*ogiu)ua p(a!un t pArdnlv-
Leto XI., št. 127
AVT
©Pilo
: v LUBLJAB
Ljubljana, torek J. jnnija 1930
~ v;.

Cena t Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: LJobljan« Knafljeva ulica 5. Telefon
it 3122. 3123, 3124, 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To*
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. — Telefon ŠU 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljane, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta ŠL 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulice
št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri post ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Kraljeva rodbina na Bledu
Navdušeno pozdravljena od prebivalstva je prispela v nedeljo na Bled Nj. Vel. kraljica s kraljiči
Bled, 2. junija. M. Bled je včeraj zopet sprejel v svojo sredo svoje vsakoletne visoke goste, rodbino Nj. Vel. kralja. Sinoči ie namreč prispela z dvornim vlakom iz Splita na Bled Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princema Tomisiavom in Andrejem.
K sprejemu visokih gostov so se zbrali na kolodvoru v Lescah predstavniki oblati z nrnistrom brez portfelja dr. Ivanom Švegloin na čelu. Navzoči so'bili dalie radovljiški sreski poglavar dr. Tekavčič, leski župan Ažman. blejski župan Rus, učiteljstvo na čelu šolske mladine in duhovščina poleg številnega domačega prebivalstva in mnogo-brojnih letoviščarjev z Bleda, ki so prihiteli na kolodvoT v Lesce, da pozdravijo kraljevske goste. S kolodvorskega poslopja je plapolala v pozdrav mogočna držama zastava.
Ko je vlak privozil na postajo, so T9-orili živio-kHci :in mladina je z zastavicami burno pozdravljala in vzklikala zlasti, ko so drug za drugitm izstopili princi. Nj. Vel. kraljica se je s princi in s spremstvom podala najprej v novozgrajeno dvorno čakalnico, kjer jo je pozdravil minister Švegel in ji nato predstavil ostale predstavnike, ki jih je kraljica deloma že poznala. Po kratkem razgovoru se je kraljevska rodbina med živahnimi ovacijami publike in mladine odpeljala z avtomobili na Bled v kraljevski SuvofooT, kjer je bilo že delj časa vse pripravljeno za njeno bivanje.
Tudi na potu in na Bledu je občinstvo spoznalo Nj. Vel kraljico in prince ter jih navdušeno pozdravljalo.
Minister dr. Švegel se je sinoči z br-zovlakom vrnil preko Zagreba v Beograd.
m
Nemška vlada pripravlja redukcijo uredništva
Obsežne mere za splošno štednjo - Znižanje števila državnih in deželnih poslancev - Odpor socialistov
Berlin, 2. junija, d. Prihodnje dni bo izdaj državni finančni minister dr. Mou denhauer odredbo o merah za splošno štednjo v državnih uradih in podjetjih Odlok bo zelo dalekosežen ter bo morda zavoljo njega tudi potrebna revizi:a ustave.
Med drugim bo odredba vsebovala redukeiio številnih državnih uradov, desetodstotno redukcijo vsega uradm-štva, znižanje števila državnih in deželnih poslancev ter obsežne mere za poenostavljenje državne »n deželne
uprave.
Zaradi predložitve tega naČTta vlada v nemških političnih krogih vel ka napetost ter je pričakovati, da bo zaradi niih nastopila zelo kritična situacija v parlamentu, kjer na javljajo socialisti, da bodo z vsemi sredstvi onemogočili vsak še tako prikrit napad proti parlamentarizmu, ki bi se pokazal v znižanju števila poslancev. Vlada na ima za ta slučaj že baje podpisan ukaz o razpustu zbornice in razpisu novih volitev.	• i
Gandijevo pismo indijskemu podkralju
Gandi obžaluje spopade med policijo in nacijonalisti -Napad na solno skladišče v Vadali
London. 2. hi nai a s. Posebn; poročevalec
iDailv Heralda« poroča iz Stale. da ;e poslal Gandi iz zapora pismo podkraliu Trvvmu v katerem obžaluje nasilne incidente. do katerih ,ie prišlo po njesovi pobudi 7a meščansko nepokorščino. Gandi odklanja vsakr. odsovornost in zatrjuje. da _ so mesrovi pristaši trdno odločeni vztrajati v pasivnem odrom. Razen formalnega potrdila o nreiemu pisma. Gandi najbrž ne bo prei-el odgovora, ker so oblastva sklenila, da ne bodo pričela niti pismenih niti ustme-nih pocaiani z indijskimi voditelj; vse doti ei. dokler ne bo zatrto sibanie na civilno nepokorščino. Poročevalec pristavlja, da ie na.iresneiše v siooru to. da narašča ozor-čenie prot; Angležem in se poostruje bojkot a n deškega Masa.
Rorabay. ?. junija s. Včerassm® napad Gandiievih pristašev na solno skladišče v
Vadali, tekmn katerega ie bilo mnozo oseib ranjenih, ie bil zadnii v teri . sezoni. Tudi napadi na solno skladišče v Dharasanu bodo sred; tega meseca prenehali, ker so solna skladišča v času. ko divja monzum. sploh nedostopna. Sodišče le obsodilo na 3 mesece ?eče 72 prostovoljcev, ki so skušali napasti solno, skladišče v Vadali.
Pariz. 2. junija AA. V petek 30. maia so bila v Kesihalamu v Indij; krvavi izgredi, ker so Indijci bojkotirali muslimaske trgovce. Devet muslimanov ie bilo težko ranjenih, eden pa ubit Hudo ranjenih ie bilo tudi nekai redarjev. Policija je prijela 60 izgrednikov.
Policiia je včeraj v Dharasanu razmršila gručo 160 prostovoljceiv. ki so hoteli napasti solno skladišče. Več prostovoljcev ie bilo hudo ranjenih. .
Schobrova vlada bo uvedla milico
Heimwehr se mora sprijazniti z dejstvom, da morejo biti oboroženi samo vojska, orožništvo in policija
Dunaj, 2. junija, i V Knittelfeldu se je vršil shod Kmečke zveze, ki se ga je tudi udeležilo vel.ko število Heimweh-rovoev. Ti so sprejeli notranjega ministra inž. Schumyia z burnimi protestnimi klici in očitki, da ie izdajalec. Kljub odporu Heimwehrovcev je imel Scihumy daljši govor, v katerem je očrte! potrebo novele k zakonu o nošeji orožja in izjavil, da bo ta zakon sigurno sprejet. Odpor proti temu zakonu je razumljiv, vendar pa se bodo morali vodilni krogi v Hehmvehru sprijazniti z mislijo, da je za trajno nemogoče ob-stojati v ©ni državi dvema oboroženima vojskama. V Avstriji je prostora samo za vojsko m orožništvo in za niKo« gar drugega. Pač pa bo vlada v krat-kem pristopila k organiziranju posebne državne milice ter bo to izvedla »a način, ki bo zadovoljil povsem tudi inozemstvo.
Kmečka zveza ie prekinila svoje od-nošaje z Heimvvehrom, ker hoče ostati zvesta ustavi in obstoječemu državnemu redu. Krščanski socialisti pa lahko store, kar se jim poljubi, ker bodo za to tudi sami nosit vso odgovornost
Leoben, 2. junija. Dr. Pfrimer je fimel v Wartbergu velik govor in izjavil. da se je sedaj pričela prava borba za končne cilje Heimwehra, katerega program se mora izpeljati tudi proti volji vlade. Borba Heimwehra v Avstriji je 'borba za svobodo Evrope.
Heimwehr še vedno zahteva takojšnjo razorožitev marksistov. Zahtevali bomo od rnerodajnih gospodov v vladi garancijo. da se bo razorožitev izvršila tako. kaVor .io zahteva Heinrsvefrr.
Dunai. 2. junija, d. Včeraj se je vršil širom Avstrije zopet niz bojnih pohodov
socialističnih in nacionalističnih bojnih or* ganizacij. Pri tej priliki je prišlo do po» novnih spopadov med člani obeh taborov, ki so zahtevali svoje žrtve. V Ternitzu je bil spopad posebno oster ter so Heim« wehrovci tudi streljali. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi delavec Karel VoyerI tako težko, da se bori s smrtjo. Med pre« bivalstvom vlada veliko razburjenje ter se upravičeno vprašuje zakaj vlada še vedno ni izdala že najavljene prepovedi vseh bojnih pohodov raznih organizacij, ki se končajo redno s spopadi med Heimwehrom in socialisti.
Ostavka švedske vlade
Stockholm, 2. jun. č. Lindmannovo mL nistrstvo je padla Vrženo je bilo pri gla» sovanju o agrarni pomoči, in sicer je do« bilo v prvi zbornici le 57 glasov proti 75 glasovom opozicije m v drugi zbornici le 95 napram 122 glasovom. S tem je bil vladni zakonski predlog odklonjen. Vlada je danes demisijonirala. Kralj bo najbrže poveril mandat za sestavo vlade šefu najs jacje opozicijske stranke socialistu Petru Albinu Manssohnu.
Dr. Dvorak izpuščen
Praga, 2. junija, g. Pisatelj in vojaški zdravnik dr. Arnošt Dvorak, čigar afera zaradi oproščanja vojaških obveznikov pri vojaških naborih je izzvala veliko pozor« nost, je bil izpuščen na svobodo. Pošto* panje se bo nadaljevalo.
Preosnova kanadske vlade
Ottawa, 2. junija, d. Rekonstrukcija kanadskega kabinete bo v kratkem izvršena. Imenovan bo novi minister za pokoj irioe. Dosedanji minister za ribarstvo Kins bo stopil ▼ senat.
Komunistični nemiri v Indokinl
SaJgon, 2. junija. AA. Guverner Indokine je izjavil posebnemu poročevalcu pariškega »Malina«, di so aainovejše nerede, ki pa so bili ©mejene®a enačaja, jvovzročM komunisti.
DO KONCA APRILA SE JE IZSELILO
PETNAJST TISOČ LJUDI
Izseljeniška statistika za prve štiri mesece — Nazadovanje izseljevanja v prekomorske dežele — Dravska banovina na tretjem mestu
Zagreb, 2. Junija. AA. Po statistiki izseljenskega komisarijata v Zagrebu se je letos meseca aprila izselilo iz naše kraljevine: v prekomorske države 1238 oseb. v evropske države pa 3517. Skupno število izseljencev v prekomorske države (5890) od 1. januarja do konca aprila 1930 je za 268 ali za 4.5 odst. manjše, nego v istem času lani.
Največ izseljencev je iz savske banovine, in sicer 501, slede dunavska banovina 369, dravska 129, primorska 84, zetska 74. vardarska 27. drinska 26 vrbaska 11, moravska 6 in iz Beograda
11. Po poklicu je bilo 775 kmetovalcev. 119 kvalificiranih in 95 nekvalificiranih delavcev, 80 pripadnikov prostih poklicev in 169 rodbinskih članov, ki še ne delajo. Največ izseljencev je odšlo v Kanado, iin sicer 539, v Argentinijo 320, v Združene države severoameriške 246, v Urugvaj 57, v Brazilijo 20. v Avstralijo 16, v Chile 11 itd. Vnaprej pJačano vozno karto (prepaid tickst) je imelo 291 oseb. Vzrok nazadovanja števila izseljencev je v slabi zaposlitvi v prekomorskih državah.
Aprila meseca se je vrnilo iz prekomorskih državah 483 (lani 633). od 1.
januarja do konca aprila 1930 pa 132S (lani 1453).
V Nemčijo je aprila meseca odlšlo 1854 oseb, v Francijo 1525 (s posredovanjem »Societe generale d' Immgration 1265), na Nizozemsko 51, v Belgiio 3S. v Lu-xemburg 19, v Češkoslovaško 19, v Švico 11. Od 1. januarja do konca apriia se je izselilo v evropske države 9032 oseb in sicer v Francijo 4588 (potom zgoraj omenjene izseljeniške družbe 3517), v Nemčijo 2978, v Belgijo 1116, v Holandijo 215. v Luxemburg 51, v Češkoslovaško 37, v Švico 33 itd.
Beograjski proces
Včeraj so se nadaljevali pledojeji obrambe — Govorilo je sedem zagovornikov — Zanimanje za proces je skoraj
docela ponehalo
Beograd, 2. junija p. Zanimanje za beo-graiskj proces je sedaj, so se nadaLujejo govori obrambe, popolnoma popustilo. Dvorana je skoro docela prazna. Govori odvetnikov se bodo nadaljevali še ves teden. Kakor prejšnji, so tudi današnji govorniki izpodbijali obtožnico in dokazovali, da sploh ni bilo nikake organizacij in da se posameznim obtožencem ne more ničesar konkretnega dokazati. Danes so govo:;!j zagovornik Ivana Štrtaka dr. Miko Ljubičid, zagovornik Močnaja dr. Ante Crvič, zagovornik Pavla Margetiča dr. Filip Markotič.^ zagovornika Albina Gašparca dr. Filip Con-drič in dr. Bariša Smoljan ter naposled Prpičev zagovornik Dragiša Zdravkovič.
Dr. Mika Ljubičič je naglašal, da tekom vse svoje prakse še ni mel v rokah tako aevzdržljive obtožnice. Ničesar, kar navaja obtožnica, ni dokazanega, marveč vse sloni samo na domnevni in prijavah ->al'cije. Ivan Štrtak je obtožen, da ie naoavil eksploziva. Strokovnjaki So ugotovili, da so bila nabavljena eksploziva absointrto nesposobna za take atentate, kakor iih navaja obtožnica. Šlo .ie zgolj za demonstracijo brez vsakega slabšega namena. Zato zahteva. nai sodišče njegovega kHJsnta oprosti.
Dr. Ante Crvič, ki zagovarja Močnaia, je branil svojega klijenta z pgotovitviio, da se s poldrugim kilogramom smodnika pa£ ne dajo napraviti trije peklenski stroji. Opirajoč se na mnenje izvedencev 'e govornik dokazoval, da ne more biti govora o peklenskih strojih, marveč samo o demonstrativnih detonacijah. Na podlagi dejstva, da se obtoženci med seboj niso niti poznali, dokazuje zagovornik, da ni mogla cbstojati nikaka tajna organizacija. Prav tako ie dr. Crvič izpodbijal obtožnico, ki dolži Močnaja kot pisca pisem, ki so iih našli pri nekaterih obtožencih v zaporih. Tudi on zahteva za svojega klijenta popolno oprosti-
l H«
tev.
Zagovornik Ivana Veselida dr. Mileta Ob-radovič je dokazoval, da se obtožencem ne more pripisati dejanj, ki jih navaja obtožnica. Ničesar ni dokazanega ta obtoženci so
tekom razprave pojasnili vse nejasnosti, Ift so prej obstojale. Veselic sploh ni bil nikdar na kakem sestanku, niti n.j ooznal ostalih soobtožencev. Z Bernardičem, ki ga označuje obtožnica kot glavnega voditelja, pa je bil Veselič že davno poprej sprt in sploh nista govorila.
Dr. Filip Markotič je uvodoma obširno dokazoval, da ni mogla obstojati nikaka teroristična organizacija. Obtoženci so ?e večinoma spoznali šele na policiji, ko so bili že aretirani. Pri Margetiču so našli samokres, toda tega samokresa ni aosil zato, da bi izvršil kake atentate, marveč zato, ker je hotel izvršiti zaradi svojih družinskih razmer samomor. Obsoditi bi ga bilo mogoče le zaradi nedovoljenega nošenja orožja.
Po odmoru je povzel besedo zagovornik Albina Gasparca dr. Filip Condrič, ki ie dokazoval, da njegov klijent ni bil na nobenem sestanku ia tudi ni morel biti član za-rotniške organizacije. Obtožnica ga dolži, da je postavil peklenski stroj v poslopje »Jugoštampe«. Dokazano pa je, da tam sploh oi bilo ni kakega peklenskega stroja in se zato tudi ne more zaradi tega nihče obtožiti. Njegov zagovor je nato podprl tudi odvetnik dr. Bariša Smoljan, ki se je bavil predvsem z obtožbo zaradi razžalienja veličanstva in dokazoval, da Gašparac ni izrekel inkriminiranih besed.
Kot zadnj; je govoril zagovornik obtoženega Prpiča dr. Dragiša Ždravkovic. Poudarjal je, da je njegov klijent iz dobre rodbine in inteligenten človek, ki bi znal vse drugače izvesti svoje načrte, če bi se res bavil s takimi idejami. Očita se mu, da je zasnoval demonstracijo proti Jugosloven-ski akademski čitalnici. Ničesar pa ni dokazanega ta gotovo bi našel Prpič lahko druga sredstva in pota, da bj izrazil svoj protest. Očita se m« lahko samo to, da se je res večkrat izrazil proti Jugoslovenski akademski čitalnici, zaradi česar pa se nihče ne more obsoditi.
Ob 13. je bila razprava zaključena fn bo dr. Zdravkovič še jutri nadaljeval svoj govor.
Važna mednarodna konferenca dela
Otvorjena bo 10. junija v Ženevi — Na dnevnem reda je tudi proučevanje delovnega časa v rudarskih podjetjih — Sestava naše dele
gacije	1
kovnjaka Marko Banor, tajnik Saveza in-
Beograd, 2. hmija AA. Dne M. Jmiija bo v Ženevi otvorjena 14. mednarodna konferenca dela. Na konferenci bo našo državo zastopala delegacija v kateri bodo zastopniki vlade, delodajalcev la delavstva. Viad-aa delegata bosta: dr. Ilija Šumenkovič, naš poslanik v Bernu, ki bo obenem šef naše delegacije in Dušan Jeremič, načelnik oddelka za socijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, namestnika in strokovna vladna delegata pa Stepan Bosak, rudarski svetnik v Sarajevu in inž. Ferdinand Šinkovac, direktor državnega rudnika v Zenici. Delodajalce bodo zastopali dr. Cvetko Cir-gorič, tajnik centrale industrijskih korporacij in kot stro-
dustrijcev v Zagrebu, in dr. Adolf Golja, tajnik Zveze industriicev v Ljubljani. Kot delavski zastopniki bodo prisostvovali konferenci v Ženevi dr. Živko Topalnvic, tajnik centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu, a kot strokovnjaki Vladimir Pfeifer, predsednik zveze zasebnih nameščencev v Zagrebu, Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani in Jo-vo Jakšič, tajnik delavske zbornice v Sarajevu.
Na dHevnem redn konfcrence so predvsem vprašanje prisilnega dela, deicvni čas privatnih nameščencev in delovni čas v premogovni indnstrifi.
Osamosvojitev poljske pravoslavne cerkve
Sklicanje prvega sabora poljske pravoslavne cerkve v Varšavi —
Velik pomen tega čina
Varšava, 2. junija. AA. Ob priliki litur-gjje v pravoslavni cerkvi v Varšavi je poljski minister presvete in ver Cervin-ski predal mitropolitu Dionnzu akt, ki ga je podipisal predsednik potiske republike Mošidki in v katerem se veli, da je bil poslednji sabor pravoslavne cerkve otvorjen v Pinskiu 15. junija 1791 pod zaščito poljske republike. V aktu se dalje iizraža želja, da njitropolit kot šef pravoslavne cerkve na Poljskem ter sveti sinod in episkopi v soglasju s predstavniki poljske vlaidle skličejo pri-
pravljalno skupščino in nato prvi sabor pravoslavne avtokefaine cerkve na Poljskem. V aktu ugotavlja predsednik republike Mošicki na koncu, da sklicanje tega sabora, ki bo prvi v novi Poljski, živo želi 'Pravoslavna cerkev na Poljskem ter je to tudi želja svetega sinoda in episkopov ter vseh poljskih državljanov pravoslavne vere. Sabor bo v Varšavi. Ko je arhiepiskop Oroden Aleik%je prečita1! akt predsednika republike, je odslužil svečano službo božjo.
Glavni dobitek razredne loterije
Beograd, 2. junija, p. Glavni dobitek, ki je bil izžreban na današnjem žrebanju državne razredne loterije, je padel na srečko št 49.428, razdeljeno na štiri četrtine, od katerih je bila ena prodana v Sloveniji, druga v Bosni, tretja v Zagrebu, četrta v SrbijL
Imenovanja v sodni službi
Beograd. 2. junija AA. Z ukazom Nj. VeL kralja so na predlog ministra pravde in po lastni prošnji postavljeni: za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v I-4a Julij Koder, starešina sreskega sodišča v Marenbergu;
za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni v 1-6 Andrej Levstek, sodnik v 1-8 pri sreskem sodišču v Kozjem;
za sodnika sreskega sodišča v Mokronogu v 1-6 Josip Černe, sodniški pripravnik v 1-8 pri deželnem sodišču v Ljubljani;
za sodnika sreskega sodišča v Kozjem » 1-6 dr. Hinko Lučovnik, sodniški pripravnik v 1-8 pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Po lastni prošnji sta premeščena kot sodnik k deželnemu sodišča v Ljubljani y I-4a dr. Jurij Štempihar, sodnik okrožnega sc-dišča v Celju, k okrožnem sodišču v Celi« v 1-5 Anton Radej, sodnik Ježelnecra sodišča v Ljubljani, oba v dosedaniih skupinah in kategorijah.
Grki v Beogradu
Beograd, 2. junija, p. Predstavniki gr« ških gospodarskih krogov, ki se mude na svoji turneji po Jugoslaviji že dva dni v Beogradu, so si danes ogledali vsa važ« nejša industrijska podjetja v Beogradu. Ogledali so si tudi gradbena dela pri pan» čevskem mostu. Popoldne so prisostvovali svečani seji obrtne zbornice, nato pa so si ogledali Vajfertovo pivovarno, kjer jim je bila prirejena zakuska.' Zvečer jim je beograjska borza priredila banket, na ka» terem je pozdravil goste v imenu borze njen predsednik dr. Milan Stojadii^ovič.
Razprava proti Predavcu
Zagreb, 2. junija, n. Danes dopoldne se je nadaljevala sodna razprava proti Josipu Predavcu. Državni tožilec Ružič je v svojem govoru vztrajal v celoti pri navedbah obtožnice, izjavljajoč, da mora sodišče v tem primeru pozabiti, koga ima na zatožni klopi. Za državnim tožitelejm je govoril dr. Radoševič kot zastopnik zasebnih udeležencev, oškodovanih denarnih zavodov. Analiziral je posamezne izpovedbe obtoženca ter dokazoval da je bil Predavec res odločilen faktor v vseh institucijah in da ga vsekakor zadene kazenska odgovornost. Dr. Radoševič se je tudi izjavil proti predlogu državnega tožilca, naj se Predavec sodi po starem kazenskem zakoniku, temveč je predlagal, naj se sodi že po novem zakoniku. Ob 13. je bila razprava. prekinjena ter se bo nadaljevala jutri zjutraj z govori braniteljev.
Sprememba pri sladkorni tvornici na Čukarici
Beograd, 2. junija. AA. Nj. Vel. kralj je proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah čl. 50 zakona o proračunskih dva-najstinah za mesec december 1925 ter januar, februar in marc 1926. Novi zakon določa, da preide s 1. julijem sladkorna tvornica na čukarici v sestav državnih posestev. Tvornico upravlja minister financ s pomočjo upravnega odbora iz petih do 8 članov, ki jih imenuje minister financ za dve letL Minister financ nadzira in kontrolira delo upravnega odbora s pomočjo komisarja.
Pameten madžarski glas
Budimpešta. 2. iunija p. Direfktor lista »A Re®ed« Lazar ie objavil v današnji številki lista daljši članek o Briandovem predlogu za osnovanje evropske umije. Glede na dosedanie stališče, ki ga ie zavzemala oficielna madžarska politika v tem vprašanju, je ta članek zelo značilen, zila-sti le zato. ker ima direktor Lazar na madžarsko javno mnenie oreceišen vpliv. V članku Poziva Lazar madžarske državnike. nai zaipuste dosedanjo pot do kateri so vodili madžarsko politiko, in nai krenejo na pot zbližania in čim tesnejšega sodelovanja s sosednjimi državami.
Madžari in Habsburžani
Svetovna vojna je pretresla milijone in milijone duš v njihovi globini, podrla močne države kakor papirnate zgrad>-be, pometla politične sisteme s sto in stoletno tradicijo, toda bistvene miselnosti narodov ni mogla iz korena spremeniti. Tako se tudi Madžari v dese-til letih niso hoteli sprijazniti z novo situacijo, ustvarjeno po mirovnih pogodbah. Nočejo se uživeti v dejstvo, da p omenja leto 1919 tudi za Srednjo Evropo pričetek nove dobe. Brianidov evropski predlog so sprejeli s porogljivimi komentarji in odgovorili nanj s po-jačanjem propagande za povratek Habsburžanov ki bi pomenil bojno napoved mirnemu sožitju i-z razvoja srednjeevropskih držav.
Oblika vladavine je sicer v načelu notranja zadeva vsake države, toda baš vprašanje povratka Habsburžanov na madžarski prestol je tako eminentno splošno evropskega značaja, da o njem ne morejo in ne smejo odilotčati Madža-r. sami. Saj pri tem ne gre samo za to, kdo bo madžarski vladar; obnovitev krone sv. Štefana in povratek Habsburžanov sta za Madžare predvsem zuna-nje-politicnega pomena. Pomenjata jim simbol nekdanje madžarske veličine in madžarskega gosp odst v a nad zasužnjenimi slovanskimi narodi. Pomenjata jim revanžo in zopetno združitev pokrajin, ki so spadale k nekdanji Ogrski. Zato je jasno, da to vprašanje ni in ne more biti samo notranja zadeva današnje Madžarske.
Sani na sebi mal incident ie postavil \-prašanje Habsburžanov na Madžarskem zopet v ospredje evropskega zanimanja. Bivši nadvojvoda Albreht je obiskal v Belgiji svojega sorodnika Otona, sina zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla. Albreht, ki je vsa zadnja leta veljal kot eden najresnejših kandidatov za madžarskega kralja, se je pri tem Obisku odrekel svojim pretenizijam na prestol in priznal Otona za šefa habsburške rodbine. Oton ie na ta način postal med Habsburžani edini pretendent na madžarski prestol.
Od detronizacije Habsburžanov na Madžarskem je minulo dobrih 10 let. V tem času se je v Evropi marsikaj spremenilo. Nasprotja med zmagovalci in premaganci svetovne vojne so se že
skoro docela'zabrisala. Anglija se vodno bolj odttijiuje Evropi, v kateri se je zato zaoei zopet uveljavljati stari princip političnega ravnotežja med dvema taboroma. Ta dva tabora še nista jasno izkristalizirana, vse je še v vrenju in prelivanju. Briandov načrt kaže Sicer novo pot. ki naj bi vso Evropo združila v ©nem samem taboru, vendar pa'bi bilo preoptimistično računati na njegovo uresničenje že sedaj.
V taki dobi neustaljenosti prihajajo tudi male države, kakršna je Madžarska. do večje veljave. Zato ni čuidno. da se je v Budimpešti porodilo upanje, da -bi bilo morda v sedanjem času tno-gče misliti na uresničenje starih načrtov restitucije in revanže. Službeni madžarski krogi sicer vedno znova izjavljajo. da niti vprašanje zasedbe prestola, niti vprašanje povratka Habsburžanov ni aktualno. Težko pa si je misliti, da bi madžarski legitimisti, ki pripadajo istim socialnim n gospodarskim krogom, kakor odločilni madžarski državniki. vodili svojo akcijo brez sporazuma ali pa celo v direktnem nasprotstvu z vlado.
Re1 je Madžarska v mednarodnih pogodbah in po svoji ustavi vezana, da ne dovoli povratka Habsburžanov. toda Madžari računajo, da je ravno današnja konstelacija v Evropi ugodna za njihove načrte. Ali jih bodo poskušali izvesti res že letos, ko postane Oton na jesen po tradicijah habsburške rodbine polnoleten, je seveda sedaj še negotovo. Vskakor bodo madžarski legitimisti storili vse, da že do takrat pripravijo teren. Zgodilo naj bi se to na ta način, da bi obe madžarski zbornici na dan Otonove polnoletnosti razveljavili de-tronizaciiski zakon. Ako bi se Oton še ne mogel vrniti, naj bi vodil kot njegov namestnik vladarske posle Začasno pa-latin, ki bi se takoj umaknil, čim bi razmere dovolile nastop Otona samega.
Izvedba teh naklepov bi pomenila za vso Evropo težko preizkušnjo. Zato je umevno, da narod:, ki jim je res na sr-ou evropski mir, zelo pazno motrijo početja madžarske gospode. Nam samim pa ti dogodki znova spričujejo, kako ogromnega pomena je za nas in za vso Evropo Mala antanta, ki bo slej ko prej stala na braniku miru in rednega, razvoja Srednje Evrope.
Venizelos o balkanski uniji
Pomembne izjave grškega ministrskega predsednika — Vedno prisržnejši stiki med Grčijo in Jugoslavijo
Mussolinijevi pogoji za Briandovo Evropo
Senzacijonalni predlogi Mussolinijevega brata Arnalda Evropski program fašistične Italije
Berlin, 2. junija, g. Tukajšnji listi objavljajo iz Milana vest. ki bo gotovo izzvala po vsej Evropi veliko pozornost. Arna.ldio Mussolini, brat italijanskega ministrskega predsednika, ie sestavil v fašističn h listih italijanski program, v katerem so zabeležene nasled. zahteve za pristanek fašizima na Briandov načrt evropske unije:
1.)	revizija nekaterih mirovnih pogodb;
2.)	pravična razdelitev kolonij in siro-vin med vse velesile:
3.)	pariteta v oboroževanju ali razoro. žcvaiiju mi to ne samo glede Italije;
4.)	izključitev tajnih vplivov na politiko posameznih držav; .
5.)	priznanje vsakokratnega vladnega sistema v raznih državah;
6.)	načelni sporazum o carinskih In gospodarskih vprašanjih.
Ta program bo> izzval tem večjo pozornost, ker je znano, da Amaldo Mussolini ne napiše nobene načelne stvari brez prejšnjega sporazuma s svojim bratom ministrskim predsednikom. Zato se morejo gori našteti pogoji mirno smatrati za pogoje Benita Mussoliuija in s tem ves fašistične stranke; •
Beograd, 2. junija, p. Kakor znano bo otvorila serijo prireditev vsesokolskega zleta v binkoštih, ki so letos skupni za pravoslavne in katolike, sokolska šolska mladina iz vse države. Mladina se bo zbra« k v Beogradu v petek 6. t. m. Poleg red* nih vlakov bo pripeljalo ta dan v Beograd tudi 11 posebnih vlakov iz vseh jugoslo* venskih pokrajin. Zvečer bodo mladinske predstave v beograjskih gledališčih.
V soboto se bodo ob 6. zjutraj začele lahkoatletske tekme, za katere se je pri* javilo 616 učencev in 265 učenk: za plaval* ne tekme je prijavljenih 195 dečkov in 63 deklic. Popoldne bodo vaje za javni na* stop, zvečer pa bo' v gledališču na Vrača« ril akademija,- na "kateri bodo nastopali
Program dela Društva narodov za junij
Zasedanje razr.ih komisij, ki se bodo bavile s perečimi gospodarskimi problemi — Otvoritev drugega dela pogajanj za carinsko premirje
Ženeva- 2. iuniia AA. Delovanje Društva narodov v toku meseca iuniia bo koncentrirano na gospodarske probleme, na mandate. na probleme higiiene in na intelektualno sodelovanje ter na vprašanja organizacije.
Ena delegacija finančnega odbora, k ji hidn pomagali pri njenem delu nekateri strokovnjaki, se sestane 10. iuniia. da Ponovno prouči vzroke fluktuacije kupne kapacitete zlata in uPliv te fluktuaoiie na gospodarsko življenje. Druga skupina strokovnjakov se sestane 23. iuniia v Ženevi, da nadalinie začeto proučevanje gospodarske strani vprašania industrijskih sporazumov.
Komisija za mandate se sestane v Ženevi 3. iuniia. Ta komisija se sestane prvič na izrednem zasedaniu ter bo Pretresala vprašanja, k; so v zvezi z neredi, k: so sc odigravali v Palestini avgusta leta 1929. Na.tr. sc bo komisiia sestala na redno zasedanie ter pregledala letno poročilo mandatorskih sil. _
Tretia komisija za ustanove za proučevanje mednarodnih odnošajev se sestane
12. iuniia v Mednarodnem institutu za intelektualko sodelovanje v Parizu, In naposled se sestane komisija, .ki ima nalogo rešiti vprašanja... tičoča se organizacije se-kretarijata Mednarodnega urada za delo in sekretariiata Alednarodnega sodišča na svoio druge seio 16. iuniia.
Ženeva. 2. iuniia g. Na sedežu Društva narodov, ie bil danes, otvorjen drugi dei oo-gaiani za evropsko carinsko premirje.- Gospodarski odbor Društva narodov ie pričel obravnavati riačrt bodočih oogaianl za kar ie prejel mandat na ženevski plenarni, konferenci.
Glavna vprašania teh poznejših pogajanj, se nanašaio na primerjanje carinskih postavk raznega blaga, ustvaritev vzklicnega organa za spore pri gospodarskih dogovorih med vladami ukinitev visokih zaščitnih carin, podatke o izvozu tujega blaga in sodelovanje med evropskimi in prekomorski-mi državami. Vsa ta dela so samo pripravljalna. ker zavisi izvedba nadaljnjega načrta od uveliavlienia pogodbe iz marca t 1., ki pa ie države še niso ratificirale.
Težka železniška nesreča v Franciji
Brzovlak Pariz—Marseille skočil pa hudo ranjenih
Monterau, 2. junija, d. Brzoviak Pariz—Marseilie je skočil včeraj ponoči, kakih sto metrov pred kolodvorom Monterau, s tira. Prva dva vagona sta se popolnoma zdrobila. Izpod ruševin so potegnili 7 mrtvih ter veliiko število težko ranjenih. Več vagonov so morali razbiti, da so lahko prišli v notranjosti
Po izjavi železniške družbe P. L. M. se je nesreča dogodila zaradi tega. ker se je nahajal na tiru mal vagon kot jih uporabljajo pri popravljanju proge. Minister Pernot, ki je prispel včeraj na kraj nesreče, je izjavil, da mu ie nera-zuljivo, zakaj se je vagon nahajal na progi ter da mora nesrečo pripisovati hudobnemu naklepu. Minister je nato obiskal ponesrečence v bolnici Monterau.
Preiskava je dognala, da se lahko
iz tira — Sedem oseb ubitih, več
— Vzrok nesreče
sklepa s sigurnostjo, da je nesrečo pripisovati zli nakani, zlasti ker je medtem ko so delavci na progi zapustil, delo in do časa nesreče, pet vlakov pasiraio dotično mesto. Vlak ministrskega predsednika Tandiieua je nekaj ur pred nesrečo vozil preko dotičnega mesta.
Pogreb starega kapetana
Southampton. 2. junija. AA. Včeraj j« bil pogreb ladijskega poveljnika V/illiama Marshala, čegar krsto bo torpe-dovka »Truand« odpeljala na visoko morje in tu spustila krsto med streljanjem topov v -morje.
Rekord v skoku s padalom
Los Atigeles, 2. Junija. AA. Letalec Bert W(iite je postavii! nov .rekord v skoku -s padobranirm. Iz letala je skočil v .višini 7.620 m. Med padanem
se je onesvestil. Po pristanku na zemlji so edravniki ugotovili, da mu je roka zmrznila.
Atene. 2. iuniia r. Predsednik grške vlade Vemzelos ki potu Te po grških pokrajinah in se sedaj nahaja v Mega Soileonu. ie na potovanje povabil s seboi tudi domače in tuie npvinarie. ki sporočajo s pota mnoge zanimive izjave sivolasega grškega državnika. Na vprašanje, kai sodi o splošnem evropskem položaju, je Venizelos med drugim izjavil:
»Jaa siem optimist in smatram, da mora ves svet enako gledati na sedanje Politično stanie sveta in pomagati, da se ustali pacifistična atmosfera. Potrebno ie. da se odstranijo vsi sumi in da se gleda na svetovno obzorje, iasno. Balkanska, unija predstavlja popoln ideal, za čigar ustvaritev na ne smemo delati prenagljeno, ker le pn-trebiio za priprave več let. Ni dvoma, da ie atmosfera- že dokai razčiščena. Kakor ie znano, se nahaja propaganda te ideie v rokah politikov, ki nimajo zveze z vladno politiko. S" stališča naše vlade eJedamo z veliko simpatijo na to delo za zbližan.ie balkanskih narodov, v katerem moraio vsi narodi zavzeti, enako inieijativo. tako da bodo prizadevanja v nekoliko letih pokazala znatne plo-dove. Prav tako pozdravljamo z naivečio simpatijo nedavni Briandov predlog, kii smo sa že lani pozdravili v Ženevi. Balkanska uniia spada v isti okvir pacifistične ureditve sveta in ie njegov poseben del.«
O grško-turških poga.ian.iih le Venizelos izjavil:	.
Upam. da bomo v najkrajšem času prišli do končnega rezultata v naših pogajanjih s Turčiio. ki še niso popolnoma končana. Do mojega potovanja v Angoro bi moglo v primeru definitivne rešitve priti meseca, oktobra, ker le sedaj poleti za to nekoliko prepozno. Mi smo še vedno na
istem stališču, da na vsak način želimo, da bi se vprašanje naših odnošajev s Turčija rešilo čim ugodneje za naše medsebojno razmerje.«
O odnošajih med Grčijo in Bolgarijo je Venizelos izjavil, da so zadovoljivi, glede na odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo pa je poudaril prijateljstvo napram našemu narodu in državi ter izjavil med drugim:
»Naša naroda sta zvezana z zgodovinskimi zvezami, istim, trpljenjem In istimi čustvi idejne borbe za svobodo. Zato nadaljujeta delo za z-bližanje ,in 7. veliko simpatijo pozdravljam vsako prizadevanje v tej smeri. Potovanje solunskih in<Iustrijcev v Jugoslavijo predstavlja za zbližanje naših narodov koristen dogodek, ki ga pozdravljam iz vsega srca. Kar želim v tem trenutku, je to, da bi nam vi, Jugosloveni, ta po-set čim prej vrnili. Danes je bolj kakor kdaj potrebno, da se spoznamo, ko so odstranjena že vsa nesoglasja. Opazil sem, da smo razumeli, da je problem solunske cone dobro rešen, in naj se je pisalo o tem karkoli. Mi imamo velik interes na tem, da gre vaša trgovina preko Soluna tn bomo to stremljenja podpirali, toda treba je delati na obeh straneh sistematično In polagoma.«
Minister za gospodarstvo Vorlumis, ki spremlja Venizelosa na njegovem potovanju, je izjavil med drugim:
»Vzajemni poseti naših trgovcev in indu-strijcev v Jugoslaviji bodo lcorjstili poglobitvi našega prijateljstva. Grška Ima poljedelske proizvode, ki jih Jugoslavija nima in ki se morejo v Jugoslaviji konzumirati. Grška industrija se nahaja na potu razvoja v toliki meri, da bo mogla na jugoslovanskem trgu tekmovati s tujo industrijo. Čim bolj se bomo zbližali, tem bolj se bodo sklepale medsebojne koristne kupčije.«
Zlet sokolske šolske mladine
Prva prireditev vsesokolskega zleta - Enajst posebnih mladinskih vlakov - Zleta se udeleži nad 13.000 dijakov in dijakinj
dijaki in dijakinje srednjih šol.
V	nedeljo dopoldne bo slavnostni spre* vod, v katerem bo mladina razvrščena po banovinah in šolskih zavodih. V sprevo« du bo korakalo po glavnih ulicah nad 13 tisoč učenk ln učencev.
V	nedeljo popoldne ob pol štirih bo na sokolskem zletišču javna telovadba, pri kateri nastopijo deloma v masah (do 3700) deloma pa v manjših skupinah skoro vsi na zletu udeleženi učenci. Vseh nastopov bo 10. S posebnimi vajami nastopijo uč;« teljiščniki iz Skoplja in gojenke ruske žen* ske gimnazije. Zvečer bodo v gledališčih zopet slavnostne predstave.
Ponedeljek je namenjen odmoru ter ogle« dovanju prestolnice ih njene okolice.
Tekma v strojepisju
Zagreb, 2. junija, č. Uprava »Merkurja« javlja, da je prišla pomotoma v novine vest o odgoditvi strojepisnega tekmova* nja. Tekma se bo na vsak način vršila m sicer na binkoštno nedeljo 8. junija ter znašajo prva nagrada 10.000 Din, druga 7000 Din in tretja 4000 Din. Tekmovanje se bo začelo ob 9. zjutraj v dvorani zavo* da sv. Jeronima. Udeleženci, ki prinesejo s seboj stroje, jih imajo izročiti najkasne« jc do 8. zjutraj v dvorani.
Avtomobilske dirke na Avali
Beograd, 2. junija, p. Danes se je vršil na Avali tretji del avtomobilskih tekem, ki so bile prirejene povodom poseta ru* munskih avtomobiiistov. Na Avali, se je že v prvih dopoldanskih urah zbralo naj« odličnejše beograjsko občinstvo s pred* stavniki jugoslovenskega Avtomobilskega kluba na čelu. Navzoč je bil tudi minister dvora Bora Jeftič, ob pol 12. pa je prišel na tekmo v spremstvu maršala dvora Nj. „Vel. kralj, ki je bil od vseh navdušeno po* zdravljen. V kraljevi navzočnosti so se tekme nadaljevale in zaključile. Najboljši čas dneva je dosegel tudi danes rumun« ski dirkač g. Titulescu. Po dirki je bil pri* rejen piknik, ki se ga je udeležil tudi Nj. Vel. kralj.
Waleški princ med rudarji
London. 2. junija AA. Waleški princ ie odpotoval včeraj v Cormvall. kier je obiskal razne premogovnike. Povsod se ie prisrčno Tazgovaria! z rudarji ter si dal raztolmačiti način dela in mezdne ter živ-lienske pogoje rudarjev. Ponekod se ie princ napotil do 130 m globoko v rove.
Obsedno stanje na Malti
MIlan. 2. junija s. »Gazetta del Popolo« Poroča iz Malte, da je guverner lord Strick-land zahteval od vlade v Londou. naj razglasi na Malti izjemno stanie. da bi mogel guverner lažje zatreti rovarienje proti vladi. Guverner Strickland ie hotel osebno obiskati nadškofa Caruana. da bi se mu zahvalil za čestitke, ker ie srečn ušel atentatu. Nadškof guvernerja sploh ni hotel sprejeti in ie prepovedal tudi cerkveno slovesnost v zahvalo za srečno rešitev guvernerja.
Atentat na voditelja podkarpatskih Rusov
Užhorod. 2. lunffla h. V nedeljo se ie vršil v UžboTodu v Podkarpatski Rusiji dan ruske kulture. Ko ie po svečani seii stari arhidiiakon Sabov zapuščal gledališče, mu ie stopil nasproti mladenič ter oddal na njega revah'erski strel. Sabov j« ostal ne. Poškodovan. Atentator ie bil aretiran. Napadalec ie Ukrajinec FedoT Tatcinec. učenec III. letnika gTŠk»katoliškega semenišča v Užborodu. Izjavil ie. da ie nameraval ustrelit) enega od voditeljev velikoruske smeri v Podkarpatski Rusiji.
Rekonstrukcija Macdonaldove vlade
London, 2. junija, č. V Chequersu so se vršili v nedeljo zelo važni razgovori o pre-osnovi vlade. Politični krogi trdijo, da so se Macdonald, Snowden, lord Arnold in drugi vodilni državniki sporazumeli o obsežni preosnovi vlade in da jo bo Macdonald objavil že v petek, preden se razide parlament in odide na počitnice. Tudi »Daily Herald« napoveduje velike izpre-membe v vladi.
Baldwin kritizira londonsko pogodbo
London, 2. junija, g. Konservativna stranka je na današnji seji spodnje zbornice nastopila proti londonski pomorski razorožit veni pogodbi. Kot govornik je nastopil Baldwin, ki je zahteval imenovanje posebnega odbora za proučitev pogodbe. Predlog je utemeljeval s tem, da je razorožitvena pogodba življer.skc-ga pomena za angleško mornarico. Baldwin je nato kritiziral pogodbo in izrazil bojazen zaradi znižanja števila križank od 70 na 50, kakor tudi glede znižanja tonaže za tocpedne rušilce.
H koncu je izjavil, da bi razorožitvena pogodba imela ob gotovih okolnostih tudi to posledico, da bi postalo vprašanje razorožitve še težavnejše kot je bilo pred sklenjeno pogodbo
Ministrski predsednik Macdonald je v svojem odgovoru Baldvvinu očital konservativni opoziciji, da napela vse sile. da bi preprečila ratifikacijo in zagovarja namesto zmanjšanja oborožitve neomejeno tekmovanje oboroževanja.
Korupcijski posli klerikalnega poslanca
Berlin, 2. jyn. g. V porenskih krogih centruma in v državnem zboru živahno razpravljajo o velikem korupcijskem skan* dalu poslanca centruma in mestnega načel* nika v Bochumu, Nientimpa, ki ga obdol* žujejo, da je jemal kot svetovalec pekov« se zveze visoke podkupnine od dobavite« Ijev. Nientimp je že odložil mesto na» čelnika. Centrum hoče sedaj doseči, da bi se odpovedal tudi državnozborskemu man« datu. Zaradi afere ie bila uvedena pre« iskava.
Zeileisova tožba zavrnjena
Berlin, 2. junija, g. Danes je bila raz« glašena razsodba v razpravi proti prof. Lazarusu, ki ga je tožil Zeileis zaradi obre* kovanja. Že dolgo pred napovedanim pri* četkom razprave, je napolnila dvorano ve* lika množica občinstva, da bi slišala raz* sodbo. Prof. Lazarus je bil osebno navzoč, dočim je Zeileisa zastopal pravni zastop* nik. Zeileisova tožba je bila zavrnjena.
Jubilejni velesejem
Nedeljski poset velesejma je prinesel rekord, na kaferega je veleseimska uprava lahko v resnici ponosna. Proti sejmišču eo se ves dan vlekle nepretrgane množice ljudstva, pred sejmiščem in v sejmišču samem pa ie vladala ves dan nepopisna ča. Blagajna so popoldne komaj zmagovale delo jn so se morali ljudje uvrščati v kolo-ne. Iz vseh krajev Slovenije in zlasti iz naših južnih pokrajin so prispeli številni obiskovalci v trdnem prepričanju, da mora letošnji velesejem za desetletni jubilej nuditi zares nekaj izrednega. Iu niso se zmotili. Slovenci smo sicer že dolgo vrsto let vajeni lepih in uspelih velesejmskih prireditev, toda vsak posetnik je moral odkrito priznati, da letošnja prireditev po svoji vzorni organizaciji, obsežnosti m pestrosti razstavnih predmetov daleč prekaša TSe dosedanje.
Navzlic ogromnemu navalu ja v nedeljo poteklo vse brezhibno, tudi glede prenočišč ni bilo nikakih pritožb, kar je pripisat; dobri organizaciji velesejmskega stanovanjskega urada. Obsežen vesel i čn j prostor se je proti večeru tako napolnil, da so se v gneči ljudje komaj prerili naprej. Da je tudi za razvedrilo letos preskrbljeno več kakor dovolj, bodo priznali zlasti oni, ki «e še pozno v noč niso mogli loči« od sejmišča in njegovih dobrot.
Kakor rečeno, je bil poset v nedeljo rekorden in lahko brez pretiravanja cenimo, da je velesejem obiskalo ta dan 24.000 ljudi. Prispelo je zlasti mnogo tujcev iz Češkoslovaške, Nemčije, Italije, Francije, Avstrije m izredno mnogo poeetnikov iz Srbije, Ba-nata in Bosne.
Kupčije se vedno usodneje razvijajo. Nekatere tvrdfce so z doslej zbranimi naročili in z dosedanjimi kupčijami izredno zadovoljne in le malo je takih, ki so manj zadovoljni. Glede na številen poset kmetskih gospodarjev, je bilo v nedeljo in včeraj prodano mnogo kmetijskih strojev, zlasti m?a-lilnie, plugov, slamoreznic. vetrenjač, gnoi-ničnih sesalk, bencinskih motorjev in čistilnikov za žito. Veliko zanimanje je bilo tudi za s epa ra tor j p in hladilne omarice najnovejšega domačega izdelka, ki jih je bilo mnogo prodanih. Tudi ostali stroji gredo dobro, zlasti orodni stroji, decimal. in avtomatične tehtnice ter grafični stroji. Veliko pozornost vzbujajo tudi izdelki domače kovinske industrije, ki lahko konkurirajo z najboljšimi tujerodnimi izdelki. Neka domača tvrdka razstavlja krasne izdelke iz umetnega, kovinskega liva (električna svetlobna telesa. svečnike, galanterijske izdelke iz kovin itd.), ki se pod jugoslovensko znamko že mnogo izvažajo v inozemstvo, kakor tudi prvovrstne električne akumulatorje. Živahno je tudi zanimanje za aparate za avtogen-sko varenje. Iz krogov trgovcev in industri t-cev pa vlada zlasti zanimanje za moderne pripomočke, ki omogočajo rarijonalno pisarniško delo. Tako vzbujajo pozornost sistemi kopiranega kartotečnega knjigovodstva (»Ruf«, sBurif), ki omogočajo hitro delo in veliko preglednost.
Kot posebnost letošnjega veHesejma omeniti razstavljalce gorenjskih vozov (mesarskih, kmetskih, lovskih, luksuznih), ki so slovenska špecijaliteta in ki se prodajajo tudi izven Slovenije, zlasti v Vojvodino.
Veliko zanimanje pa je tudi za razstavo naših pohištvenih mizarjev, ki so se letos s svojimi izdelki tako odrezali, da vzbujajo začudenje tudi pri inozemcih, ki priznavajo, da pri teh cenah in taki izdelavi oni tudi brez carin ne bi mogli konkurirati. Končno pa je treba še poudariti veliko zanimanje, ki vlada za uspelo razstavo plemenske perutnine in kuncev, ki so io v nedeljo z velikim zanimanjem posečali zlasti naši kmetovalci .
Varšavski župan poseti Jugoslavijo
Varšava, 2. junija. AA. Predsednik varšavske o-bčine odpotuje te dni v Jugoslavijo, kjer ostane dalje časa.
Francoski vojaški letalci na povratku
Zagreb, 2. junija, n. Danes bi se bila imela vrniti v Zagreb francoska letalska eskadrila, Jd se vrača z Balkana v Dijon, pa se je iz doslej neznanih razlogov zakasnila. Brzojavno obvestilo francoskih letalcev sporoča, da prispejo jutri ob 10. dopoldne.
Jadranski dan v Šibeniku
Šibenik, 2. junija, n. Včeraj je bil v šibenik"« svečano proslavljen »jadranski dan*, ki ga je organizirala tukajšnja organizacija Jadranske Straže v svrho propagande za naše morje. Popoldne so nastopili z gimnastičnimi vajami rrsši vojaški mornarji. Svečanosti se je udeležilo veliko število občinstva.
Nepojasnjena najdba okostnjaka
Zagreb. 2. junija, n. V Vlaški ulici pri tovarni Arko so pri kopanju našli dele človeškega okostja in posamezne komade star® lončene posode. Strokovnjaki bodo preiskali oivostnjak z ostalimi najdeninami ter skušali ugotoviti, aH je bil na tem mestu kdaj grob ali pa gre za morebiten zločin.
Smrtna nesreča kolesarja
Zagreb, 2. junija, n. Davi ee je odpravil na svojem kolesu na zlet v Plešivico zagrebški čevljarski mojster Peter Maček. Nedaleč v okolici Zagreba pa sa je zaletel t neki brzojavni drog, ki ga ni opazil, ter s« tako udaril, da mu je počila lobanja in je ostal na mestu mrtev.
Nezgoda pri nogometni tekmi
Subotica. 2. juniia č. Pri prvenstveni nogometni tekmi med kluboma Bačko in San-dom ie bil težko poškodovan igralec Bač-ke Gjorgje Defrešil, ki ga je Sandov gol-man z nogo sunil v želodec. Igralec se j« nekai minut po poškodbi onesvestil, da so ga morali odpeljati na njegov dom. Ta nezgoda je tem bolj tragična, ker se ie pripeljal igralec Defrešil iz Beograda ter bi imel prihodnjo soboto delati na beograjski tehnični fakulteti izpite, kar mu je seda? onemogočeno.
Hmeljski trg
Žatec, 2. junija, h. Tendenca zelo čvrsta. Gene 650—800 Kč za 50 kg, promet 100 metrskih sto-( tov. Do sedaj je bilo ■ v javnem tnarkaciiskem uradu v Zatcu prodanih od letine 1929 184.000 metrskih stotov.	->
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved u torek:
Toplo vreme; nevihte zelo verjetne.
»IGTROr ?27 »
3
TordK, 3. VL 1590 «
Maši kraji in ljudje
Proslava stoletnice rojstva Janeza Trdine
Mengeš. 1. tonila 2e t»red vojno so hoteli Memršani vzidati soominsko Ploščo znamenitemu rojaku Janešu Trdini, oisateliu »Bajk ki Povesta izpod Gorjancev«, a razmere, v katerih ie naš tre tedai živel, niso dopustile. da bi ce načrt uresničil. 5 tem večran zadovofe-stvom ie zato Mengeš in z n.iim ves kamniški okrai pozdravil nnsel. da se ta rac izvede letos, ob stoletnici pisateljevega roj-
' Hiše kie»r se te rodil »Dnnavov zo-
mx>d«, kakor so Mengšani rekah Profesorju Trdini, danes. žal. ni_ vec: na me nem mestu v Malem Mengsu st- lL sto« po nosite is a stavba, siamntonska mdustnia Stemberger & Mellitzer. ki verno pnca. kako se izgubljajo stari, ^arhalni časa domačih šeg in običajev m kako sv* dm naprej s tokom časa. Na wocdJd te h še se ie včeraj odkrila spominska olosca Ja-
rTripTS?'za Proslavo ie vodil Poseben
rclbor ki ie dos<toino poskrbel da le, dobj Mengeš v nedelio praznično hce. Hišeob
davni cesti so bile okrašene z zastavami Že ob rani zori ie Menesane drami a z 5Pania hud niča domače eodbe. khcalaje trško prebivalstvo naloge. DoooWMsta čas ie minil kakor obicam. na	po-
poldne Pa ie bilo vse v znatnemu domače
OkXwtnalstfh se le začel polniti hladni drevored pod starodavno Staretovo graščino. Zbirala so se domača društva, kor-noraciie in gostie. Med slednjimi vrtajo cebei omeniti častitljivega starino zuDmka Ivana Vrhovnika in notam Aleksandra Hudovernika. čajih prisotnost ie dajala Proslavi poseben, vzvišen pomen. Prisil pa so iz Ljubljane tudi bližnja rojaka dr. vai. Rotžič in mestni fizik dr. Maw,ow te«-sateli dr. A. Debeli ak. prof. Davonn Majcen in drugi: ljubljanska mestna obema ie poslala sv onega zastopnika v oseta obe. svetnika Likozarja. Iz Kammka so orisi! *a proslavo okraini načelnik _ dr. Ogrm. *iroan Kratner in mnogi v drugi. med numi lepo število v narodni noši.
liro od Staretove graščine ie odkorakal sprevod proti Velikemu Mengšu, zavil ob spomeniku v vojni padlim v spodnji konec Malega Mengša. Na čelu povorke so jezditi domači fanti e. gasilci in Sokoli. Za niimi so šli gasilci v kroiu. Sokoli ood vodstvom g. Ropreta z ženskim in moškim naraščajem. narodne noše. s trakovi in zele-niem okrašeni vozovi in gostie. Mengeška godba ie ves čas obhoda neumorno igrala. Domačini so v sprevodu v 'Pristno gorenjskem razpoloženju vriskali ob špalirju skozi ves trg.	.
Prišedši na slavnostni prostor. seje sprevod ustavil in razvrstil. Mengeški župan g. Peter Lipar je pozdravil občinstvo in goste od blizu in daleč ter dal besedo slavnostnemu govorniku prof. I. Maz-ovcu. ki je očrta! Trdinovo živlienie in delo. Po megovem govora, k5 ie izza'enel v poudarku. da smo Slovenci tudi Ju g oslov en k sta dva Sokola odgrnila spominsko Ploščo iz črnega marmorja z napisom: »Tu se ie rodil 29. V. 1830 Janez Trdina, slovenski pripovednik, umrl v Novem mestu 14. VII. 1905. Trudil sem se. da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa.« Plošča ie delo domačega kiparja Frana Rooreta, ki ie napravil tudi relief Trdinove glave.
Godba ie zasvirala državno himno in na govorniški oder ie stopil notar Hudover-nik. ki ie podal ooleg dragocenih osebnih spominov tudi nekai značilnih anekdot iz Trdinovega živijenia. Spominjal se ie tudi pokojnega narodnega mecena dr. Pavla Turneria. ki je bil Trdinov učenec na Reki. Poslušalci so bili oač naibol! veseli pripovedovanja. kako ie bil Trdina zadovoljen kot ietnik v križevačkem zaporu. kier je delal nekai dn- pokoro zavoljo sumničenja. da ie ruski agent Dijaki so ljubega profesorja tako gostili, da ie Trdina pozneje izjavljal: »Nikoli v moiem življenju se mi ni tako dobro godilo kakor v križevačlti leči.« Za notarjem Hudovernikom ie govoril v imenu Dolenjske, ki hrani Trdinove kosti v Novem mestu, bibliotekar drž. kniižnice v Liubliani dr. Jože Rus. ki ie omenjal Trdinovo ljubezen do Dolenjske in Gorenjske. Pozval ie navzoče, naj se v tem Trdinovem slavju poklonijo t spominu svojih prednikov, ki so daiali Trdini snov za bajke. čemer se ie množica odzvala s slava klici. (Glavne misli 'z govorov ie priobčil že včerajšnji »Ponedeljek«. Op. ur.) Kamniški načelnik dr. Ogrin se ie zahvalil prirediteljem za tako lepo počastitev spomina velikega pisatelja in moža iz naroda. Z veličastno Jenkovo »Molitvijo« so pevci zaključili oficielni de! svečanosti, potem se ie razvila na dvorišču tvornice Stemiberger & Meilitzer domača zabava, ki ie trajala do voznih večernih ur ter je potekla v nai-leipšem zadovoljstvu.	_
čuiemo. da pripravlja počastitev Trdinove stoletnice tudi novomeška občina, in sicer na dan 25. obletnice pisateljeve smrti, ki bo letos poleti.
Delavstvo in novi zakon o obrtih
V veliki dvorani Delavske bomlce v Beogradu se ie v nedelio dopoldne vršilo veliko zborovanie delavstva. Zbor je vodil predsednik glavne delavske zveze Luka Pavičevič. ki ie obeležil pomen zakonite zaščite delavstva za vse naše gospodarsko življenje. Po 'izčrpnih referatih raznih govornikov. ki so razpravljali o novem zakonu o obrtih. je bila soglasno sprejeta resolucija. ki v glavnem poudarja:
Delavstvo ie v celoti solidarno s pokre-tom glavne delavske zveze za uzakonitev take gospodarske in socialne zakonodaje, ki bo podprla razvcui domačega gospodarstva vobče. obenem Pa zaščitila delavski razred pred neomeieno eksoloataciio. V osnutku novega zakona o obrtih nai ostanejo v veliavi vse one določbe, ki zaiam-čuiejo potrebn« zaščito delavcev, nameščencev in vajencev. Odstranijo pa nai se iz novega zakona vse one določbe, ki delavsko zaSčito lahko onemogočajo ali ogra-žaio. Upošteval nai se torei vse one pripombe. ki so rh stavile delavske organizacije preko glavne delavske zveze in beo-
rrajsfce Delavske zbornice irtrtsirstvn za
trgovino in industrijo. OdMieio nad se one zahteve delodajalcev, ki zahtevajo ukinitev vseh določb o zaščiti delavcev m nameščencev ter gospodarsko šolanie in zaščito vajencev. Resolucija zaključuje: V
ravesti. da dobra delavska zakonodaja lahko vzklije samo iz zdravih in močnih delavskih organizacij, poziva beocTaisk« delavstvo tudi vse ostalo delavstvo, da č^m pred pristopi k svojim sindikalnim organizacijam
Razsodišče pri razstavi otrok v Tivolija
Izmed 300 priglašenih Je bilo za nedeljsko razstavo, ki Jo Je priredila TKD Atena, pripuiSenlh 11« otrok bi Je bila I. nagrada 1000 Din pri sojena petmesečnemu Jeromnovema .loško, sinčka kurjača. ki je postal žrtev lanske železniške nesreče pri Rajhenburgu. Slika predočuje odlikovane« ▼ maminem naročju. Na levi gospa županja Olga dr. Pucova, na desni gospa Kroftova. zada): od leve člani razsodišča dr. Mayer, ga. Pleinertova, dr. Rus, prof. Vavpotfč, sa dr. Fin kova, akad. kipar Dolinar in univ. prof. dr. Ozvald.

Od samouka do univerzitetnega profesorja
Ljubljana, 2. junija Ljubljanska univerza ie imela te dni nemalo senzacijo, ko se ie raznesla novica, da se ie prijavil k inženierskemu izpitu okrog 50-1 eten gospod, ki je prišel iz Zagreba. Kmalu se ie razvedelo. da je in-ženjerski kandidat na polju elektrotehnike pa tudi v področjih strojne tehnike velik strokovnjak, čeprav ni imel prilike, da bi redno študiral tehniko na univerzi.
Bil ie to g. Miroslav Plohi, rodom Slovenec. pristojen v Celie. ki pa živi že dalje časa v Zagrebu. Gospod Ploh! ie poseča! gimnazijo v Gorici, nakar se ie vpisal na voino mornariško akademijo, ki io ie tudi dovršil. V mornariški karieri ie napredoval do korvetnega kapitana, nakar ie bil po prevratu upokojen. Pri mornarici že se ie kot častnik zelo odlikoval s svojim tehničnim znanietn. zaradi česar so ga imenovali za tehniškega inšpektorja na velikih ladjah.
Po prevratu je bil g. Plohi zaposlen v raznih tovarnah, nekai časa tudi na Dunaju in na Reki. v prostem času Pa se ie tudi sedal kakor že poprei v mornariški službi intenzivno bavil s tehniškim študijem. Pisal ie tudi zadevne znanstvene članke in razprave, s katerimi ie zbudil občo pokornost Ime! ie veliko znanstvenih uspehov zlast: na elektrotehničnem poliu.
Na podlagi praktičnega ln teoretičnega delovania v tej stroki ie bil pred nekai leti poklican na zagrebško univerzo, kier je bil na tehniški fakulteti kontraktualni nastav-nik. Ustvaril si ie na elektrotehniškem zavodu univerze z velikim trudom laboratorij, kier ie preživljal dneve v neumornem delu. sistematičnem snovanju in nepretrganem študiju.
Na niegovo prošnio ga ie zato ljubljanska fakulteta pripustila k izpitu, kier je pokazal, da ie bila ta odločitev več kot upravičena. Pred izpitno komisiio ie že stareiši gospod kandidat odgovarjal na vsako vprašanie odlično in si tako pridobil inženiersko diplomo.
Z ozirom na svoie ogromno znanje bo inž. Miroslav Plohi naibrž imenovan za univerzitetnega profesorja na zagrebški tehniški fakulteti, kier deluje sedaj že šesto leto kot kontraktualni uradnik.
Pravda izumitelja g. Levičnika
Ljubliana. 2. iuniia Javnost se menda le spomini a svoiečas-nih vesti v našem in sploh vsem iugoslo-venskem časopisiu o ponesrečenem izumu letalskega padala našega rojaka z. Slavka Levičnika. bivšega letalskega oficirja, sedaj tehniškega uradnika v Železarni v Sto-rah pri Celiu.
Imenovani ie že leta 1925. konstruiral brezhibno delujoče letalsko padalo, s katerim ie tudi demonstriral na letališču v Novem Sadu. Ker se je rtiegov tip padala izkazal kot popolnoma varen in siguren, je dal izum patentirati. Naslednje leto je ponudil Levičnik konstrukcijo svoleKa padala na prodaj tvrdki Schroder & Co. G. m. b. H. v Berlinu in ji vnosi al vse tozadevne tehniške risbe in opise. Oferto pa ie imenovana tvrdka po nekako treh tednih za-ci.ia ni uporabna
vrnila z utemeljitvijo, da nova konstruk-Stvar ie taiko zaspala, kai ti izumitelj, ki ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, je moral odnehati.
Tvrdka Schroder & Co. pa ie Levionikov izum vendarle uporabila in se zavarovala pri nemškem patentnem uradu na ta način, da ie priglasila k svoiemu izumu še Le-vičnikovega kakor dodatni patent. O tem dodatnem patentu imenovane tvrdke ie Izvedel Levičnik šele 1. 1928.. in sicer ob priliki. ko ie jugoslovensko zrakoplovno poveljstvo razpisalo konkurenčno postopanje za nakup padal za našo vojsko. Svoi izum je prijavil takrat Levičnik. priglasila pa se je tudi imenovana tvrdka, ki je izdelala že mnogo padal na Levičnikovih principih. Pri tei priliki ie izumitelj s popolno gotovostjo dognal, da ie tvrdka Schroder & Co. njegov izum zlorabila. Preskrbe! si ie tudi priče in sicer več letalskih oficirjev, med temi tudi sedanjega predsednika Aerofeluba v Beocradu inž. Tadiio Sondermaierja. O zlorabi svoieca izuma d« imenovani tvrd-
ki je opozoril Levičnik razne čBnitetle v zrakoplovstvu v Nemčiji. Pisal pa le tudi tvrdki sami ter piiiavil zadevo tudi nemškemu poslaništvu v Beogradu. Prisiljena zaradi tega nastopa ie skušala tvrdka vplivati na Levičnika z vsemi sredstvi, da opusti vsako prizadevanje za svoj izum. a se ji vsi triki niso posrečili. G. Levičnik le naperil proti tvrdka Schroder & Co. tožbo, ki jo vodi odvetnik dr. A. Novačan v Celju, ki ie v zvezi zopet z enim najboli znanim berlinskim advokatom d-r. Hugom Walde-ckorn.
Levičnikova zadeva stoii zelo ugodno, ker se zanimalo zanin tudi Nemci sami. ki se jim zdi postopanje tvrdke z izumiteljem skrajno nekulantno. Tožba bo rešena že prihodnje dni in bomo o njej še poročali.
Razstava ženskih ročnih del
Ljubljana. 2. iunHa
Splošno žensko društvo ima v Jakopičevem paviljonu razstavljena vsakovrstna ženska ročna dela. ki jih je izvršila pridna roka naših žena in deklet. Razstava je preprosta. a vendar z velikim okusom aranžirana in dela čast vsem damam tega društva, ki so pri razstavi sodelovale, posebno na se je odlikovala ga. Lindtnerie-va, ki ie vodila vsa dela razstave in nabrala toliko lepega, zanimivega materiala.
Na levi ob vhodu stoje statve z začetim delom Perzijske preproge. S temi statvami
I tc omogočeno, da st vsakdo, ženska hi to-1 df moški more Ezsrctovlti preprogo po oer-nJsfaib voordh. ki bo trajala in vzdržala reč generacijam t veselje in ponos. Po stenah ki Po tfeh so razizmiene že Izeo-tovtjene perzijske preproce: Sasmarkand. Beiučistan. Daahestan. Bahara itd., ki so tzssotovljetje na statvah, pa tudi vozlane na roko. vse o« maloazijskih motivih. Posebno leoe o-recroge so izdelane z vbodom kdšm. Pa tudi dalmatinske in belokranjske Dresače. delane na roko. so izvedene kar naileoše.
Poleg oreoro* te razstavil enih vse polno raznovrstnih vezenin, izdelanih do domačih vzorcih. Pa tudi po kitajskih. Belo vezenje. Id so ga poslale Sanice žen. društva iz Maribora, je posebno lepo. zlasti oni preprogi, ki sta vezeni po narodnih motivih (prof. Sičeva zbirka) na sirovo svflo. Prav leoe izdelke belega in pisanega vezenia ima razstavljeni tudi Ženski svet. Fino izdelani so tudi mali gobelini različnih vbodov in z isdo slikana dela.
Pod steklom na mizah v dveh vrstah so razstavljene raznovrstne šivane čipke domačega in tujega izvora. Izmed domačih je omeniti dalmatinske m krkonoške. izimed tuidh oa benečanske in bruseljske. Od teb so znamenite »božie čipke« in brabantske Brabantske so izdelane iz tako tankega sukanca. da se nit; s prostim očetsom iedva razločijo. Je oa potem vse polno čipk raznih vrst. ki hh tu ne moremo posebej navajati. ker nam nedostaia prostora.
Zastopana Pa so tudi dela raznih drugih tehnik, kleklanje. pletenie. kvačkanje, filet friolite' point lace. toledo. richelieu itd. Tudi tehniko »baiik« je videti na raznih, prav dobro uspelih delih. V vetrfniah je razgrnjenih obilo raznovrstnih starih, dragocenih del vseh vrst tehnik, ki so iih poslali iz ljubljanskega uršulinskega samostana in msgr. Tomo Zupan. Zelo lepa so tudi dela »na razplet« in vozi and e resic. Varčnim gospodinjam oa bo tudi dobro služila nazorna razlaga, kako je prati in sušiti čipke, da se ne razvlečein in raztrgajo. Tudi začetek tiskanja okraskov v usnae si moreio ogledati one. ka iih ta lepa tehnika veseli. Žensk; svet ie razstava tudi senčnike, okvirje in krasen paravan, čijih okraski so cizeliTani v baker.
Razstava nudi torei najraz38&neJša dela in Je le želeti, da si lo ogleda kar največ občinstva. _
Plen pobeglih tihotapcev
Gor. Radgona. 2. junija Komal Je minulo tri tedne, odkar smo čital; o žrtvah tihotapske strasti v rajonu gornieradgonske carinarnice, in sicer v obmejni progi Ged e rove i -P et anioi. poskušajo tihotapci ravno na tej progi zooet svoio srečo. Pred nekai dnevi okroc po! 3. zjutraj ie nameravala družba 4 tihotapcev utihotapiti v navedenem rajonu večflo količino robe. Ta njihov račun pa so zopet preprečiti obmejni službujoči organi finančne kontrole v Gederovcih. Presenečeni tihotapci so večino tihotapske robe odvrgli ter pobegnili nazaj na avstrijsko ozemlje. Kljub temu, da so organi finančne kontrole za pobeglimi tihotapci streljali, se je istim v mračnem iutru posrečilo Pobegniti. Najbrž pa niso odnesli povsem zdrave kože. ker se ie dalo iz njihovega »bnašania med begom sklepati, da ie moral eden izmed tihotapcev biti ranjen. Patrulia je ob tej priliki zaplenila 5600 knjižic cigaretnega papirja »Otoman«, 6 kg navadnega in 3 kg naifineišega saharina v kristalih ter 10 velikih vžigalnikov. Tihotapcem se je tako mudilo nazaj čez mejo. da ie eden izmed četvorice odvrgel tudi čevlje, ki si jih ie sezui. ko je moral prebresti potok Huč-nico. Te čevlie je zmagoslavno prinesel
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 4t 7» «« 9* zvečer
Ramon Jfovarro
kot ljubimec, dober tovariš in drzen pilot v filmu letalskih senzacij

V*

Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA
domov oatruliin pes Luks. ki je pridno pomagal zasledovati tihotapce in jim povzročil paničen strah.
Domneva se. da so bili tihotapci del tihotapske bande iz Medjimuria. odkoder jih največ prihaja nakumovat tihotapsko blago v Radgono. T; tihotapca so izredno prebrisani in že dolgo časa delajo preglavice obmejnim organom.
Odlikovana dvojčka
Štefan ln Sonja Lehpamerjeva; otročička pred meseci umrlega šefa Borze dela y LJubljani, sta dobila prj nedeljski tekmi V. nagrado (100 Din).
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev,
pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
a
aSchichtov Radion
pere sam, varuje perilo!
Dragocenosti
•	•	v v*
iz muijonarjeve zapuščine
Po tragični srorti znanega beograjskega milijonarja Stanka Uskokoviča. ki se je ponesrečil z avtomobilom, so iz njegovega stanovanja lani v noči med 9. in 10. decembrom izginile mnogotere dragocenosti, med niimi vse garniture prekrasnega srebrnega posodia. Po dolgem raziskovanju Je zdaj policaji uspelo, da ie dragoceno posodo v vrednosti blizu 200.000 DSn našla v stanovanju delavca Veliše Pješivca. Izpod njegove postelje so detektivi izvlekli kar tr1 velike kovčeee. napolnjene s srebrno posodo. signirano z inicijalkanti »S. U.« Poleg posode Pa so fl£šli tudi krasno vazo. ki io cenijo na 50.000 D;n, in svilene zavese. ki takisto izviraio iz pokojnikovega stanovanja.
Delavec Piešivac ie pri zaslišanju prostodušno izpovedal, da so vse te kovčeee prinesli k njemu hlapci ;n sluge pokojnikovega brata odvetnika Ilije Uskokoviča. Po točni preiskavi ie policija ugotovila, da je vse to komaj tretiina srebrne in dragotin. ki iih ie premogel pokojnik in katerih vrednost ie bila cenjena na pol milijona dinarjev. Policiia domneva, da se velik del dragotin nahaja skrit pri neki ugledni beograjski osebnosti.
Velika afera z zapuščino pokojnega St
I. Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in oovržmkih na jcen ejii
Uskokoviča torei še vedno ni zaključena. Beocraisko prebivalstvo z velikim zanimanjem oričakuie razpravo, pri kateri se bo obravnavala ne samo tatvina omenjenih dragotin. marveč tudi vrednostnih papirjev m meničnih obveznosti v vrednosti poldru-gega milijona dinarjev._
Veliko Izbiro vsakovrstnih modnih čevlfev in sandalet
po najnižjih cenah, dobite le v trgovini
tlBERT. Prešernova ul.
Novi kazenski zakon in obsojeni hajduki
Novi kazenski zakon je v mnocih primerih posegel tudi v usodo že obsojenih razbojnikov. Našim fiitateljem bo še v spominu haiduk Barbulovič. ki ie bil prijet po krvavih borbah ter obsoien za celo vrsto težkih zločinov po starem zakonu na 115 lert težke ječe in na smrtno kazen. Ce bi ta obsodba postala oravomočna. bi bila že davno izvršena smrtna kazen kot najvišja. Zagovornik? haiduka Pa so vložili priziv in ta se ie reševal baš v času. kn ie stopil v veliavo novi kazenski zakon. Po novem kazenskem zakonu so spoznali, da ie bila strašnemu hajduku oo starem kazenskem zakonu izrečena za neko tolovaisivo premi-la kazen in tako bo prišel Barbulovič še enkrat pred sodnike.
Tudi niemu podobni haiduk Saldik Rama-danovič ki Je s svojimi tovariši na grozen način umoril mrotskega trgovca Nazifovi-da. Je po podobnem nakliučiu zaenkrat še odložil zadoščenje za svoje neštete, zločine. Pri glavnem umoru, ki gTe na njegov rovaš. sta namreč sodelovala dva oaida-ša. glede katerih je treba sedaj ugotoviti po novem kazenskem zakonu, če sta bila tedad it polnoletna aH ne. Najbrž se bo
ves proces še enkrat vrši! in tako bo Ra-madanovič še precej časa čakal na svojo naivišio kazen — smrt.
Dvoje vasi v vojnem stanju
Med slovenskimi kmeti so že od nekdaj znani zagrizen.- pravdarji. ki za malenkosti pri dolgotrajnih procesih izgubijo vse svoie premoženje, a kakor nam kaže naslednji orimer iz Pirota. tudi srbski seliaki ne zaostajajo za njimi.
»Varošanina satire kasapnica. a seffiaka pamica.« (meščana ugonablla mesnica, kmete pa pravda) tako pravi srbski narodni pregovor. In res. ravno med kmeti se najdejo najstrastneiši pravdarii. Za malenkost izgubljalo elavo. ko Sn že poprej svoja imetia spraviti v advokatske žepe. »Stvar bom spravil do božie hiše.« pravi srbski kmet. če hoče izraziti višek svoie nepomirliivosti. Kakor so strašni pravdaši poedinci. tako se tožarijo tudi vasi ter vodilo skozi desetletja zagrizene tožbe ne glede na to. da ie popolna propast obema strankama neizogibna.
Tako teče že blizu 3 leta ogorčena pravda med vasjo Doikenac in vasir, Gostuše v okraju Pirota zaradi nekega pašnika. Prebivalci obeh vasi' so reveži, ki imaio nai-več dohodkov od ovčiereie. Kot dobri sosedje še iz časa turških boiev so imeli prebivalci obeh vasi nekai skupnih pašnikov, katerih uporabo so si sporazumno delili. Ko oa ie pred 3. leti stopil v veliavo spremenjen davčni zakon in ie pri obdavčenju teh skuparb pašnikov odpadlo za malenkost na eno vas več kakor na drugo, ie bilo starega, v krvavih bojih utrjenega prijateljstva naenkrat konec in začele so se pravde. ki so v zadnjem času zvezane celo s krvavimi izgred' in ooboii. Vsak izgred ie seveda Povod nove tožbe in tako bo tožar-ieroe požrlo še tisto malo, kar premorejo prebivalci obeh vasi.
Domače vesti
Opozorilo naročnikom
Naročniki, ki jim ie s koncem maja potekla naročnina, so prejeli te dni naše položnice. Prosimo jih, naj naročnino čira prej obnove, takoj te dni, da bo-kio mogli list v redu prejemati. Kdor dolguje naročnino morda še za več časa nazajj, naj ob tej priliki poravna tudi fca dolg.
Opozarjamo vse naročnike, da velja naše zavarovanje na 10.000 Din za primer smrtne nesreče samo za one, ki Imarjo najkasneje do 15. dne v meseca plačano vso naročnino do konca tekočega meseca. Zato je v interesu naročnikov samih, da z Obnovo naročnine ne odlagajo.
Uprava »Jutra«.
*	Promocija. Dne 31. maia je promovi-ral na zagrebškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Leon Mogilnicky, agilni član JAD »Triglava« v Zagrebu.
*	Osebne vesti s pošte. Napredovali so v 3. skup. n. kategorije tile poštni uradni-ki(ice): Pire Anica. Sirks Štetaniia, Naglič Josipina, Turk Franja, Kroflič Anton, Vi-demšek Karla. Krošl Ivanka. Razlag Ana, Kenda Štefanija, Veselko Ana. Vatovec Ana, Bernik Angela. Peternel Ivanka. Re-mic Marija. Šume Valter. Babic Emilija, Mohorčič Mara, Rudolf Terezija, Zadolih Elza, Naprudnik Angela, Kristan Franc. Stanič Ivan, Lednik Ivo, Porenta Marija, Lešnik Marija, Goričan Ivan, Gostinčar Metka, Oblak Francka, Košiček Ivanka, Kochler Miroslav, Krave Iva, Antrata Angela, Semen Marija, Kos Marija, Žah Pavel. Glažar Jožica, Klemenčič Angela. Vin-dišar Ivanka, Levstek Marija, Sitar Anton, Faganeli Marija, Gomilšček Ana, Ušenič-nik Vida, Lampič Leonija, Ropotar Olga, Mrak Marija, Povše Ljudmila. Simik Leopold, Zor Marija. Thaler Albina. Tomazin Milka, Conka Josipina, Podmenik Olga, Hutman Frida, Šubic Mira, Kocjančič Mara, Črnjač Antonija, Kočevar Heda, Bervar Matilda, Kamenšek Josip, Vidali Mihaela, Štukelj Marija, Dular Mara, Štimec Ljudmila, Gozdnikar Valerija, Grims Mara, Burger Ana, Kališnik Marija, Pupis Justina, Albreht Julija, Senica Olga, Klacer Marija, Petrič Marija, Hočevar Mara, Vernik Ana, Kalan Amalija, Glinšek Mira, Lorti Marija, Grad Ivanka, Pondelak Antonija in Plehan Vera; v 2. skup. III. kategorije pa: Kranjc Franc, Rataj Jože, Puntar Jože, Za-fclatnik Filip, Cigler Robert, Parkelj Ludvik, Tihle Fortunat, Vrančič Ivan in Kucler Matko.
*	Dan Petra Mrkonjiča so v nedeljo na Izredno svečan način proslavili v vsej vr-baski banovini. V vseh mestih in vaseh so se po cerkvah vršile žalne svečanosti, v šolah pa različne prireditve. V spomin na ta dan je bilo tiskanih in razpečanih 100.000 Spominskih znamk s sliko kralja Petra Osvoboditelja. Posebno slavnostne so bile prireditve v Banjaluki.
*	Mednarodna gozdarska liga, katere sedež ie v Parizu, je imela v prvi polovici
Iiaja svoj sestanek v Španiji. Terenske
tudije so se vršile med Barcelono in Madridom. Udeleževali so se jih gozdarski strokovni in učni zastopniki držav Sredozemskega morja, in sicer Francije, Španije, Italije in Grčije. Težišče Liginega dela je tvorilo važno vprašanje pogozdovanja goli-čav. V predsedstvo Lige za naslednjo perij od o je bil izbran g. dr. Aleksander Ugre-novič, redni profesor zagrebške univerze.
*	Odkopavanje starinske cerkve. V vasi Zaskoku pri Uroševcu so začeli odkopavati ruševine starinske cerkve in našli že lepe dragocenosti, tako velik zlat križ s prelepim srednjeveškim okrasjem. Odkopavanje se bo nadaljevalo pod nadzorstvom oblastvenih strokovnjakov, ki se nadejajo lepih najdb.
*	Smrtna kosa. V Radovljici je umrla ga. Ivanka Ko balo v a, soproga davčnega kontrolorja. Pogreb pokojnice bo v sredo ob 18. na domače pokopališče. — Na Grosupljem >e preminila ga. Marija Bohova, soproga posestnika. V Žalcu je umrl g. Anton Zaje. posestnik in kovaški mojster. Pogreb ie bil včeraj — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Razstava kuncev. Razstavo kuncev je Organiziral kuncerejski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani. Razstava je nameščena v desni polovici paviljona »K«. Razdeljena je v dva oddelka. Prvi oddelek živali, drugi oddelek izdelki in kože. Razstavljenih je okoli 400 živali v 125 kletkah, in sicer pasme: belgijski orjak, beli orjak, črni orjak, francoski ovnač, modri dunajčan. beli dn-naičan, angora, havana, činčila, black and tan, srebrec, ruski kunec, bober reks, činčila reks in črni reks. Dalje je razstavljenih kožic, posušenih in ustrojenih ter izdelkov. Razstavljene so tudi razne vzorne kletke za gojenje kuncev. Živali, kakor tudi kože in razni vzorci so deloma na prodaj. Že v sredo ie poslovala ves dan ocenjevalna komisija pod strokovnim; vodstvom g. ravnatelja dr. Dularja. S prvo na-m ==. i aesaasM
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani
(Številke ta označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatoro. 4. relativno vlazo v %. 5 smer in briioo vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavioe v mm. 8. rrs*a padavin. —
3. junija 1930. Ljubljana: 7. 762.6, 15, 70, NNE 1, 0, —, —. Maribor: 7. 760.4, 18, 80, WNW3, 0. —. —. Zagreb: 7. 761.4, 18, 70, W 1, 0, —, —. Beograd: 7. 759.8, 21, 80, mirno, 0, —, —. Sarajevo: 7. 761.9, 16, 70, mirno, 0, —, —. Skoplje: 7. 761.1, 23. 55. mirno, 0, —, —. Split: 7. 761, 22, 60, SSW 1, 0, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27, najnižja 13.
Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.41, Icr.a vzahaja ob 12.10, zahaja ob 1.5.
grado in diplomo ie bilo nagrajenih 19 raz-stavljalcev, ki so prejeli 46 prvih nagrad. Napram lanski prvi razstavi kaže letošnja II. razstava odseka za rejo kuncev znatpn napredek v Dravski banovini.
*	Goreči slovenski domovi — uvod v Plebiscitne proslave na Koroškem. Enakih sredstev, kakor za časa plebiscita, se poslužuje nemška druhal na Koroškem tudi sedaj proti našemu tamkajšnjemu živi ju. Goreči slovenski domovi že naznanjajo uvod v proslavo desetletnice nesrečnega plebiscita. Kakor se nam poroča, je nemška mafija zanetila ogenj na hiši posestnika g. Vošpernika ob Vrbskem jezeru, v Bek-štajnu pa se je oglasil rdeči petelin na hiši posestnika g. Gasla. Oba sta znana slovenska koroška narodnjaka, ki ju niti najhujši teror ni mogel omajati v njunem narodnem prepričanju. Cisto razumljivo je, da naša že itak brezpravna raja na Koroškem trepeta za svoje domove in z vedno večjim strahom pričakuje proslave desetletnice nesrečnega plebiscita.
*	Velika nezaposlenost v Južni Ameriki. Iz venezuelskega mesta Lagonillas nam pišejo, da je zavladala tam velika nezaposlenost. Zaradi nadprodukcije petroleja je na podlagi venezuelskega zakona o nastavljanju domačih moči začela družba Shell trumoma odpuščati delavstvo. Pod-ietje je naenkrat postavilo 40 tisoč delavcev na cesto. Temu podjetju slede tudi druge družbe. Naši delavci, ki se nameravajo tjakaj izseliti, se opozarjajo, naj tega nikar ne store.
*	Darovi za beiokrajinske pogorelce v Zaloki. Odbor za zbiranje darov za beiokrajinske pogorelce je zaključil zbiranje darov ter izreka vsem številnim darovalcem naiiskrenejšo zahvalo. V denarju je bilo nabrano skupaj 35.370 Din, kateri znesek je bil odposlan na naslov odbora za pomoč pogorelcem v Metliki, ki bo denar razdeli! med pogorelce. Istočasno je odbo^ preje! toliko blaga za obleke in oblek, da so bili pogorelcem odposlani trije veliki zaboji. Ker vseh števinih darovalcev ne moremo imenoma navesti, se zahvaljujemo vsem darovalcem za izdatno pomoč v sili.
Premiera! Ob 4.. pol 8. in 9. zvečer!
Katbe v. Nagy
v filmu iz življenja aristokracije
Kamen mržnje
Znižane cene: 4, 6, 8 in 10 Din.
KINO IDEAL
*	Posavska podružnica SPD v Zidanem mostu proslav! 30 letnico obstoja 6. julija in prosi vsa okoliška društva, da bi blagovolila to upoštevati pri določanju lastnih prireditev.
Vsem čebelarjem sporočamo, da je blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani otvoril nov lokal v Vošnjakovi ulici štev. 4. To je ulica, ki vodi od gostilne pri »Novem svetu« na Go-sposvetski cesti protj kolodvoru v Šiški. Lokal bo odprt sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Priporočamo se za obila naročila. Naročila naslovite: Blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4.
*	Pomoč novorojenčku in dojenčku — ie naslov knjigi, ki jo ie spisal primarij dr. B. Dragaš; obsega 132 strani z 62 slikami i« stane v prikupljivi, broširani obliki 24 Din. Knjiga je potrebna za naše ljudstvo ter je namenjena vsem, ki se pečajo z vzgojo otrok ali se za njo zanimajo. Prav posebno priročna je pa našim materam. Knjiga obravnava poglavja o ustroju otrokovega telesa v splošnem in njega delovanje, skrb za vzgojo otroka, pravilno vzgojo in pestovanje, nego dojenčka, obleko otroka, posteljice, otroško sobo, prehrano otroka, higijeno in dijetiko doječe matere, recepte in navodila za pripravljanje dojenčkove hrane, pomoč dojenčku in njegovo nego poleti, prvo pomoč dojenčku in drugo. Tudi slike so prav lepe in poučne.
*	Dva pogrešanca. Pred dnevi je izgini! od doma 411etni mizarski mojster iz Po-brežja pri Mariboru. KeT imenovanega že okrog 10 dni ni na izpregled in se sploh ne ve, kje se nahaja, sumijo domači, da je izvršil samomor. Na.ibrže je skočil v Dravo in se utopil. — Iz istega kraja je pred dnevi neznanokam izginila 221etna posest-nikova hčerka Ivanka Majerjeva. Pogre-šanka je že dolgo časa kazala znake slaboumnosti in od septembra sem sploh ni govorila. Majerjeva je razvite postave, okroglega rdečega obraza, pristriženih črnih las in je oblečena v rjavkast letna plašč, modro križasto krilo in. rdečo pleteno bluzo.
*	Kokošji blagoslov. V Majcnovi hiši v Šentjanžu na Dolenjskem je 27 piščancev pod okriljem ene same enoletne kokliice. Ker ie med njimi 13 petelinčkov in 14 pisk, je nedavno jastreb hotel pobrati eno mladenko, da bi bilo vse na par. A to se mn ni posrečilo. V Šentjanž bodo torej izletniki letos le labko bodfli na ocvrte piščance, ker je kokošji zarod tudi drugod tam okrog prav obilen.
RADIO- ElEKTRO-TEHNIKA
Ljubljana,
Tone Polfšak- Aleksandrova, št. 5. Izvršuje in dobavlja vse elektrotehnične naprave.
Dobavlja, popravlja in izvršuje vse radio-
in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški ln radio-mate-rijal.	134
ITO — zobna oasta najboljša!
*	Žrtev avtomobilske nesreče. Avto neke gradbene tvrdke, natovorjen z eksplozivnim materijalom iz Kruševca, se ie v soboto popoldne na potj proti Kraljevu prevrnil. Orožniški narednik Tihomir Va-Sič, ki je avto spremljal, je hotel v kritič-
nem trenutfrn izskočitl, a avto se je prevrnil nanj in ga na mestu ubil. Hude poškodbe je dobil tudi šofer Peter Petrilo, dočim so trije drugi spremljevalci avta po srečnem naključju odnesli zdravo kožo.
*	V objemu valovja. V Sremski Mitrovici je v nedeljo opoldne skočil z velikega mosta v Savo ekonom Milan Radosavljevič, Obupal je zaradi ponesrečeni.! špekulacij z lesom. Zapušča ženo in hčerko. V Osijeku je v Drav; utonil 14 letni brivski vajenec Franjo Lechner. Prevrnil se ie s čolnom, ki ga je udaril po glavi in je fant takoj izginil pod vodo. V reki Dragoru pri Bitolju je utonil šestošolec Vladimir Tasič, edini sin vdove. Pognal se je bil z viška v globino treh metrov in ni ga bilo več na svetlo.
*	Grozen zločin je v "nedeljo opoldne v Subotici izvršil 421etni trgovec s svinjami Julij Somogy. Ker mu je pobegnila 301etna Roza Sibonyeva, s katero je več let živel v konkubinatu, se je podal v njeno stanovanje in ker se ni hotela z njim vrniti domov, ji je z nožem razklal trebuh. Nato je pobegnil na dvorišče in še sam izvršil harakiri. V- bolnici se oba borita s smrtjo.
*	Sleparstva agenta parobrodne družbe. Policija v Bitolju je prijela nekega Gjorgja Kočasiča, ki ie osleparil razne kmete in delavce za skupnih 200.000 Din. Kot agent parobrodne družbe »Lloyd Sabaudy« jim je obetal potne liste za Ameriko ter jemal najmanj po 15.000 Din, od nekega kmeta pa je izvabil celo 49.305 Din. To ni prvi primer sleparstev s potnimi listi v bitoljskem okrožju, a vendar ljudje še niso dovolj previdni in gladko nasedejo pustolovcem.
*	Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich.
*	C. M. šentjakobska-trnov. ženska podružnica ima svoj občni zbor v društveni pisarni, Beethovnova ulica št. 2, 4. t. m. ob 5. popoldne.
*	Harley Davldson motocikli zaradi pomanjkanja prostora na letošnjem velesej-mu so razstavljeni v lastnih prostorih gen. zastopstva na Miklošičevi cesti št. 17.
Iz Ljubljane
u— Zadnja predstava v ljubljanski drami. Drevi bo v Ljubljani zadnja dramska predstava v tej sezoni. Igrala se bo Som-merset-Maughamova drama »Sveti plamen«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah izreden uspeh. Opozarjamo, da nastopi pri tej predstavi v vlogi sestre Waylandove gospa Gabrijelčičeva. Predstava bo za red B.
n— Obisk gostoljubne rojakinje Iz Amerike. Po osmih letih je zopet obiskala svoj podnanoški dom rodoljubna rojakinja gospa Rozi Ziherlova iz Cikaga. Pri njej je našel že mnog slovenski umetnik ali popotnik v Ameriko gostoljubno streho. Zadnje dni je obiskala več naših lepih mest, najbližje pri srcu pa sta ii še vedno Ljubijana in Bled, kjer je obiskala vse svoje številne znance in prijateljice iz dekliških let. Le v svojem rojstnem kraju se ji je hudo stožilo, ko ie
Auto tak si
5 M. .Invan
Kocenova nI. 5. Ttltftn
2821
Birmanska darilo
^ veliki izbiri ro znižani ceni
Z. Viiha , urar, £jublana
Sv. Petra cesta 36
PEGE odpravi bltro ln brez sledu .,CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
Radlomanacilsko termalno kopališče
DOLENISKF TOPLICE
(Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno -evmatizetn. nevralyne. ženske bolezni itd. edino kopališče, v katerem so vse kopatiščn« naprave nad izvirki 37—38° C topline. 2e-ezniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte ospekte. Cene znižane, posebno v pred in _po sezoni.__119
ADVOKAT
DR. JANKO VOVK
vljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno na Jesenicah
v poslopju hotela »Triglav« (pri
postaji)_7382
in potpsbS&nc najceneje
t drogeriiah KJMC, LJUBLJANA
KAMC (W*Urna), MARIBOR CBNIK GRATIS! Intekijom« -na amater«** d«!».
MesGe cbleGe
prodaja za ves čas velesejma po nabavni ceni konfekcijska industrija
JOSIP IVANČIČ Ljubljana Dunajska c. 7
Ne zamudite ngodne prilike! 8. junija Binkoštna nedelja
VESELICA V POSTOJNSKI JAMI
BREZPLAČEN VIZUM. Pojasnila, vstopnice: Biro Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta SI. TeL 27-59.
našla stanje tako izpremenjeno ... Y Ameriko se bo vrnila v juliju, u— Francoski večer bodo v četrtek ob
20. priredil; člani francoskega instituta v dramskem gledališču. Spored obsega poleg dveh komedij-enodejank tudi več recitacij, pevskih in glasbenih nastopov. Vstopnice po zelo nizki ceni so naprodaj ▼ operni blagajni. Opozarjamo vse ljubitelje francoskega jezika na to zanimivo prireditev.
u— JAD »Triglav«. V sredo 4. t. m. se bo vršil ob 20. v salonu gostilne »Zgonc«, Cesta v Rožno dolino, članski sestanek, združen S poslovilnim večerom. Odbor poziva člane na številno udeležbo.
u— Iz gledališča. V operi se bo drevi pelo Bravničarjevo »Pohujšanje v dolini šent-florijanskj za red D. v sredo pa Fallova opereta »Dolarska princesa za red C. — V drami bo drevi zadnja predstava v sezoni. Vprizori se »Sveti plamen« za B. n— Predavanje prof. Caulerya. Znani profesor pariške univerze g. Caullery, bo predaval jutri, v sredo ob 18. na univerzi o genetiki in evoluciji Francoski institut vabi k številni udeležbi.
u— Harry Plel v filmu »Mož proti možu« se predvaja v Ljubljanskem Dvoru danes ob 4. pol 8. in 9. To filmsko delo, bogato na izrednih bravuroznih atrakcijah, se odlikuje po krasnih naravnih slikah, zato moremo ta spored vsakomur naitopleie pripow ročiti. Pri vseh predstavah najnižje ljudske cene 2. 4, 6 in 8 EVin
u— Prva javna produkcija operne šole gojencev državnega konservatorija bo danes ob 5. v dramskem gledališču. Spored pester. Sedeži po 10, 8, 6, 5, 3, stojišča po 2 Din so v predprodaii v operni blagajni in od pol 5. nre dalje v veži dramskega gledališča. Istotam se bo dobil tudi podroben spored.
n— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. skušnja za mešani zbor.
u— Čudna nesreča. Delavec Miha Oa-
šperlin ie predvčerajšnjim zjutraj kosil ob obcestnem jarku na Celovški cesti travo. Po hodniku za pešce je takrat privozil mimo na kolesu krojaški vajenec Vinko Brenk, kj je imel poleg sebe na kolesu tudi kletnega sinčka svojega mojstra Franca Lonv barja. Baš ko se je pripeljal mimo Gašper-lina, ie ta zamahnil s koso, in sicer tako nesrečno, da Je prereza! pnevmatiko. Brenk je zaradi tega izgubil ravnotežje in pade! s kolesa na desno, mlajši Lombar pa na levo stran in sicer naravnost na ostrino kose. Deček se je urezal na desno koleno in so ga morali zaradi močnega krvavlje-nja odpeljati v splošno bolnico. Krivdo pri nezgodi je pripisovati zgolj nesrečnemu naključju.
n— Ukradeno kolo. Posestnik Ivan žab-iak iz Žapuž je imel včeraj zjutraj opravka na živilskem trgu, kjer je okrog 7. spravil svoie kolo pod prodajalno lopo. nakar se ie za hip odstranil. Po svoji vrnitvi pa kolesa že ni več našel na mestu. Ukradeno kolo je znamke »Waffenrad<.
u— Na veleseimišču ukradeni nož1. Trgovec Leopold Premk iz Maribora je prijavil, da mu je v soboto ponoči neznan zli-kovec ukradel izpred češkoslovaškega paviljona na velesejmišču zavoj žepnih noži-čev. V zavoju je bilo okrog 72 komadov teh nožičev v vrednosti 500 Din. Kdo ie izvršil tatvino, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti.
u— Aretiran pohotnež. V nedeljo dopoldne, ko so mlade deklice pobirale prispevke za akcijo Rdečega križa, je pričel vabiti imenovane mladoletne deklice k sebi v Tavčarjevi ulici postavajoči mlajši, slok, elegantno opravljen mladenič. Delil jimi je dinarje, dokler se jih ni nabralo okrog njega kakih 5—6, nakar jih je zvabil v neko bližnjo vežo. Tam je počel ž cijimi razne nesramnosti, pri čemer pa so ga k sreči še pravočasno opazili mimo idoči pasanti. Nekdo je na početje perverzneža opozoril stražnika, a jo je nesramnež med tem že popihal. Ker pa so ga nekateri pasanti spoznali, ga ie policija včeraj dopoldne vendarle izsledila in aretirala. Bil je to neki K., po poklicu zavarovani uradnik, italijanski državljan, ki ga je policija po zaslišanju izročila sodišču.
u— Neprijetni obiski v stanovanj«. V stanovanje mesarskega pomočnika Ignaca Slaka v Hradeckega vasi št. 48 se je splazil predvčerajšnjim popoldne neznan tat ter ukradel iz njegovega, v sobi visečega telovnika srebrno uro z verižico. Tat je odpr! nato še skrinjo ter ukradel tndi njegovemu tovarišu Valentinu Pečarju aikljasto uro. Tat Je oškodoval oba za okrog 450 Din vrednosti. Istotako se je vtihotapil neznan tat v sobo trgovskega sotrudnika G. na Poljanski cesti ter mu odnesel 2000 Din vreden gramofon znamke »Brink« z okrog 20 raznovrstnimi ploščami.
Iz Celja
e_ Sestanek slovenskih dijakov eeljske
gimnazije, ki so na tej položili med svetovno vojno in 1. 1919. maturo, ali bi morali
v	tem času maturirati, bo v letošnjih počitnicah, in to ob priliki desetletnice mature letnika 1920. Sestanek je nameravan za 6. in 7. septembra v Cilju z izletom v celjsko okolico skupno z gg. profesorji. V Celju se je sestavil pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo gg.: Bizjak Andrej, Erhar-tič Ivo, Hočevar Mirko, dr. Mejak Ervin, Mlinar Janez, Pečnik Rado in Ros Franjo.
V	pošte v prihajajoči tovariši naj javijo svojo udeležbo in sporoča do 30. junija svoje želie tako glede dneva sestanka kakor glede programa na naslov: dr. Mejak Ervin, odvetniški kandidat v Celiu. Prešernova ulica.
e— Čebelarska podružnica za Celje In okolico priredi na binkoštni ponedeljek ob 15. poučno predavanje pri čebelnjaku g. Kodele na Ostrožnem. Pridite! e— Občni zbor podružnic CMD v Celju.
V	petek zvčer ob 20.30 se je vršil v klubo-
vi	sobi Celjskega doma letošnji občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju ob zadovoljivi udeležbi. Občni zbor ie otvoril predsednik
g. Ivan Prekoršek, ki Je po uvodnem pozdravu v izčrpnem govoru podal kratek pregled povojnega razvoja CMD in njemu nasprotnih nemško-propagandnih društev Siidmarke itd. Pred par tedni je slavila Siidmarka ob veliki udeležbi visokih osebnosti iz vse Avstrije in Nemčije svoj 50. jubilej. Ta proslava je napravila na vsakogar vtis, da germanstvo zopet kaže veliko voljo do velikopoteznega ponemčevalnega dela v južnih krajih Evrope in da po letih ponižanja zopet prihaja do moči in pozitivnega udejstvovania. Pomen CMD je ostal tudi še danes, ko smo združeni Jugo-sloveni v lastni narodni državi, enako važen, kakor je bil v pokojni Avstro-Ogrski. Razveseljiva je konstatacija. da se CMD 7. velikim uspehom uveljavlja na vseli toriščih, ki spadajo v okvir njenega delokroga in idejnega programa. Tudi mladina se je z veseljem pričela oprijemati intenzivnega narodno-obrambnega dela. Po odobrenem zapisniku lanskega občnega zbora so podali svoja poročila tajnica ženske podružnice ga. Rakuševa in tajnik moške podružnice g. Žerovc, blagajnica ga.a Cilenško-va in blagajnik g. Pavle Zabukošek ter v imenu pregledovalcev računov £'• dr. Juro Hrašovec. V nova odbora so bili izvoljeni: za moško podružnico predsednik g. Prekoršek, podpredsednik dr. Rebernik, v odbor gg. Žerovc. Zabukošek. notar Drukar, ravnatelj Skaza, Roš in Cergol, za pregledo-valca računov gg. dr. Hrašovec in upravitelj Voglar, za žensko podružnico pa predsednica ga. dr. Rebemikova ter odbornice ge. Rakuševa. Cilenškova. Jerinova, Ker-nova, Skazova, Debeljakova, Pregljeva in Zorkova, za preglednici računov pa ge. Prekorškova in Drukarjeva. Družbine razglednice ob praznikih so se letos prodajale z velikim uspehom in so celo zmanjkale, dočim konzum narodnih kolkov ni tako uspešen. Podružnici bosta priredili 5. julija v Celjskem domu družabni večer s prav izbranim sporedom. Na večeru bo predava! g. Fran Roš o pred- in medvojnih razmerah med celjskim dijaštvom in nacijonalno mladino.
e— Sprememba v mestnem avtobusnem prometu. Celjski mestni avtobus bo vozil odslej na progi Cel.ie-Dobrna petkrat dnevno tja in nazaj. Zaradi nepričakovanega navala potujočega občinstva se je morala že sedai otvoriti peta zveza z odhodom iz Dobrne ob 14.50 in s prihodom v Ce!.ie ob 15.40. Ta avtobus ima zvezo na oba osebna vlaka in na brzovlak proti Ljubljani in Zagrebu. Iz Celja pa odhaja po prihodu vseh teh vlakov ob 16.15 in prihaja v Dobrno ob 17.05.
e— Poslednje gostovanje mariborskega gledališča v tekoči sezoni bo v sredo 4. t. m. Uprizori se domača novost mariborske-pisatelia dr. Šnuderla drama »Pravliica o rajski ptici«.
e— Smrtna kosa. V celjski boln ei sta umrla 65 letna mlinarica Marija Remšakova iz Bočne in 26 letni posestnikov sin Jernej Kroflič od Sv. Lovrenca pod Prožinom.
e— Redni koncerti v mestnem parku. Tujsko- prometno in olepševalno društvo v Celju bo prirejalo v poletju redne večerne koncerte v mestnem parku. Koncerti se bodo vršili vsak četrtek zvečer od 20. do 22. Prvi koncert bo v četrtek 5. t. m-
e— Vozna olajšava za župni zlet celjskega Sokola. Celjsko Sokolsko društvo je prejelo odlok prometnega ministrstva, s katerim je odobrena četrtinska vožnja za vsa udeležence župnega zleta Celjske sokoiske župe v Celju, ki bo 15. t. m.
Iz Maribora
a— Švicarska »Harmonie« na potu ▼ Maribor. V nedeljo je odpotovalo 400 pev, cev curiške »Harmonie« na inozemsko tur« nejo. Ustavili se bodo na Dunaju, nato obiščejo Bratislavo in nadaljujejo poten vanje v Budimpešto. Sploh namerava ta mogočni zbor posetiti le večja mesta. Iz« jemo pa bo napravil samo v Mariboru, ki ga bo posetil iz Budimpešte na binkošt« no nedeljo popoldne, da vrne mariborski Glasbeni Matici svoječasni obisk. Mari« borska Glasbena Matica pripravlja sw jim dragim gostom prisrčen sprejem, lci se ga b^ udeležil tudi švicarski konzul « Zagreba.
a— Umetniški Jubilej v gledališču. Priljubljena članica gledališča, ga. Štefa Dra-gutinovičeva, bo prosiavila v četrtek, 5. t m. 35 letnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja na polju oderske umetnosti. Ob tej priliki bo nastopila v glavni vlogj nad vse zabavne tatinske komedije nemškega pisatelja G. Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki jo režira J. Kovič. Želeti ie, da bj občinstvo počastilo zaslužno umetnico ter zasedlo v četrtek gledališče do zadnjega kotička.
a— Učni tečai za knjigoveze. Po iraciia-ttvi mariborske skupne obrtne zadruce priredi tukaišnia sekcija za obrtno pospeševanje za knjigoveze v mesecu i-uniiu dva nčna teJaia. in sicer lOurni tečai za mar-moriranie obree. v katerem oou.iiie z. St. Weixl. in 30urni tečai za ročno zilatenne. v katerem poučuje z. Franjo Paik. Tečai moriranie obrez, v katerem poučuie z. St. dne 5. t m. ob 7. zvečer in nadaliu.ie dne 6.. 11., 12. in 13. t. m. vsakokrat oo 2 tiri. Tečai za ročno zlatenie Pa se otvori dne 14. t. m. ob 3. ooooldne in se nadaljuje vsako soboto in nedelio. vsakokrat Pn 4 ure in to ob sobotah popoldne od 3. do 7.. ob nedeliah dopoldne od 8. do 12.. tako da bo tudi ta tečai dovršen najkasneje 6. iuliia. Pouk v tečajih ie brezplačen. Prijaviti ?e ie do 5. t. m. pri sktmni obrtni zadnrd v Mariboru (pisarna v Narodnem domu) ali pa pri sekciji za pospeševanje obrti pri sreskem načelniku za Maribor, lev: breg. soba štev. 26
a— Tragične smrti preminulega generala Stramlitscha so pokopali v soboto popoldne z vsemi vojaškimi častmi. Krsto so peljal; na topovski lafeti in žalnega sprevoda se ie razen številnih pokojnikovih prijateljev udeležil tudi oddelek mariborske posadke z oficirskim z-borom. Ko so spustili krsto v grob, so zadoneli pokojniku v zadn;e slovo štirje topovski streli.
a— Zveza gostilničarskih zadrttg poslu«
Je od 1. t m. naprej v hiši Trgovskega gremija v Vetrinjski ulici št. 1 I. nadstr.
a— Velik proces ponarejevalcev denarja.
Dne 20. L m. se bo vršila v Mariboru pred okrožnim sodiščem gavna razprava proti 22 obtožencem zaradi hudodelstva ponarejanja denarja, ki jih bo zagovarjalo nič manj kot 17 zagovornikov. Toliko število odvetnikov Se v Mariboru'ni bilo pri eni razpravi.
a— Seznam o pridobninskih davčnih zavezancih in davčnih osnovah ie razgrnjen na mestnem magistratu, soba št. 6, in je na vpogled od 3. do vštevši 10. t. m. od 7.30— 14. ure. Seje davčnega odbora, ki bo razpravlja! o teh davčnih osnovah se bodo vršile pri davčni upravi v Mariboru dne 11., 12„ 13., 14., 16 in 17. t. m. od 8. dopoldne naprej ;n se bo razpravljalo po vrstnem redu.
a— Mrlič sredi žitnega polja. V soboto zvečer je našel poljski čuvaj Vidmajer na Pobrežju sredi žitne njive ob ulici Stanka Vraza mrliča z razrezanimi žilami na vra« tu in rokah, zraven njega pa rezilo od obliča. Žito je bilo več kvadratnih metrov okrog povaljano, znamenje, da se je ne« srečnež boril s smrtjo, preden je izkrvavel in umrl. Truplo je moralo ležati tam že kak teden dni. Spoznali so v mrliču mi* zarskega mojstra Blaža Belca, ki je 22. maja odšel od doma in se od takrat ni več vrnil. Domači so videli, da je pri od* hodu nesel v roki rezilo. Iskali so ga ta* krat po vsej okolici, nihče pa ni slutil, da leži sredi žitne njive. Sedaj je še odprto vprašanje, kdo je mrlič, ki so ga te dni potegnili iz Drave pri Ormožu in o kate« rem so domnevali, da je Bele.
a— Zadnii odmev muškatelskeKa Procesa
Ko ie končal muškatelski proces, ie bilo uvedeno kazensko postopanje proti Muki Pihlerjevi. ki ie ovadila odbornike Osred-nie vinarske zadruge zaradi ponare.ian.ia muškatelca. Milka Pitrlerjeva le bila namreč uslužbena kot uradnica v Vinarski zadrugi in v Krekovi posojilnici. ki ie finan-sirala Vinarsko zadrugo. Krekova posojilnica ie tekom preiskave ponarejanja mu-škatelca ovadila go. Pihlerievo. da ie po-n svetila denar v Posojilnici in so se potem obtoženci v muškatelski aferi sklicevali na to. da ga. Pihlerieva ni verodostojna priča. V tem smislu ie izšel med procesom v »Slovencu« tudi daljši članek iz govora, ki ga ie.imel kaplan Franc Hra-steJj kot obtoženi odbornik Vinarske zadruge pred sodiščem. Državno pravdni-štvo ie preiskav r, proti Pihlerjevi že enkrat ustavilo. Zaradj nove ovadbe pa ie bila preiskava obnovljena ter je bil zaslišan ponovno tudi sodni izvedenec, ki ie pregledal knjigovodstvo Krekove posojilnice. Vršilo se ie ie tudi več razprav. Pri razpravi pred okrožnim kot kazenskim sodiščem pa se ie izkazalo, da so vsi očitki napram niei popolnoma neosnovani. Ga. Pihlerieva ie s tem dobila oooolno zadoščenje. Zadeva ie tem zanimivejša, ker je bila g. Pihlerieva dolga leta odlična delavka v mariborskih katoliških društvih, med drugim tudi načelnica Orla in si je tudi ni en soprog pridobil velike zasluge v raznih katoliških organizacijah v Mariboru. Go. Pihlerievo ie zagovarjal odvetnik dr. Kiemenčič. Krekovo posojilnico kot zasebna udeleženko pa ie zastopal odvetnik dr. Veble.
a— Čevljar Štefan Vojvoda potegnjen iz Drave. Kakor smo poročali, je v noči od 18. na 19. maja skočil z Sroda v Melju v Dravo čevljarski mojster Štefan Vojvo« da iz Barvarske ulice. Sedaj poročajo iz Ptuja, da so v soboto zvečer našli njego« vo truplo pri tamošnji delavnici, kamor ga je Drava naplavila.
a— V kinu aretiran. V nedeljo zvečer je bil v kinu Union aretiran 27«letni An< ton Zupan, doma iz Šmarja, ki ie Dil ne* davno za pet let izgnan iz Maribora, pa so ga skomine zopet pripeljale nazaj. Po« licija je pri tem še ugotovila, da zasleduje Zupana celjska policija zaradi vioma in tatvine v tobakarno Pik, kjer je pokradel znamke, kolke, cigarete in razne druge stvari v vrednosti nad 16.800 Din. Oddali so ga celjski policiji.
a— Ukradel kolo, da se vrne » zapor. V nedeljo popoldne je posestnik in sodar« ski mojster Fran Germ v Limbušu opazil, da mu je nekdo iz sobe izmaknil kolo. Ka dvorišču je opazil samo stopinje; oči* vidno je tat odnesel kolo na ramah. Na cesti pa se je opazila sled kolesa proti Studencu. Germ je odšel v Studence k orožnikom. Tam pa je pred neko gostilno opazil svoje kolo, na kar je opoozril orožnika, ki je bil v bližini. Ko je iz go« j^ilne stopil neznanec in se hotel odpeljati .kolesom, ga je orožnik prijel. Ker je ne« spanec trdil, da mu je kolo posodil dela« »rir Gradišnik iz ruške tovarne, je orožnik liiEinanca povabil prijazno s seboj na 'jk-žniško postajo, od koder je telefoniral
dviav-ne razredne teteripe za novo St C Ice/c
I. razreda, prodajamo in razpošiljamo po pošti za vsa mesta v državi, kakor tudi za inozemstvo.
Naročite že sedaj z navadno poštno dopisnico. Plačevanje srečk po prejemu s čekovno nakaznico, katero vam pošljemo brezplačno, kakor tudi uradni načrt. Solidna in nagla postrežba.
Cena srečk samo: M: Din 25, %: Din 50, */,: Din 100, dvojna cela: Din 200. Naš naslov za naročila:
Bristol, prod. srečk
Novisad, Željeznička 27
v Ruše v tovarno, Se )e delavec tega imena pri njih. Odgovorili so, da ne. Nežna« nec je končno priznal, da je kolo ukradel, ker ne more dobiti dela in hoče priti na« zaj v zapor, kjer je vsak preskrbljen. Orožniki so ugotovili, da je neznanec že devetkrat zaradi tatvin in goljufij kazno« vani Fran Domadenik, rojen 1. 1896. v Framu. Šele dne 27. maja je bil izpuščen iz mariborske jetnišnice, dne 20. marca 1.1. pa je prišel iz kaznilnice v Stari gradiški, kjer je odsedel tri leta. Sedaj bo oddan zopet sodišču, da bo res »preskrbljen«.
Iz škofje Loke
§I_ Osebna vest. Pisarni okrajnega cestnega odbora v Škofji Loki je pridelje.ia kot praktikantka gdč. Francka Ažbičeva iz Škofje Loke.
šl_ Preuredite kroje ia *1et! V smislu pravilnika SKJ so nastale pri kroju nekatere spremembe. Članstvo Sokola se opozarja, da ee dobe značke za čepico, emblemi in rdeča naglavja v prodaji pri hišniku Sokolskega doma v Škofji Loki.
šl— Birma v Škofji Loki. Po preteku petih let se je vršila v nedeljo 25. maja v Škofji Loki zopet birma, ki ee je je udeležilo okoli 500 birmancev. Ves dan je bilo v mestu najživabnejše razpoloženje. Po Glavnem trgu so bile razmeščene mnoge stojnice, godba pa je absolvirala ob 14. promenad-ni koncert. Sprejem knez/oškofa je bil dokaj slovesen. Poleg župana gosp. Hafnerja so izrekli knezoikofu dobrodošlico zastopniki škofjeloških uradov, mladina ln predstavniki verskih ustanov. Na večer v petek je bilo mesto iluminirano in v zastavah. Podoknico vladiki sta priredila Godbeno društvo in pevski zibor. Grajati moramo, da so nekateri botri vsiljevali mladini alkoholne pijače. Knezoškof je odpotoval iz Škofje Loke v Ljubljano. Birme v Zabnici se je udeležilo okoli 60 otrok, v Javorju pa 99.
šl_ Zabava gasilskega društva VirmnŠ©-
Sv. D n h. ki se je vršila prejšnjo nedeljo na vrtu v gostilniških prostorih tov. Jakoba Hribernika pri Sv. Duhu, je spričo prijazne pomladne nedelje prav lepo uspela. Cisti dobiček se porabi za izpopolnitev gasilnega
orodja.	.	_
šl— Matevževa mesnica renovirana. Poslednje tri tedne so popolnoma renovirali mesnico g. Matevža Hafnerja na Gla /nem trgu. Polaganje ploščic na tleh in stenah je oskrbela tvrdka Kalmue in Ogorevc iz Ljubljane. Preurejen je vodovod, instalirana ventilator in elektrika ter so povečana izložbena okna. Zunaj stavbe je narejen nanovo tlak. Mesnisa je naj-moderneje opremljena in edina ta vrste v mestu.
Iz Krasila
r— Glasbena šola v Kranju priredi v sredo, 4. t. m. ob 18. v gimnazijski telo« vadnici javno produkcijo svojih gojencev in gojenk. Vabljeni so člani, starš; in glas« bo ljubeče občinstvo sploh. Vstopnine ni.
r_ Kranjska gasilska župa je imela na
praznik Vnebohoda svoj redni občni zbor v Narodnem domu. Zborovanja, ki ga je vodil župni načelnik g. Janko Sajovic iz Kranja, se je udeležilo izmed 32 društev kranjskega in tržiškega sodnega okraja 24, kar znači prav razveseljivo disciplino. Po« ročila odbora je podal župni tajnik g. Via« dimir Rojina iz Stražišča. Župni zbor je sprejel sklep, da se naj na zvezinem obč« nem zboru predlaga, da uvede zveza jaško poveljevanje. Volitve novega odbo« ra so odpadle, ker še ni potekla funkcijska doba. G. Rici Mayr, ki je načelnik redi« teljskega odseka za ljubljanski vseslovan« ski gasilski kongres, je apeliral na čim večjo udeležbo gasilstva na tem kongresu.
r— Lahek karambol dveh avtomobilov. Na praznik se je pripetil pred nišo veletrgovca Antona Adamiča v kokrskem predmestju karambol dveh avtomobilov, ki ie povzročil k sreči le materijalno škodo. Z dvorišča svoje hiše je privozil na cesto avtomobil g. Adamiča, v tem pa je po isti strani mimo vozil s svojim avtomobilom lekarnar g. Za-vicka iz Tžiča. Ker pa g. Zavicka ni slišal signalov Adamičevega avtomobila, ni pazil na Adamičev avto, ter je zavozil na cesto, da je postal karambol neizbežen. Avto g. Zavicka je zadel v nasprotni avto ter mu odbil blatnik, njemu samemu pa se je razbila obrambna šipa in poškodoval volan.
Z Jesenic
s— Štorklja na jeseniškem kolodvoru.
Dne 30. maja se je pripeljala po vsakda« njih opravkih z vlakom ob 6. zjutraj na Jesenice gdč D. H. iz Nomenja. Spotoma pa jo je prehitela štorklja in so morali takoj poklicati babico, ki pa je prispela prepozno, kajti mlada, šele 181etna de« klica je med tem že na stranišču, kamor se je bila zatekla, povila močnega fantka. Sopotniki niso nič opazili, a tudi ona ni nič tožila, šele na jeseniškem kolodvoru je neki ženici padlo v oči, njeno čudno po« našanje, nakar je pogledala za njo, kaj de« la v stranišču.. Vse to se je odigralo v kakih petih minutah. Ko so prispeli želez« niški organi na lice mesta, je D. sama po« brala svoje stvari v nahrbtnik in sama odkorakala v čakalnico. Došli zdravnik g. dr. Schwab je izjavil, da je D. dopol« noma zdrava in br~z najmanjše poškodbe Devojka je znala skrbno prikrivati noseč« nost, zato so bili tembolj presenečeni do« ma, kamor se je vrnila s prvim vlakom, ko so dobili v hišo novega malega gosta.
Iz Kamnika
ka— Mladina In šport. Pred nevl smo prinesli notico pod gornjim naslovom, v kateri omenjamo, da bi občina morala nuditi mladini za šport in igranje primeren prostor. Po izjavi župana g. Kratnarja bo občina mladini priskrbela primeren in bolj higiieničen prostor, kakor je sejmišče. Starši in mladina bodo občini za to napravo gotovo zelo hvaležni.
Iz Litije
i— Stavbeni rekord. Na Zgornji Frtici je zraslo v teku zadnjega časa kar celo naselje. Največ hiš je zgradil g. Lajovic Franc st. Hiša, ki jo je gradil pretekli te« den, pa je bila postavljena gotovo v re« kordnem času, tako rekoč z ameriško na« glico. Zidati so jo pričeli v ponedeljek, v soboto pa je bila že pod streho.
i— Spoštujte tuje rastline! Prejeli smo več pritožb, da lomijo pasantje lepotične grme, ki rasejo blizu cest. Ne samo, da si prisvajajo brez dovoljenja tujo lastnino, lastniku polomijo navadno najlepše veje in mu kvarijo rastline. Prosimo v tem ozi«
ra več Javne discipline hi spoSt oranja do
tujih vrtov.
Iz Zagorja
t— Majski izet Sokolskega društva. Na
vnebohod se je vršil pešizlet Sokola na Gamberk, Čemšenik in Izlake. Na Izlakah je bil daljši postanek, k.ier so člani izvajali proste vaje. Na povratku je naraščaj, okrog 100 po številu, lepo prepeval narodne pesmi. Želeti bi bilo, da Sokol napravi še več takih izletov v naravo, od katerih imajo vsi člani lep užitek in ceneno zabavo.
Iz Kočevja
kf— Iz seje mestne občine. Kočevje je pred enim mesecem dobilo novo občinsko upiavo z županom višjim finančnim svetnikom gosD. Maksom Kostanjevcem na čelu. Pretekli torek je ereski načelnik, vladni svetnik gosp. dr. Friderik Loger izvršil zaprisego celotnega občinskega odbora, ki šteje, ker je gosp. dekan in mestni župnik Ferd. Erker svoj mandat odklonil, devet članov, z županom torej deset. V četrtek, 22. maja je novi župan gosp. Kostanjevec sklical prvo redno sejo, na kateri je določil, da se bodo občinske seje vršile tedensko ob četrtkih; če pa bi četrtek pal na praznik, se vrši seja naslednji dan. Nato je prešel na dnevni red, ki Je obravnaval tekoče zadeve, tako sprejetje nekaterih v domovno zvezo. Važna je bila prošnja, ki jo je vložila nova češka predilnica glede jemanja vode iz Rinže. Občinski odbor je to dovolil, obenem pa naglasil, da bo treba sezidati močan jez ob sedanji turbini. Za ta jez, ki bo stal približno 300.000 Din, bi morala prispevati tudi industrijska podjetja, ki uporabljajo vodni tok. Vei občinski dosedanji odseki odpadejo in bo eelot-no delo vršil ves občinski odbor na svojih tedenskih sejah.
kč_ Stavbna akcija. Z zidavo svoje
enonadstropne hiše na cesti Ivana Cankar, ja je končal usnjar g. Karel Braune. — V Ozki ulici zida čevljarski mojster g. Zurl novo enonadstropno hišo.
kč_ Kanada Š2 vleče. Iz Kočevskih kra«
jev prihajajo še vedno vesti, da odhajajo ljudje preko velike luže. Že večkrat smo opozarjali na nevarnost takega izseljeva« nja, ki prinaša za našo pokrajino samo materijalno škodo, ker s tem nazaduje go« spodarstvo. Zlasti močno trpi kmetijstvo, ki mu nedostaje delovnih sil.
kč_ Američani se vračajo. Že več ted«
nov prihajajo iz Amerike v naše kraje šte« vilni domačini, ki žele prebiti v doma« čem kraju letošnje poletje. Kakor smo ču« li, se pripravljajo v Ameriki Kočevarji še prav posebno na številen obisk v domo« vino. V to svrho bo pripeljal ob koncu julija, kakor se zatrjuje, »Bremen« enkrat preko morja same Kočevarje, ki se bodo istočasno udeležili jubilejnih svečanosti ob priliki proslave 600 letnice naselitve Ko« čevarjev na slovenskih tleh.
kč— Zopet merjasci. Iz raznih krajev kočevske krajine prihajajo poročila o šte« vilnih divjih prešičih, ki so se zaredili po kočevskih gozdovih. Ljudje se opravičeno boje, da bodo zveri napravile veliko ško« do na polju. Lovec Alojzij Koenig je na« letel na Koblarskem vrhu na več merjas« cev. Ker je imel puško pri roki, je ustre« lil lepo, 70 kg težko žival. Iz obkolpskih krajev smo zvedeli, da so se tam zaredili jazbeci, ki postajajo prava nadloga za on« dotno prebivalstvo. *	j
Iz Trbovelj
t— V pomoč gladnim. Številne delavske družine trpe veliko pomanjkanje in neka« tere naravnost gladujejo. Prizadeti so po« sebno otroci, ki so že v normalnih časih podhranjeni. Kakor se za kmetsko prebi« valstvo poplave katastrofe, tako je za trbo« veljko delavstvo katastrofa stanje, v kate« rem se nahaja danes Krajevni odbor Rde« čega križa je sklenil na svoji seji, pokre« niti akcijo v pomoč gladujoči rudarski de> ci v revirjih TPD. Po našem mnenju pa bo ta akcija uspešna le, ako se raztegne na vso državo Trboveljsko prebivalstvo je imelo vedno odprte roke in odprto srce za one,' ki jih je zadela nesreča bodisi kjerkoli in sedaj, ko se nahaja v nesreči samo, upravičeno lahko upa, da ne bo pozabljeno v največji bedi, ki je ni zakri« vilo samo. Natančnejše o tej akciji bomo še poročali.
Iz Laškega
1— Materinski dan. 18. maja je bila zelo posrečena prireditev,* ki je dala lepo pobudo za nadaljnje delo odboru tukajšnjega novega ženskega drobrotvornega društva »Blago srce<. Posebno lep uspeh je imel naš dekliški članski naraščaj, ki je z raz-pečavanjem cvetlic društvu prinesel 1400 dinarjev. V tem oziru so se posamezni La-ščani izkazali z vzgledno velikodušnostjo. Tudi predvečer v kinu je pokazal, da ima društvo lepo bodočnost. Film »Mati« je bil zelo srečno izbran. Obitelji Szabovt, ki je ves čisti dobiček nalašč v naš prilog prirejene predstave namenila društven; blagajni, gre prav posebna hvala. Enaka hvala gre učiteljici gdč. Josipini Ahtikovi, našemu gostu iz Rogaške Slatine, ki je na proslavi nastopila materam v čast s tako vznešenim govorom, da raj ostalo n+ti eno oko suho. Hvala tudi vsemu občinstvu, ki je pokazalo obakrat svojo naklonjenost za našo dobro stvar
Iz Braslovč
br— Oddaia občinskega lova. Na javni
dražb: v občinski pisarni pod predsedstvom sreskega načelnika se ie oddal občinski lov za dobo 6 let naivišjemu ponudniku. predšnjemu lovskemu klubu pod vodstvom g. Fr. Plaskana. veleposestnika
iz Orle vasi. za 4050 Din. Lovišča Braslovče in Gomilsko sta se združili.
br— Ob zaključku 6 tedenskega prfkroje-valnega tečaja, ki je dobil za to primeren lokal v tukaišni- šoli. so bili izpiti pomočnikov in pomočnic. 29 po številu. Tečaj je vodil strokovni učitelj g. Knafel iz Ljubiia-
Kar Je za
AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ
to Je za
pešca PALMA-peta
Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo in živce ter nas očuva prenaglega utru-JenJa. Čevlji s PALM A-petami ohranijo dolgo časa svojo obliko.
ne. Uspehi so prav nov oljni. Navzoči so bili pri izpitih tudi obrtni komisar g. Založnik iz Maribora, predsednik in podpredsednik Zadruge oblačilne stroke z Vranskega z. Virjeitl in z. Smogavec, dalje zaupnik iste zadruge za Braslovče g. Viktor Kufl in šolski upravitelj z. Lojze Lusin.
Iz Šoštanja
gt_ Družmirsko gasilno društvo dobi
novo motorno brizgalno. Ogled in preiz« kušnja po strokovnjakih se je vršila pre« tekli praznik. Motorna brizgalna, izdelek tovarne iz Linza na 15 atmosfer, je odgo« varjala potrebi družmirskega društva, ven. dar bo pred definitivnim zaključkom pre« izkušena še ena, 18atmosferska brizgalna. Brizgalno dobavlja zastopnik tovarne go« spod Košir iz Celja.
Iz Gor. Radgone
gr— Čeljust prerezal z nožem. V nede« Ijo 25. maja je v vinotoču Jožefa Holca na Galušaku popivala fantovska dtužba. Tamkaj so se nahajali tudi neki Makso Verzel ter posestnika Janez in Neža Ko« sec iz Smolincev. Po odhodu fantovske družbe je čez nekaj časa odšel proč tudi vinjeni Makso Verzel, dočim sta zakonca Koščeva ostala še v vinotoču. Ko se je Verzel vračal po cesti proti domu, je do« hitel pred njim odišlo fantovsko družbo, ki se je na cesti prepirala, zaradi česar je postal tamkaj tudi Makso. Med tem ča« som pa sta po isti cesti prišla tudi zakon« ca Koščeva. Ko sta se ta dva bližala fan« tovski gruči, je Makso Verzel brez vsake« ga prerekanja zabodel z nožem Janeza Ko« sca ter mu prizadejal občutno poškodbo na desni strani lica, tako da je rezilo noža predrlo čeljust in je konica noža izstopila pod brado. Poškodba je hujšega značaja in bo imela za posledico bržčas trajno skažen obraz. Poškodovanec se nahaja za« časno v domači oskrbi. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. dr. Sokolov pri Sv. Jurju ob ščavnici.
Iz Murske Sobote
mr— Letalo je moralo pristati 26. maja ob 18. na tako zvanem Bakšovem travni« ku blizu katoliške cerkve v Murski Soboti. Bilo je deževno in pilot je najbrže izgu« bil orijentacijo. Radovednežev, ki so bili seveda kljub dežju kmalu na licu mesta, pilot ni pustil blizu, pač pa se je legitimi« ral tukajšnjemu trgovcu P., ker je domne« val, da je ta organ policijskih oblasti. Ker od treh potnikov ni nihče znal ne našega, ne madžarskega in ne nemškega jezika, je bil seveda sporazum precej otežkočen. G. P. si je ogledal sicer listino, toda ne« vešč francoskega jezika je zamenjal v svoji beležki naslov podjetja z naslovom oilota in je le lahko javil službenim organom, da se je pilot pisal za Navigation aererienne in da je dvokrilnik imel znamenje F. Ai. Z. Z. Več seveda ni bilo mogoče dognati, ker so se potniki po parminutnem postan« ku zopet dvignili, najbrže iz bojazni, da jih ne zaslede organi javne oblasti, ki bi po instrukcijah menda morali preprečiti nadaljevanje vožnje pred ugotovitvijo stanja. Sicer pa so imeli še nadalje smolo. Najbrže so pilotu živci popolnoma odpo« vedali, ker takoj za našo mejo, pri vasici Purkla blizu avstrijske Radgone so zopet pristali. Tam so potniki naročili avto, ki jih je zapeljal do južne železnice, odkoder so nadaljevali pot na Dunaj. Pilot pa se je opremil z novo zalogo bencina m od« plul v meglo in dež.
mr— Nova mednarodna telefonska zve« za. Med Mursko Soboto in Halbenrainom v Avstriji je otvorjena nova telefonska zveza. Potrebna je bila zaradi živahne kup« čije (živina in jajca), ki jo vodijo naši iz« vozniki s kupci v Avstriji.
Iz Borovnice
oc— Smrtna kosa. V petek je umrl 75» letni Ivan Leber, krojaški mojster. Bole« hal je že od božiča. Bil je ustanovni član borovniškega gasilskega društva, pri kate« rem je neumorno deloval 45 let. Odliko« van je bil za svojo nesebično požrtvoval« nost z medaljo za državljanske zasluge. Naj počiva v miru!
oc— Imenovanje, šolski upravitelj go« spod Fortunat Lampret je imenovan za sreskega šolskega referenta za novomeški
okraj. Z njim bo izgubila Borovnica nad« vse vestnega upravitelja in šolnika, po« družnica Sadjarskega in vrtnarskega dru* štva svojega predsednika, ki je dosegel, da ima Borovnica lastno drevesnico s 1000 drevesi, Sokolsko društvo pa večletnega vzornega blagajnika. Upamo, da bodo pri« stojna oblastva ugodila njegovi prošnji m ga pustila na dosedanjem mestu.
oc— Potreba lastnega vodovoda se čuti vsak dan bolj. Medtem, ko si je Cerknica pod težjimi pogoji že napravila vzoren vodovod, je v Borovnici ostalo le pri ogle« du. Ker je to občekoristna javna naprava in skrajno potrebna, bi šla banska uprava občini gotovo na roke.
oc— Za avtomobilsko zvezo Borovnica« Vrhnika so vložene že tri prošnje in opati ie. da bo zadeva v kratkem rešena. Pri tem pa nastane vprašanje zaradi podvoza skoz; kolone pri graščini v Bistri, ki so stalna ovira vsem voznikom. Ze med vodno s„ vojaška oblastva zahtevala, da se odstrani ta ovira, a se je lastniku gradu e. Galletu posrečilo, da ie preprečil izvršitev. Začasno bi se zadeva uredila, ako bi se cesta za pol metra odkopala.
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran K s. Lešnik, Maribor. Cankarjeva uL M
Iz Novega mesta
n— Sokol v Novem mestu priredi drevi (v torek) ob 20. predavanje s skioptičnimi slikami »Beograd in njegova zgodovina«. Predavatelj prof. Kovač. Celotno članstvo in naraščaj vabljena, da se zanimivega pre« davanja polnoštevilno udeležita.
n— Fantovski pretep. Te dni se je vra« čal Viktor Granda iz Zaloga pri Šmarjeti, zaposlen pri g. Francu Šinkovcu, z dela v gospodarjevem vinogradu. Med potjo je nastal med njim in dvema istotam zapo« slenima dninarjema Sajetom Janezom in Šinkovcem Francom prepir ter sta zadnja dva napadla prvega in mu je eden obeh z nekim železnim orodjem prizadejal na glavi veliko rano. Grando so morali pri« peljati v bolnico usmiljenih bratov.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 3.: Sveti plamen. B.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20 Sreda, 4.: Dolarska princesa. C. Četrtek, 5.j Lohengrin. Ljudska predstava
po znižanih cenah. Izven. Petek, 6.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Torek, 3.: Na fronti sestre Žive. A. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 4.: Zaprto.
Četrtek, 5.: Bobrov kožuh. Premljera. Proslava 351etnice gospe Štefke Draguti-novič. Izven.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 4. junija: Pravljica o rajski ptici. Gostovanje mariborskega gledališča.
Naročajte
»Našo dobo"?
»toTRO* St
«mm
ToreSk, 3. VL1930
KULTURNI PREGLED
Maurice Caullery v Ljubljani
Na svojem obisku v Jugoslaviji pride tudi ▼ Ljubljano, in sicer v torek 3. t. m. ob 20. uri, znameniti francoski znanstvenik, profesor pariške Sorbone in član Akademije Maurice Caullery, imejitelj specijakie sto-lice za evolucijo živega sveta. Svoje nad vse zanimivo predavanje o odnošaju genetike, t. j. eksperimentalne vede o podedovanju nasproti nauku o evoluciji bo imel odlični gost v sredo 4. maja ob 18. url v zbornični dvorani ljubljanske univerze; predavanje bodo oživljale projicirane slike.
Prihodnji dan bo g. Caullery obiskal skromni jamski laboratorij naše univerze v Podpeški jami, ker ga posebno zanimajo jamski tipi živali s svojo specialno prilagoditvijo nenavadnim življenskim pogojeni jamskega sveta.
Četudi strog in globokoumen znanstvenik, k> g. Caullerv obenem zelo vešč in eleganten popularni predavatelj (conferencier), ki ma tudi težjo tvarino lahkoumljivo in za bavno oblikovati.
Vprašanje, ki ga bo odlični gflet obravnaval, štejejo	najbolj interesantna in pereča v sodobni bioiosiiji. Moderna genetika t»oji in križa po gotovih načrtih različne zvrsti rastlin in živali in študira pri tem, m kak način se podedujejo posamne lastnosti kako se kombinirajo pri potomcih in kako nastajajo nove dedne lastnosti ali mutacije Pri tem so genetiki prišli do prepričanja, ds nove lastnosti, in zato tudi nove forme (zvrsti, rase, vrste) organizmov ne nastaja jo niti' potom podedovanja in stopnjevanja onih izprememb, ki jih na organizmih povzročajo zunanji faktorji (življenska okolica ali milieu), niti v zvezi z aktivnostjo organizmov samih (uporaba ali neuporaba njih organov). S tem hočejo genetiki lzpodko-pati vsa starejša naziranja o poteku razvoja življenskili oblik v takozvant evoluciji S tem pa se obenem izpodmikajo tla_ tolma Čen'"u, kako da je nastal — lahko rečemo — najvažnejši pojav živega sveta, nJega pozitivno dejstvo: prilagodenost organizmov na njih živi in neživi okoliš.
Caullerv se energično zoperstavlja temu mišljenju genetikov in skuša ohranit; stara. 5e vedno solidne temelje evolucijskega nauka in njega razlage s pomočjo modernizirane Lamarckove teorije o aktivni prilagoditvi organizmov na spremenjene zivljenske poboje Caullerv misli, da mutacije genetikov v prosti prirodi sploh nimajo velikega pomena, ker vodijo v eksperimentih k iz-oremembam na slabše in zato ne morejo nuditi materiala za napredujočo evolucijo, še manj pa morejo privesti do kompleksnih adaptacij Evolucija, ne le da se vrši zelo počasi in zato ni dostopna eksperimentu, ampak tudi ni nujno kontinuirana. Nastanejo lahko dolgotrajne pauze: — lahko je mogoče, da se prav zdaj nahajamo v eni_ takih pauz. Sama genetika na noben način ne more rešiti problema razvoja, vendar je obogatila biologijo s svojimi metodami m rezultati.	. ,
Vsi inteligenti, ki količkaj razumejo francoščino, naj izkoristijo to izredno priliko ter pridejo poslušat svetovno kapaciteto na polju moderne biologije.
Tone Kralj in njegove »lesene slike«
Gotovo je največja senzacija v velesejm-skem oddelku za lesno industrijo pohištvo po načrtih akad. slikarja T. Kralja in njegove slesene slike«.
Njegova spalnica vzbuja misli, besedovanja, posrečene in ponesrečene dovtipe. Opustitvi načela simetrije so se ljudje v teku M že nekoliko navadili, ker so ga opustili tudi drugi načrtalci (n. pr. G. A. Kos). Pri nekaterih komadih pohištva pa ljudje iščejo utemeljevalne razloge. Največjo pozornost vzbuja postelja. Preveč so še vajeni na visoke postelje. Če bi človek ne poznal zgodovinskega razvoja postelje, bi menil, da je bila dosedanja višina postelje utemeljena z nevarnostjo miši in podgan, povodnji itd. ali pa kot skrivalnica za domače prijatelje. Marsikdo pa spoznava praktičnost nizke zakonske postelje in utemeljuje svoje priznanje z dovtipnimi besedami (n. pr. da je pripravna za skrivnostno-sladko-ginjene). Ljudi pa moti, da je za par določena le ena sama nočna omarica (s primerno notranjo opremo)" Tako ali onako, visoka postelja je res že sila starinska; meni se zdi v svoji slovesnosti že strašno groteskno smešna. In mi je celo še to leseno korito odveč in ideal le prostrana otomana, obdana vsenaokrog z medvedjimi kožami (kdor si more »špoga-ti<) —
Pa je T. Kralj zamenjal še paleto in čopiče za nož in izdelal »lesene slike«. Meni, da se oljnate slike ne dado več spraviti v 6klad z modernim pohištvom ln da bi bilo treba za te slike posebne sobe-galerije, če ni hodnik zanje primeren. Res je težava! Marsikdo bi rad okvirje z barvo pohištva harmoniral, pa se okvir k sliki ne prilega. Tako navsezadnje — še slike ne kupi. Te >lesene slike« pa so za občutljivce prava odrešitev. Tu naj si olajšajo težave in denarnice. Saj so v primeri s svojo vrednostjo kot prvovrstne umetnine kar preveč poceni. Vse so v kompoziciji, risbi in skladni barvitosti brezhibne Ln je T. Kraljev način sii. liziranja, ki se je na oljnatih slikah nekaterim zdel nekam prisiljen, tu docela prikladen in z materijalom tesno zvezan kot harmonična duša s harmoničnim telesom. Uživaš vse lepote naravnega lesa, nJega ritmične vzdolžne proge naravne rasti. Kakorkoli te stvari gledaš, le uživaš in ne najdeš niti malenkosti, ki bi te zmotila, da bi zagodr-njal.
Pričakujemo, da nas bo vsestranski Tone K. kmalu spet veselo presenetil.
H. Smrekar.
Eseji o avtomobilu
Ruski pisatelj Ilija Ehrenburg je spisal o avtomobilu svojevrstno delo, ki je nekako sredi med povestjo in esejem; knjigo, ki je namenjena razboritemu cita« telju, naj je potem avtomobilist ali ne. Spis »10 HP« izšel je nedavno tudi v nem< škem prevodu, je prav za prav nekaka fi« lozofija avtomobila, vendar se ni treba preplašiti besede filozofija; v nji se nič ne razpravlja o novih dokazih za obstoj Boga in pod. Ehrenburg marveč pripoveduje, kaj je avto postal v moderni družbi in ka« ko je pomagal izpremeniti človeško življe« nje. Izpremembo razumi v dvojnem oziru: za ljudi, ki so baš z avtomobilsko industri« jo občutili ves »napredek« racionalizacije, dela v tako zvanem pasu, in za ljudi, ki se v avtomobilu udobno vozijo in ne vedo, kako je nastal in koliko človeškega je združeno z njim: od suženjskega dela na plantažah do tovarn, ki izdelujejo popolne, najmodernejše avtomobile. Zanimiva so poglavje o benzinu, pnevmatikah, o avto*
mobilskih kraljih (Fordu, Citroenu, Deter« dingu i. dr.).
V času velike francoske revolucije —
nam pripoveduje Ehrenburg — je živel »mlad sanjač« Philippe* Lebon, izumitelj gorivnega motorja. V razgovoru s prija« teljem je dejal: »Povej mi, ali ni to prava sreča? Minilo bo 50 let ali 100 let in bo vsak državljan imel tako samogibljivo ko« čijo. Drugi stroji bodo zatrli siromaštvo. Maj bo premagal sovražnost, okorelost, nevednost, bridkost... Kmalu bodo ljudje iznašli stroje, ki jim bodo sami dobavljali kruh. Človek bo sit. Njegov duh se bo ho« tel izpopolnjevati. Ne bo mogel nikjer mirovati. Človek se bo vozil po vsem svetu. Ne bo imel domovine: povsod bo doma. Takrat bo srečen, kakor so bili srečni olimpijski bogovi.« In Lebon je po« kazal s prstom na svoje risbe in je rekel:
»Ta kopica papirja, Fran^ois, je jamstvo prave blaginje na zemlji.«
Minilo je več ko sto let, avtomobili res drče preko vseh meja. Slika, ki nam jo daje Ehrenburg o dobi, ko je človeštvo doseglo svojo srečo z »10 HP«, pa je v ostrem kontrastu s sanjami vrstnika Ve« like revolucije. Divji bes hitrosti, delo, trud, vrsta ljudi, pripeta k tovarniškemu pasu, borze, politika, kri in obup, hazard, strast, zaglušujoče ropotanje motorja, — smrt . . . Tako malo se izpolnjujejo sanje onih, ki hočejo zgolj z materialno blaginjo osrečiti človeški rod.
Ehrenburgov spis »10 HP« je zopet knji« ga o današnji civilizaciji. Čitatelj jo pre« čita in se vpraša: Kam plovemo? Ne, da« nes je tako: kam drčimo, kam letimo — s stotino km na uro? . . .
Mednarodno zborovanje kritikov v Pragi.
Ze nekaj časa napovedano drugo mednarodno zborovanje gledaliških in muzikalnib kritikov se bo vršilo od 10. do 15. septembra v Pragi. Prvi kongres te vrste je bil lam v Bukarešti. Na tem kongresu naša dr-pva ni bila zastopana. Za kraj dru^e^a kongresa se je vršila daljša borba, ker so nekateri hoteli imeti zborovanje za vsako ceno na Dunaju. S francoskim tn romunskim glasom je Praga zmagala.
Božo Lovrič o Zvonimirn Rogom V članku >L. Pirandello u Pragu« (v beograjskem časopisu >Život i rad«, junijski zvezek) piše znani pesnik in pisatelj B Lovrič o Zvonimiru Rogozu, ki je nastopil v Piran-dellovi igri »Prijateljica omoženih žensk«: »Za Rogoza ima posebne simpatije upravnik H. Hilar. Doslej smo videli Ž. Rogoza v Hamletu, Idiotu, Kaj je važno, Svetem Vaclavu, da ne naštevam ostalih manjših vlog. čudno, kako se je ta rojeni Jugoslo-ven v zelo kratkem času naučil češčine! Poglavitne prednosti so mu jasen izgovor, dobra vokalizacija, sigurnost in eleganca. Pirandello je v skladu z njegovo naravo. Ro-goz čisla komplicirane, občutljive in misleče tipe, ki beže od življenja — kakor Hamlet m Idiot — ob istem času pa hrepene po njem. Ta dualizem najbolj zanima Z. Rogoza in v tem je najmočnejši. Čisla izpremen-ljive osebe, ki jih ni moči djati v isti kalup.«
0 raivojn jugoslovenske romantike je
začela objavljati praska »Slaviscbe Rundschau« daljšo razpravo iz peresa zagrebškega vseuč. profesorja P. Skoka.
Kreftov roman »Človek mrtvaških lobanj«, knjigo, ki je bila pri nas umaknjena iz prometa, ocenjuje v 6, številki »Socialne Misli« Stanko Tomašič in sklepa, da je »dokument, ki govori močno ln prepričevalno«, nad katerim bi se morali zamisliti naši pedagogi. »Ta dokument zahteva, v zvezi z drugimi psihološkimi dokumenti, ki jih daje roman, temeljito reorganizacijo naših srednjih šol in nujno revizijo moralnih m etičnih načel, po katerih se ravna današnja vzgoja in današnja znanstvena osnova .«
Troekij o sodobni ruski literaturi. Bivši diktator Lev Troekij ni nič preveč zadovoljen s sedanjimi književnimi razmerami v Rusiji Ob smrti Vlad. Majakovskega je objavil v svojem emigrantskem glasilu članek, v katerem pravi, da je sedanja službena ideologija »proletarska« literatura docela zgrešena, ker ne razume ritma kulturnega življenja. Sovjetski vladni krogi smotre-no birokratizirajo literaturo ln umetnost, hkrati pa jo uničujejo. Za klasike proletar-ske literature so proglasili buržoaske pisatelje, kakor so Gladkov, Seralimovič itd. Širokoustni čvekuni, kakor je Averbaeb, so bih proglašeni za vodilne kritike, Bjalin-ske proletarskega slovstva. Umetnost je podrejena komandi Molotova tn Guseva, dveh mož, ki razumeta vse na svetu, samo umetnosti ne. Kako bosta ta dva koliktivi-zirala slovstvo, si spričo njune nekulturnosti lahko mislimo.
V pojasnilo
V zadnji številki mesečne revije »Domači prijatelj« sem čital v članku »Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani« naslednji odstavek: »Gotovo se hvaležno spominjajo na leta, ko so se učili tako rekoč slikarske abecede v šoli »Probude«. Naj navedem samo nekaj imen takih bivših učencev, ki so danes že znani slovenski javnosti: Justin itd.«
Resnici na ljubo moram te navedbe zanikati ter podati točno pojasnilo. Učenec »Probude« nisem bil nikdar, temveč kot absolvent kiparskega oddelka državne srednje tehnične šole v Ljubljani sem se pripravljal za nadaljne umetniške študije v tu-1ini. V to svrho sem prosil svojesra profesorja g. S. šantla, naj mi izposluje brezplačen poset nekaterih učnih ur, zlasti risanja portreta in akta. Torej ne slikarske abecede. Ko sem absolviral nekaj ur, šem že spoznal, da sem vse to že davno obdelal v nižjih letnikih kiparskega oddelka. Ker je sledilo še nesoglasje med menoj in takratnim voditeljem šole »Probudac, pokojnim akademifinim slikarjem g. Ster-letom, šole nisem več posečal. Akad. slikar g. Sterle se je posluževal pri svojem predavanju o anatomiji mojega slovenskega anatomičnega atlanta, katerega sem izvršil v IL letniku kiparskega oddelka pri predavanju prof. akad. kiparja g. Repiča. Uporabljal je tudi dve veliki anatomični tabeli, ki sta moje delo iz m. letnika in ki mislim, da 8e sedaj vise na steni v ateljeju za kiparstvo.
Tako torej ne more tri ti govora, da sem bil učenec »Probude«, ali da sem celo tam dobil slikarsko abecedo. To sem že pojasnil na vpražanje sedanjega voditelja »Probude« g. prof. A. Severja. To je bilo pred izidom zgoraj citiranega članka.
Justin, slikar-grafik.
Novosti šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobfinje knjižničar Matija R o d \ (Nadaljevanje).
Beymont Wl. St. _ Joža Glonar, Kmetje II.
Zima. 4442.
—	III. Pomlad. 4443. Carderon Petro de la Barea — Oton. Zupančič, Sonik Zalamejski. 4606 d.
Šlebjnger Janko, Publikacije Slovenske Matice od leta 1864. do 1930. 4607 r. Bevka France, Julijan Sever. Povest. 4608. Černejeva A., Metuljčki. Pesmi za mladino. 4609 p.
Kosor Jos. Požar strasti. Drama, 1312 h. Tueič Srdjan, Truli dom. Drama. 1320 h,
—	Knjiga života. 1322 h. šenoa August. Karamfil e pjeenikora groba. 1333 h.
—	Branka, 1337 h. Prohaska Drag., T. 6. Masaryk. Zbornik.
1364 h.
Bordeaus Henry, Valombrž. 835 t Carelle Andree, Louise, valet de ehambre.
Roman. 836 f. Constantin . Weyer M., P. C. de compagnte. 837 f.
Istrati Panait, Vere Fantne flamme apr^s
seize mois dans, 1' U. R. S. S. 838 f. Kolney Fernand, Marianne a la Curee. Roman de moeurs politique«. 839 t Renard Jules, Histoires naturelles. 840 t. Ryner Han, Les surhommes. Roman, pro-
plištique. 841 f. Sauvajre Marcel Le premier homme que
j'ai tue. 842 f. Vaudoyer J. L., Nuit a Fhfitel beaux-
monts. 843 f. Hmlev Aldous, Kontrapunkt dee Lebens.
Roman. 11298 n. Thorkild Gravlund, Am Ende der Welt Roman. 11313 n. Latfert K. A., Buddha im Abendlande. Roman. 11314 n.
—	Fanale am Himmel. Technlsch - poli tiseher Roman. 11315 n.
—	Feuer am Nordpol. TechnJeoh - politi scher Roman. 11316 n.
—	Flammen aus dem Weltenraum. Ein Zukunftsroman. 11317 n.*
Marschall Foch, Erinnerungen von der Mar-
neschlacht bis zur Ruhr. 11322 z. Deledda Graaia, Schiffbriichige im Hafen.
Roman. 11328 n. Plivier Th„ De6 Kaisers Kulis. Roman. 1132$ n.
Sehafer W„ Der Hairptmann von KSpenlek
11330	n.
Markovit* Rodion Sibirlsehe Garolson. Roman unter Kriegsgefanganen.
11331	n.
Undset Sigrid, Fran Hjelde. Roman.
11332	n.
Aldington Rich., Heldentod. Roman. 11353 n.
Coellen Grete, Doktor FofnmaB. Roman.
Roman. 11354 n. Domlniqiie Pierre, Seine MajestSt . . . Ein
Roman. 11355 n. Fletcher J. S., Der StadfkSmmerer. KUml-
nalroman. 11356 n. Haas Rudolf, Die Sieben Sorgen des Kri-minalrates. Ein heiterer Roman. 11357 n.
Lederer Joe, Das MSdchen George. 11399 n.
—	Musik der Nacht. Roman. 11360 n. Liepmann Heinz, Die Hilfloseo. Roman.
11361 n.
Manrois A., Das Land der 36.000 Wtlnaehe.
Erzahlung. 11362 n. Salgari E., Der Bergkfinig. Roman an* Alt-persien. 11363 n.
—	Im Luftschiff durch Afrika. Aben-teuererroman. 11364 n.
_ Die Schrecken SiblrJena. Abemtenerer
roman. 11365 n.
—	Der Sohn des R črten Korsaren. Abenteuererroman. 11366 n.
šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11, rposoja vsak delavnik od 4. popoldne do pol 8. zvečer najizbranejše knjige v deset jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudj po pošti na deželo. Izposojilni čas in pristojbina tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne. Na razpolago popolni tiskani imenik} knjig. Knjižnica kupuje anti-kvarično knjige po najvišji eeni, zlasti slovenske.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek, 3. fcffiHa
LJUBLJANA 12.30: Reproduckana glasba. — 13: Napoved Časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Dr. Mejak: O sokolski pro-sveti. — 19-30: Ruščina. — 30: Prenos ta Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
Sreda, 4. JonlJa LJUBLJANA: Opoldanski proerim odpade. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Portreti rz svetovne literature. — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos i<t Praze. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10JO: Reproducirana gJasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17-30: Narodne pesmi. — 30: Koncert komorne glasbe: Beethovenov večer. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert radjo-kvanteta. — 22.15: Lahka glasba.
ZAGREB 12JO: Opoldanski koncert. — 20.35: Koncert slovanske rlasbe. — 22: Lahka godba. PRAGA 19JO: Prenos opere ta narodnega gledališča. — 22.20: Lahka glasba. — BRiNO 19-30: Prenos opere « Prage. — 22.25: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 17.45: Koncert baletne glasbe. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 23: Godba »a ples. — DUNAJ 11: Reprodncirana glasba. — 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Glasbeni program za mladino. — 16: Koncert orkestra. — 20: Dunaj v barok« in rokokojn. — 20.40: Literaren program. — 21.10: Avstrijska glasba baroka in roko.koja. — BBRLIN 19: Koncert orkestra. — 20: Godba za ples. — 22.30: Konccrt orkestra balaJajk. — FRANKFUiRT 16: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos ta Stnt-tgarta. — 22: Koncert godalnega kvarteta. — LANGENBERO 17.30: KompoeicSe avstrijskih skladateljev. — 20.15: Koncert komornega orkestra. — 21: LiteTaren večer. — Lahka godba. — STUTTGART 20.15: Koncert orkestra tn aoH-stor. — 21 JO: Prenos programa ta FranMnrta.
—	BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 18.45: Orkestralen konoert. — 20J0: Mešan program. — Koncert vojaške godbe — RIM: 17JO: Popoldanski koncert. — 21.02: Instrumentalen koncert
SOKOL
Telovadni nastop Sokola I.
V nedeljo je podal Sokol I na Taboru javnosti svoj obračun za delo v zimski in pomladni dobi. Prireditev nikakor ni bila tako obiskana po občinstvu kakor to zasluži delo tega marljivega sokolske« ga društva. Sicer ne smemo reči, da je bilo malo posetnikov, bilo pa bi jih mnogo več, ako bi že vse članstvo Sokola I. izvršilo svojo dolžnost napram društvu. Med re» prezentanti smo opazili g. podbana doktor Pirkmajerja, poveljnika mesta generala Popoviča, župana g. dr. Puca s soprogo, starešino župe Ljubljana br. dr. Pipenba« cherja itd. — Celotni nastop vseh društve« nih oddelkov kaže znake, da se je *udi v tem društvu zadnje mesece izvršil pre« okret. Poleg starih borcev je pričelo s so« kolskim delom mnogo mlajših, zlasti pa je bilo veliko sprememb v prednjaškem zbo« ru. V splošnem je bilo opaziti sicer dobro navežbanost, vendar se mora več važnosti polagati na kritje, ravnanje in skladnosti pri prostih vajah, ker drugače trpi celota. Sicer pa bo v bodoče prednjaški zbor go« tovo storil vse, da se v vseh ozirih odpravi nedostatke. Poudariti moramo, da smo ze« lo pogrešali nastop vrste starejših bratov z vajami s palicami in pri orodni telovad«
— Najbolje je izvajal proste vaje žen« ski naraščaj, pa tudi članstvo je dobro od« rezalo. Glede skladnosti je bil nastop mo« škega naraščaja manj posrečen, vežbs žen« ske dece pa so bile zelo kratke, vendar dobro izvajane. Ostali del programa je ob« segal orodno telovadbo, razne skoke in preskoke ter igre. Moška deca je dobila ravno dan poprej ogromno žogo in je se« veda morala z njo nastopiti brez večjih priprav, zato še ni šlo vse gladko. Prihod« njič bo gotovo pokazala, Kaj vse se da izvajati s tako veliko »gračo. Med cdmo« rom je bila prirejena štafeta s prenosom malih dečkov, ki je vzbudila veliko zani« man je občinstva. Končno je zaključila ve« ličastna skupina vseh nastopajočih oddel« kov javni nastop. Pri telovaibi in nato se vršeči ljudski zabavi sta sodelovala marlji« vi prireditveni odsek in celotna godba So* kola I. prav izvrstno, pa tudi plesni orke. ster je pokazal v dvorani, da ima društvo pridne člane po vseh odsekih. — Iz celot, nega nastopa pa se dobi vtis, da se bo de« lo na Taboru v bodoče podvojilo in po« glob i! o.
Sokolska župa Ljubljana. 2upm zlet se bo vršil 7. in 8. junija 1930 v Ljubliani na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Tekme se bodo vršile v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj in deloma dopoldne, nakar bodo skušnje za iavni nastop. Ob 14. uri se vrši povorka Sokolstva po mestu na telovadišče, ob 16. uri je javni nastop. Pri zletu sodeluje godba Sokola I. Vse podrobnosti glede programa slede. Polovična vožnja dovoljena pod br. M. S. 9521 z dne 20. ma.ia 1930 in velja od 5. do 11. junija. Število legitimacij naj se naroči takoj v župnj pisarni na Taboru. Župni zlet naj bode veličastna manifestacija sokolske misli v naši beli Ljubljani, vsled tega je udeležba vseh društev s prapori strogo obvezna, Vse članstvo brezpogojno v kroju. — Zdravo — Župna uprava
Iz župe LJubljana. Po sklepih rad nje izre<hie seje župne uprave, ki se je vršila 27. t. m-, se bo vriil župni zlet na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola na binkoštno nedeljo. — V žuipno zvezo it bilo sprejeto novo sokolsko društvo Gero-vo v scezu čabarskem. Istočasno je bila potrjen« tudi prva društvena uprava. — Srmje se novo sokolsko društvo v Prezidu. — V Ljubljani je pričakovati, da bo prav v kratkem sklicana nstanovna skupščina novega sokolskesa društva, ki se bo imenovalo Ljubljana III. — Sokolsko društvo Ziri se podredi v tehniškem smislu enemu i®med ljubljanskih okrožij, ker taia z Ljubljano bolje komunikacije kakor z ostalimi dnuštvi obmejnega okrožja. — Župni upravi! prihajajo razna poročala o delovanju elementov, ki Jim tudi SoJcol kraljevine Jugoslavije na pogodu. Uprava bo o zadevi poročala na pristojno mesto.
Za župol zlet v Ljubljani, ki se bo vrSil 8. junija, je dovoljena polovična vožnja po odloku ministrstva za promet št. 9521 od 20. maja, ld velja za člane vseh vžupljenih sokolskih društev, od 5. do 14. -jinrija za vse vlake in razrede, razen Simplon Orient Ezpressa. Zupna »prava teda tozadevne legitimacije in fib razpošlje sokolskira društvom, ako jih pravočasno nar oče.
Na vsesokofskem zleta ▼ Beograda bo
vsestransko poskrbljeno, da bodo slikani najlepši prizori na telovadišču. Pa tudi avi-joni bodo porabljeni v ta namen ter bo napravljen o poteku javne telovadbe kp posnetek iz njh.
Lepa športna prireditev Sok. društva Hoče. To društvo je do zadniega časa precej »počivalo in životarilo — 10 let ie tega«! Danes pa moramo reči, da dela, kakor le more delati malo društvo na deželi. Zasluge ima tu v prvi vrsti načelnik br. Milan Apih, učitelj v Hočah, ki je v kratkem času odkar je načelnik pripravil društvo do tega, da redno telovadijo vse kategorije in je sam kot spreten samouk sestavil železno bradljo, drog, kroge itd. Na zletn v Beogradu bodo prvič nastopili tudi Hočan; in sicer 10 članov, ki se odpeljejo pod vodstvom br. načelnika v Beograd s čolnom po reki Dravi in Donavi. Čoln grade člani sami in bodo z veslanjem skušali v čim-krajšem času prevoziti to dolgo progo. 2e-limo jim pri delu mnogo uspeha, na pot pa mnogo sreče!
Sokolsko druStr« v Beltincih. Minulo nedeljo so prihajali od blizu in daleč v naše lepe Beltince. številni prijatelji našega Sokola, ki je priredil prav lepo uspelo akademijo. Navzlic marsikaterim raznovrstnim zaprekam, oviram in nerazumevanju sokolskega diela ter sokolskih ciljev s strani gotovega dela našega prebivalstva, si naš Sokol, kar nam dokazuje visoko število posetnikov, od leta do leta močneje utrjuje svoj položaj med narodom. Najbolj razveseljivo pa je, da raste s sokolskim ugledom tudi narodna zavest pri starejših ljudeh, po6ebno pa pri mladini. Z največjim zanimanjem smo sledili nastopom naših srčkanih Sokoličev in Sokoličic, občudovali precizmo izvajane telovadne in pevske toSce članov in članic ter delili radost vshlfenih staršev, eorodnilkov ln prijateljev mladih in najmlajših telovadcev in telovai-Idnj. Zanimivo je, da vodijo telovadbo in petje — učiteljice. Krivično bi bilo, ako bi zamolčali njihova imena, so to sestre Col-
narfera, Sbetova In Prefltmota. HI Sada,
da zato njihove stanovske tovariši ce rade slede pri nastopih njihovemu požrtvovalnemu vzgledu in da je bilo pri akademiji navzočih toliko staršev, učiteljev in učiteljic ter prijateljev naše šole iz daljnje in bližnje okolice. Beltinski Sokol je lahko ponosen na svoje delo in svoje članice. Le tako naprej v čast sokolskemu imenu in delu ter v korist nacijonnalne in državne ideje.
Telovadne slavnostl belgijskih gimna-stov se bodo vršile letos od 14. do 18. avgusta v Antwerpnu v spomin stoletnice osvoboditve Belgije. Kolikor je dosedaj presoditi, se bodo udeležili teh slavnostl tudi češkoslovaški Sokoli, Švicarji, Luksem-buržani, Holandci, Italijani in Francozu Predmetni izlet bo 39., ki ga prireja belgijska telovadna zveza.
Zborovanje agrarnih interesentov v Ljubljani
Liubliana. 2. juniia
V nedefio so zboroval v dvorani Delavske zbornice v Ljubljan; delegati Zveze slovenskih agrarnih interesentov. Zboro-valne prostore so zastopniki Zveze do zad-niesa kotička napolnili in prišli prav iz vseh delov Slovenije. Bilo ie navzočih okrog tri sto delegatov iz 54 občin.
Zborovanje ie otvoril s TOzdravnhn nagovorom predsednik Zveze z. Ivan Straži-šar. nakar ie govoril uvodna izvajanja o agrarni reformi podpredsednik Zveze g. Albin Preoeluh ootem. k« so zborovale; z velikim navdušenjem soreieb vdanostno brzojavko Ni. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. Zivko-viču. min. podpredsedniku z. Uzunovrčra, ministru za agrarno reformo dr. ŠibeniJra. ministra za socialno politiko g. Preki in ministru Dravde z. dr. Srškiču.
Na dnevnem redu so bila naslednja pr&> davania:
1.	Načrt zakona rrrrmstrstva ra bnefflstfio
o likvidaciji asrrarne reforme in uredk«! »Zveze slovenskih agrarnih intereseotev«. — Predaval geometer Milan Mravlje.
2.	Načrt zakona o ukinitvi fideJkamlscr in notranja kolonizacija. — Predaval z. Albin Preipeluh. podpredsednik »Zveze«.
3.	Agrarni interesenti in starostno zavarovani e kmečkega ljudstva. Smopobritev današnie socialne zakonodaje. Asrarni interesenti in pospeševanje kmetijstva. — Predaval g. dr. Jariže Novak, blagafnfs: »Zveze«.
Vsa tri predavanja so bSa zelo stvarna in so iih zborovala z veiiko pozornosti© poslušal; in mestoma navdušeno odobravali in iim pritrjevali. .
Po končanih predavanjih le bia z orav bravaniem sprejeta naslednia resolucij a:
Opolnomočeni delegati agrarnih interesentov f * Dravske banovine, organiziram v »Zvezd agrarnrh interesentov Slovenije« r Ljubljani, zborujoči i. junija v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani izražajo svoje »panje in prepričanje:
1.	Da bo kr. vlada čimprej uveljavila socaafco pravičen zakon o končni izvedbi agrarne reforme, ker ie to v interesu našega gospodarstva ia tistih 20.000 kmetskih družin, ki že 10 !et čakajo, da bi mogli definitivno urediti svoje gospodarstvo na razširjeni površini zemlje, ki si jo obetajo od agrarne reforme. Pretekla doba strankarskih borb ni mogla uredbi tesa zgodovinsko važnega vprašanja. Današnji zborovalci smatramo današnji čas in današnje stanje kot edino primemo, da se to vprašanje reša.
2.	Da se z ozirom na alpski znača} zeanJfiSVe posesti v Sloveniji in mijno potrebe notranje kolonizacije, katero narekuje sprečeno izseljevanje agrarna ^ form a socialnim dn gospodarskim prilikam primerno razširi, t. J. da se poveča površina zemlje, ki naj se razdeli med agrarne interesente s triteznitviio novih objektov.
3.	Da se pri končni rešitvi agrarno-reformnesa vprašanja posebno upošteva dejstvo, da Je v Sloveniji večina veleposestev gozdnega značaja, d-a so ta veleposestva nastala zaradi privilegijev ta fevdalne dobe in da Je treba ostanke teh fevdaino lastninskih privilegijev okrniti. Zato je potrebno agrarno reformo razširti tudi ne goadne povn-šine, zlasti na fideikomisna veieposestva.
4.	Prosimo visoko kr. vfedo, da zarad? teb posebnih nalog agrarne reforme v Sloveniji, ki zahtevajo takojšnjo rešitev, to vprašanje reši ne-za-visno od ostalih pokrajin v drŽavi s posebnim zakonom.
Žrtev noža in kolca
Novo mesto, 2. fmiija
V	nedelio troti večera se je napotHa hI Uršnih sel. fcier je bilo žegnanje, veSa družba, ki ie popoldne popivala v tamoŠJiiili gostilnah in ie bila že precej vinjena. Na noti oroti vas; Lazam ie naletela na kmečkega sina 211etnega Jožeta Janka -te Dob-nega dola šl 15 (občina Toplice) ter ir njegova prijatelja Frana Kreseta in Frast-Kužnika. Piiana družba je pričela izziv?-in groziti. Na vprašanje, kai žele in za*t-izzrvajo. ie Janko dobil s kamnom po gnj' vi. da se je zgradil na tla, kier mu lf.je" nožem prizadel Josip Hribar (p. d. Koc1^ pov) tri smrtno nevarne rane v hrbet, • pleča, da ie bH takod oblit ves s k- .a. Nato s« ostali pobegnili, le Jankov prijatelj Krese ie ostal pri njem in ga odpravil na oostaio v Uršna sela. od koder je bdi ranjenec z vlakom prepeljan na kangii-sko oostajo, kamor ie prispelo telefoničnoi obveščeno bolniško osohie in ga na nosil-nici preneslo v kandijsko bolnico. Janko je bil snoči okrog 10. operiran ter rešen s«, gume smrti.	_
211etni kroiaSkS Pomočnik AloMl Mendfn h Drame, občina St. Jernej, ie trt na Mihovi ci v gostiln! pri Štrcinu. Tam ie bal tisti čas tudi neki Nace Trpin in neki Rus Aleksei, delavec na žaga pri Štrcinu na Mihovici. Zaradi malenkosti ie nastal prepir, ki se je domala končal s smrtio. Rus Aleksel je pred gostilno pobil na tia Men-cina ter ga sunil z nožem v levo stran prsi naravnost proti srcu in je le za nar milimetrov manjkalo, da ga ni usmrtil. Fanta so prepeljali v kandijsko bolnico usmiljenih bratov.
V	Zagorsk; gori. občina šmarieta. Je kopalo v vinogTadu pri posestniku Franu Šinkovcu okrog 10 kopačev, med niimi kočar Viktor Grumda iz Zaloga ter gosjjodariev nečak Franc Šinkovec in Janez Saje. Kočar Granda ie bi! priden delavec, vedno nrvi med kopači, kar ie Saieta silno bolelo. Zato ie naščuval proti ni emu Frana Šinkovca. da ga bo končanem delu poišče in nabile, kar je Šinkovec tudi storil. Udaril ie Grundo s kouačico po gJavi in nogah, tako da Je moTal pridni kopač zaradi poškodbe iskati zdravniške pomoči v bolnici.
GOSPODARSTVO
Vprašanje sistema naših gospodarskih zbornic
Na konferenci gospodarskih Zbornic, ki ee vršila pretekli teden v Dubrovniku, je tvorilo glavno točko razprav vprašanje sistema našeh gospodarskih zbornic, glede katerega obetojaio, kakor znano, ostra nasprotja med beograjskimi zbornicami, ka rahtevajo uvedbo ločenih zbornic, in ostalimi zbornicami, ki zagovarjajo skupne zbornice. Ta nasprotja so ee pokazala zlasti v krogih jugoslovenskega obrtništva. Vprašaje ureditve zbornic je sedaj stopilo v odločilni stadij. Zato je konferenca zbornic to vprašanje postavila kot prvo točko na dnev-
111 Kakor smo že poročali, je bil konferenci predložen obsežen in izčrpen tiskan rete-rat o nalogah in o značaju gospodarskih zbornic, ki sta ga sestavila generalni ajniK zagrebške zbornice g. dr. Čuvaj m tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohonc
Na podlagi tega referata, ki odločno za-povarja sistem skupnih zborni* se je na konferenci razvila živahna debata, k, je po-Sa da edino predstavniki treh beo^ skih ibornie zastopajo stališče sistema ločenih zbornic, dočim so vse ostale zbormce v državi, med njimi tudi zbornici v Skopi ju in Pod^orici, odločno za sistem skupnih rbornic. Neki govorniki ko obsojali postopanje manjšine, ki hoče iz gotovih razlogov vsiliti večini naziranje, da je stanje med industrija jn obrtniki ter trgovci nevzdržno in da so zaradi tega potrebne ločene obrtniške zbornice. Poudarjalo se je, da morajo biti zbornice gospodarske ustanove in ne stanovske, zato je bilo celo predlagano, naj bo v skpnih zbornicah zastopano poleg trgovine, obrtni in industrije tudi s<=>
kn£l£e,' ki ga je zavzela konferenca zbornic v tem vprašanju, nas navdaja z zadoščenjem in obenem z upanjem, da bodo objektivno misleči gospoadrji v Beogradu kmalu tudi spoznali, da morajo biti zbornice le zastopnice skupnih interesov trgovine, ( ti in industrije in da baš v tem zastopanju skupnih gospodarskih interesov obstoja razlika nasproti stanovskim organizacijam posameznih gospodarskih panog, ki zastopajo v prvi vrsti posebne interese teh panog. Nedeljski beograjski »Privredni pre. pled< je menda že uvidel neplodnost nadaljnjih prizadevanj za ločene zbornice in pravi resignirano na koncu poročila o koferen-ci, da je z rezultatom konference vprašanje s-istama zbormc rešeno, če se bodo odločilni krogi ravnali po številu jn moči posameznih zbornic, ki zastopajo sistem skupnih Ebornic.
skega posojila ▼ višini 2 milijard frankov povsem zagotovljen. Denarji zavodi imajo že toliko zaznamb na vpis obligacij, da je že danes računati s prevpdsom.
= Finančna organizacija vseh Fordovih družb v Evropi. Iz Luksemburga poročajo, da je bila tam z delniško glavnico 480 milijonov frankov ustanovljena posebna delniška^ družba (holding-družba) kot vrhovna finančna organizacija za vsa Fordova podjetja v Evropi.
= Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 6 komadov polnih gumijevih obro-čev za tovorni avto; do 23. t. m. pa glede dobave navadnih kuhinjskih lijakov, svinčenih sifonov in medenih rozet. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 3000 komadov stekel za bencinske svetjljke. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 23. t. m. jionudbe glede dobave 1 generatorja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Dne 12. t. m. se bo vršila pri računsko-ekonom-skem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 7 kompletnih garnitur koles za avtomobile; 16. t. m. pa glede dobave telegrafsko-tele-fonskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dne 16. t! m. se bo vršila pri intendanturi komande Tli" armijske oblasti v Skopi ju licitacija glede dobave lesenega in železnega orodja za pekarne. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni intendanturi.)
BORZE
= Privilegirana agrarna banka mižala obrestno mero za kredite. Nazadovanje obrestne mere je v zadnjem času prišlo do vidnega izvaža tudi pr; nas. Po znižanju diskontne in lombardne obrestne mere od strani Narodne banke je, kakor znano, tudi prž hip banka znižala svojo obrestno mero ža lombard. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Privilegirana agTarna banka sklenila znižati obrestno mero za posojila za 1 in pol odstotka. To znižanje je banki zlasti omogočeno sedaj, ko je dobila tako od Narodne banke. Poštne hranilnice in Drž. hip. banke po 200 milij. Din kredita, in sicer po izredno ugodni obrestni meri 4%. Če bo to znižanje obrestne mere za posojila omogočilo banki plasirati svoja sredstva tudi v Sloveniji, se bo pokazalo že v bližnji bodočnosti.	.
= Uvedba blagovnih ternnnskih poslov na zagrebški borzi. Kakor znano je zagrebška borza pred tedni sklenila razširiti poslovanje njenega obračunskega zavoda glede na zavarovanje terminskih blagovnih poslov. Predpise jn odredbe za to poslovanje je borzni svet te dni odobril in bo obračunski zavod, ki že 6 let uspešno posluje v kupčijah z efekti, v posebnem oddelku ti vedel novo poslovanje s 16. junijem. Poleg terminskih poslov s standarisjranimi predme« (pšenica, koruza) se bo zavod pečal tudi z osiguranjem terminskih poslov z ostalim blagom, ki se trguje na borzi. Osi-puranje se bo vršilo na ta način, da bo vsak kontrahent položil kavcijo za vsak zaključek, ki ga bo prijavil zavodu in vplačeval razlike, ki bi eventuelno nastale do izvršitve posla.	. .
= Trgovinski sporaznm med Avstrijo in Madžarsko. Pogajanja za revizijo avstrijsko, madžarske trgovinske pogodbe eo bila pretekli teden v Budimpešti v glavnem zaključena. Podpis te konvencije pa je sedaj odvisen od podpisa nove konvencije z Jugoslavijo. Kakor znano je bil že v drugi polovici maja dosežen sporazum glede revizije jugoslovensko-avstrijske pogodbe, ki ga pa naša vlada še ni odobrila.
_ Višina realnih mezd v posameznih državah. Mednarodni urad za delo je sestavil ■primerjalno statistiko realnih mezd v posameznih državah, ki nam daje zanimivo sliko o pravi višini mezd v teh državah. Absolutna višina mezd za primerjavo ai ijprripravna, ker vlada n. pr. v državah z visokimi mezdami tudi večja draginja. Zato upošteva ta statistika realilo vrednost mezd na podlagi kupne moči mezd ln glede na potov enotni in idealni konsum. Po tej statistiki, ki je izražena v odstotkih višine mewi v Angliji (enako 100), eo realne mezde najvišje v Zedinjenili državah, kjer amašajo 197 % in so še enkrat večje nego ■v Angliji. Potem sledijo Kanada s 168%, Avstralija s 152%, švedska s 130%, Danska «= 112%, Nizozemska z 89%, Nemčija in Če-
2. junija
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Curih, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so ostali nespremenjeni, le nekatere devize kažejo nebistveno povečanje ali znižanje tečaja Med efekti je bila Trboveljska zaključena po 443
Aa zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko okrepila ter se je trgovala za kaso po 431, za julij po 431 jn "za december po 432 _ 432.5. V 8% Blairovem posojilu fe bil zabeležen zaključek po 97 5. v bančnih vrednotah je tendenca nekoliko prijaznejša ter je prišlo do prometa v Union banki po 196.5. v Jugo banki po 79 5 m v Poljedelski po 59. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Trboveljski r?-> 439, v Dubrovački po 405, v Sečerani po 370 in v Slavoniji po 200.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.78. Beri. 13.5025— 13.5325 (13.5175), Bruselj 7.9053, Budimpešta 9.8987, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 797.46—800.46 (798.96), London 275.21, Newyork 56.535, Pariz 222.06, Praga 167.55—168.35 (167.95). Trst 295.72-^97.72 (296.72).
Zagreb. Amsterdam 22.75—22.81, Dunaj 797.46—800.46, Berlin 13.5025-13 5325, Bru selj 788.53-792.53, Budimpešta 988.37 do 991.37, Milan 295.6550—297 6550, London 274.91—275.61, Newyork ček 56.4350 do 56.6350. Pariz 221.06—223.06, Praga 167 55 do 168.35, Ziirich 1094.40—1097.40.'
Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.2650, London 25.1125, Newvork 516.85. Bruselj
landko vfSino, vendar pa so Be vedno taka
velike, da jih ne bo mogoče porabiti do nove letine. V Evropi je razen Francije ia Italije stanje posevkov ugodno. Rusija se je zadnje tedne pojavila na evropskem trgu z znatnimi ponudbami rži, kar Je prisililo nemško vlado, da je preko noči povišala uvozno carino na rž na 15 mark (192 Din) od 100 kg. Tako je nemška carina na rž dosegla 90% domače cene in 175% svetovne cene, kar priča, kakšne nenormalne razmere vladajo na žitnem trgu. Z Madžarske prihaja ponovno inicijativa za ustan<Jvitev po-dunavskega žitnega kartela.
+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, 80 kg po 257 5 — 260 ; 78 kg po 250-252.5: 77 kg po 242.5 — 245; rž: baška, 72/73 kg po 197.5: koruza: popolnoma suha. prompt-na po 137.5 — 140. za junij po 142.5—14o; ječmen: baški, 62/63 kg po 162.5 — 165; oves: baški, navadna tarifa po 180 — 185; moka: »0g« fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405.
+ Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 47 vag. pšenice, 7 vag. moke, 125 vag. koruze in 2 vag. ovsa. Pšenica: baška. 77 ker 202-V) do 205 : 78 kg 205—207.50; gornjebaška. 78 kg 207.50—210; banaška, Tisa šlep. 78 kg 210 do 212.50; sremska. 77 kg 187.50—190. Oves: baški in sremski 125—130 Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5—112.5. Koruza: baška in sremska 94—96; ladja Dunnv 94 do 96; banaška in sremska, za junij 97.5—100; Sombor 95—97.5. Moka: baška »Oggf 335 do 345; >0g< 330—340; »2< 295—305; >5< 235—245; >6? 165-175; »7« 115—125; »8: 80—90. Otrobi: 65—75.
-f Bndimpeštanska terminska borza (2. t. m.). Tendenca slabša; promet, srednji. Pšenica: za junij'22.42—22.44 (obračunski tečaj 22.60); za oktober 20.75—20.76 (21); rž: za junij — (11.60), za oktober 12.74 do 12 76 (12.90); koruza: za julij 12.17—12.18 (12.30). za avgust 12.46—12.48 (12.60), tranzitna za julij — (11.60).
ŠPORT
Nedeljski športni dogodki
Pridite plavat!
72.1250, Milan 27.0750, Madrid 62.90, Amsterdam 207.85. Berlin 123 33, Dunaj 72 Sofija 3.7450, Praga 15.3250, Varšava 58. Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.75 bi., 7% Blair 86
bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Trboveljska 443 zaklj., Vev če II7 den., Ruše 270—280.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 430.5 — 432.5, kasa 430.5 — 432, za junij 431 43s, za december 432 _ 433, investicijsko 87.5 _ 88, agrarne 54.375—55, 8% Blair 97.5 — 97.675, 7% Blair 85.25 do 85.75; bančne vrednote: Praštediona 900 do 910, Jugo 79.5 — 80, Union 196 5 — 198. Srpska 180 — 182, Zemaljska (ex coupon) 132 — 133, Poljo 58.5 - 59; Industrijske vrednote: Narodna šumska 24 den., Gut-man 170 blago, Slaveks 72 _ 75, Slavonija 200 — 205, šečerana 367.5 _ 372.5, Brod vagon 190 den., Vevče 120 den;, Dubrovač-ka 402.5 — 405, Trbovlje 438 — 440, Isis 32 — 34.
Blagovna tržišča
škoelovaška s 77%, Poljska z 68%, Francija % 59%, Avstrija s 53%, Italija z 51% in Španija z 49%. Iz navedenih številk je razvidno, da so realne mezde v Zedinjenih drŽavah približno tri do štirikrat večje nego V državah srednje Evrope.
= Angleška zavarovalnica Roval Exchan-ge Assiirance. Občni zbor se Je vršil dne 30. aprila v Londonu ter je uprava poročala o uspehu lanskega leta, ki je bil zopet zelo ■n god en. Zavod vživa popolno zaupanje občinstva po vsem svetu. Premoženje je naraslo na L 21,845.155(16)1, torej v dinarjih Zc preko 6 milrijard. Tako lep uspeh društva je posledica neomajne kulanoe, s katero vedno postopa ta korporacija, ki obstoja že 210 let.	.	755
= švedski vžigaličiq trn s t dobi monopol tudi v Grčiji. Iz Aten poročajo, da je grška vlada pristala na ponudbo švedskega vži-galičnega trusta glede ponudbe 6 odstotnega posojila v višini enega milijona funtov šterlingov (275 milijonov Din), Švedski trust dobi zato monopol za vžigalice v Gr-Eiji.
= Emisija Yonngovega posojila t Franciji zagotovljena. Po vesteh Jz Pariza je emisije francoske iranše reparacij-
Jajca.
+ S tržišča jajc. Rezerviranost inozemstva, ki je obstojala ge pred nekaj dnevi, je popustila. Dovozi so postali manjši, kar pa zaenkrat še ni vplivalo na ceno. Na berlinskem tržišču so v soboto notlrala jugoslo-venska jajca 7—7^ pf. nasproti 7—7^ pf zadnjo soboto.
Hmeli
+ Na žateškem hmeljskem trgu je pri
čvrsti tendenci nadalje precej povpraševanja po hmelju, ki pa ne najde skoro nikake ponudbe. Redki producenti, ki imajo še nekaj hmelja na razpolago, zadržujejo blago in zahtevajo že preko 800 Kč za 50 kg, dočim eo bile zadnje kupčije sklenjene po 750 Kč. Stanje nasadov je zelo neenotno. V nekaterih nasadih je rastlina dosegla višino l.oO—2 m, v drugih pa j« trta od bolliača tako razjedena, da je doslej ni bilo mogoče navezati na drogove odnosno na žico Pričakuje se, da si bodo zaostali nasad j pri ee. danjem toplem vremenu vsaj deloma opomogli.
Les
+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca
nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih hlodov in 2 vagona tesa-nega lesa. Povpraševanje je za trame, skupaj 5400 kom. (8-8, dolž. 4, 5 in 6 m, 11-11, dolž 4, 5, 6 in 7 m; 11.13, dolž 5, 6 in 7 m; 13-16, dolž. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 m; 21-27. dolž. 10 in 11 m), nadalje za trame ueo Trst (1970 komadov, 8-11, 11-11, U-13 in 13-16), za 1 vagon brsta (I., v debelinah 45, 50, 60 mm) in za bukova metlišča (27X 27). Na ponudbo je 50 vagonov starih bukovih eepanic, nadalje se nudijo lipovi plohi m bukovi na, parjena in neparjena.
Kito.
'+ Žitni trg (i. t. m.). Čim bolj »e bližamo novi letini, tem bolj narašča nervoznost na tržiščih. Glede stanja posevkov v prekomorskih državah prihajajo vesti, ki si močno nasprotujejo. Po privatnih informacijah, kj prihajajo v Evropo, letošnja letina v Ameriki ne bo baš slaba. Vidne zaloge blaga iz lanske letine eo hitreje nazadovale, kakor se je to pričakovalo ln so doseglo
Za seboj imamo proslavo desetletnice LNP. Ta jubilej je bil za naš nogometni šport gotovo velike važnosti, zaradi česar se je proslavil tudi zelo dostojno. Posebni odbor za proslavo, kateremu je načelo /al predsednik LNP g. Miloš Rvbar, je «.e« stavil zanimiv nogometni program, čigar drugi del se je absolviral v nedeljo. Za drugega nasprotnika ljubljanski reprezen« tanci je žreb določil beograjsko reprezen« tanco, ki je le s težavo premagala doma« čine z 1 : 0 (1 : 0). Ljubljanska reprezen« tanca je imela naravnost neverjetno smolo. Nje napad je izvedel prav lepe napa« dalne akcije, tudi streljalo se je mnogo in dobro, toda bilo je kakor zakleto. Svetišče Beograjčanov je ostalo nedotaknjeno, kar je pač tudi velika zasluga izbornega vra« tarja Jakšiča. Korošci so se v predtekmi proti štajerski reprezentanci pokazali v mnogo boljši luči nego v soboto proti ljubljanski. Prav prijetno so razočarali in ako bi oni odnesli zmago, se štajerska re« prezentanca, ki je zmagala z 1 : 0 (0 ': 0), ne bi smela prav nič pritožiti. — Beograj« ska in štajerska reprezentanca sta torej do« segli enako število točk in enako goldife« renco. Treba je bilo torej žrebati, komur bo pripadel krasni pokal ljubljanske mest« ne občine. Žreb ni napravil nobene krivi« ce, da je določil za zmagovalca štajersko reprezentanco, ki je zlasti v sobotni tekmi pokazala prav lepe sposobnosti. Beograd je dobil manjši, toda zelo okusen pokal, dar LNP, Ljubljana in Koroška pa zasta« vici v državnih barvah. — Dopoldne se je vršil svečani občni zbor LNP, ki je poslal vdanostno brzojavko kralju Aleksandru, predsedniku vlade generalu P. Živkoviču pa pozdravno brzojavko. — Sedaj se pri« čenja drugo desetletje najvišje nogometne instance v dravski banovini. L^pamo, da bomo dosegli v našem nogometnem športu še lepše uspehe in da bo prišlo do orkrito« srčnega in lojalnega sodelovanja vseh športnih sil, kar je gotovo želja vseh po* štenih športnikov.
Od ostalih nogometnih tekem bi bilo omeniti naslednje: v Beogradu je tekma med BSK in Hungario ostala z 2 : 2 ne« odločena. Zagrebški Grafičar je z 2 : 0 porazil SK Grič ter s tem postal prvak za« grebškega II. razreda. V jeseni bo prven« stvene tekme že igral v I. razredu. Splitski Hajduk je na domačih tleh porazil Nichol« son (Dunaj) s 4 : 1. Zelo slabo je zagreb« ška reprezentanca zastopala jugoslovenski nogometni šport na medmestnem turnirju na Dunaju. Po strahovitem porazu 0 : 8 v soboto, je morala v nedeljo podleči re« prezentanci mesta Krakov z 1: 5 (0 : 2). Tekma Dunaj: Budimpešta je z 2 : 2 osta« la neodločena. — Madžarska reprezentanca je v Budimpešti porazila avstrijsko z 2 : 1 ter vsaj nekoliko popravila slabi vtis po svojem strahovitem porazu 0 : 5 od stra« ni Italijanov. — Naknadno treba še javiti, da je Rumunija pred dnevi v tekmi za balkanski pokal porazila Grčijo z 8 : 1 (3 : 1) ter si s tem zelo ojačila svojo po* zicijo na čelu tabele tega tekmovanja, ki izgleda sedaj naslednje:
Rumunija 2 2 0 0 10:2 4 Jugoslavija 3 1 2 0 8:5 4 Grčija	2 110 3:9 3
Bolgarija 10 0 1 1:60
V	lahkoatletskem tekmovanju za držav« no prvenstvo in prvenstvo Ljubljane za moštva je zmagal ASK Primorje pred SK Ilirijo. Primorje je doseglo 55.515.36, Ili« rija pa 39.768.98 točke.
Nacionalni teniški turnir za prvenstvo Ljubljane je dal naslednje prvake: single dam: gdč. Schweighardt; single gospodje: K. Friedrich, double gospodov: Friedrich— Mikuličič; mixed double: Schweighardt— Friedrich.
V	prijateljski hazenski tekmi je Ilirija porazila SK Celje z 12 : 5 (5 : 1).
Concordia lahkoatletskl prvak Jugoslavije
Zagreb, 2. junija, n. Na današnjem lah« koatletskem tekmovanju za lahkoatletsko prvenstvo države m prvenstvo Zagreba za moštva je prišlo do senzacionalnega pre« okreta. Splošno se je namreč pričakovalo, da bo zmagal Hašk, na koncu pa je Con« cordia nadoknadila svoj minus ter pre« magala Haška. Concordia je dosegla 73.016 Hašk pa 68.612 točk. (O zagrebškem mi« tingu bomo še poročali. Op. ured.)
Vsakdo hvali in poveličuje ono panogo telesnih vežb, ki ga prav posebno veseli. To ni zlohotnost proti drugim, ampak raz« veseljiv znak navdušene pripadnosti. Iz« premembe, ki so nastale v teku zadnjih desetletij v razvoju telesnih vežb, lahko vsakega športnika navdajajo z veseljem in zadoščenjem. Danes ni več ideal tisti človek, ki more kazati mogočno razvite mišice, ne, ampak tisti, ki je enakomerno, vsestransko lepo razvit, ki je po svojem mehkem, vitkem, a vendar delazmožnem mišičju kos svoji nalogi. Moč, urnost, vztrajnost in spretnost — to je naš cilj! Z njim gre roko v roki vzgoja k pogumu in odločnosti.
K telesnim vežbam, ki imajo za cilj ena« komerno, pravilno razvitega človeka, spa« da v prvi vrsti plavanje. Pri plavanju je zdravstveni smoter »ako v ospredju, kot pri nobenem drugem športu. Živahne kret« nje pri plavanju zelo pospešujejo delova« nje srca in tlak krvi. Plavanje vzdržuje tu« di krvni obtok kože.
Samo kot telesna vežba je plavanje do« vršena oblika vežbe v hitrosti in urnosti. Pri plavanju delujejo največje mišice in največ mišic, ki se pri tem ojačujejo. Predvsem so to mišice na nogah, ki izvr« šujejo več dela nego pri hoji, letanju in skakanju. Pri prsnem plavanju, kjer je tre« ba držati glavo nazaj, morajo delovati hrbtne mišice natezalke prav posebno. Pri tem se ojačujejo prav one mišice, ki so posebno važne za lepo držanje telesa. S tem pospešuje plavanje, ki se vrši enako« merno in pravilno, pravilno držanje tele« sa. Plavanje je tista telesna vežba, ki pre« prečuje, da bi se razvil pri mladini okro« gel hrbet.
Dihanje in plavalne kretnje so v tesni zvezi med seboj, so druga od druge od«
->e in treba je oboje spraviti v harmo* nijo s sigurnim in mirnim plavanjem. Ve« slanje lakti vzbočava prsi in razširja oprsi pri vdihavanju. Sunkovito in kr*pko iz« dihavanje strumno napenja trebušno ste« no ter pospešuje izdiha vanje. Ker je pla« vanje ena inajizvrstnejših telesnih vežb, bi se moralo plavanje splošno gojiti. Nobena druga telesna vežba ni blagodejnejša za ohranitev in ojačitev telesnih moči in zdravja. Tisti, ki plava, uživa prijetnosti kopeli v dvojni meri ter se predaje po« gumno in varno elementu, ki je nespret« nemu in bojazljivemu neplavaču nevaren
hi strašen. Kdor ne zna plavati je le pola«
vičen človek. Neplavač se potaplja tam, kjer se drugi veselo igrajo. Zato bi morali vsi starši dati svojim otrokom priliko, da se nauče pravočasno plavanja Kajti pla* vanje zdravi telo, razveseljuje in bistri duha ter plemeniti človeka in mu daje možnost, da sebi in drugim rešuje življe« nje.
Zato kličemo: »Pridite plavat!«
Da omogoči ta lepi in zdravi šport pred« vsem mladini, je sklenil športni klub »Ili« rija«, da uvede plavalne tečaje. Mladina obeh spolov od 14 — 17 let, ki ne pripa« da sicer nobenemu društvu in ima veselje za športno plavanje, naj se priglasi pri tem klubu za plavanje. Plavalni tečaj traja pri dvakratnem pouku na teden mesec dni. Pristojbina za ta tečaj znaša skupno z vstopnino v kopališče 20 Din. Prijave s krstnim in rodbinskim imenom, z navedbo starosti 111 poklica naj se izročajo pri bla« gajni športnega kopališča SK Ilirije do 5. junija. Začetek plavalnega tečaja se bo razglasil po časopisju. Mladina, ne obo« tavljaj se in priglasi se še danes.
«Pridite plavat!»
Službene objave Jugoslovanskega lahkoatfet-skega saveza. Odobrita se termina za propagandno štafeto za Jutrovo darilo na binkoštni ponedeljek, 9. junija m za ScheHov pokal, 15. junija. Po naročilu JLASa: Savo Sajicin, odbor. JLA&a.
SK Ilirija. Danes točno ob 20. redna plenarna seia klubovega odbora. — Izredni občni zbor kluba bo v četrtek, 5. {. m. ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Dnevni red: sprememba pravil, odobritev poslovnih pravilnikov, slučajnosti. — Nogometna sekcija: Sti-0.50 obvezen sestanek skupine I. bo v sredo. 4. t. m. ob 18.30 na igrišču, ob slabem vremenu v girdexobi. Trening se prične odslej za skupino I. ob 18. in za skupino II. ob 17., garderoba bo otvo,rjeoa po4 trre prej. Razvrstitev treninga: I. skupina oib sredah mi petkih. H. skupina cb torkih in četrtkih.
SK Natakar. Danes ob 18. obvezni trenh« I. moštva.
Smučarski ktab Ljubljana. Danes ob 1930 r
kavarni Emona sestanek vseli tekmovalce r in odbornikov. Ob 20. isto tam seja odbora. — Vse članstvo opozarjamo, da se iinri v sredo ob 20. v Unionu zamesTjfvo udeleži slavnostne jzroStr« športnega zraka gg. Gorca in Janši.
Motoklub Ljubljana prosi vse one Chrn«, M nimajo triptika in se hočejo udeležiti Zvezdne vožnje ob VrbsJcem jezeru, da se do srede 4. t. m. prijavijo pri klubovem blasafaifon L. ZwoHa-ski, The Rex Oo, Gradišče 10.
če hočeš
- verjemi,
če nočeš — ni treba
Divjak, ki se mast! s strigallcami
V severni Afriki so proglasili prebivalci nekega divjaka za živega svetnika, ker je strigalice. Zivalice nalovi in jih z veliko slastjo spravlja v svoj želodec, kakor kaže slika. Na vprašanje, kako
Izboren tekač
Joe Rankin iz Rawlansa,v USA je nedavno tega postavil nov hitrostni rekord v teku. V 28 urah je pretekel 160 milj.
mu teknejo nenavadne slaščice, pravi da mu zelo dišijo; posebno rad jih ima pa zato, ker je postal zaradi njih v očeh lahkovernih domačinov »svet« mož.
gova prehrana. Po končanem tefea je legel k počitku in spal zdržema 24 nr.
Televizija
v eni dvoran pr* predstava.
Ves ta čas se tri niti enkrat ustavil. V
pasu je nosil steklenico z vročo limonado in nekaj čokolade. To je bila vsa nje-
2500 gledalcev je obiskalo vorških kinematografskih vo na daljavo preneseno Imela je popoln uspeh, ki ga primer* j a jo listi z vtisom prvega nemega fil« ma pred 30 leti. Igralci so nastopili v študiju, ki je bil 2 km oddaljen od dvorane. Mikrofon in navaden radio« fotografski aparat sta ujela sleherno kretnjo in zvok. Kratki valovi so pres našali po 20 posnetkov tekom vsake sekunde. Na belem platnu, ki je meri« lo 2 m, je bilo igralce zelo dobro vi« deti. Dva zvočnika sta sijajno odda« jala petje in razgovore. Izum bo imel nedvomno sijajno bodočnost.
Zakon je resna stvar
Sinod anglikanske cerkve v Zedi« njenih državah je smatral za potreb« no, da objavi novi pravilnik za poro« ke. Sedanja mladina kaže preveč lah« komiselnosti pri sklepanju zakonov, dasi »je zakon resna stvar« — pravi okrožnica. Odslej bosta morala ne« vesta in ženin pred poroko položiti pismeno obljubo, ki se glasi: »Podpi« sana sva resno namenjena stopiti v trajni zakon. Varovala bova zakonsko zvestobo in kazala največjo medse« bojno obzirnost, da preprečiva pred* časno razveljavljenje v cerkvi polo* ženih obljub!«
Naročajte
»Našo dobo"'

žrebanje razredne loterije
Ita« SO. maja »o bfl« naslednje pri nas kupljene srečke Izžrebane:
Din 2000.— 36.609, 56.056, 49.439, 78.001.
Din
16.098, 29.271, 38.181, 18.376, 59.586, 68.747. 77.232, 87.903 96.802,
500.— št.
17.925, 29.275, 39.518, 48.399, 66.401, 68.794, 77.254, 87.955, 98.954.
8.015, 17.937,
33.767, 39.537, 49.422, 67.536, 69.156, 77.393, 87.967,
8.059, 17.970, 33.770, 39.544, 36.665, 68.747, 69.443, 84.151, 87.968,
8.095, 19.146, 34.151, 42.964, 56.012, 68.794, 69.497, 54.175, 89.131,
9.701,
19.152, 35.370, 44,102, 56.019, 58.894, 73.991, 84.190, 89.178,
16.043, 19.168, 36.691, 44.119, 56.093, 59.586, 75.024, 77.213, 91.305,
16.078, 27.710, 37.735, 46.604, 57.311, 66.401, 75.074, 87.265, 91.350,
16.096, 27.791, 38.148, 48.374, 58.894, 67.536, 76.667, 87.855, 96.678,
Žrebanje 31. maja 1930.
Din 4000 št 82.462.
Din 500 St 1.879, 1.894, 16.077,	16.092,	17.941,	17.995,
27.739, 27.740, 29.228, 33.775, 37.727,	37.747,	37.781,	38.133,
39.502, 39.533, 39.539, 39.566, 39.570,	42,962,	42.982,	42.986,
48.318, 48.366, 48.367, 56.082, 57.331,	59.589,	66.474,	67.502,
69.421, 69.431, 72.081, 73.951, 76.635,	76.700,	77.269,	77.327,
86.992, 86.993, 89.125, 89.197, 91.344,	96.632,	96.689,	96.846, 98.936.
27.731, 38.159, 42.997, 67.549, 77.398, 96.860,
27.737,	27.738,
38.185,	38.186,
44.114,	47.404,
67.562,	68.740,
84.193,	86.903,
96.872,	98.915,
Včeraj, dne 2. jnnija, kot zadnji dan žrebanja, so bili izžrebani sledeči 8 obit ki:
Premijo po 1,290.000 Din je zadela srečka št. 94428;
500.000 Din je zadela srečka št. 53*720.
»i
M
20.000 Din je zadela srečka št. 44.304,
10.000 Din št.: 97.077, 18.615 4.000 Din št.: 86.606, 23.954, 27.086.
S tem žrebanjem 19 kola končano.
Naročilnice za srečke 20 kola bomo priložili pravočasno.
Zadružna hranilnica Ljubljana Sv. Petra cesta 19.
I PAZITE <-
pri nakupu Opalografov in kemikalij na originalni ovoj z zaščitno znamko „Globus"! Na zalogi pri tvrdki
LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova nlica 6
M5.IjB.TVZ} reja živali plemenite kožuhovine k. d. Ljubljana
Staničeva ulica St. 21
dobavlja plemenske
srebrodlake
in
modre lisice, kline (Herz)
mlade in stare
Najboljša naložitev - KAPITALA! -
Obiskovalci velesejma!
Oqlejte si pazsiavo v pav. H št. 263 prvovrstnih izdelanih bičev (gajžle) usnjalih vezalk, jermenov za cepe, goži itd., ki jih je razstavila domača tvrdka
:: Jos. PLESKOViČ, Mrna. Slovenija ::
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih' prejeli povodom smrti našega dragega očeta, gospoda
Franca Zupanca
te* vsem, kj so v bolezni in ob smrti stali na strani m vsem, ki so dragega pokojnika kropili, molili zanj ter ga spremili do groba, bodi tem potom izrečena naša najprisrčnejša zahvala in iskreni Bog plačaj!	7678
Lancovo-Radovljlca, 1. junija 1930.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je gospa
IVANKA KOBAL
roj, Borštnar
soproga davčnega kontrolorja
danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 4. junija 1930, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Radovljici.
Radovljica, dne 2. junija 1930.
Žalujoči ostali.
Poond tn T6ndtf mjboljto Je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost	Najboljši
Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2.
Vsak gospod
mora pregledati pred nakupom novega klobuka ali kape veliki ilustrirani cenik veletrgovine STERMECKI v Celju z več tisoč slikami. Uverili se boste o bogati izbiri najmodernejših klobukov, kap in tisoč drugih predmetov, katere dobite mnogo ceneje kakor kjerkoli. Navadni klobuk Din 55, boljši 72, 78, modni 84, fini 95, iz zajčje dlake 119, lovski 77, deški 35, slamnik 20, 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, športne kape od Din 25 dalje. Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. Paketi preko 500 Din poštnine prosti. Cenik na zahtevo popolnoma zastonj.
Trgovski dom STERMECKI, Celje «t. 20
Dravska banovina.
^'ubljaria,fČW>ni.t*g 1.
%rn{zm p?U modemih uzorceu $očria .dela ppejjro&la in nujjtn^ia..

Lazeči nočni mučitelj!
Mrzeč svetlobo, živeč v zamazanih razpoklinah, prileze stenica po noči in te grize ter ubada in Ti s tem krade Tvoj nočni mir. Ubij jo tam, kjer živi. škropi s Flit-om v vsako razpoklino in v vsak kot.
Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
na^/o ubije
,Griesogen
autogenske varilne aparate vidite lahko v praktičnih predvajanjih na VELESEJMU v paviljonu
Tvornice za dušik d. d., Ruše
Zastopstvo in zaloga:
<


Feliks Toman ml.
LJUBLJANA Resljeva c. 30
f imeti tati on	7686
Biscuits PERNOT Conserves - Sardines
Model' (Datidieele et Saudi-n
Rum »Negrita« - BaTdinet Cognac »ADET« Šampanjec JOHNSTON Namizno olje FRANCAIS - EXTRA TONI - KOLA krepiJno vino Bordoška in burgonjska vina tvrdke Ev.DUPONT &Cie.
J
Obiskovalci veleseima!
Oglejte si krasno, moderno izdelano spalnico v paviljonu »E« št. 57, katero je izdelala tvrdka	7684
IVAN NOVAK
strojno mizarstvo in zaloga pohištva
VIŽMARJE — ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
FURMOTO
najpopolnejši angleški čistilni preparati
FURMOTO ALL - METAL
specijalni izdelek za čiščenje žlahtnih in ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpaka- in kina-srebra, predmetov iz medi in bakra, cerkvene posode, lustrov itd.
FURMOTO - POLISH
je nedosegljivo sredstvo za čiščenje in poliranje pohištva, avtomobilov, usnjene garniture in sploh vseh pobranih in emajliranih predmetov. Glavni zastopniki:
M. GREGO VIČ & CO., Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje 1. Telefon 2971. Dobi se v trgovinah z barvami in drogerijah.
RAZGLAS
Krajevni šolski odbor Slatina Radinci
razpisuje gradnjo novega šolskega
poslopja
in sicer s pridržkom, da odda vsa dela skupno aH posamezno i» ne glede na najnižjo ponudbo.
Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti županstvu občine RADINCI v zaprti kuverti najpozneje do 15. junija t. L 12. opoldne.
Načrt, stroškovnik in splošni pogoji so na vpogled ▼ pisana
»Zdravilišča Slatina Radinci«.
Krajevni šolski odbor Slatina Radinci.
Tajnik: Janžek.	7688	Predsednik: Zemljič
[Centralne kurjave
Iva^AVAiIp Ljnbljana, Knafljeva IfOOOfOOC ul. št. 10 — Telef. 2621
Inženir
Gustav Zemanek
& Co, družba z o. z.
Zahvala
Za mnoge izraze iskrenega sočutja, M smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene mamice,
gospe
MARJETE JONTES
za poklonjeno cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem najlepše zahvaljujemo.	7687 V Ljubljani, dne 2. Junija 1930.
Žalujoč ostali.
t
7672
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga mama, stara mama, gospa
MARIJA BOH
SOPROGA POSESTNIKA
dne 30. t. m. po kratki in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice je bil v nedeljo dne 1. junija t. L na pokopališče v Grosupljem.
Grosuplje, dne 30. maja 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492
ho ee
da mm mu pomtjm po pomit nm/cd al« feaičc drugo informacijo ticoeo mo malih oglasov naj priloži o mnantGah a cteer ne bo projol odgovora / «
'tn
CENE MAUM OGLASOM:
Zenit ve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
evn fgg
Zobotehniškega
praktikanta
x lastno oskrbo sprejmem aa	Na«lov v o j! as.
oddelku »Jutra«. 21728
SanK-stojno
kuharico
** vsa gospo Sin>ka d e a
i š c e štiričlanska fužina. Ponudbe na na'loT: Pasta 6'. Vid nad Ljubljano.
31721
Dva vajenca
ta torhar ko in jermena~tko stroko srv> m<nic Istotam tudi Šivilje šteparice. Na-(iior v og rnem od-lelku »Jutra«	3itij6
Razpošilialnica
•prejme. za tvoj ekspedit ir>'ajšo žensko a!i moško moč. Ja-£i in hitri pisavi ter urp7.ha.n0t!-! t točno in h.t.ro odpremo dajemo prednost. Ponudbe z navedbami dosedanjega službovanja je poslati na c>g!a-n.i oddelek ».Jutra t pod šifro »Razpo-i:ij»ifi:ca<^	21619
Vajenca
t potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z maoufakt urnim bagrom v Lrubljan; z oskrbo pri starših. Ponudbe pod »Po-*-en 604« na op!a«ni odde-lek »Jutra«.	31603
Knjigovodkinjo
Ma"-t!):i!0. veščo slovenske in nemške korespondence .sprejme takoj veletrgovina v mestu na Gorenjskem. Ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »JutTa« pod »Veletrgovina« 21590
Prodajalko
STire.raem tako.; v trgovino s mt>s blagom. Dobra moč. Ponudbe je poslati r>^d »Bo'j>a moč« na ogl. oddelek »Jntra«. 21569
Dekle
v starosti -»d 18—25 Je t. ta vsa hišn« in vrtna dela f:<-e;mem takoj. Naslov v os", a »n Mil oddelku »Jutra«.
si4;rr
Operacijska sestra
inkušena dobi mesto v kiriirgičnc-m sanateriju. Nastop ju'i;a Si»re.'mem tudi pošteno in pridno dekle — veščo srbohrvaščrne
kot bolničarko
Ponudbe na anončmo ekspe-dviio S-hmolka. Novi Sad. Jevrejska IS.	21256
Dekleta
pripravno n urno sprejmem. Naslov v oglasnem <vddelku -»Jutra«. 21784
Točaja
* kavcijo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
21783
3 dobre črkosllkar. pomočnike in ličarja
sp-ejme tako; v trajno delo ivrdka Pristen & Bricelj t Ljubljani.	31803
Mehanik-šofer
« šestletno pom-oč. prakso, ■vešč popravil kole«, šival-rih strojev itd., ki zamore ■nuditi najmanj 5000 Din kavcije, dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.	21780
Frizerko
erreliro»tn takoj ai pome;''
po dogovoru. Ponudbe na o-'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Bolezen«.	31781
Perfektno likarico
posebno fino delo. dobro in zanesljivo moč in
več dobrih peric
«>»*jm> tako j nroti zelo dobri piač-i J. Koitzik — Grand botei Kunari kod Dubrovnika.	21796
Čevljar, pomočnika
mlajšega sprejme takoj Fr. Kurent, Pot v Rožno dolino št. 12, Ljubljana.
211809
Slaščičarja, gdč. za buifet in piccolo
sp-ejmem za letovišče. Na. siov pove ogabni oddelek »Jutra«.	21733
Postrežnico
i.-.čem Na*i o v pove oglasni oddelek »Jutra«. 21824
Tehnik
iz gradbene stroke, mlajša moč. poleg ei-07. zmošen hrvaščine in nemščine, se sprejme takoj. Ponudbe na cgias. oddelek »Jutra- pod »Gradbena stroka«. 21822
Gospodično
veščo pravilne ne.m>čine — iščem ia čez počitnice k 2 madmima otrokoma. — Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Dežeia« 21826
Mlado dekle
sprejmem takoj za šivanje gumbov in pospravljanje delavnice. Šiška. Gasilska cesta 3.	21842
Plačilno natakarico
s kavcijo sprejme takoj gostilna Smodctj, Laško.
21852
Brivski pomočnik
mlajši in soliden dobi službo takoj ali pc dogovoru. Ponudbe na naslov: Drago Riedl. Maribor. Slovenska ulica 1C.	21855
Sopotnika - trgovca
ali privatnika iščem za avto potovanje v vse večje kraje Jugoslavije, fci bi prispeval po 1 Din od kilometra Ture se določijo po
oba>st"a.nskem sporazumu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Tovarna 100«.
21710
Trgovski potnik
po vsej Sloveniji zel« dobro uveden, prevzame prvovrstna zastopstva. Cenjene ponudbe pod šifro »Fiksnim in provizija« na oglas, oddelek »Jutra«	21719
Izurjena šivilja
za obleke gre šivat na dom. Naslov pove oglasim oddelek »Jutra«. 21518
Zgovornega
gospoda
za poeet privatnih etrank •išče koncern velikih tovarn. Ponudbe ped šifro »Mesečna plača« rra. oglas, oddelek »Jutra«. 21446
Izurjeno šiviljo
za ob'eko iščemo za na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21812
Zastopnika
pri ljubljanskih gradbenih podjetnikih dobro vpeljanega. sprejmemo proti proviziji. Ponudbe pod šifro »Gradbena stroka« na osi. oddelek »Jutra«. 21821
Zastopnika
dobro vpeijana pri gradbenih podjetjih, kavcije zmežna. po enega za Maribor in Celje sprejmemo proti fiksni plači. Ponudbe pod »Gradbena stroka« na >>g!as>ni oddelek »Jutra«.
21823
Šiviljo
dobro izurjeno in samostojno iščem s 16. junijem za Ljubljano. Pomiudbe na o tri as. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobr-a šivilja«. 21831
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
80.
Toda brada doktorja Goljavskega. ruske-ga učenjaka, je vendar vzbudila v stražniku ne^anrianje. Se&«:l >t z roko — ln glej rts-nično: pod brado je visela prava, pravcata žsanjarska stekl nlca.

l. oblastv. Koncesijonlrana
šoferska šola
Camermik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. Jb
(Juguavto). len. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251
Meyerjev leksikon
najnovejšo izdajo ugodno proda Antikvariat Jamnik. Stari trg 10.	21806
^hkS k

Mlajši uradnik
z ve&etn« prakso in zmožnostjo knjigovodstva, st.ro jepisja, korespondence in vseh drugih pisarniš-kih del l>rosi primernega namešče-cja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uraden uradnik«. 21640
Pekovski pomočnik
zanesljiv, trezen, zmežon vsakega dela želi stalne službe, gre tudi kot poslovodja. Nastop službe lahko takoj. Naslov te izvj v ogl. oddelku »Jutra« 21633
Mizarski pomočnik
Slovenec, mlad in dobro izurjen v furniranem, masivnem in lesoreibarskem delu. z lastnim re-zbarskim orodjem, išče stalno mesto pri dobrem mizarju v Ljubljani — event. okolici, ali večjem mostu Gorenjske. Ponudbe na na«lov: Sršo, Zagreb XI. Školska c. 24 21560
Natakarica
na račun, na deželo, pomaga v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena natakarica«	21776
Stroj, ključavničar
kmečki fant išče kjerkoli službo Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi na naslov: Anton Meie. Velika Ligojna. pošta Vrhnika.
21819
Kroj. prikrojevalec
z modernim, preizkušenim krojem, išče kjerkoli na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Agilon in zmožen 31«.
21858
Mesto kurirja
ali kaj sličnegi. išče višji državni uradnik. Za potovanje po Jugoslaviji zelo zmerne cene. Ponudbe pod »Absolutno zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani	21856
Šofer
z večletno prakso, trezen in zanesljiv vozač, t -vsemi dokumenti ta vožnjo^ v inozemstvu in najboljšimi referencami išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv«. 21840
Tapetniki!
V Fnrho izpopolnitve r tapetniški obrti, bi vstopil v službo proti malenkostni plači. Prešera, Radovljica.
21841
f^odom
Gonilna jermena
prima in r»e mlinsko-
tebnižn? potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar. Ljubljana. Kolodvorska ulica.	62
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje feg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din L Brozo vič, Za-srreb. ffiea 82. Ke-mif-ka čistilnica perja 242
Čevljarji, pozor!
Radi selitve takoj poceni prodam 100 parov malo rabljenih kepit in več drugega orodja. Na/slov v ogl. oddelku »Jutra«. 31854
Dva asparagtisa
krasna, »o 3 m dolga prodam. Naslov pove otrlaf-ni oddelek »Jutra«. 2165?
Vrtne mize
novoet. videt.i n» velesejmu polec Fran Stvpica izložbe 21624
Kopalno banjo
otroško in za sedenje (Sitz-■sranne) ter leseno posteljo z omarico ugodno predam. Vprašati hišnika na Erjavčevi ee»ti 21.	31582
Slike, akvareli
helaogiravire. v veliki izberi v fcnj-igarmj Herman Hrovat. Piražafacva ul. 1R.
21444
Drva hi odpadki
od žag* m dobijo v vsaki količini prpi trrdkl Ivan Šiška tovarna narket Metelkova clie* šter. 4 — Telefon 2244	17361
Otroško posteljico
belo, dobro ohranjeno proda M. Ribič, Ljubljana, Bičevje 22.	21772
Športni voziček
zelo leden in koš na stojalu naprodaj v Židovski ulici Sfll.	21788
Otroški voziček
dobro ohranien naprodaj v Kopališki ulldi 12. 21836
Vrtne stole
zaklopne prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Glin-cah.	21745
Več umivalnikov
z marmornatimi ploščami proda hotel Štrukelj. 21845
Avto kovčeg
pokrivalo za hladilnik in motoi ugodno prodam. —
Pojasnila daje hišnih na Erjavčevi cesti 21. 21581
Tovorni avto Fiat
prodamo. — Vprašanja na
[Kjdiružmco »Juta/r« v Celju pod Šifro »Tritonski«.
21422
Avto-blatnike
hladilnike
vse vrste izdeluj« im popravlja strokovno itn hitro splošna kleparska delavnica Gustav Puc, Ljubljana. Tržaška cesta.	21317
Avtomobili
in motocikli
Največja izbira rabljenih osebnih in tovornih avtobusnih avtomobilov in no-ijooiklov do uamižjih cenah 0. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva tfHcs 11. 31527
Motorno kolo
Harlejr-Davidson. 750 cm*, skoraj novo po nizki ceni naprodaj v mehanični delavnici Veibl. Miklošičeva cesta	21837
Moško kolo
proda krojač Kreč na Dunajski cesti 9.	21790
mm.sa
Kopalno banjo
iz einkove pločevine, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s cenc na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kopalna banja«,	31765
Avbo In pas
lepe, za nairodno nošo. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »H. R. 2«.	31801
Mostno tehtnico
cca 5000 kg nosilnosti kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica«.	21785
•'t
Kdor posodi
25.000 Din, dobi »a obresti stanovanje 2 eob. Več ust-meno. Rožna dolina, cesta Vm/6.	21796
20.000 Din posojila
potrebujem preti mesečni vrnitvi po 1000 Din. 10% obrestim in garanciji treh uraJmi.kov I. kat. ter po«, od 200.000 Din. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >1930«. 21833
Kovači!
Takoj prodam za kovačnico stoječo stavbo, ki »e nahaja ob državni ceeti in kri žišču Dobremu kovaču bodočnost zasiguraoa. Naslov v trgovini Zebal. Ru4nik-LjubFana Dolenjska cesta.
2168C
Stavbno parcelo
predam Pioitve m d« Dolenjski cesti 6	21669
Manjšo hišo
do 25.000 Din kupim na periferiji Ljubljane. Naslov v oglasnem o^deSku »Jutra«.	31586
Trgovski mlin
na valjčke, najmodernejši, vodni pogon, tedenska kapaciteta 5 vagonov, ugodno oddam začasno t najem Dopise na oglasni oddelek »Jntra« r>od »Trgounlrn«.
31779
Posestvo
aroodirano. g trgovsko hišo, velikim gospodarskim poalopjem za ca. 60 glav živine, na najpremetnejši točki štajerske prodam. — Trgovina obstoji že preko 100 let. Event. tudi oddam v najem. rad>i bolezni. — Dopise na oiglasni oddelek »Jntra« pod »Zlata jama«.
19146
Dvodružinsko vilo
v lepi šolnini legi pod Rožnikom pnoilam. Stanovanje pro.-to. Rožna dolina, cesta VIII/6. 21503
3 stavbne parcele
od 430—500 m', na perile-riji mesta poceni naprodaj. Vodovod in elektrika na razpolago. — Pojasnila v Lj.ublia.ni. Zaloška cesta 21 21839
Novo hišo
s tremi družinskimi stanovanji, vodovodom in elektriko. lepim vrtom prodam v bližini trnovske cerkve Potreben kapital 120.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«	21848
Stavbno parcelo
350 m1 veliko, na zelo lepem prostorn. na križišču dveh cest prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« tod šifro »350 m-'«. 21849
Nova hiša
z 2 sobami, kuhinjo, podstrešno sobo, kletjo, verando. gospodarskim poslop; jem in velikim vrtcm takoj naprodaj. Vprašati v Po-brežju pri Mariboru, Gozdna ulica 28.	21957

Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wol!ova ulica 3.
38
Srebrnega denarja
prodam večjo množino. — Event. kupec naj poS^e po-ntiiitbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najvišji plačnik«.	21797
Na hrano
sprejmem 8—10 gospodov ■po 400 Din mesečno. Fina hrana. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21846
Menza
prodaja mleka, kruha in
suhega mesa. — Zelo dobro vpeljana prodajalna v velikem uličnem lokalu, z dvema izložbama in velikim novim inventarjem na prometni ulici naprodaj. Zaslužek mesečne sigurno 3000 Din čistega. — Na dopise pošljem točne informacij«. Sever. Maksimirsfca 47 — Menza Zagreb	21630
Trgovski lokal
z inventarjem, na prometnem kraju, kjer je bila že več let dobro idoča trgovina. oddam za več let v najem. Stanovanje v hiši. Jcs. Zupančič, čevljarski mojster in trg. z usnjem. Dol. Logatec.	21813
Lokal
lep. suh in svetel, pripraven za krojača, čevljarja, brivca ali pletiljo, take j oddlaim. Vprašati v trgovini na Cankarjevem nabrežju 7 21338
Pridem
Suhega sena
»Pravega, prodam več vagonov L. Nouschak. Bo«.
Dubiea	31593
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah ima stalno r zalogi Ilirija dr. z © z.. Ljubljana. On najska e. 46, telefon 2820 31191
Za letovišče
v Sloveniji
r prij<>t.n«m kraju na deželi išče od 15. junija privatno stanovanje s hrano uradnica t sinom gimnazij-stom. PontKilbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. JI.«.	21760
Stanovanje
trisobno, sa avgn« ali prej išče mirna stranka 2 oseb. Naolov pove oglas, oddelek »Jutra«.	21660
Stanovanje
lepo, solnčno. dvosobno, terensko, oddam t sredini Ljubljane e 1. avgnstcm snažni, mirni stranki. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutna« t Ljubljani pod šifro »1. avrusit 1930«.
21147
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritikKn. popo!noma prenovljeno, z vodovodom in elektriko takoi od'dam mirni stranki — največ treh ■ oseb. Ponudlhe na oglasni' oddelek »Jwtra« pod šifro »800«. 21786
Solnčno stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom v Kocenovi ulici, zadnja hiša na cesti Pot v Rožno dolino.	21793
Stanovanje
2—3 sob iščem. Ponudbe na oglasni od<ie'ek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«.
21325
Stanovanje
velike sobe in kuhinje v pritličju oddam. Poizve se Podutik 16 — Ljubljana Vil 21829
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin. v euterenu nove hiše takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 21843

Dve prazni sobi
event. dvosobno stanovanje iščem sredi mesta za pisarno. — Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«.	21685
Opremljeno sobo
lepo in parketiraivo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«.	21655
Veliko zračno sobo
z elektriko, parketom, za 2 osebi oddam. Florjanska ulica 591	21641
16—21 sob
oddam v najem na deželi,
10 minut od postaje. Elektrika. Mesečna najemnina za sobo 75 Din. Pripravno za kak zavod, okrevališče. «anatorij ali obrt. Leto vi-šče na privatnike. — Ponudbe no. oglasni oddelek »Jutra« pM »Letovišče«.
31295
1 ali 2 sostanovalki
sprejmem. Naslov v oglas oddelku »Jut-ra«. 31780
Prazno sobo
z elektriko takoj oddam v Staničeri ulici	21791
Opremljeno sobo
takoj oddam solidni gt-po-dični". Naslov pove oglasni o«Melek »Jutra«. 21T73
Opremljeno sobo
veliko. » vso oskrbo oddam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21787
Sobo
s separatnim vhodom iz stopnjišča oddam 1 ali 2 osebama, evemt. za k, paru. Naslov t oglasnem oddelku »Jutrac.	21799
Sobo pri operi
s separiranim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21800
Opremljeno sobo
solnčno. za 2 osebi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21810
Sobo
komfortno, z ali brez hrane, v vili na najlepšem kraju Kitu Tivolija cddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21815
Separirano sobico
parketirano in z električno razsvetljavo oddam e 15.
junijem'za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
21817
Spalnico hi delovno sobo
lepe opremal j eni o<Maim v komfortni vili boljši stranki Kopalnica in telefon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	21814
Čisto Sobo
z elektr. razsvetljavo rn prostim vhodom takoj oddam na Taboru 5IU, desne.
21816
Mlada gdč.
išče sobo ali kabinet v nižini opere — po možncsfi s souporabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna«.
21»»7
Opremljeno sobo
lepo. « posebnim vhodom.
električno razsvetljavo in souporabo kopalnice, v bližini vojašnice kralja Aleksandra cddam. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«.
21818
Sostanovalko
ves dan odsotno sprejmem na Mestnem trgu št. 13/11.
31830
Sostanovalca
boljšesra sprejm»m v vso oskrbo v Škofji ulici 13, pritličje.	21834
Lepo sobo
v sredini m »sta oddam takoj a!-; « 15 junijem. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«.	21838
.	4
Habtovi maCift cgCa&ov
ln druge informacije tičoče »e oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v
flovem me&tu
Ljubljanska cesta it. 42
in na
Jesenicah
pri kolodvoru &. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
Nove obleko Iz svile ali tkanine za pranje
si boste nabavili brez skrbi, ako izberete materijal iz naše izbere.
Kolekcija naših vzorcev je bogata. Nizke cene izbranih tkanin vam raztolmačijo, zakaj se tisoči razvajenih dam oblačijo vprav z našimi tkaninami.
Zanesite se na nas: Kdor naroči naše brezplačne vzorce, ni vezan na nakup. Zato se ne obotavljajte, tako dobro priliko morate takoj izkoristiti. Samo nikarte pisati: »Pošljite mi vaše vzorce« temveč pišite
»Pošljite mi vzorce od .....« in tu nazna-
čite vrsto in svrho zaželjene tkanine!
Vsaki pošiljki prilagamo povratni omot s plačano poštnino kakor tudi naš novi katalog s 128 stranmi priložnostnih nakupov.
7668
Največji trgovski in odpremni dom v Jugoslaviji
Gospoda
na stanovanje in zajtrk sprejme Fr. Tegel. Reslje-va cesta št 12. 21827
Opremlieno sobo
s posebnim vhoiom takoj cddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21835
2 gdč. ali gospoda
na stanovanje in hrano v centru mesta sprejmem takoj ali S 15 junijem po 650 Din. Naslov peve ogl. oddelek »Jutra«. 21847
Čevljarji!
Listnica
z dokumenti in veliko vsoto denarja se f^ izgubila v sobeto zvečer od gostilne Cad na Rožnik. Najditelja prosim, da odda lastniku samo dokumente, denar si 'ahko pridrži.	211811
Srebrna u^a
se je izgubila v nedeljo na poti cd Kamnika do Bistrice. — Poštenega najditelja p-osim. da jo proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«.	2180S
Bojj&ti
Inteligentna gdč.
čedne zunanjosti, želi poznanstva z boljšim gospodom. Ponudbe, če mogoče s sliko na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Blondi-na 20«. '	21794
Dober ekonom
Dvignite pi«mo. monija«.
»nar-
21777
t f* - -*■ * ^---
Pianino
črn. dobro ohranjen poceni proda Kaučič, Rožna dolina, cesta X'4.	31645
Klavirje
planine, harmonije prodaja, iaposojuje, popravlja in čisto ugla-šuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev Warbšnek, Ljub'/an^, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2.	21644
K
Nemški ovčar
rujave barve, po hrbtu črn. ki sliši na ime »Bari« in ima na ovratniku ime Lu-kež. 6e je izgubil. Pošten naj.riitelj naj ga proti nagradi od-da g. Lukežu, zo-botehniku v Ljubljani — Mestni trg 5.	21802
Foxterrierja
6 tednov starega čistokrvnega psa z rodovnikom — oče in mati odlikovana — proda Hrovat. Vi'jem. L:'ib-Ijana. Stan in dom. 21804
Dve mladi kavki
kupi Kos. Tržaška cesta — Stan in dom.	31805
Črna jazbečarka
z znamko št. 677 se je izgubila po Dolenjski cesti proti Škofljici. Preti odškodnini jo je oddati na naslov: Sivic. Skofja ulica št. 10. 218«
Tračno žago
(Bands&gel v zelo dobrem sta-nju. premer kolutače 900 mm. proda up-ava ve-leposestva Podsreda via Rajhenburg.	21412
Predno «e odločite za nakup čevljarskih strojev si oglejte iste prej pri meni, ker so sh cenejši kod novi. Stroji so skoraj novi in malo rabljeni. Kdor torej želi kupiti poceni dober kombiniran čistilni stroj (Ausputzmaschine), več strojev za rezanje podplatov (Stanzmaschinen) stroj zj» prešivanje (Durchnahmaschine) i. t. d., naj se oglasi čimprej pri meni, da ne aaimudi ugod- j ne prilike Ivajn Prešern,' tovarna čevljev. Kranj.
21155
Pietilni stroj
št. 10, kratek, za pasove, na motorni pogon, v dobrem stanju kupim. Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •MotoT 156«.	31778
Kdo posodi n tri mesece
elektromotor
220/380 V., 2—4 HP. s 1000 ali 1500 obračaji Naslov v cg'asnem oddelku »Jutra«.
21832
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije, jih dobiš v 10 minutah pri loško Smucu, industr. in umetn. fotografu, Ljubljana. Wo!fova ulica 12. 17242
Modelne klobuke ln slamnike
nudi v veliki izbiri salon »La femime Chic«, Šel»»-burgova uiica 6/1. 31496
Uniforme vseh vrst
izdeluje Simon Klini anek. Selenburgova ulica štev. 6.
31462
Najboljša banka
je Nikoprost! — Ce danc6 vložite 76 Din, boste čez leto d.ni imeli vsaj 800 odstotkov obresti. To se pa. že izp'ača, kaj? Ta banka je najbolj vanna in je — Vaša! Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto in plača sa-roo 280 bin. Naročite takoj! Josip Lin-dič. Ljubljana. Komenske-
ga 17'a._72
Vedeževalec
prerokuje vsakomur sedanjost, preteklost in prihod-njcstl V petek prorokujem v sanjah Važno je, da vem v katerem mesecu ste bili rojeni, potrebujem pa tudi tri komade las. Ponudbe v rek o man di ran em pismu s prilogo 12 Din je nasloviti na profesori» Franca Ba-I-asprie. poštni predal št. 2. Rumunija. Razumem tndi nemščino.	31774
Preklic
Iz:avo cd dne 1. junija, radi moje žene. v celoti pr»klicujem. Josip Do'San. Rožna dolina, cesta VI/38.
21820
Velika izbira bonbonov, čokolade, keksov, piškotov, Iecta.
JOS. VITEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13.
7858
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
LJUBLJANA
Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski In okras-ni klepar. — Instalacija vodovodov in centraL kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
ure, zlatnina in sre-brnina s popustom 15»/, pri
Ivan Pakiž
Ljubljana Pred Škofijo 15
IZVANREDNA PRILIKAl Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s ta« pecirafiotn madracotn, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Din 39t.— Razpošiljam po poitne-ooni povzetju.
0TV0CEN
Lesena palent pOstelU.
zložljiva. • tapeciranim madracom, telo praktična. stane samo D 288.
Leialka ta aunčan!« —
(Liegestuhl) najnovjje vrsti, slane »amo Din 150.
MadracI pun)eni * volno« »tanejo samo D 759. BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82.
.0=0
na velesejmu. Velika razstava okvirjev in slik.
A. KOS
Ljubljana Mestni trg 25. Paviljon
H je?
(paviCion Hf
keja m-m
HM. Sonda
:o(keCadat (kefkbi in GonGeni 75Sfi



Iz življenja in sveta
Z Reinhardtove proslave
Znam" nemški režiser Reiniardt govori pred svojimi zbranimi učenci na slavnosti 25-letnice svojega delovanja.
Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada zaplenila vse parnike, ki so last angleške koncesije »Lena Goldfields« in ki obratujejo na področju družbe po rekah Leni, Vitimu in Olekmi. Sovjeti utemeljujejo zaplembo s tem, da je treba kraje ob teh treh rekah založiti z živili, ker po brezbrižnosti angleške družbe grozi tamošnjemu delavstvu glad. V peščenih naplavinah reke Lene je zlatega prahu in zrnec za 50.000 kg. Angleška koncesija kof naslednica predvojne družbe istega imena izpira zlato in zaposluje kakih 8000 delavcev. Pridobivanje zlata se vrši s stroji in prinaša angleški družbi velikanske do« bičke. Lenska koncesija je eno izmed redkih tujih podjetij v Rusiji in dela z dobičkom do 400 odst. Koncesija bi obratovala še sedem let, nakar bi vse podjetje prešlo v last države. Sovje« tom je na tem, da ovirajo kolikor mo« goče izkoriščanje zlatih polj z uprav« nimi ukrepi, ker ne morejo kar na le« pem odpovedati sklenjene pogodbe.
Sibirija je na zlatu najbogatejši del sveta. Vse nje reke so zlatonosne. Zla« sti v gorovju Aldan, na Alta ju, vzdolž
Novo odkrita zlata polja v Sibiriji
Bajna dežela zlata onkraj Urala — Rusija bo pridobivala do šest milijonov kilogramov zlata na leto — Vedno več novih nahodišč
zlata
vsega Jeniseje in ob rekah Vilimu in Leni je vse polno nahodišč zlata. Lani so odkrili zlato na zapadnem bregu Jeniseja pri selu Vorogovu. Tu je na« hajališče tako bogato, da kopljejo zla« to kar v grudah iz skale. Pri železni« ških delih je lani slučajno odkopal ve« liko kepo zlata neki delavec ob Baj« kalskem jezeru.
Središče pridobivanja zlata je me« steče Bogajdo, nedaleč jakutskih meja. Tam so razen peska in drobcev v na« plavini našli tudi zlato rudo, ki jo bo« do sedaj izkoriščali v velikem obsegu. Od glavnih rek so zlatokopi prodrli v notranjost ob rečicah in potokih ter odkrili nova bogastva. Znamenita najdba je predvsem obsežno zlato po« lje ob rečici Kolaru, kjer so že prvo leto pridobili 1500 kg zlata. Nahodi« šče leži globoko v sibirski prašumi, ali vse kaže, da bo v par letih na tem ne« obljudenem prostoru zraslo veliko me« sto. Odprava geologa Obručeva poro« ča nadalje o novem zlatem ozemlju, ki meri preko 140.000 štirijaških kilome« trov. Vesti o nahodiščih zlata prihaja« jo tudi iz Kazakstana in s Kavkaza.
Na zlatih poljih obratuje doslej ka« kih 50 velikanskih črpalnikov,_ strojne tovarne v Leningradu pa jih imajo v delu še 28, ki bodo kmalu gotovi in odpremljeni na lice mesta. O ogrom« nem zlatem bogastvu Sibirije imamo lahko samo nejasne pojme; sovjetska vlada pričakuje, da bo po izvršeni in« dustrializaciji države lahko pridobi« vala po pet do šest milijonov kilogra* mov zlata na leto.
y, Sibiriji živi cela vojska poklicnih! zlatokopov, ki prodirajo v odljudna gorovja do izvirkov zlatonosnih rek in odkrivajo nova bogastva. Državna or* ganizcija »Sojuz zolota (Zveza zlata)« izdaja dovoljenja za kopanje zlata in mu odkaže mesto, kjer lahko dela. Po« samezni delavci delajo zelo primitivno, včasi samo z motiko in lopato. Neka« teri imajo preproste stroje za izpira« nje zlata. En gram zlata plačuje drža« va po rublju (pol dolarja). Kdor najde veliko in izdatno zlato žilo dobi zanjo nagrado do 10.000 rubljev. Delavci pa tudi lahko sklenejo z državo pogodbo, da pridobivajo zlato zanjo in imajo pri tem stalno provizijo. Država jih hrani in oblači ter skrbi za orodje. Ne« kateri zlatokopi zaslužijo po 50 rab« ljev dnevno. V petletnem gospodar« skem načrtu Rusije so sovjeti posvetili pozornost tudi zlati industriji in si od nje obetajo izrednih dohodkov, ki so jih doslej po večini odnašale tuje koncesije, zlasti že omenjena angleška družba »Lena Goldfields«.
ba zasvira. Zastor se dvigne, velikanski prostor zazija pred občinstvom. Rekel bi skoraj, da je sličen poljani. Pa le ni gladka poljana, zakaj tu in tam so markirana drevesa, med njimi pa se sučejo živa bitja. To so ljudje. Vsi so v kostumih, kakor da živi človeštvo v večnem predpustu. Z rokami mahajo in tekajo s kraja na kraj ne zinejo niti besedice — do konca predstave. Mi pa, ki smo vajeni, da ljudje govore, ki vidimo soljudi, kako odpirajo usta, upravičeno pričakujemo. kdaj bodo rekM besedo. Nu. si mislimo, zdaj igra godba in velja počakati, da neha. Najbrže jih to ovira, da molče kakor ribe. Ampak godba prestane, plesalci pa še vedno — molče.
Tedajei se nenadoma nekdo prekopi ene ali pa steče mimo svojega tovariša. Molčanje jame prevračati kozolce in skače v vis, pa zopet v stran in tako dalje. Kadar se požene kvišku, zloži noge skupaj, kadar odskoči v stran, vrže zdaj to. zdaj ono nogo za d en ski. Bože moj! Saj je podoba, kakor da so mu noge odveč! Šele zdaj mi je prišlo na ran, da so mutci ljudje posebne vrste. Nesposobni za delo v vsakdanjem pomenu besede, gotovo skušajo izražati svoje občutke s poskakovanjem. Kaj hočemo! Potrpeti je treba. Ta hip sem se domislil svojih otro-
Jurški narod svojemu preporoditelju
An gorska skupščina Je predala Kemal paši originalno darilo v priznanje njegovih zaslug za mo-dereteacHo Turčije. Darilo Je srebrna plošča, na kateri Je vrezana latinska abeceda, ki Jo je uvedel Kemal.
Leonid Andrejev:
»Koreografija"
Ples je umetnost, lahko bi celo rekli »visoka« umetnost. To že davno vsi vedo _ celo tisti, ki niso nikoli obiskovali •kakšnega seminarja. In ti pač najbolje poznajo življenje. Zakaj je tako. bog vedi; jaz ne vem. Ampak sem veren človek, .ne le v ve.rskih, marveč tudi v drugih stvareh. Zato verujem, da je tako. Umetnosti so prav različne. Svojčas je veliilo za »umetnost« tudi ščegetanje po petah. Čemu bi torej podcenjevali ples, ko je vendar splošno znano, da nas plesalke s svojimi nežnimi nožicami šče-getajo po dušah, da nam srce zaigra in planemo v ekstazo. Tedaj ostane pri tem, da je ples »visoka« umetnost.
Samo enkrat sem bil v baletu, zato me ima, da bi pripovedoval, kako je tam. Najprej se ljudje nastavijo pred blagajno ter čakajo, da bi se iznebili denarja. Da, ta nesrečni denar! Teži jih. Na tako različne bridke načine služimo vsakdanji kruh, da ga pri gledališki blagajni prav lahko mečemo v stran. Za denar si torej kupiš prostor — sedež, stojišče ali karkoli. In čim imaš vstopnico, tečeš v garderobo, najameš še kukalo in sedeš na odkazano mesto. God-
Sleparska psihoanaliza
Londonsko odlično družbo zanima sedaj slučaj nekega rafiniranega sleparja, ki se je naselil v najbogatejši četrti, si opremil stanovanje po vseh pravfUh vzhodne razkošnosti ter se izdajal za zdravnika modemih živčnih bolezni, izvirajočih iz brezdelja in prevelikega blagostanja. K možu so prihajale ženske, ki so se čutile na svetu nesrečne, ki jim ta svet več ni mogel dati veselja in ki jih je zavoljo tega popadalo meutešno svetobolje. Slepar je nastopal kot psihoanalitik in glaso-viti zdravnik za vse slučaje psihopa-tije. Skrivnostna notranja uredba stanovanja, mile oči psihoanalitika in njegov očarljivi in pomirljivi glas, vse to je storilo, da so ženske zaupale »zdravniku« vse svoje težave, blodnje in grehe. Ze prvi pogovor s psihoanalitikom je stal od 2000 do 3000 dinarjev, zdravljenje pa je bilo preračunano vsaj na deset obiskov. Pri tem je pretkanec izvlekel iz svojih lahkomiselnih in lahkovernih žrtev vse njih skrivnosti ter jim ob koncu zdravljenja namignil, da bi bilo pač neugodno, če bi zgodovina njih bolezni na ta ali na oni način prišla na dan. Tega da se sicer ni bati, ali na svetu je vse mogoče... Žrtve so razumele ta nežni poziv in so nosile psihoanalitiku težke tisočake, da bi skrbno čuval zaupane skrivnosti. Nekatere dame so z anonimnimi pismi obvestile policijo o početju moža, neka odločnejša in pametnejša pa ga je krat-komalo ovadila. Oblast se je pozanimala za psihoanalitika, vendar mu ne more dokazati ničesar, ker se žrtve iz razumljivih razlogov ne javljajo, da bi pričale proti izsiljevalcu. Mož je lahko neovirano zapustil London in odnesel težke tisočake. Gotovo se bo naselil v kakem drugem večjem mestu ter bo zopet skubil bogate ženske, ki od samega brezdelja zapadajo v melanholijo.
Mehika proti ženskam v hlačah
Župan mesta Matamorso ▼ Mehiki je nedavno izdal odlok, ki prepoveduje ženskam v hlačah vstop v mesto. Ameriške turistične družbe, ki prire« jajo često izlete na mehiška tla, so namreč uvedle pri damah moške hla« če, ker so bolj praktične nego ženska obleka in ker damski potniki na me* hiškem ozemlju nimajo običajnih udobnosti. Krepostni mehiški župan je z nejevoljo gledal to pohujšljivo nošo ter se je naposled osokolil do omenje* nega odloka. Komaj je bila nova na* redba objavljena, že se je pokazala na obzorju karavana ameriških potnikov, ki niso imeli pojma o novem zakonu. Veliko je bilo začudenje izletnikov, ko so jih pred mestom ustavili straž« niki in jim pojasnili kako in kaj. Ve« sela ameriška družba pa se ni razbur« jala, marveč se mirno utaborila na travniku pred mestom. Moški so odšli v mesto, da nakupijo potrebnih živil in še bolj potrebne pijače — 'zaradi slednjega so namreč izleti v Mehiko zelo priljubljeni — ter po vrnitvi pri« redili na zeleni trati pravo ljudsko ve« selico. Ta je privabila tudi mnogo do« mačinov, ki so se na veliko žalost žu« pana udeleževali veselja brez bojazni, da bi se pohujšali nad ženskimi hla« čami.
Ničeva slava
Neki Berlinčan je šest dni zapore« doma pridno čital vse berlinske dnev« nike, da ugotovi, kateri javni delavci so največkrat omenjeni v tisku. Prišel je do popolnoma nepričakovanih za« ključkov. Največ so pisali o ministru poljedelstva Schilleju, ki ga inozem« stvo skoraj ne pozna: omenjen je bil 445 krat, dočim so pisali o predsedni« ku Hindenburgu samo 32 krat! Izmed tujcev je zdaj na prvem mestu Gandi — 245 krat. Sledita mu voditelja Mac« donald — 175 in Briand — 140 krat. A Mussolini je omenjen samo 43 krat Prav malo je prehitel gospo Marto Hanau, ki je tako junaško stradala v pariški ječi in je zaradi tega dosegla 40 »točk« v dnevnem tisku.
Rektor italijanskega vseučilišča - zločinec
L. 1924. je italijansko javnost silno razburil zločin služkinje Galiardijeve, ki je s pomočjo neznanih oseb umorila in sežgala sina svojega gospodarja. Tedaj je prevladalo mnenje, da je hotela nezvesta služkinja s tem zločinom pripomoči svojemu ljubeku, da bi v splošni zmešnjavi oropal veleposestnika Amata, pri katerem je služila. Služkinja je bila zavoljo maloletnosti obsojena na 17 let ječe. Po smrti bogataša Amata pa je med njegovimi dediči prišlo do hudih prepirov in v teku teh je končno prišlo na dan, da sta ideina očeta grozovitega umora Giuseppe Ma-iorana, rektor vseučilišča v Cataniji (Sicilija) in njegov brat Dante. Iznebila sta se na ta način dečka, da sta postala dediča Amatova. Že pri razpravi so ljudje šušljali to in ono, ali morilcema se je posrečilo z denarjem in z osebnim vplivom preprečiti pravilni potek preiskave. Sedaj pa so sorodni-ški spori spravili na dan gnusni zločin in oblast je zaprla oba odlična zločinca. ki čakata sedaj obravnave v ka-tanijskih ječah._
Poletne obleke
za gosi>ode, platnene in Fister suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA
Kako so aretiran indijsko voditeljico Saradžini Najdu
S8ka nam prikazuje trenutek, ko straiaJU indijskega solnega monopola zabranfjo naslednici Gandhija vhod ▼ soline, Mer le botefa nadaljevati započeto kršenje solnega monopola. — Desno stojita dva stražnika z bambusovimi palicami. Angleška vlada se le redko poslužuje strelnega orožja In Je doslej prati upornikom večinoma zadostovala bambusova baUna.
ških let, ko sem tekal okrog s posodo terpentina. Za vsako ceno sem se hotel napiti tekočine — domači pa hop po meni, pa daj, daj — dokler mi niso posode iztrgali iz rok.
Ko se plešoči nratri pomirijo — vihar v občinstvu! Ljudje so rjuli od silnega vzhičenja. Bog vedi — sem si mislil — .ali je publika tako silno ganjena nad usodo teh nesrečnikov? In še več. Našli so se taki, in ni jih bilo mah, ki so klicali po laško, da, prav po laško: Da capo, da capo! Ko se je publika naveličala rjovenja, je nekdo udaril s paličico po nekakšnem ogrodju in nastal je imr. Izza kulis se je prikazalo mršavo in suhljato ženšče, ki je bilo navidez naravnost sestradano. To revšče je prišlo pred občinstvo golo, golcato. Noge in stegna, roke, prsi — vse je bito nepokrito. Le v sredini nebogljenega telesca so se držali nekakšni kosci cunj, ki jih menda zastavljalnica zaradi preskromnih oblik ni hotela sprejeti v svoje shrambe. Zdaj je jela ženska poskakovati. Iztegovaia je golo nogo naprej, pa jo vrgla nazaj — očividno i je bilo do tega, da bi zbudila v gledalcih sočutje s svotfim siromaštvom.
Ko je nehala plesati, sem se znašel v čudnem položaju. Iz občinstva s« je sli-
šalo hlipanje. Ne vem, če so se gledalci jokali iz sočutja ali zavoljo česa drugega. Vsekakor pa sem ugotovil, da ljudje stikajo glave. Star gospod, ki je sedel blizu mene, je celo nekajkrat cmoknil z ustnicami. Gotovo je doživel v svojem življenju marsikaj bridkega in grenkega, pa se mu je zdaj obnovil spomin. Nenadoma pa je vstal in začel ploskati s takšnim navdušenjem, da nisem vedel, kaj naj storim sam zbog tolike hvale drugih.
Štiri ure je trajalo to mučenje na po-zornici. Ko sem zapustil gledališče in prišel na ulico, so mi migotale pred očmi same nožice, bose nožice plesalk... Kar nič moško mi ni bilo pri srcu. Srečal sem berača in segel v žep, da bi mu podaril miloščino, a sem ugotovil, da ima on v žepu več nego jaz. Dejal sem mu tore.i: »Bratec, oprosti, vse sem dal za mutce. Ti si vsaj obut, oni so bosi, zato potrpi. Oblačiti moramo nage, ne pa narobe. Ko se srečava drugič, dobiš več.«
Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana?
(Flaj-Tox)
UNIČEVALEC MRČESA
ffUff£J(OMA/rj£. SrEAf/CE to ves OSTALE MRČES
l I
/rj/A u/ego
ooa/scporsoa
v or/^erd/ft/ modri frv/teosk/ eprem/.
Mru/tesefindpendri.
" jmmifli&msMM
Zastopstvo za Slovenijo:
Dr. A. Kansby
kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7
Važna iznajdba za zračno vojno
V	Ameriki so izumili izstrelek, ki sveti vso pot, ko zapusti cev puške. Nova krogla pušča za seboj podnevi in ponoči jarko rdečo svetlobno črto. Pomen te iznajdbe v zračni vojni je lahko oceniti. Po tej svetlobi strelec od trenutka do trenutka lahko natanč« no kontrolira in popravlja streljanje, zlasti pri strojni puški. Že pri strelja« nju na stoječe predmete je ta krogla velike važnosti, tembolj pa pri stre« ljanju na letala v zračnem prostoru, kjer je bil uspeh streljanja doslej ved« no silno dvomljiv. Krogla ima poleg tega še to lastnost, da zažge zadeti predmet. Svetlobo povzroča posebna kemična tvarina, ki pri trenju v zraku zažareva in pri udarcu mogočno vzplamti. Poskusi so dognali, da je rdeča svetlobna barva najpripravnejša, ker se ostro odraža od nebesne sinjine in je vidna prav dobro na daljavo 1400 metrov. V pasovih za strojne puške sledi na vsako peto patrono ena, koje izstrelek se med potjo sveti.
Koliko lahko zasluži boksač
V	Ameriki zaslužijo znameniti bok« sači na milijone dolarjev. To pa velja le za najznamenitejše može trdih pe« sti in še trših lobanj. Začetniki se mo« rajo zadovoljiti z borno plačo po 25 dolarjev na teden, pri tem pa mu če« sto polomijo rebra, izbijejo^ zobe in pokvečijo nos, vse brez odškodnine. Nedavno pa je mladega boksača Billa Andersa doletela nenavadna »sreča«. Pri neki borbi, kjer je bil Anders le gledalec, ga je navzoči stražnik kar meni nič tebi nič v navdušenju mahnil s pendrekom po glavi, da si Bili ni mo« gel opomoči par tednov od silnega udarca. Medtem je tekla tožba zoper državno policijo, ki je bila obsojena na odškodnino 40.000 dolarjev. _ Tak slučaj je seveda zelo redek in ni mo« goče računati stalno s takimi dohodki.
Poljubi v kinematografu
M. in m. Smith v Chicagu sta šla zve« čer v kino in čim so ugasnili luč, sta se pričela poljubovati. A Chicago, raj tolovajev, je tudi mesto stroge morale. Sosedje so prekinili predstavo in za« htevali luč. Pohujšljivi parček je mo« ral ob splošnem zabavljanju zapustiti dvorano. Mr. Smith je vložil tožbo zo« per ravnateljstvo in zahteval odškod« nino za zamero, ker se v Ameriki vse računa v dolarjih. Razburjeni ravnatelj je dokazal, da je preprečil le nadaljnje neprilike. Kinematograf ni ponočni bar, kjer se vsevprek poljubuje ob prepovedanem alkoholu. Zakonca nista niti počakala na popolno temo. Pred« vajali pa so polarne filme, snežno be« le poljane, in so bili poljubi dobro vid« ni. Mr. Smith je na to odvrnil: »Polju« boval sem svojo soprogo. Nisem kriv, da so naju smatrali za parček, ki ie hotel izrabiti temo. Nasprotno, poka« zal sem, da je :ioj zakon idealen. Za« htevam, da se krivica popravi. Kam pride država, če bo preganjala zakon« sko ljubezen? Družina je temelj vse družbe.« Sodnik je dovolil užaljenima zakoncema 1250 dolarjev odškodnine.
9. junija
vsi v Križevce pri Ljuto« mera na telovadni nastop Sokola kraljevine Jugoslavije v Križevcih. Obenem proslava 10-let-nlce.
Viljemov sin v vod!
Nekdanji nemški prestolonaslednik je odrinil v družbi treh letalcev z zrakoplovom iz Koenigsberga. A veter je predaleč zanesel zrakoplov in ta se Je zvrnil v morje dokaj daleč od obale. Na srečo je opazil dogodek neki parmk in so brodolomce kmalu potegnili na suho.
Alfr®d Capus:
Nesrečno dekle
Julij Perron je bil najprikupnejši tip v naši prijateljski družbi. Poleg tega je imel prednost, da je bil najbogatejši. Vzrok za to, da smo mu bili neprestani dolžniki raznih majhnih vsotic, za katere smo ga obirali ob koncih mesecev in ki mu jih po nekakšnem tihem dogovoru nismo vračali nikoli. Ta položaj je on sprejemal z veliko dobrohotnostjo in popolno diskretnostjo. Bila pa je tudi navada, da je on plačeval naše zapitke po kavarnah.
Kar se tiče žensk, je bil Perron seveda v sijajnejšem položaju od nas. Lepih deklic mu ni manjkalo nikoli. In ohranjeval si jih je dolgo navzlic našim opazkam. Toda za časa našega to-variškega življenja se mu ni pripetilo nikoli, da bi mu kdo od nas nastavil rožičke. In mi z naše strani smo mu dajali razumeti, da ic bila ta naša nenavadna usluga plačilo za vsotice, ki smo mu jih bili dolžni.
Imel pa ie neko manijo: to, da je v naši navzočnosti slavil nravstvene lastnosti svojih ljubic. Ni ga utrudila hvala, ki srno jo peli lepoti in eleganci njegovih žensk, nasprotno, še silil nas ie _ drugače bi se mu zamerili — ugotavljati, da ima čudni dar sreča-vati samo izbrana bitja, polna ponosa.
duha m sramežljivosti: vedno sta bila kriva samo neka usodnost, neko slučajno srečanje čudnih okoliščin, če so bila ta bitja zapadla grehu. v
In tedaj nam je pripovedoval najbolj nenavadne zgodbe. Neko dekle, s katero je živel tri dni, je bdla pravi vzor družinskih čednosti in najizibra-nejše dobrosrčnosti, ker je ubogi sosedi darovala tri franke.
Drugokrat se mu je videla neka plesalka, ki jo je bil iztrgal njenemu poklicu za kakšen teden dni, žrtev velike družbene nepravičnosti: ni mogel razumeti, kako da je tako resno in dobro vzgojeno deKle končalo na odru varieteja.
Ni podvomil niti najmanj o tistih lepih zgodbicah, ki jih pripovedujejo ženske svojim ljubimcem o svoji preteklosti in ki so resnične le tedaj, ko jih pripovedujejo. Vse te izmišljene zgodbe so se v njegovi domišljiji razvijale v tako pretirano mero. da je postal sčasoma skoraj žrtev nekakšne manije.
Nekega dne nam je predstavil majhno plavolasko z velikimi sinjimi očmi. Ime ji je bilo Leonija in koj prvi večer smo spoznali, da je Perron tokrat bolj zaljubljen nego po navadi in da se bo to razmerje podaljšalo vse bolj nego običajno. Ves čas jo je samo zamaknjeno gledal, kakor da ima pred
seboj prikazen z neba. Sicer pa je bila res dražestna m v naših glavah je vzbujala tisoč veselih predstav. Prebili smo z njo kaj prikupne ure.
Od kod je prišla? Perron nam je to takoj pojasnil. In je dodal:
»Najbolj izredna stvar na njej je ta, da se pod njeno na videz veselo zunanjostjo skriva sila resen značaj, ali še bolje izredno tegoben značaj. Življenje ji je bilo zelo težavno in polno dramatičnih trenutkov. Pokazala je, da je junaška. Počakajte, povedal vam bom. Nenavadno!«
Spogledali smo se začudeno. Kje so bili sledovi kakšne drame v tem tako frivolnem, razposajenem in muhastem bitju? Leonija je bila izmed tistih lahkomiselnih in prikupnih deklic, ki prehajajo od moža do moža čisto otročje in ki ti dado skoraj razumeti, da ni vredno jemati tragično vse zadeve okoli ljubezni.
In smatrali smo ubogega Perrona za neozdravljivo žrtev lastnih utvar.
V pripovedovanjih lepe Leonije se je čestokrat vračalo ime nekega Gustava. Ta je moral imeti zelo važno ulo-go ob začetku njene kariere in samo Perron ni opazil, da je Leonija to ime izgovarjala z nekakšno hvaležnostjo.
»Ah kaj!« je govoril tedaj, ko nje ni bilo zraven: »Ta Gustav je ničvred-než, ki je prav po figovsko zlorabil
njeno mladost.«
In Gustav mu je bil simbol vseh brezvestnih in nevarnih zapeljivcev, Leonija pa ubogo in čisto bitje, ovet vseh Rednosti.
Njiju razmerje se je vleklo nekoliko let brez vsakih-nezgod in v popolnem soglasju.
Nekega večera nam je naznanil Perron svečano:
»Gustav je umri!«
Mi" smo bili že skoraj pozabili na tega legendarnega Gustava, o katerem nismo vedeli nič določenega. Toda da se ne zamerimo Perronu, smo dvignili obraze z zanimanjem.
Ponavljal je: »Gustav je mrtev!« in je zapadel potem v globok molk.
In od tega večera se je izvršila velika sprememba v njegovem vedenju. Leonija se mu je dozdevala nekakšna vdova. Govoril ji je o bodočnosti, o družbenih zvezah, o potrebi javnega upoštevanja. In ni opazil, da se Leonija dolgočasi ob takšnih pogovorih in da je iskala najmanjših prilik, ki bi ji dovoljevale smeli in šalo.
Ob konou leta nas je povabil k sebi domov in nam je sporočil uradno novico o svoji poroki z Leonijo.
»Odločil sem se za edini sklep, ki je mogoč. Mnogo sem premišljal in sem prepričan, da sem ravnal po vesti.«
Naravno, da smo se prisilili napraviti radosten obraz, da srno mu čestitali in ga pohvalili. Na dnu pa nas je obhajal občutek, da je vse skupaj vrlo smešno.
Kar se tiče premetene Leonije je povabila najbližje Perronove prijatelje ob stran in jim je dejala s skromnim, prepričevalnim obrazom:
»Prisegam vam, da nisem bila jaz, ki je hotela poroko -. . Nikoli mu nisem govorila o tem ... On je hotel. Žal bi mi bilo. čs bi me kdo nied.yami smatral za intrigantko.« Zagotovili smo jo, da ne. »Saf ste bili vredni te sreče, Leonija, in prepričani smo, da boste vzor žene . . .«
»Toda prikrila mu nisem ničesar, verujte mi.« je dodala, »Niti Gustava niti Franka niti Edvarda . . . niti cirkuškega jahača . . . niti . . .«
Hoteli smo .io prekiniti od same prijateljske sramežljivosti, toda ona je nadaljevala nedolžno:
». . . ničesar, mu nisei.) prikrila . . . niti Renata niti Pavla niti Alfreda niti ,. .«
Morda bi še nadaljevala, pa se ji je zazdelo pametnejše, da zaključi:
»Vendar, kaj hočete, čutim, da bom Perrona ljubila vseeeno . . .«
ShCttf modernejše po i
za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih
cenah pri tvrdki
^fllllj^
M&tsse, £ ub1fana, (Ooornf 1

„ALPERO" trfr.-lnd. dražba z o. k. Ljubljana	126
nudi po dnevnih cenah
Ia portland cement
svetovnoznanih znamk »Salona« (Tonr), »Colossns«, taljeni cement
i A LOMIT64
99
azbestni Skrilj, valovite plošč«, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: „Split" A. D. za Cement Portland
aja vina.
Uprava patrijarških posestev v Dalju bo prodajala dne 15. junija 1.1. potom pismene dražbe svoja vina, in sicer:
100 hektolitrov rizlinga 300 „ ružice Igo „ skadarke (cviček) 100 „ slankamenke
vse iz leta 1929.
Ponudniki naj ponudbe izroče tej upravi najkasneje do 15. junija t. 1. do 10. dopoldan v pisarni uprave v Dalju.
Zavarščina je 5% od ponudene vsote. Cena velja franko posestva v Dalju v kupčevih sodih.
Vina se lahko ogledajo vsak dan v kleti v Dalju.
Uprava patriiarških Dobara v Dalju.
Mnogo storite
za nego lica
za nego las pa premalo. Posledica — izpa^-vnje las, osivelost, prhljaj, mozolji itd. — Naročite »INES«, ki odpravi vse bolezni lasišča. Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povssetju:
ZASTOPSTVO »INES«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica l/L	12
TUTTOX
TUT-TOX je najboljše sredstvo zoper mrčes.
TUT-TOX je za domačo higije-no nujen kakor milo za vzdrževanje telesa.
TUT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. TUT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv In kemičnih izdelkov:	128
NEDELJKA K. SAVICA,
BEOGRAD, Kolarčeva ulica štev. 5. Telefon 40—34.
kflB1





te*
Vsled preureditve trgovskih prostorov bom prodajal od 1. junija dalje do preklica raznovrstne lestence in svetilke za jedilnice, spalnice, salone, kopalnice itd. po najnižjih cenah.	7584
IVAN BOGATAJ,
elektrotehnično podjetje, KONGRESNI TRG 19, poleg nunske cerkve.
Za birmo
najlepša in najcenejša darila dobite le pri tvrdki
A. FCCHi
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Za birmo
$OtO StCLUt, JColedvcrsfca ul. 19
bomo slikali ceneje
II. dvorišče^' vhod za avtomobile tudi iz Čopove ulice 10 7517
>Kartoteka<
družba z o. z.	7492
Velesejem paviljon
Hladilnice
automatične, original »Linde«, za MESARJE in RESTAVRATERJE, ter HLADILNE OMARE za gospodinjstvo dobavi »VEHA« d. z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Telefon 27—56.	7423
Na velesejmu paviljon >G< 532—534.



Birmanska darila
i URE, ZLATNINA, SREBRNINA! — Tovarniška zaloga švicarskih ur! — Zajamčeno brez konkurence!
Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg 17
Provizijskega potnika
sposobnega in agilnega, z dobrimi referencami, za Slovenijo, ter
krajevnega zastopnika
za mesto Maribor sprejme EVALD POPOVTC, mesna industrija v Ljubljani.
Ponudbe z navedbo referenc je nasloviti na Evald PopoviČ, Ljubljana, poštni predal 39.	7685
t
76/1
V	globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš-iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Anton Zaic
posestnik ln kovaški mojster v Žalcu
v 63. letu svoje starosti, danes ob 15. uri po dolgem trpljenju previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v ponedeljek dne 2. junija ob y2 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu.
Maša zadušnica se bo brala v torek dne 3. junija 1930 ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi v Žalcu.
V	Žalen, dne SI. maja 1930.
RUPERT, ANICA, JOSIP, KONRAD, otroci.
Na tisoče poslovnik ljudi najraJič« nejšiL stroL je že spoznalo, Lolilco jim je Clievroletov tovorni avto pripo* mogel, da so si zvečali JoLičle
3 len močnim tovornim »vlom, bi doživi reparature le ▼ prav izreJniL *	primerili, si zdaj lafilto razširijo
polje svojega uJejstvovanja in pri« JoLe no vik kupcev
J)ANES je dota stroja — dota naglice za razvijajoča se podjetja. Poslovni ljudje, ki so pri svojik kupčijak navezani na transport blaga, so kaj brž zamenjali človeSko in živalsko moč z motornimi vozili, Tovorni avto Ckevrolet, zgrajen za varčnost in dolgo življenje in ki slovi po čudoviti lastnosti, da so mu ^	reparature domala nepotrebne, pomaga tisočem podjet-
nikov Sirom sveta razširiti polje njikovega ude-jstvovanja ter povečati dobiček.
Ckevrolet —■ Pontiae — Oldsmobile — Oakland — Vauxhall — Buiek — Marijuette — La Sall« — Cadillac — Chevrolet tovorni avto —• G. M. C. tovorni avto — Fisker-jeve karoserije.
PROIZVODI GENERAL MOTORS
CHEVROLETOVI AVTOMOBILI za TRGOVSKE SVRHE
Če kupčujete v eni izmed spodaj navedenih strok, vam je potreben tovorni avto Ckevrolet. Stopite k najbližjemu zastopniku. Povedal vam bo čisto natanko, koliko vas stane nabava in vzdrževanje tovornega avta Ckevrolet. Prav tako vam bo razkazal razne vrste karoserij, ki vam jih lakko uredi na
Ckevroletovi sasiji.
Les in premog, . Gradbeni materijal, Poljski pridelki, Ekspedicija,
Pivovarstvo, Skladišča pohištva
drugega blaga, Pekarije,
tn
Kolonijalno blago, Trgovina z vinom in
špiritom, Trgovine s slaščicami i.dr.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za toliko izrazov sočutja in tolažbe ob priliki prebridke, tako tragične izgube našega, v nežnem cvetu življenja nepozabnega, srčno ljubljenega
Stankeea
7665
Prisrčna hvala vsem tako številnim spremljevalcem na njegovi zadnji poti; posebno pa bodi izražena zahvala prečasti-temu g. župniku za lepe, v srce segajoče tolažilne besede na grobu, namenjene žalujoči materi po sinu in ljubezni do bližnjega.
Istotako bodi prisrčna hvala p. n. učiteljstvu za udeležbo šolske mladine pri pogrebu in za žalostinke, ki so mu jo zapeli njegovi součenci in součenke.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Ormož, dne 31. maja 1930.
ŽALUJOČI iSTARSI STANKO ln MARA GRIVEC.
Vzorec 470
St. 19—22 Din 29.—» „ 23—26 Din 39.— „ 27—30 Din 49.— Otroški platneni čevlji na spono, bele in sive barve z gumastim podplatom.
Din. 59.
Vzorec 903
Lahek bel platnen čeveljček z usnjatimi podplati za edinstveno ceno od številke 25 do 34.
Pm. 79.-
Vzorec 100
Usnjat telovadni čevelj z belim chrom podplatom, jako lahek in praktičen; priporočamo jiti vsled tega zlasti Sokolom.

Din. 99
Vzorec 205
Otroške radosti ne more biti brez udobnega in lahkega čeveljčka. Izdelani iz laka ali najfinejšega boksa, oblike prilagojene otroški nožici, za cene, vsakomur pristopne.
Din. 59,
Vzorec 470
.t •■•--..
Bel, siv ali črn platnen čevelj z gumastim podplatom, elastičen in lahek in posebno poceni. Izdelujemo jih v vseh barvah.
Din. 89.
Vzorec 170
Ženski in moški Čevlji za tenis iz angleškega platna, bele barve, s podplatom iz sirove gume.
Din. 89.»
Vzorec 179
Bel platnen čevelj z gumastim podplatom, okrašen z raznobarvnimi gumastimi vložki.
Din. 169
Vzorec 763
Damski usnjat čevelj na zaponko z nizko peto. Lahek in udoben kot sandala.
Din, 99."
Vzorec 270
Ženski čevelj iz najboljšega češkega platna, Bele, ave ali drap barve z vulkaniziranim gumastim podplatom in podpetnikom. Pripravni in udobni za dnevno uporabo.
Din. 229.
Vzorec 931
Jako eleganten damski čeveljček z zaponko na visoki peti. Novost poletne mode.
Dul 99
Vzorec 175
Damski platneni čevelj na trakove z gumastim podplatom, okrašen z raznobarvnimi gumastimi vložki.
Din. 229.*
Vzorec 181
Usnjati luksuzni čeveljčki iz raznega pletiva. — Krasni vzorci Vam bodo dostojno izpopolnili Vašo poletno toaleto.
Din., 269
Din. 129.«
Din. 199.
Vzorec 634
Krasen moški polčevelj iz najfinejšega usnja, rjave ali črne barve, moderne oblike.
Vzorec 171
Moški platneni polčevlji z gumastim podplatom, bele, sive in drap barve. Pripravni in trpežni.
Vzorec 663
Moški polčevelj (Fleksible), okusno okrašen z luknjicami in kombinacijo barv. Lahek in udoben kot sandala.
Uretfuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf ISbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisfcaraarja Franc JezerSdc. Za faseraferi de' Je odgovoren-Ateizij Novak. Vsi v LjnMant