro'-*am po-inigne, de so uslišani.
Vsled tega sim sklenil po sporočilu, ki ga papežev razpis 1. avgusta 1854 obsega, za svojo škofijo tole določiti, kar naj se 21. nedeljo po binkoštih, t. j. 29. oktobra 1.1., po vsih cerkvah vernim oznani:
1.	Sveto leto bo tri mesce terpelo; pričelo se bo v jutro praznika vsih svetnikov, t. j. 1. novembra t. I., končalo se pa bo v večer poslednjiga januarja 1855. Pričetje in končanje svetiga leta bo slovesno zvonenje vsih zvonov skoz eno četert ure oznanovalo, in pobožnost svetiga leta bo 31. januarja 1855 zvečer „Te Deum laudamus" pred izpostavljenim svetim llešnjim Telesam končal.
2.	God čistiga spočetja preblažene Device in Božje Porodnice Marije naj se po vsih cerkvah z vso mogočo slovesnostjo obhaja in naj se ta dan tudi posebno v zgorej naznanjeni namen sv. očeta molitve opravljajo.
3.	Kteri se hočejo popolnama odpustka vde-ležiti, naj v teh treh mescih
a)	zakramenta sv. pokore in svetiga Rešnjiga Telesa pobožno in vredno prejmejo.
b)	Naj zunaj zapovedane službe Božje tri odločene cerkve enkrat, ali pa eno trikrat pobožno obišejo in tam k Bogu molijo za povikšanje in blagor naše matere svete katoliške cerkve in
apostolskiga Sedeža, za zateranje krivoverstva, za mir in edinost med keršanskimi oblastniki, za mir in edinost vsiga keršanskiga ljudstva; tudi naj pobožno molijo za svetiga očeta papeža Pija IX-, de bi jih Bog razsvetlil in pri slehernem početji s svojo gnado podperal, in za našiga svitliga cesarja Frančiška Jožefa I., de bi jih Bog z vsimi dobrotami obilno obdaril. Kteri pa ne znajo brati ali v to pripravnih molite vnih bukev nimajo, naj pri tem trikratnem obiskovanji cerkve vsaj pet očenašev in češe-nasimarij pa apostolsko vero obmolijo. V Ljubljani so za to obiskovanje škofijska cerkev in farne cerkve sv. Jakopa, oznanjenja Marije Devicc in sv. Petra odločene; zunaj Ljubljane je dotičnim duhovnim pastirjem zročeno, de naj v to zunaj farne cerkve še dve drugi cerkvi v duhovnii odločijo, ali pa po okolišinali trikratno obiskovanje domače farne cerkve določijo, c) Naj se zunaj zapovedanih postnih dni še en posebni dan postijo in po svojem premoženji vbogajme dajo.
4. De bodo ta popolnama odpustek, ki se, kakor papežev razpis razločno pove, po priprošnji tudi dušam v vicah v prid oberniti zamore, tudi tisti doseči zamogli, kteri zavoljo starosti in boleh-nosti ali zavoljo druzih opover vsih naštetih del ne morejo spolniti, so vsi spovedniki pooblasleni, jih v druge njih okolišinam primerne pobožne vaje ali dobre°dela spremeniti, kakor tudi otroke, ki še niso bili k pervimu svetimu obhajilu spušeni, od prejeme tega zakramenta v ta namen odvezati. Kakor je v svetem letu navada, je tudi za popred omenjene tri mesce spovednikam oblast dana, od sicer prideržanih grehov odvezati, in obljube, brez cerkvene veljave storjene, v druge pobožne in zveličavne dela spremeniti. Vender se pa morajo v tem po tistih izjemah ravnati, ki so natanko določene v papeževem razpisu 21. novembra 1851, ki je bil o priliki poslednjiga svetiga leta razposlan, ki tudi za zdaj velja in ki se z besedami „Ex aliis nostris" *>) začenja.
5. Nune naj v zadobljenjc odpustka v tem svetem času svojo samostansko cerkev trikrat pa v raznih dneh obišejo, ali pa pri treh altarjih ali družili postajah v samostanu, ki naj jih predpostavljena mati odloči, v naznanjeni namen pobožno molijo. Vsim vernim, tudi vsim redovnim osebam je dovoljeno, v tem svetem času po svoji volji spovednika si zvoliti, ki je od tega škofijstva pooblasten.
*) Confessarii« facultatem impertimur. ut eos omnes, qui seetis se misere adseripserunt, ac vere poenitentes ad reconcilia-tionis Sacramentum accedant, absol<-ere, illosque ab obliga-tione denunciandi complices dispensare queant ad cirectuia consequendi eandem plenariam Indulgentiarn, consnetis adhi-bitis conditionibus. et exceptis casibus. in <|uibus ad evitanda majora, et graviora damna denunciatio ornnino nccessaria vi-deatur. Praeterea concedimus, ut iidera Confessarii possint vota quaecumque etiam jurata, et Apostolicae Sedi reservata (eastitatis. religionis, et obligationis. quae a tertio accepta fuerit, 6eu in quibus agatur de praejudieio tertii, semper ex-ceptis, nec non poenalibus. quae praeservativa a peccatis nuneupantur, nisi commutatio futura judicetur ejusmodi, ut non minu9 a peccato committendo refraenet. quam prior voti materia) in alia pia opera dispensando commutare, injuneta in omnibus casibus poenitentia salutari, et aliis, quae de jure sunt injungenda. Facultatem qaoque concedimus dispea-sandi super irregularitate, ex violatione censurarum contracta, quatenus ad forum externuin non sit dedueta, nec facile de-ducenda; praeter liane vero Confessarii praedieti nullam per praesentes Litteras facultatem habebunt dispensandi super alia quavis irregularitate sive ex delieto, sive ex defeetu, vel publica. vel occulta. aut super alia incapacitate, vel
Ogled po Slovenskem.
Iz Ljubljane. Preteklo saboto zvečer so poslednjič imenovani veliki škofje v naše mesto srečno prišli; oprejeli so jih naš milostivi knez in škof in več drugih gospodov. V nedeljo ob 6 zjutraj so prečastiti Ostri-homski veliki škof in kardinal Scitovsky v škofovi kapeli maševali, prečastiti Dunajski veliki škof vitez Rau-ncher pa in prečastiti Praški veliki škof in kardinal Sch\varzenberg v Šenklavški cerkvi, pervi ob 7, poslednji pa ob 8, kamor je slovesno zvonenjo veliko množico verniga ljudstva privabilo. Ostrihomski veliki škof so se že zjutraj v nedeljo proti Terstu napotili, Praški in Dunajski pa zvečer ravno tega dneva. — Pretekli pondeljik so tudi papežev poročnik na Dunaji prečastiti gospod Via le Prela skoz Ljubljano v liim šli in pri ti priliki kaj lepo ozaljšauih svetih ostankov za tukajšno cerkev sv. Jakopa sabo prinesli, ki so jih bili milostivi škof gospod Baraga iz Pariza poslali. So pa ostanki sv. Jakopa apostelna starejiga, sv. Frančiška Ksaverja in sv. križa X. G. J. Kr.
Iz Ipave 13. okt. M. Včeraj ob eni popoldne je častiti gospod Bregenti za per.*no vodenico utnerl, in jutri ob 8 bo pokopan. Previden je bil s sv. zakramenti še pred enim meščani in poslednjič še tudi pretekli torek. V oporoki jc dušo lepo Bogu priporočil, za pogreb poskerbel ter svoje reči takole poravnal: Verh-poljska cerkev bo 300 gld. dobila, skerbeti bo pa mogla, de se bodo vsako leto 3 svete maše zanj brale; 500 gld. bo pridjanih k poboljšku plače Verhpoljskiga duhovna, ki bo pa zato vsako leto eno sv. mašo bral; Verhpoljski ubogi bodo 200 gld. dobili in v dan njegoviga pogreba se bo med nje 10 gld. razdelilo; za uboge v Tergu je 300 gld. namenjenih; poslu je 200 gld. priporočenih; kar čez to ostane,— okoli 6000gl. bo naša šola za letno plačo še enigfc učenika imela, vender se morajo pa letne obresti njegovimu bratu v Gradca do njegove smerti plačevati. Ali ni dobro in lepo naredil? To je pri nas vsim všeč. Posebne hvale vredno je, de je na našo šolo tako milo pogledal. Smel bi se skoraj ustanovitelj Ipavske velike šole imenovati, za ktero se naš gospod dekan tolikanj trudijo, in ktera bo zdaj morebiti tudi vstala. Ne morem druziga reči kakor: Bog mu bodi milostiv, in naj mu poverne! Lepo seme je useja!, ktero bo gotovo veliko dobriga sadu obrodilo! Naj v miru počiva !
Od Zatičine. H. — Zatičina je bila kdaj sloveč samostan Bernardinov ali cistercijanov. Pere-grin, Oglejski patriarh iz rodu koroških vojvodov, kteri je imel obilne posestva na Krajnskem, in je bil s. Bernardu poseben prijatel, je v I. 1135 semkaj poklical minihe iz Runskiga samostana na Štajerskem, kteri je bil v 1. 1128 vstavljen; dal jim je posestvo, ktero so popred imeli trije Zatiški gospodje, Henrik, Ditrih in Meginhalm, namreč nekaj vasi in kmetov, in zraven cerkev s. Vida. Pervi opat tega samostana je bil Vin-cenci, ki je bil od s. Bernarda iz Francije sem poslan. V sledečih časih so mnogoteri dobrotniki ta samostan bogato obdarili, de se je njegovo pozemeljsko posestvo daleč razširilo. Pa še mnoge fare so mu bile pridružene, razun Sent-Vidske z Višnjo goro, Kerko iu Litijo, pozneje Doberniška z Zužemberkam, Smarija, Bela cerkev, Šmarjeta, Skocijan in Raka, dalje Trebniška s svojimi podfarami, nekaj časa tudi Menguška z Vačami, Zagorjem in Cemšenikam, in pa Sorska, zraven še Zavska na Štajerskem s svojimi podfarami; čez vse te fare so bili opatje arhidiakoni (Erzpriester). Vender tudi mnoge stiske in nesreče je imel samostan prenašati; zlasti so v 1, 1475 Turki ondi z mečem in ognjem divjali, minihe in drugo ljudstvo morili, in veliko mno-
žico v sužnost tirali; ravno tako so storili v I 1529 ko so od Dunaja ua svoj dom nazaj derli. Leto 1784 pa je bilo poslednje za Zatiški samostan, kakor za mnoge druge; takrat je bil prednik Franc Ksa ver i baron Tauferer, v versti opatov ravno petdeseti. Vse posestva iu vsi dohodki so bili zdaj verski zalogi (_Re-ligionsfond) pridjani, samostan je postal sedež cesarske vradnije, cerkev pa je bila v novo farno odločena.
Xekako milo je človeku pri sercu , veliko poslopje viditi, ki je bilo kdaj stanovanje mnogih pobožnih in učenih mož, sloveče pri visokih in nizkih, je pa zdaj na pol prazno in v nevarnosti počasu razpasti. Vender cerkev je zadela boljši osoda. kakor pa v Kostanjevici in Bistri, kjer ste božje hiši popolnama poderte; še zmeraj v Zatičini zvonovi vabijo vernike v veliko lepo božjo hišo, žalostni božji Materi v čast posvečeno; iu kar je posebno veselo pomniti, cerkev je zdaj po neutrudnem prizadevanji današnjiga fajmoštra gosp. J a n e za II i n e ka vsa iz noviga očejena in ozaljšana. Opat Jakob Rcin-preeht je to cerkev zidal, in delo v I. 1622 dokončal, opat Vilheltn Kovačič jo je v I. 1746 vso obilniši popravil. Zidanje ima podobo podolgastiga križa, iz kteriga srede se zvouik po šegi kuple vzdiguje; temu križu so na straneh nižji ladije in kapele pridelane , ki so z dvojno versto štirovoglatih stebrov od velike ladije ločene. Altarjev ima cerkev z velikim vred dvanajst, vsi so iz gip^a (štukaturej lepo narejeni, kakor de bi bili iz kainna rezani, in po sedanji popravi so viditi kakor ravno novi; tudi malane podobe v aliarjib so vse prenovljene, in prižnica vnovič prebarvana in pozlačena, tudi lep nov božji grob napravljen; svojo lepoto imajo še nekiere okna iz razniga barvaniga stekla sostavljene. Zvonilo je še iz miniškiga časa dobro napravljeno; šest jc namreč zvonov, kterih nar težji ima 33 centov, eden pa še gotišk napis. Tudi orgle so prijetniga glasu , in obsežejo 13 registrov.
Iz Dolenskiga. J. O. Lcpstanski. — Pred 14 dnevi so Zakrakovčani na Dolenskem nekiga tatu lovili, ki še ni davnej kar je bil poboljšan iz Ljubljanske delavnišnice domu izpušen, in je spet svoje prčšnje navadno rokodelstvo poskusil, pa sc mu ni dobro izšlo.
V neki hiši odpre škrinjo, iz ktere ni bil več kot 14 krajcarjev dobil; gospodinjama zapazi ter prične vpiti nad tatam, ki pa zbeži. — Sosedje to zaslišijo ter jo za njiin vdarijo, in ko ga do Kerke pripodijo, tat v vodo skoči menivši jo preplavati; tode njegova vroča kri se mu v merzli vodi sterdi, io nesrečnež v nji žalostno pogine.
De bi pač ta žalostna prigodba vse dolgoperstniko od njih grešniga namena oplašila! —
Iz Stajerskiga. J. V. —Ljubljena Danica! Ginjeniga serca sim bral tvoj mikavni popis sv. duhovnih vaj iz Gorice v 40. in 41. listu, katere je slavno znani O. Stoger vodil, posebno še zate, ker sim bil že tudi jaz njegovih v seree segajočih, izverstnih govorov ob času duhovnih vaj v Gradcu 1847. leta deležen. Njegov mili, iz serca kipeči glas je poslušavcu vse oserčje pretresel, de mu je po kosteh šumelo; zopet ga je pa s tolikim zaupanjem na Božjo milost in z ljubeznijo navdihniti umel, de seje človek veselja razjokaL
Se se živo spomnim krepkih naslovov p. Volo, non: vellem; — passus extra viam; — sanguis Christi lava mel — voluisti, perfecisti itd. — Sedem let je preteklo, pa še vidim vse bitje Ijabeznjiviga Očeta, kakor druziga Janeza pred seboj, ki je vse svoje govore iz ravno nasproti v lepi podobi vrisaniga Jezasoviga serca, v katero je imel med govorjenjem skor neprenehama oči uperte, jemal tako, kakor de bi vse beseda kakor studenec iz Jezasariga serca čres njegova perst v moje oserčje tekle. — Jezus in Marija, katerima nas
jc serčno pcrporočeval, uaj ga po vsih potih spremljata — v hv. nebesa ! —
Zdaj naj pa se nekoliko od sv. duhovnih vaj povem, katere smo od 11. do 15. septembra t. I. na Kislih vodah per Rogatca na slovenskem Štajerskem imeli (od 28. avgusta do 1. Bcpt. so bile pa per sv. Andreji na Koroškem), ne kakor de bi jih hvaliti hotel, ker se vse hvale vredne same hvalijo, ampak v puvikšanje in razširjenje »lave Božje.
Morebiti mi boš. bravec! v besedo segel: Sv. duhovne vaje.' kraj tihiga in resniga premišlovanja — iu toplicc! kraj raztresiiiga veselovanja! — kako ne to vjema ?
Ali ravno ta navskrižna sprememba človeka močno zbode, posebno, ako je morebiti spomladi in poletu svojiga življenja posvetniga veselja želel, de se saj na jesen in na zinio svojih dni poverile k Gospodu, svojimu llogu ; — ona duha k spo/.navi nečimtrnosti tega sveta napeljuje, če pomisli: glej! poprej ravno tukaj toliko svetnih veselic, šuma in truša, zdaj pa svete duhovne vaje! poprej toliko razvcselovanja. zdaj pa resniga premišlovanja! poprej toliko šal, biiša, radoviduosti itd., zdjj pa žalovanja, molčanja iu zatajevanja! poprej godci in plesi, zdaj pa solze in molitve! itd. Pa vse poprej-šno je zginilo, kakor brtnčecc strune glas in še sence več ni, — oh de bi Bog hotel! de bi zdanje sv. pobožnosti sad večniga z\eličanja obrodile! llcsuično, vse je minljivo iu memo gredoče, kar človeški rod počne; le kdor voljo božjo dopolni, ostane vekomaj.
Drugič se toplice, kamor bolni kakor nekdaj v Siiunt hitijo, telesno zdravje zadobit, kaj lepo enačijo z rajskimi toplicami sv. duhovnih vaj , katere marsikatero dušo ozdravijo, ne sicer s kislo vodo, ampak s solzami resničuiga kesanja v kopeli zakramenta sv. pokore. Kakor jc Jezu* nekdaj Silunškc toplice s čudežem počastil, li S letnica bolnika ozdravil in razveselil, lako je razveselil tudi tukaj deležnike sv. vaj v zakramentu sv. Rešnjiga Telesa. Oh de bi se nikdar več ijubiga Jezusa ne lotili, ki nas je nepopisljive ljubezni goreč tako Ijubeznjivo in milostljivo na Kislih vodah k sebi vabil: Pridite k meni, ki sc trudite in ste ^s tolikimi težav ami, nadlogami ii* zopernostmi) obloženi, iu jaz vas bom poživil.
Posebno pa veliko koristi leta očitni kraj za duhovne vaje v lepo ogledalo ljudstvu. Ce kje drugod, tukaj pregovor velja: Besede sicer mičejo, zgledi pa za seboj vlečejo. Posebno o povečern.h molitvah so tamošni ljudje, kakor sim slišal, po končanem delu zunaj kapele klečali in ginjeni molili. Rekli so aeki: glejte, mašniki , ki so pobožni, toliko molijo in zdihujejo; oh koliko več ju nam žalovati , ki smo grešniki ; in marsi-katerimu se je solzica po licu potočila , gotovo je bila zlata jagoda ser č ne žalosti zavoljo storjenih grehov. l*a je bilo tudi vse veči spoštovanje do duhovnov potem viditi. in omikani kakor priprosti ljudje so te sv. pobožnosti močno hvalili in pov zdigovali. Tako so te sv. duhovne vaje tudi med ljudstvam kak zveličavni sad obrodile . spoštovanje in ljubezen do duhovskiga stanu pa pomnožile, ker si pobožnih duhovnov vender le želi, naj si ravno sam grešno živi.
Pa tudi ondašno prostorno poslopje je kaj za sv. vaje pripravno, ker lehko slednji deležnik svojo lastno sobo ima, de ga tudi doma n.hče ne moti. (K. si.)
Iz Gorice 17. okt. S.— Zdaj Vam morem že za gotovo čas naznanili, v kteiem se bodo mogli zado-bivati svetoletni odpustki v Goriški škofii: začenja se pa dosti prej, kakor smo spervič mislili, in kakor sim. ako sc nc motim, ne zdavno v Danici svojo misel o tej zadevi razodel. Po razpisu namreč našiga škofi stva do
vsih duhovnov te naše škofije od dne 22. sept. 1854, ki sc je nekaj uže zadnji dan pri sklepu svetih vaj razpošiljal, so trije mesci v zadobljenje teh odpustkov takole odločeni, da bo začetek uže 22. dan tekočiga mesca oktobra, toraj ves november in december, in pa do 21. januarja 1855. Pričelo sc bo pa sveto leto s klicanjem sv. Duha na pomoč, peto mašo in primerjeno pridigo, in sicer v vsaki cerkvi po vsi škofii, iu ravno tako se bo sklenilo pred izpostavljenim presvetim Za-krameutam in z zahvalno navadno pesmijo.
General Canrobert jc v Pariz do svitle cesarice pismo poslal v zahvalo za podarjeno posvečeno svetinjo, ki ga je v boji pri reki Almi granatne teršiec obvarovala. Jc pa svetinja čistiga spočetja Marije Device. ki mu jo jc cesarica pri poslovilu podarila rekoč: rGeneral, nosite to svetinjo z vernim zaupanjem, varovala Vas bo!"	Wien. Ztg.
De v Run ne bo ravno veliko škofov prišlo, so utegne iz tega razviditi, ker so sv. oče le 100 zlatih svetinj neomadežanc Device Marije skovati ukazali.
Jflili darovi.
Za mision v srednji Afriki: A. F. iz Verh-polja 3 gold. — Iz Šentjerneja na Dolcnskein 1 gold.
O z i r
na tri pesmi v 42. listu r fig od nje I)aniceu.
V Umu naznanjenim Zgodnje Danice \ deda koj zverha tri pesmice oko,
ki — vse podobne -i kakor sestrice — ..S 1 a v o >1 a r i i n a s' M a i e r~ pojo.
kdo li na pervi pi^lril že nc ugane, lic — po /.v (manjšini enake vse tri —
šo na pogovor in skus bile ubrane: ktera njih bolje 31 arij o časti?
Slava poskušam: Marijo častiti. 3 redna naloga je pesnikam to !
Bra\cov pobožnih tud l>olj /.veselili. Rekel bi jest . tle ni ravno lahko.
>loc počešenja Marije /.množiti.
Združjo te pesmi se in tak uverste,
kakor pri maši slovesni z leviti Trije duhovni pri oltarji Moje.
Tak iz visociga stolpa zvonenje \ se velicastneje s tremi doni;
Tak se nam tudi oglasno donenje Strun več ubranili mičneje glasi.
Pesmi te tri tuil podobo imajo
Stebrov mogočnih prekrasni Danic'*);
S prazno podobo pa sc ne bahajo. Lista cerkven'ga podpore v resnic*.
Naj b' rodoljubni pisavci sloveni \ sak po svoj' moči podperali jo;
Ona šc vere nam vir neskaljeni In mater in si ne hrani zvesto!
Laškomejski.
Premeiialic tliiliovšlne.
\ Goriški viši škofii. Gosp. Jožef Tuni. dekan irt fajmošter \ llevini. je dobil mesino faro pri sv. Ignacii v Go-rici. — Gosp. Frančišek Mrrcina. kateliet realnih in normalnih šol v Gorici. je dobil faro in dehantijo Scnt-Petersko blizo Gorice.
krasnimu radpisii imena.
Odgovorni vrednik: Andrej Za meje. — Založnik: Jožef Blaznik.