Celo 52 • Stev. 32 Odmevi velikih kongresnih dni Bog je izbral Davida, da se bori Goljufom Italijanski katoliški časopis »L/Avvenire d'Italia« v svojih poročilih o kongresu Kristusa Kraija v slovenski prestolnici med drugim pravi, kako globok vtis je napravila nanj Ljubljana, ki bi mogla mirno biti v Švici — tako je ljubka in lepa. Prebivalstvo se je v nedeljo kar podvojilo. Zelo so bile lepe narodne noše in značilno je bilo, da je ogromna večina bila kmečka. Hvali vzorni red in pravi, kako so bili Italijani povsod prijazno in prisrčno sprejeti in pozdravljeni. 0 oltarju oziroma baldahinu, dvigajočein se na šest visokih tenkih stebrih, pravi, da je bil pravi vaorec »loga 1900 in da se je vsem tako po obliki, kakor okrasu nadvse dopadel. Divil se je tudi dovršenemu izvajanju maše De Angelin velikega Kimovčevega zbora. Očarljiva je bila pestrost narodnih noš in uniform, tako fantovskih, kakor dekliških ter drugih. Zelo okusni so bili prapori, občudovanja vredna zavednost naroda in njegovo navdušenje. Nato sledi drug članek, v katerem se podčrtava zanimivo dejstvo: V prestolnici največjega slovanskega naroda v Moskvi se te dni prične narodni kongres brezbožnikov — v prestolnici najmanjšega slovanskega naroda pa, to je v slovenski Ljubljani, je zboroval veličastni kongres Kristusa Kralja. Bog je zopet izbral malega Davida, da se bori z Goljatom, Temu pa se ne smemo čuditi. Slovenski narod je bil — pravi člankar — vedno eden najbolj krščanskih narodov in njegova vdanost stolici sv. Petra je znana vsemu svetu. Kar se tiče poročil oziroma zborovanj, ki so se tikala najvažnejših vprašanj katoli- ške vere in akcije, podčrtuje člankar, da se ni opazila niti najmanjša sled kakšnih napetosti sporov ali nesoglasij, ki sicer evropske narode ločujejo na političnem polju. Vsi — dobesedno pravi >L'Avvenire d'ltalia« — ki so bili že na prejšnjih kongresih Kristusa Kralja, so izjavili, da še noben kongres ni bil tako dobro pripravljen in organiziran ter da še nobeden ni potekal v taki živi gorečnosti za katoliško stvar. Kar pa se tiče zunanje strani, je treba priznati prisrčnost, prijaznost in živo preši-njenost slovenskega naroda z najvišjimi vprašanji življenja. Značaj slovenskega naroda je res nekaj edinstvenega, če pomislimo, kako so bili sprejeti vsi cerkveni veledostojanst-veniki in predstavniki tujih narodov. Sprejem kardinala Hlonda pa je bil nekaj nepopisno veličastnega. Člankar se potem posebno mudi pri organizaciji slovenskih fantov in deklet, ki so napolnili vse ulice. To je bil nikdar viden nastop, ki je izzval občudovanje vseh inozemcev. Nebeški je bil prizor, ko se je toliko tisoč in tisoč mladine obhajalo. Od izvajanja misterija »Božjega kraljestva« pravi »L'Avvenire d'ltalia«, da je bilo čudovito dovršeno. Kongresi Kristusa Kralja zvezani s slovenskim imenom Ogromna pridobitev kongresa je to, da je s tem našim kongresom led prebit in pot kongresom Kristusa Kralja v svet utrta in odprta. Sele z našim kongresom so stopili kongresi Kristusa Kralja v širni svet in se mu prav predstavili. Vsaka nova stvar vzbuja nezaupanje: ali bo iz tega kaj ali ne? Z našim kongresom je to nezaupanje premagano. Ne samo pri nas, ampak med katoličani vob- če. Dočim je bilo treba do zdaj veliko iskati mesto kongresa in prositi, da bi ga hoteli kje pod streho vzeti, je prejel zdaj odbor od dveh strani ponudbo, oziroma vabilo, da naj bi prihodnji kongres bil tam. Prišlo je va-bilo iz Španije in iz Milana, tako da bo odbor moral razmišljati, za katero deželo ali mesto naj bi se odločil. Ljubljani in Sloveniji gre čast, da je kongrese K. K., ki bodo nastopili zdaj svojo zmagoslavno pot po svetu, kakor so jo evha.1 ristični, da jo te kongrese v svet vpeljala« V zgodovini kongresov bo ljubljanski kongres zavzemal posebno odlično mesto in časten spomin. Res veliko se bile žrtve, ki jih je prinesel mali slovenski narod za kongres. A tai žrtve se bodo izplačale. Neki odličen gospod je oni dan rekel: »Ljubljana je s tem kongresom veliko pridobila.« Pa tudi vsa Jugoslavija. A poleg ugleda pred svetom je še ne* kai drugega, kar prihaja pri tem v poštev: blagoslov božji, ki ga bo Bog gotovo naklonil deželi in narodu, ki mu je pripravil tako slavje. Tudi pri vseh nadaljnjih kongresih bo imel slovenski narod svoj delež s tem, da jim je postavil krepak temelj. Kongresi Kr. Kr, bodo vedno zvezani s slovenskim imenom. | Koma ie bil kongres na poli V »Slovencu« smo čitali te dni, da je bil veličasten 6. medn. evharistični kongres zelo na poti našemu protikaloliškemu časopisju in pa znani »viteški ustanovi«, ki v nasprotju s svojimi pravili, veljavnimi za vso državo, v Sloveniji nastopa čisto po svoje itt je postala orodje v političnem ter svetovno-nazornem boju proti večini slovenskega na« roda. Slovensko sokolstvo, ki se je zadnja leta Ljudske množico se «birajo k m*Si na Sladka* Gasilski kongres v Ljubljani Kjerkoli de!ujejo"haš# Vrle gasilske čete. tam prav gotovo nikomur ni neznano, da se bo letos v Ljubljani vršil gasilski kongres v d neb od M do 15. avgusta. Vemo tudi, kako se zlasti naša mladina z veseljem udeležuje gasilskih prireditev. Tem rajši pa se bomo udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani, kamor pridejo gasilci iz vse države, veliko narodnih noš iz vseh krajev naše prostrane domovine in mnogo ljudstva. Tudi odličuiki domači in iz inozemstva bodo tiste dni v Ljut-ijani. ?.e .zdaj ve? jugoslovanski tisk obširno in s simpatijami pist o velikih pripravah za ta kongres. Spričo tolikega zanimanja javnosti, naj si rssk pravočasno preskrbi kongresno kEjiiiro, ki stane skupaj z znakom samo T din. S to knjižico so združene razne ugodnosti, zlasti ro;?se olajšave po železnici. Ker imajo pravico do četrtinske vožnje samo Mani gaiilskih čet, je deležen lahko vsak udeleženec te ugodnosti, če pristopi kot član v svojo domačo gasilsko četo. Na člansko legitimacijo ni treba lepiti fotografijo člana. V kongresni knjižici so podrobna navodila za vse »deležence. Zato si jo Hmpreje nabavite, če si jo še niste, dokler ni razprodana in jo dobro preberite." Kongresno knjižico dobite pri gasilski četi svojega kraja. Kdor se je pravočasno prijavil, ima pra-vjeo do brezplačnega skupnega ležišča na s!a- N®va štiriB*d«tr«pD3 palača, Ja* domaie trgovsk? hiti * Jugoslaviji — šm totsrniik-n zastopnikov; IIL caJt&r.: skladišča kratkega blaga, perila in l-ietec.o; IV aadstr.: šivalnica. Ob dograditvi gvo.e trgovske psisče bo tvrdks Kermedki :rdal» poseben. umeteSko Metan ce-sik e krasaias- si i ka sat v bakrotkka. Dasi je na-klada cenika določena ca 190.000 izvodov, pripo-ro?*!SG. da »i cenik, ki je ie v tišin, že se^aj r>s-awi!e. ker je skušnja pokarala, da jc taradi velikega povpraševanja tudi največja naklada kaj bitro izčrpana. mi, za boljša prenočišča pa je treba poslati s prijavo tudi ustrezajoče vsote. Isto velja tudi glede prehrane. Najzanimivejša točka pestrega tridnevnega sporeda gasilskega kongresa bodo vse-kako gasilske tekme, ki se bodo vršile v nedeljo ves dan. Bo to novost za Jugoslavijo. Tekmovalo se bo v dveh skupinah, t. j. po-sebej posamezniki, posebej roji. Gasilski roji so najmanjša edinka, ki šteje 10 mož. Teh rojev bo tekmovalo preko trideset. Nastopili bodo pri poplahu (alarmu), v d»-iu na poia-rišču in pri pospravljanju orodja. Tekmovalci bodo morali pokazati vse tiste lastnosti, ki so potrebne dobremu gasilcu, tako v brzini izvedb, kakor tudi v spretnosti in telesne sposobnosti tudi ob zaprekah, ki se pojavijo na požariščih. Enako zanimiv bo tudi svojevrsten ognjemet, ki bo 14. avgusta v ponedeljek ob 21 zvečer na Stadionu. Kaj takega vsaj v Ljubljani še nismo videli. Od vsega pestrega sporeda tega ognjemeta naj povemo le toliko, da bo n. pr. žareč gasilski grb v velikosti 30 m', slika sv. Florijana bo visoka 9 m. enako ludi slika Nj. kr. Ms. kraljeviča Tomislava, vodo-pad bo pa kar 20 m širok in 10 m v isok. Na garna Svetla Upravi »DOMOLJUB^« Dne 3. julija L L »i je požar oniijl hiiS in gospodarsko poidop'«. Kot naročnike Va! Jega lista rai j« oprava takoj izpUjgj, 1000 din podpore, za katero »e ji najiskre. neje zabvetruiem. Vsakomur priporočam, da postane naročnik Domoljuba, ker si stem za. gotovi v »lučaja požara to prekoriatn« zavarovanje. Z odličnim spožtovanjera Janez Rihiftrfič HabovSe 11, poita Gorenja va» tiso'" pa bo raket, bomb. siren itd Za ognjemet «o posebne vstopnic«, ki naj se piaVo. časno nabavijo, ker je zanimanje za to točko zelo veliko. Hkrati prav toplo priporočan«©, da pridno kupujete in prodajate s revi; e gasilske loterije! Kakor kaže bodo tudi te srečke kmalu po pol-nonia razprodane, dobitki pa so dragoceni is vsakemu koristni. Zato kupujte srečke, ker s tem ustvarjate boioč^OAt slovenskega gasilstva I Zanimiva narodna prireditev Slovenske narodne običaje in j>!ese so kazali te dni v Mariboru. Tja je pršsio tudi 220 Belo&ranjcev. V soboto 5. in nedeljo 6. avgusta so bili razni nastopi na mariborskem stadionu. Temu prikazovanju slovenskih narodnih običajev in plesov je prisostvovalo do 15.000 ljudi. V ozkem okviru takega jx> točila je nemogoče podrobneje opisati vse te nastope. V prvem delu so nastopale štajer-sko-prekmurske skupine. Skupini iz Lancove vasi in od Sv. Marka pri Ptuju sta prikazali veselo-prešerne pustne narodne običaje z razigranimi Kurenti, Rušami, Orači, Zlodeji. Raboii, pleAstči, medvedom, kokotiči-piceki itd., ki so zavili vse navzoče v prešerno pustno razpoloženje. Stare pustne maske, nenavadni običaji, vse to je pričaralo pred gledalce čudovito sliko slovenske vasi v pustu. Skupino iz Lancove vasi je vodii Miro Vaupo- pri vsaki priliki z demonstracijami in drupa-fce udejstvovalo proti sedanjemu jx>litičnemu redu. dasi je državna in od države odvisna organizacija, tudi to pot ni moglo zatajiti svojega sovraštva do vere in do dobrega slovenskega ljudstva. V noči od sobote na nedeljo. ko so deset in desettisoči dobrih sk>. venskih ljudi po ljubljanskih cerkvah molili sa lepšo bodočnost naše domovine in sa mir sveta, so siovenski člani sokoiske organizacije, bodisi z znaki ali brez njih. tc zdelane kmečke ljudi, ki so prišli v Ljubijsao molit, napadali i besedo, « psovanjem in s pestjo. Marsikje po mesta je prišlo do obračunavanja. rjovenje teh vitezov se je po oglih in po «s!ah gtteit® do jutra. S tem sramotnim iz-s*ranj«a in napaii, sa kater« imamo stvarne podatke v rokah, so se žalsssta« proslavili ob kongresa Strni organizacije, ki ima v svojih kljab tem pravilom vedno hodilo svojo poi ia jo hodi še. Zanj velja pravilo, da spoštuje f vsako versko prepričanje, razen katoliškega, katero izpoveduje ves slovenski narod. Sokolski nastopi v noči od sobote na nedeljo so nov dokaz za to. da je sokoiska organizacija v Sloveniji po svojih namenih in po svojih načinih drugačna kakor v ostali državi. S takim nastopanjem proti ljudskim svetinjam se postavlja proti ljudstvu, ki ga tvorijo najzvestejši državljani Jugoslavije. Dokazano je, da so slovenski Sokoli s političnimi demonstracijami ladrija leta skru-nili narodne in državne praznike ter verske prireditve. S tem si je skiv. sokolstvo dalo jasno izpričevalo, kako je z njegovo državotvornostjo, s njegovo versko strpnostjo in t njegovo nacionalnostjo, zakaj vera je ravno teko narodna svetinja, kakor kaj drugega ln še enkrat se je izkazalo, da slovensko sokolovo m vredno državnega značaja in ogromne podpore, ki jo dobiva h sredstev, katera s elavo izbira za državo ludi verno slovensko ljudstvo* tič. skupino od Sv. Marka ter nd Sv. Jurja ob ftčaviici pa Franc Žižek. Skupin« od Sv. Jurja je prikazala skupinske obredne prizore iz vinorodnih slovenjgoriških krajev jgjer-jakc. ki se izvaja le še v Bi^erjanah, včasih pa je bil znan tudi v drugih krajih. — Veliko presenečenje sa pripraviii Prekmurri. Skupina iz Beltincev p«d vodstvom Matjaž« Kovača je prikazala prave, drugod pa zdavnaj pozabljene obrtniške »meštarske« plese >tkalečko< in ^šoštarkoc ter >gos'fnanj»ke< plese JšantarijamktK. >točskc in sedmero-račno polko >Po zelenoj trati« in nazadnje obredno kolo >Marfco skače*". Spremljavo je imela pristna prekmurska podba iz Beltin-rev. To. kar so pokazali Prekmurfi s svojimi plesi, je bilo tako lepo in za na« nenavadno, da je ta skupina žela navdušeno priznanje in občudovanje. — Nekaj čisto nasprotnega, kakor so bili ti štajerski obredi in igre, pa so nam pokarali Belokranjci. Vse njihove nastope je prevejala mehka lirika njihove pesmi in njihovega kola. v vsem se je p«-rnalo. da so ti običaji in ti plesi še «v4 vsakdanjost belokrajskega življenja. Skupine iz Črnomlja pod vodstvom Antona Graheka, iz Adlešičev pod vodstvom Jože Jankoviča, is Vinke pod Oskarjem Mabčern ter i* Metlike pod vodstvom župana Maiešiča Ivana so prikazale >Zelenega Jnrja«. najrazličnejša kola. Kresnice, Umi, Re^-tc*. Robčeee, Turn in Kurji boj. Posebno se j« dojmilo vseb gledalcev. da so nastopajoči med koli "P*®1 sami tako lepo ufcraoo prepevali io s iem P^ kanali, kako bogat »klad narodnih nspe^ je še ohranjen t e«rodilih navadah Belokranjeev. Prirwdit<>* slovenskih »arodnih v Mariboru j# nssaič«* uarodi^a Pr,re?.s lev, na kateri se j« pakasala b«^ sIoV^,i-za vednost, pa h«fi riSia m?* slovenske on ke. ki gradi n* temeljih naš^ F*M,re rodne samobitnosti. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI <> Naš kralj Peter II. je zdaj že dalj časa nl(>d nami. V kraju, ki ne slovi zaman kot biser slovenske zemlje, na Bledu, ki se je bil tako priljubil že njegovemu vzvišenemu očetu, se mudi. Svoj počitek uporablja za izlete. Tako se je tudi te dni s petimi šolskimi tovariši, ki jih ima v gosteh, odpeljal v Kamniško Bistrico. Avto je upravljal sam. Po krajšem postanku v Kamniški Bistrici se je visoki gost odpeljal še v Ljubljano, ki si jo je ogledal tudi z Gradu. Ljudje so mladega jugoslovanskega kralja povsod prijazno pozdravljali. o 50 letnico svojega, mašništva je slavil preteklo nedeljo v Ljubljani vpokojeni župnik, konz. svetnik g. Gjuro Sokolič! Na rnno-ca, nastalih vsied zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. 0«i, rac. St, t«. M7DOMOUUB«, dno U. avgusta 1939. fttov. 3?, Govorimo o pravem času Ubogi gluhonemi je pač moral biti zelo hvaležen Gospodu, da je nad njim storil ludel in mu vrnil dar govora. Kako srečni in Bogn hvaležni moramo biti šele mi, ki smo v posesti zdravih čutov. Ali stm zares hvaležni? Ali rabimo svoja čutila samo Bogu v čast in bližnjemu » korist? Kako rabimo svoj jezik, ki je po besedah apostola Jakoba, majhen ud, ki pa more narediti velike stvari? Star pregovor pravi: Govoriti ]e srebro, molčati pa zlato! Res je, a res je tudi, da je molčanje ob gotovih prilikah še manj ko srebro, da je naravnost greh. Če na primer gledamo, kako so dandanes zašle že med Uroke narodove plasti nesramnost in zakonske zablode, a k temu nič ne rečemo, aH bi bilo tako molčanje umestno? Ali bi mogli trdili, da ljubimo svoj narod, če bi nič ne storili, da se narodovo zdravje zboljša? Ali ljubita svoje otroke oče in mati, ki brezbrižno gledata, kako le ti drvijo v dušno in telesno propast? Sv. pismo pravi: Je čas govorjenja in je čas molčanja! Da res, vse ob pravem času! Za nas katoličane je današnji čas, čas govorjenja. Odprimo vrata v shrambo kre-1 posli in verskih resnic! merih iskali pravice pred našimi sodišči. Zato je dobilo prvostopno sodišče stvar ponovno v presojo. d Potujočo kmetijsko šolo imajo v moravski banovini. Zamisel ni bila napačna ob dejstvu, da bi banovina nikakor ne mogla v nekaj letih nastaviti in oskrbovati toliko piepofrebnih kmetijskih šol, kolikor bi jih bilo za razvito kmetijstvo potrebnih. Zaradi itega so uvedli potujočo kmetijsko šolo, v kateri se učenci ne uče r.aino umnega poljedelstva, temveč tudi vseh drugih domačih del, katera kmet opravlja v času zimskega počitka. — Razstava deluje i uspehom že več let. d Rekruti, rezervisti in njih starši pozor t Z nestrokovnjaško izpeljano prošnjo )e izgubljen £a« ln denar. Zalo ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le do koncesionirane in strokovno preizkušene pisarne kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh Izvedljiva ali ne. Ce je Izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in bitite « zadevo) d Tudi cigansko vprašanje zahteva rešitev. Zadnje tedne so časopisi naštevali številne zločine, ki so jih zagrešili nad hrvatskim narodom cigani. Ljudje so se ponekod Jad temi škodljivci kar sami znesli, ker se ne izpolni njihova zahteva, da držPrizad< je od letošnje želve nakupil do 2. avgusta 18 tisoč 753 vagonov pšenice. Lani je od žetve 1938 v istem času nakupil le 5560 vagonov in je torej letos kupil 13.193 vagonov več kakor leta 1938. Od kupljene pšenice jo jo >Pri-zad< izvozil do sedaj 2750 vagonov. Vsa ta množina je bila poslana v Nemčijo. Trenutno se, kot poroča > Jugoslovanski kurir«, vodijo v Rimu razgovori glede prodaje gotovo množine naše pšenice v Italijo. Količina za iz v 97. žita v Italijo je bila pa prvo polletje letošnjega leta določena na -10 milij. lir. Ta količina pa je bila zelo malo izkoriščena, zaradi česar je verjetno, da bo na podlagi ostauka te količine dogovorjena v Rimu prodaja gotove množine naše pšenice Italiji, čije potreba po tuji pšenici bo letos znašala okrog 50 tisoč. d Pat do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Na misijonsko pot je odpotoval med naše sezonske delavce v Nemčijo mladi izseljenski duhovnik g. Ivan Škafar iz Murske Sobote. To je že njegova letošnja druga pot med naše ljudi, ki si služijo kruh izven meja ožje domovine. Sele prod kralkim se je namreč vrnil z enomesečnega potovanja po Slavoniji in Vojvodini, kjer je obiskal svoje rojake iz Slovenske Krajine, tudi lz Medji-murja, ki so zaposleni kot sezonski delavci v velikih posestvih. Sad te njegove poti je obširna razprava, ki do podrobnosti obravnava razmere med našimi sezonci v Jugoslaviji in ki bo izšla kot posebna priloga v avgustovi Zahvala. Josepina W«ithauser, vdova po prt)t| «• kontr. se npr«vi »Domoljuba« najvljudneje 1' hvaijujem za požarno podporo v znesku 1000-— din (tisoč). Ogenj mi je upepeli! stanovanjsko hiio jn vse kar je bilo v njej. Domoljubova podpors mi je bila prva pomoč v hudi stiski. Ostala bora zvesta naročnica Doraoljnbj in ga vsakomur priporočam. Sv. Jurij pod Kumom dne 1. avg. 1939 Josepina Weitha«efi številki Izseljenskega vestnika. Požrtvovalna, mu duhovniku želimo, da bi svoje (Kislanistvo uspešno vršil! d Uradni podatki o letošnji žetvi pSonite povedo, da je naša država letos pridelala '282 tisoč vagonov pšenice, medtem ko je je lani pridelala 302.000 vagonov. Žetev je bila urno. go slabša letos v žitorodnih pokrajinah, medtem ko je bila v tako imenovanih pasivnih pokrajinah prav za prav rekordna. Posebno velika razlika med lansko in letošnjo letino se vidi iz tej;a, da je bilo letos v vsej državi s pšenico posejanih okrog 74.000 ha zemlje več kakor preteklo leto. Povečanje |x>sejane površine odpade v celoti na Vojvodino in severno Srbijo. Največ škode je povzročilo obilno deževje, ki je v nižinskih predelih slabo vplivalo, medtem ko je v hribovitih krajih koristilo. V lem je vzrok, da je imela Vojvodina leto« razmeroma slabo Ic-lino. VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JB NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČI-TB JIH PRI ŽUPNIKU. d Vzorna telovadna vrsta slovenskih Im-tov se je odpeljala te dni v belgijski Liege, kjer so bile mednarodne tekme telovadce* Prišlo je 183 društev, največ iz Francije in Sporazum delamo, da bi državo okrepili Na sestanku banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino v Splilu 2. avgusta je povedal minister dr. Miha Krek tudi tole: Ko govorim danes o notranjepolitičnem položaju, moram poudariti, da je vprašanje sporazuma med Zagrebom in Belgradom, oziroma med Hrvati in Srbi, nujno. Postavlja se vprašanje, če je to nevarno za našo stranko. Dne 11. decembra t. 1. smo imeli volitve v narodno skupščino. V tej bitki so vse politične tvorbe v svojih programih poudarjale politiko sporazuma. JRZ je poudarila potrebo po notranji ureditvi države. Opozicija je na svojem sporazumaškern programu dobila precejšnje število glasov, tako da je vladna lista izšla iz volivnega boja nekoliko močnejša od združene opozicije To pomeni, da je volivni izid od 11. decembra 1938 pokazal, da je nnsel sporazuma in ureditve naših notranjih vprašanj neizbežno nujna. Mi ne delamo sno-r«uma, da bi slabili drŽavo, marveč, da bi £ ci'j P°lilike sporazuma je, da leta 1941 povedemo s svojim delom vi o državljane v ljubezni in složne, za prestol in državo požrtvovalne, pred presto naS * m adega kralja. Kdor o tem drugače misije neko ?h im,Sl1' da ie PQli'ika sporazuma neko obračunavanje, se bo prevaril ter bo občutil moč, in če hoče tudi ostrino državne moči. Tudi g. dr. Maček kot moder politik takšno pojmovanje sporazuma obsoja. Mi kol odgovorni politiki upoštevamo razpoloženje ljudstva, « posebno še po težkem političnem razpoloženju. Povolivno razpoloženje v državi je zavzelo takšne oblike, ki bi mope škodovati državi, če bi se medtem ne našla sredstva, da se to prepreči. Pri zadnjih volitvah je opozicija nastopila z vprašanjem sporazuma. Toda danes je to vprašanje Cvet-kovič-Maček, oziroma program JRZ- Mi h"0 o vprtfšanju sporazuma v vladni izjav zavzeli čisto jasno stališče. Danes lahko rečemo, da smo na tej poti prišli dlje, kakor fi je prišel katerikoli dosedanji poskus za rtli-žanje Zagreba z Belgradom. Sedanje slan)« te politike bi se moglo takole označiti: vp dosedanji predlogi, o katerih se je ralPri " ljalo, in protipredlogi od strani politični*^ niteljev, kakor tudi od strani strokovnjaKov, so se tako mirno končali, da se ne bi "«* reči: »ni izhoda, toliko je nasprotij, da ^ mogoče doseči sporazuma.« Niti trohic škodljivih sredobežnih sil. . flV. Izvajanja ministra dr. Kreka so vsi > zočni sprejeli z navdušenim odobravanj Nizozemske. Nastopilo je osem vrst različnih držav. Konec je bil ta: prvo mesto je zasedla francoska,, dru«o naša, tretje pa belgijska vrsta. Živijo naši fantje! d Okrog 10.000 ljudi se je zbralo r nedeljo 6. avgusta na ljubljanskem letališču, kjer 80 bile teikme. Tja je prišel tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z več člani vlade. d Izvoa svinj se bo začel v kratkem iz naše države na Slovaško. Dosežen je bil namreč poseben sporazum, po katerem bo Slovaška naročila in kupila pri nas večje množine svinj, vendar pa ne lažjih kot po 150 kilogramov. V kratkem se bo dosegel sporazum s Slovaško tudi glede izvoza drugih naših proizvodov. d Glas iz tujine. Iz Loma Negri v Argentini smo prejeli pismo rojaka, ki je nedavno odpotoval ija. Piše nam, kako dolg čas mu je zlasti po »Domoljubu« in prosi, da mu ga uprava takoj začne pošiljati v daljno tujino, kar se bo seveda zgodilo. Prijatelja Golobiča prosimo, da deluje za naš list med izseljenci I po pozdravljeni! d Resnica ali »raca«? V »Slovenskem domu« čitamo: Povsod po svetu se dandanes ljudje pripravljajo za primer, če bi morebiti izbruhnila kakšna vojna. Bodoča vojna bo strahovita, ker bo prinesla razdejanje, kakor ga doslej prav gotovo še ni nobena. Posebno važno vlogo pa bodo v tej vojni igrali strupeni plini. Plinskim napadom bo izostavljeno tudi civilno prebivalstvo v zaledju. Tudi pri nas v skrbnosti, da nas ne bi prehiteli nepredvideni dogodki, nočemo zaostali. Naš ministrski svet je te dni izdal odlok, po katerem si morajo vsi državni uradniki nabaviti plirnke maske do 1. septembra 1939, in sicer jih dobe pri tvrdki »Bata«... d Nov rudnik v Sloveniji. Pri Veliki Pl-rešici bodo v kratkem odprli nov rudnik pirita — železnega kršča. Družba, ki je lastnica novega rudnika, je prijavljena pod imenom »Pirit« d. d., in jo je ustanovil industrijalec VVesten iz Celja. Na kraju, kjer mislijo kopati kršeč, je pri pripravljalnih delih že zaposlenih okrog 30 delavcev. Vsa sedanja dela so samo odkrivanje ležišč rude. Ko bodo odprli močnejše žile, bo obrat začel v večjem obsegu, nakar bodo postavili tudi rudniške naprave. d Da ni bilo prahu. Za časa kongresnih dni, ki so bil zelo vroči ter je v nedeljo bila najvišja temperatura v Zvezdi 34 stopinj Celzija nad ničlo, je ces*no nadzorstvo mestne občine ljubljanske poskrbelo, da so bile ceste redno škropljene, da se niso dvigali ob vetrovnem času oblaki prahu po ulicah. Ker je bila Tyrševa cesta glavna in dovodna pro- I© ključavničar zna napraviti ključ kakor more perilo čisto oprat, le dobro milo«, lerpenhnovo milo Zloiorog da gosto beb peno, k. z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, Prijetno poduhtevo in ostane dolgo trdna metna žila na Stadion, so morali poskrbeti, da bi bila cesta za dolgo časa obvarovana pred prahom. Redno iu pogosto škropljenje bi močno oviralo ves promet po tej cesti. Avtomobili, ki so vozili do Stadiona, bi pa tudi dvigali velikanski prah. Zato je cestno nadzorstvo uvedlo praktično razprašitev ceste. Od kraja, kjer ni Tyrševa cesta več tlakovana , pa tja do Stadiona in še nekaj naprej so mestni delavci najprej cesto močno očistili in nato poškropili. Za tem pa so po cesti posuli do 3 vagone soli. Sol se je raztopila in napravila mehko, strnjeno skorjo. Bilo je videti, kakor da bi bila cesta asfaltirana. Vse dni ni bilo nikakega prahu. "Mk doleniska. štajerska in ▼ Ji. i^m, sploh vseh vrst, kupite pri CENTRALNI VINABNI V UilSill&ni. d Okrog 20 vagonov malin so izvozili kmetje iz okolice čačka. Maline tam vedno bogato obrode. Sprva so kmetje ta pridelek nosili le na čačanski trg. Ko pa je bil trg nasičen in jo bilo blaga vedno več na trgu, so se zganili nekateri podjetni trgovci in začeli iskati kupcev za maline tudi v drugih krajih. V vasi Trnavi so ustanovili celo ma-linsko zadrugo, ki posreduje prodajo malin. Sama zadruga je spravila v promet dvanajst vagonov malin, zasebniki pa osem. Da bi blago, ki se rado hitro pokvari, čim lažje odvažali, so zadružniki sprožili misel, da bi se v vasi zgradila železniška postaja. d Tolovaji v cerkvi. Cerkovnik v Sp. Ber-niku pri Cerkljah je 2. avgusta zjutraj zapazil na pokopališču ob cerkvi na enem grobu del ministrantovske obleke in mrliški prt, na drugem mestu ponesnažen biret, na enem spomeniku pa je visel bel mašniški plašč. Ta- Kmečki tabor ob meji V nedeljo, dne 3. septembra 1939 se bo vršil pri Sv. Lenarta v Slov. gor. »Slovenje-goriški kmečki tabor« t celodnevnim sporedom in sicer: Dopoldne cerkvena sovesnost ' blagoslovitvijo prapora MKZ Sv. Lenart v Slov. gor,, nato zborovanje na prostem, kjer govori med drugimi tudi minister gosp. Snol Frane.Po zborovanju se vrši na prostoru za društvenim domom igra »Slovenskega kmeta Povest«, pri kateri sodeluje 180 igralcev. Taborni kraj Sv. Lenart v Slov. gor. je »redišče Slovenskih goric, ličen trg obdan od vseh strani z vinorodnimi griči in sadovnjaki. ^ najbližji okolici Sv. Lenarta se nahaja sta- \ rodavni grad Hrastovee s pestro zgodovino in znameniti »Črni križ« znan iz istoimenske porc3ti. Kmetje in prijatelji kmečkega stanu iz vse Slovenije, pridite ta dan v Sv. Lenart, da tu ob severni meji skupno povdarimo svoje težnje, z druge strani pa izrazimo kot kmečki stan neomajno vdanost kralju in državi Kmečka mladina pridi so navdušit za katolicizem, slovensko narodnost in stanovsko zavednost pod prapor mladinske kmečke organizacije — Natančen spored bomo priobčili prihodnjič. - Okrajna kmečka »vez« Sveti Lenart v Slov. gor. koj je bilo jasno, da so bili ponoči v prijazni cerkvici sv. Simona in Juda na delu brezbožni in roparski tolovaji. Pogled v zakristijo in na oltar je bil zelo žalosten. Zdi se, da je ropar moral vedeti, kje bo najlažje in najprej prišel v cerkev. Lotil se je močnih zakristija skih vrat, katere je prevrtal s svedrom, od* pahnil zapah in začel svoje razbojniško delo, V zakristiji je odprl vse omare, razmetal nekaj obleke po tleh, nekaj obleke je pustil pri miru. Ni jasno, ali je hotel kaj ukrasti. Edint kelih, ki je bil v zakristiji, je vzel iz omare in ga pustil v zakristiji. Največ škode je na oltarju. Vrata tabernaklja so razbita na dvoje, 4 veliki svečniki prevrnjeni po oltarja prevrnjen in deloma razbit je angel na evan-geljski strani. Zlobnež je v odprti tabernakelj vrgel eno angelovo perutnico; razlomil nekaj malih sveč in jih razmetal po tleh. V cerkvi ni bilo sv. Rešnjega Telesa. Vse ljudstvo ob* soia in se zgraža nad brezbožniškim deja* njem. d Obrtniško razstavo r Št. Vidu je odprl v nedeljo 6. avgusta ban dr. Natlačen. Odprta bo do 20. avgusta. Je zelo lepa in ogled toplo priporočamo. d 700 letnica prihoda redovnikov mino-ritov r Ptuj je bila 6. avgusta. Piejšnji dan je praznovala ta jubilej mladina, za katero je daroval sv. mašo šibeniški škof dr. Mileta« Popoldne je bila predstava igre »Kuga«. Zve* čer je bila procesija s plamenicami. Nedelj* sko svečanost, obstoječo iz lepega sprevoda, sv. maše s pridigo, zborovanja tretjerednikov: in velikega koncerta pevskega okrožja, je poselilo tudi mnogo uglednih osebnosti, med njimi ministra dr. Krek in Snoj ter cerkveni knezi dr. Tomažič, Mileta in Ceng. — Na zborovanju tretjeredoikov je govoril tudi pod* predsednik narodne skupščine Mihelčič in urednik Terseglav. d Železniška uprava opozarja vse, da naroče drva in premog do 1. septembra, ko se začne izvoz deželnih pridelkov. Po 1. septembru se bodo vagoni za drva in premog dobili le težko. d Naša železniška uprava se izkazala. Naši železničarji, zavedajoč se svoje velike naloge, so vse kongresne dni požrtvovalno in tudi z največjim naporom delovali, da je bil železniški promet popolnoma v redu ia je bila služba resnično brezhibna. Treba je pomislili, da so z glavnega ljubljanskega kolodvora odpravili ob glavnih dneh kongresa 24 posebnih vlakov, vozečih udeležence v. Ljubljano in po kongresu uazaj domov. Po pulatkih železniške uprave je bilo prvotna Pmc z mostnino pri otoškem mostu V »Slovencu« čitamo sledeč vsega uva-ževanja vreden članek: Brezje so že dolgo naS najvažnejši bož-jepotni kraj. Svetišča in njegovih obiskovalcev nas ni treba biti sram. Vneto in sposobno vodstvo ga vzdržuje na taki višini, da je vernemu v vzpodbudo in da nevernemu budi spoštovanje. Izven svetišča pa ni vse tako. Malo postaj ima tak promet kakor Otoče. Toda malo je priprostejših. Slišim, da nameravajo sedauji odgovorni čiuitelji zgraditi novo. Že davno bi morala stati in biti opremljena, kakor se spodobi za tako velik božjepotni promet. Pot z Otoč ne dovoljuje avtobusov, da bi se ljudje hitro in ceno prevažali, kole-selj pa stane več kakor mnoge celo romanje. O tistem mostičku sem pa slišal toliko kritike, da se čudim, da še ni prodrla do ušes onih, ki jim je namenjena. Sicer pa sredi ponosne in bogate Gorenjske, na kraju, kjer hodi letno daleč čez sto tisoč po večini kmečkih in delavskih ljudi, pobirati mostnino na vedno istem starem mosliču, bolj brvi podobnem, ni stvar, na katero smemo biti ponosni. Ce je banovina mogla odpraviti mostnino v Krškem in v Brežicah — in to sta mostova, da je imena vredno •—, če se je lepa šniarno-gorska brv v Mednem zgradila brez večne nadlege potnikov, se mora tudi vprašanje otoškega mostu rešili, pa brez odlošanja. lu-di vprašanje beračev naj bi se rešilo. Komarjem naj se pri svetišču da prilika darovati za brezjanske in okoliške reveže, ki naj jim odbor brezjanskih mož in žen nabrano deli. Pot pa očistite. Zase lahko rečeni, da sem srečal' tipa, ki sta od daleč prišla na »sezonsko delo» na Brezje. Veliko skrbi in stroškov si delamo z letovišči, tukaj pa skoparimo z liajskroninej-šim udobjem ter dopuščamo razmere, ki Slovenije niso vredne. Brezjanska božja pot spada med naša javna narodna vprašanja, za katera se mora oblast sama od sebe zanimati. Ce kdo meni, da pomirjena vest, razrešen dvom, volja do nravnega dviga, povračila škode, poprava krivic, sprave sovražnikov, vestnost v službi, resnost v spolnih zadevah, spoštovanje staršev in oblasti in vsi drugi sadovi notranjih razgovorov z Bogom in spovednikom na Brezjah niso nič, naj ve, da je pot na Brezje deset tisočem, ki ob črnem kruhu in vodi delajo od zore do mraka, edini letni odmor. Aii jim ga ne bomo privoščili, ko mečemo težke vsote iz njihovega žepa za udobnost malega števila zbranih ljudi, ki vse to zainetujejo kot brez vrednosti. prijavljenih za kongres 21.900 oseb za znižano voznino. Vozilo pa se je v vlakih po glavnih progah na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in proti Zidanemu mostu in na Štajersko nad 42.000 oseb, samih udeležencev kongresa. Z glavnega kolodvora je bilo samo ono nedeljo popoldne po končanih slavnostih ' odpeljanih na razne strani 33.700 oseb. Računati je treba zraven še postranske proge, tako kamniško in vrhniško in druge, ki so prav tako prevažale velike množice. Lahko trdimo, da so naše železnice prevozile za kongres najmanj 50.000 oseb. Na železnicah ni bilo nobenih neagod in nobenih žeparskih tatvin. Železniška uprava je morala poskrbeti vagone in jih z vso strokovnjaško pret-kanostjo res poskrbela. CasL, komur čast! d Za Slovenijo. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril naslednje licitacije: licitacijo za postavitev naprav za centralno kurjavo v palači strojnega inštituta ljubljanskega vseučilišča. Delo je prevzelo podjetje Jugoradiator v Ljubljani. Licitacijo za postavitev naprav električne instalacije v palači strojnega laboratorija ljubljanskega vseuči- Raznarodovanje je kaznivo ^ Skoda, da ne v vseh državah. Slovaška država ima novo ustavo. Poseben njen odstavek govori o manjšinah, in sicer pravi: Neslovaške narodne skupine se lahko svobodno priznavajo k svoji narodnosti. O narodni pripadnosti državljanov se vodi poseben kataster. Kataster se spreminja samo v okvirju zakona. Vsako raznarodovanje je kazr nivo. Podrobnosti določuje postava. Tujerodne skupine, ki se nahajajo na ozemlju slovaške države, imajo pravico, da se kulturno in politično organizirajo ob lastnem vodstvu. Skupine in njihovi člani smejo vzdrževati in gojiti z maternim narodom kulturne stike. Skupine imajo pravico, da se v javnem življenju in v šolah poslužujejo svojega jezika. lišča Delo je prevzel podjetnik Polde Milač iz Ljubljane. Licitacijo za zgraditev carinarnice v Mariboru. Dela so prevzeli: mizarska Franc Izgoršek iz Šmatrna pri Litiji, ključavničarska Ivan Rebek iz Celja, električne naprave mestna električna podjetja v Mariboru. Licitacijo za napravo električne instalacije v palači vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Delo je prevzel Polde Milač iz Ljubljane. IZ DOMAČE POLITIKE p 270.000 Turkov se izseli iz Jugoslavije? V Carigrad je prispel novoimenovani turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj. Za časa svojega bivanja v Carigradu je sprejel turške časnikarje ter jim dal izjavo, v kateri je poudaril, da je 11 let zastopal svojo državo v Jugoslaviji. Glede Balkanske zveze je Ali Hajdar Aktaj izjavil, da želi obvestiti turško javnost, da ta zveza ni pretrpela nobene spremembe. Obranila je svojo staro moč in iskrenost Končno je novi turški poslanik v Moskvi spregovoril tudi nekaj besed o sporazumu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Turčijo glede izselitve Turkov iz Jugoslavije in njihove naselitve v Turčiji. O tem je med drugim dejal: Sporazum obeh vlad o izselitvi 270.000 Turkov iz Jugoslavije je sklenjen. V najkrajšem času bo tudi podpisan. Turki se bodo začeli izseljevati iz Jugoslavije v Turčijo takoj, čim bo prenehala sedanja kriza. p Se Štirje so s!r«*li h JHZ, V prostorih hotela Palas v Banjaluki je bila seja izvršilnega odbora JRZ. Na seji so enoglasno iz. ključili iz stranke JHZ dr. Petra Kosiča, odvetnika v Banjaluki, Dušana Subotiča is Bos Gradiške, Širna Marjane« iz Jajca, Milana Arežina iz Bos. Grahova. To so poslanci iz vrbaske banovine, ki so podpisali a,ano spo-menico dr. Stojadinoviča. p Ce Bog udari kaga 8 slepoto. Čudnemu mišljenju daje med drugim izraza tudi neki Gakovič iz Banjaluke, ki je napisal broSn »Bosna vilajel«, v kateri med drugjw pr »Res je, da se Hrvati ne nameravajo kiEj Jugoslavije, toda oni hočejo v njej tak nol žaj, kakor bo ga imeli v Avslro-ogrski d žari, samo besede so različne. Hrvatski 3 cionalizem je madžarskemu podoben kako jajce jajcu in zato se Srbi ne bodo z njim »T koli sprijaznili. Kar se lice srbske nadvlade" pa res obstoji ne samo v naši državi, ampak na Balkanu sploh, ker je črta Morava-Var dar v srbskih rokah in ker so srbske deiclj po prirodi najbolj bogate na Balkanu. Srbija lahko živi sama od sebe in Srbi imajo tudi številčno nadmoč, ker se vsako leto namnožijo za 50.000 duš, to je za 1,000.000 v 20 letih Nadvlada je tudi vojaška moč in ugled ki ga Srbi uživajo v svetu. Iz tega izvaja pisec, da je srbska nadvlada upravičena. Od vsega kar Gakovič tukaj navaja, je za nas vredno upoštevanja le številčno naraščanje srbskega naroda, kar bi si morali tako Srbi kakor Hr-vati vzeti k srcu. O ostalem pa ue govorilno. p Okrog radikalnih rett-ranarjev. Časnik jJugoslovanska pošlat je poročal, da je Miša Trifunovič na zborovanju staroradikalov v Sarajevu obsodil Markovičevo delo, ki je šlo za tem, da se vsi radikali spet zbero okrog s\oje matice. Sedaj se je pa oglasil drug član glavnega odbora staroradikalov dr. Jojkič, ki je zavrnil pisanje sarajevskega lisla z ugotovitvijo, da Miša Trifunovič ni v ničemer obsodil akcije dr. Laza Markoviča. Trifunovič je le poročal o seji glavnega odbora starora-dikalne stranke, na kateri »o govorili o Mar-kovičevem predlogu, da pri prvi preostiovi vlade stopi nekaj staroradikalov v vlado. Glavni odbor je tudi za to, da bi se vsi radikali spet zbrali v svoji matici, vendar pa n-hteva poprej, da se izpolnijo bitne točke ra-dikalskega programa in da se reši hrvatsko vprašanje. Sklepu glavnega odbora se je pokoril tudi Laza Markovič in zato ni bilo nikjer povoda, da bi se prekinili stiki med dr. Markovičem in glavnim odborom. Glavna zahteva staroradikalov pa je, da se obenem s sklenitvijo hrvatskega sporazuma izpelje popolna demokratizacija države. NESREČE n ZgoreSo je gospodarske poslopje graščine ge. Zuppanz v Marenbergu. n Velik požar bi kmalu upepelil Čikečk« vas v Prekmurju. O polnoči je pričel divjali ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Balaica, kjer je čakalo 250 križev žila n« rnlatitev. V veliki suši in vspričo takega netiva so je plamen dvignil visoko proti nebu, da so ga videli celo v Murski Soboti- Kde& petelin se je kmalu preselil na stanovanjsko hišo in na vse zgradbe sosedov Harija in Kodila. Pet gasilskih brizgaln je bilo takoj na mestu, vendar pa ognja niso mogli zadušiti. Vspričo hudega vetra je bila nevarnost, da pogori cela vas, zato so gasilci Predv®e"! pazili, da se ogenj ne razširi. To jim je t««1 uspelo. Škoda je velika, ker prizadeti posestniki niso bili zavarovani. n 208 let stara viničarija je *R«reI* .J* Rupeču pri Mariboru. Biia je last poe^tin«" Ivana Voršiča. n V liravi je a tonil v Dobpovcih P" Slivnici, ko se je kopal, 18 letni dijak m*" bornke g»»imaaije Gefiper Branka, »•> kaj&ije«fi k»tek zaj>oslenih nekai tisoč brez-poselnih lil to je, kar tamošnje ljudfcivo zanj najbolj navdušuje. 8' Kardiual-legnt v spremstvu bana dr. Natlačen« £tf.v. 32. _>DOMOUU)U, dne 9. avgusta 1039.___Stran 9. lh.bli.nski »rgovci so lopo okrasili za KKK svojo izložbo. Od love proti dosni: Lonassi & Gorkman v Stritarjevi ulici, Karel Soss, Mestni LjuuljansK.1 irpu i Breznik v Stritarjevi ulici in Schmitt, Pred skotijo. 4. e0S(ie na fcustni tribuni, ko W stadionu Taki no sliko so uživati go»lje Najlepši jHigled med .v. » valujflže m.rj. barv. Ki,,.! « ,o„g ob prihoda v ^Vo. se je M-U - > ° — ~ PO DOMOVINI ...........„....................—. Višarskim romarjem v vednost Udeleženci, ki so se pravočasno prijavili za XVI. romale oa Sv. Višale, pomnite sledeče: Odhod romarskega vlaka ie v soboto 12. avgusta ob 7.15 z glavnega kolodvora v Ljobljani. Večje skupine bodo knele svoje vozove, kar bo označeno z napisi. Pričeske s seboj tiste izkaznic«, ki ste jih prejeli, ko ste plačeii izdatke za vožnjo in prelaznice. Kdor ni posla! slike za prehodnico, naj ima e seboj gotovo legitimacijo plamuskegi društva, železničarji železniško, državni gradniki svoje državne legitimacije. .Vlak se ustavi tu vseh postajah od Ljubljane do 'Jesenic in vozi 10 minut za rednim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.05, Na vlaku prejme'.« znake m bakle za procesijo. Bakla bo stala 1 din. Trgovci in gostilničarji na Viša/jih prosijo, da plačujete vse v lirah. Ker se veliko bolj ugodno meji: a v Ljubljani, jc vodstvo romanja naprosilo »Put-eika«, da menja v Ljubljani lire. kakor tudi na vlaku od Ljubiiane do Kranjske gore, in sicer se plača za 1 liro 2J3 din. dočim se na Višarjih menja lira za 4 in. UguVK bi v tem primera pri vsaki liri 1.67 din. Oni. ki so naročili jxisteljo v sobah, bodo dobi!; ca vlaku bone in bodo tudi na vlaku plačali postelje, to je po 5 lir, dočtm stane postelja na skupnem ležišču 1 liro. Vlak bo priiel v Ljubljano ob 1S.10 v nedeljo. Topoličica, V žadnji številki »Domoljuba« je bilo po pomoti objavljeno, da se bo v primeru slabega vremena vršila tombola v evrho podpore tuberkulomih bolnikov dne 20. avgusta. Iz Topolščice nam sporočajo, da se bo tombola v slučaju vremena vršila ce dne 20. avgusta, marveč dne 15. avgusta. Ob lepem vremenu bo pa tombola že v nedeljo dne 13. avgusta. Na Gorenjsko pojdemo! Odbor Krajevne kmečke zveze za Litijo je Soglasno sklenit (la bo izlet na Gorenjsko dne 20. avgusta t. 1. Kakor lansko leto, tako 6e bomo tudi letos poslužili tovornega avtomobila. Tega izida ee bo udeležilo najmanj 50 udeležencev in si bomo ogledali sledeče ustanove, ozir. posestva: 1 Drž mlekar&ko šolo v Skotjš Uki. 2. Združene mlekarne v Naklem. 3. Klektrično centralo na Završnici. 4. Banovinsko kmetijsko folo v 1 olj-čah. Ob tej priliki lx>mo obiskali tudi oba naša narodna poslanca Brodarja Janeza in Štrcina be-veda pa ne bomo pozabili na Brezje, kjer bomo imeli skupno sv mašo. Prepričani sino, da bo ta izlet spet nov dokaz naše kmečke stanovske zavednosti. 40 leteti mašniški jubilej V vsej tihoti je v mariborski bolnišnici med bolniki obhajal brežiški gvardian p. Jenko Ernest 40 letnico mašnistva. — Ponovno se zdravi namreč na očeh in gg. zdravniki tudi tokrat upajo, da se bodo bolne oči zopet popravile. (iosp. jubilant ima predvsem velike zasluge za versko življenje in postavitev nove cerkve v Spodnji Šiški pri Ljubljani. — Skozi 20 let je neumorno hodil dan za dnevom iz ljubljanskega frančiškanskega samostana v šišensko ljudsko šolo poučevat šolarje o verskih resnicah: ob nedeljah in praznikih je redno hodil m a.Seva t v cerkvico sv. Jerneja in vojaško barako ter hodil obiskovat vse bolne v širni Šiški. Obenem je začel navduševati ljudi za novo cerkev in res se mu je posrečilo, dobiti primeren prostor za novo cerkev, in začel je zbirati denarne prispevke za uresničenje tega načrta. Drugi za njim so potein veliko iaije nadaljevali njegovo započeto delo. — Velikih zaslug si je g. jubilant pridobil tudi 3 prenovitvijo zunanjščine romarske cerkve pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Vsak se je namreč bal velikih stroškov in zato cerkev zunaj ni bila 30 let prenovljena. — Gosp. jubilant ima mnogo zaslug tudi kot iskren niUdiuoljub ia vz ... seratinske niladeži. 8 ,uell Želimo prav iz srca g. jubilantu, da bi fim prej ozdravel na očeh. potem pa še mnouo U uspešno deloval v pr.;! slovenski frančiškani provinciji in ncunirjočih duš! Tabor v So strem Dne 20. avgusta 1939 bo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena ob priliki 30 letnice Prosvetnega društva tabor v Sostrem. Po prvi sv. maši bo v domu posvetitev vsej« članstva presv. Srcu Jezusovemu. Ob 10 bo svetl maša za vse žive in umrle člane Prosvetnega dru. štva. — Na predvečer slavnostnega dne bo kres«, vanje. V nedeljo 20. avgusta dopoldne: ob 9 spre. vod od zbirališča pri ljudski Soli; ob 10 v župni cerkvi (torej ne na prostem) sv. maša z ljudskim petjem, blagoslovitev prapora, nato pri cerkvi slav. nostno zborovanje. Popoldne: ob 2 litanije v župni cerkvi; ob 3 javni telovadni nastop g pestrim sporedom. Nato prosta zabava. Okoliška Prosvetna društva in fantovski odseki, izpolnite in vrnite nim vprašalne pole, ki smo vam jih poslali! Pridite v krojih in v narodnih nošah, z veselo pesmijo, saj že dolgo ni bilo v Sostrem prosvetne prireditve v takem obsegu. Kmetijako-gospodinjska šola na Mali Loki Na baaorinaki kmetijsko-gospodinjski šoli M Mali Loki, p. Velike Loka na Dolenjskem, se prične novo šolsko leto dne 15. novembra 1939. Gospodinjski pouk, ki je teoretičen in praktičen, traja, enajst mcsecev in ee zaključi 15. oktobra 1940. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer s® vrši ves pouk. V šolo se sprejemajo le zdrava in poštena kmečka dekleta od 16 do 25 lela, ki bodo po končani šoli ostala na kmetih. Lastnoročno pisani prošnji, ki naj bo kolkovana z 10 dinarskim banovinskim koikoin, naj prilože sledeče priloge: t. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo. 4. nravstveno spričevala 5. obvezno pismo staršev alt namestnikov, da plačajo stroške šolanja, ki mora bili kolkovana s 4 dinarskim banovinskim kolkom. Prosilke, ki žele štipendijo,, morajo priložiti žel 6. premoženjsk izkaz z uradno navedbo zemljišKe- Besede (Povest) Spisal H. VeUkonJa, Ilustriral akad. »liha? L. SušmelJ Stike b tromeeeiae kronik« • aaJib krajih. >Zdaj te pa imamo!« je dejal Vidičev. >Zdaj te pa imamo! Ti lažež! Zraven sem bil in videl. France je Siegla spet postavil na cesto. Siegl je bil zdrav in France ni nikogar nesel. Andrej je sicer rekel, da je to huda šala, a France bi gozdarja ne bil vrgel čez rob. Saj ni neumen. Ostrašil ga je, hudo ostrašil in je Siegl ©stal za nami. Bil sem zraven in veml Tvoje kolo je izmišljeno in Pezdirnica in Siegl tudi. Ti lažešlc Podkapalški je zamahnil s kozarcem, Librov se je limakniL Tako se je začel pretep. Siegl ni šel v Dolino. Čutil je, da se fantje nanj hud u jejo. Odkar ga je France v Cavnu tako osramotil, se ni prikazal v družbi. Sicer jih je polovica manjkalo, ker so bili pri cesti na Salzburškem, toda za košnjo so morali nekateri le še ostati. Cez teden so kosili, v nedeljo pa šli v gostilno in samo trije so manjkali, ker sc morali sušiti seno v Smrečju. Pod Cavnom je bilo v treh urah, v Smrečju so ga pa morali spravljati iz sence in grmovja. V Trnovskem gozdu je bilo bolj hladno in celo višje od Gore. Dosihdob je v nedeljo hodil Siegl z njimi. Razumeli so nemški in če so kaj rekli, se jim je smejal, če je hotel on kaj povedati po slovenski, so se krohotali fantje. Fantoval je i njimi in če so bili vinjeni, so peli in je on pomagal, peli so zadirtoo, bripavo in vsak po svoje. Po tistem dogodku v Cavnu se je obrnilo. Zasmehovali so ga, si je rekel. Da, zasmehovali! Ves prepla- šen in prepaden se je bil komaj živ privlekel domov; ko je prišel v sobo, je začel bruhati. Tako ga je bilo prevzelo. Legel je bil oblečen na posteljo in še vedno ves trepetal. Čutil je, da visi v zraku nad prepadom in videl je meline na dnu kotla. Drče in grme, ki so se sedaj gibali kakor črne prikazni. Ce zvedo predstojniki, bo prestavljen. Da bi tožil! Da bi še prej zvedeli. in če bo prestavljen, bo moral od Rezke. Da, od Rezkel ln Rezka? Vražja stvar. Taval je tako okoli in se ni mogel umiriti. Vsak šum ga je plašil in če je moral po ozki stezi mimo globeli ali preko strme rebri, se je prijema! za grmovje. Da, pripetilo se mu je, da se je obrnil na poti, ko bi moral čez strmo golieavo. V notranjosti se mu je hotelo nekaj utrgati. Čutil je, da se je nekaj zlomilo v njem. Ce bi se maščeval? Počakal na poti s puško? Vea se je tresel ob tej misli. Da bi dvignil puško k licu. In čim bolj je to čutil, tem bolj ga je vleklo k Rezki, tam bi zdravje, si je domišljal. Takšno zdravo dekle. Pozabil bi na vse in novo življenje bi se mu odprlo. Bil je ves nesrečen. Kolikokrat je sedel vrh Lazov in gledal na hiše. Tam je Rezka. Videl jo je, ko je šla po vodo, videl, kako je razgrinjala perilo ali klicala kokoši. Gledal jo je na njivi, ko je žela ali šla po klancu. In ko je zvečer padel mrak, ln eo se že svetile zvezde, ko se je oglasil kos in vpraševal divji golob, kako sedi se je kakor tihotapec plazil v naselje. Rahk> je stopal po rjavkasti stezi, ki je vodila mimo Ruparjeve hišo ter obstal za lipo, naslonjen na kup kamenja. In je gledal Rezko v odprti kuhinji, pred ognjiščem, vlekel „„,../ Br»!i. "»"J«® otrokom tolmačili, da pravi: Kako ti Pravi ll*k0r da 8i Uekaj od8ovorn. konča: RAZNO P-dino zdravilo. Slovi" či holandski zdravnik Boerhave je umrl 1738 v Leydenu; star je bil 70 let. Ko so njegovo premoženje po smrti na dražbi prodajali, so našli tudi debelo, v svinjsko usnje vezano knjigo, ki pa je bila zapečatena, Na knjigi je bilo tole napisano: »Edine in najgloblje skrivnosti zdrav niško vede«. Ker je Boerhave kot zdravnik re§ zelo slovel, so se vei ljudje Za to čudovito knjigo začeli zelo puliti, kujoč, da ai bodo z njeno pomočjo podaljšali življenje. Nazadnje je a knjiga na dražbi bi« prodana za 10.000 goldinarjev. Srečni lastnik lakoj zlomil pečatom pogledal v knjigo.. To« vsi listi debele knjige so bili nepopisani. Le aa prvi strani je bilo to"» zapisano: »Skrbi, daj* glava hladna, noge ko in d. bo telo odprto _ potem vsem pravni kom lahko osle knžeš.< 111 let stara. P« P'Tf pri sdraraik«!. ▼ ri§kem mestu Bi M h a rini se je glasila P« nekem zdravnik" m etara črnka Lulu Vrajiu- ga davka ter gospodarskega stanja staršev ali namestnikov. Mesečna oskrbovalnma, ki znaša od 125 do 350 dinarjev, se določi pa premoženjskih razmerah starSev ali namestnikov. Zaradi podelitve štipendije so zaželjeni še sledeči podatki: a) velikost posestva v ha za gozd, travnike, njive, vinograde; b) vrsta in število živine, ki jc dom redi; c) velikost družine, število nepreskrbljenih otrok; d) razne okoinosti, ki silijo, da ee za štipendijo prosi _- vse potrjeno od občinskega ali župnega urada. Prošnje za »prejem je poslati najkasneje do 15. septembra naiavnost vodstvu: Buovinske kme-tijsko-gospodinjske šole v Msli Loki p. Velika Loka, ki daje na željo še podrobnejše podatke, Jubilejno romanje Slovencev na Svelo goro pri Gorici Za prvo romanje, ki bo 19. in 20. avgusta, ne sprejemamo več, ker je vlak ž« zaseden. Drugo romanje se bo vršilo le en teden pozneje, to je 26. in 27. avgusta Prvotno je bilo objavljeno, da bo ob drugem romanju odpeljal vlak iz Ljubljane ob pol 3 popoldne in ee vrnil v Ljubljano v nedeljo čez 11 zvečer. Ker pa «e želi drugega romanja udeležiti tudi veliko vernikoy z dežele, bo ludi 26. avg. odpeljal romarski vlak iz Ljubljane nekaj čez 9 uro zjutraj in se vrnil v nedeljo malo čez 6 zvečer, tako da se romarji z dežele šele v sobolo zjutraj lahko pripeljejo v Ljubljano in se v nedeljo zvečer že vrnejo na svoje domove. Spored tega romanja je zdaj isti, kod jc bil objavljen za prvega. Tudi prevzv. g. skof dr. Gre-gorij Rozman pojde nami in bo imel na Sv. Gori pridigo in sveto mašo. Stroški so sledeči: Od domače postaje do Rakeka kupi vsak eam vozni listek skupaj z obrazcem K-13, kar bo veljalo za brezplačen povratek. Potni list. vožnja do Rakeka do Gorice in nazaj, vožnja z ladjo po morju ter z avtobusi na Sv. Goro in nazaj stane dm 90.—, hrana II. razreda din 25, 1. razreda din 55, prenočišče na postelji pa din 20. Prijave sprejema do 10. avgusta Salezijaneki aavod. Rakovnik, Ljubljana 8. Sostro pri Ljubljani. V nedeljo smo se poslovili od svojega predsednika in duh. voditelja g. kaplana Filipa Žaklja, Farani so napolnili dvorano. Marsikomu ie zaigrala v očeh solza. G. kaplan, na leni mestu Vam v imenu Prosvetnega društva še enkrat: globoka zahvala! K domimkancem ga dajmo! Saj imamo v Sloveniji dovolj gimnazij, klasičnih in realnih, vendar nastane še vedno tu ali tam vprašanje: kam bi z našim lantom? Že dolgo let deluje na otoku Braču v malem mestu Bol klasična gimnazija, ki so jo iznašli tudi že nekateri Slovenci, da je bilo v pravkar minulem šolskem letu okoli 10 Slovencev tam v šoli. Gimnazija je last oo. dorninikancev, ki imajo tam svojo cerkev, samostan, lepo posestvo z vinogradi, kar vse leži ob morju, v lepem zatišju. — Nižja klasična gimnazija dobi v šolskem letu 1939-40 prvi razred višje gimnazije in se bo leto za letom izpopolnjevala do polne gimnazije. Z novim šolskim letom pa dobi gimnazija tudi vzporedne realne razrede in je tako dana prilika, da se lantje po zanimanju in zmožnosti posvete klasičnemu ali realnemu študiju. Za šolo in zavod je dominikanski samostan oskrbel popolnoma novo, moderno poslopje, ki je tik ob morju, a proti severu zavarovano pred burjo s precej visoko goro. Vsi šolski in stanovanjski prostori so lepo in higienično urejeni. Že zdravo dalmatinsko podnebje, stalna vedrina, sonce in morje so za najbolj občutljiv organizem kakor zdravilo in je zato posebno za one dijake, ki jim ljubljanska megla kvari zdravje in jih s tem ovira pri učenju, kakor nalašč. V zavodu je tudi slovenski redovnik profesor, ki slovenske dijake poučuje v slovenščini, da ne zanemarijo domačega jezika, kar bi jim delalo težave pri prešo-lauju na kako slovensko gimnazijo. Samostan in šola sta naročena tudi na slovenske časopise in ima dijaška knjižnica tudi lepo število slovenskih knjig. V zdravstvenem oziru je preskrbljeno najbolje s kopanjem v morju, z veslanjem in raznimi športi; va. Nekam slabo se je počtilila in hotela je zdravil. Ko jo je zdravnik vpraial, kakšno življenje Hina za seboj, mu je starka povedala, da je rodila dvakrat trojčke, enajstkrat pa dvojčke. Vsi otroci pa eo bili slabotni in jih prav tako kakor svoje tri zakonske može, preživela do danes. Stara je nad 110 lel in še nikdar ni rabila »dravniške pomoči. Reka, ki dela zgodovino. Le redkim je znano, da je kriva veega gorja med kitajskim ljudstvom tako zvana Velika reka Jai'gcekiang. Menda ni nobenega pomembnejšemu dogodka v kitajski zgodovini, ki bi ne bil v »vezi s to reko. Prod dvema desetletjema je t Padel prvi strel kitajske revolucije, ki še danes ni Sključena. Neštetokrat i« Velika reka poplavila svoje obrežje. V 1. 1931 je uničila 4 milijone hiS |n vzela streho 22 milijonom ljudi. L. 1011 Je Jinicila vso letino, pet let l^Prej pa jc utoniio v Jiej 30.000 ljudi. Dognalo ie, da je ta res igo-"ovinska reka zahtevala "'tajskega ljudstva že Z« »rtev kot vse vnine 10 revolucije. na ušesa njen glas in se potuhnil, če je kdo šel mimo. Tako je obstal pozno v noč. V glavi mu je kljuvala misel, kako bi neopažeuo govoril z njo. Vedel je, da spi za oknom, na katerem je visel velik nagelj. Noč je bila, kakor bi gledal skozi rahlo mlečno steklo. Mesec je sijal nad smrekami; v njegovi motni luči se je grmovje onkraj zidu zdelo kakor tihe neme postave, ki se molče čakajo, da bi se zbrale. Videl je, kako je maček preskočil zid, slišal, kako so v hlevu prhali Ruparjevi konji ter v vročini vzdihovala debela krava. Prašiči so zakrulili, a se umirili. Rezka je pripovedovala materi o Polonci. »Ali ti nisem rekla?« je dejala mati. »Za norca hoče imeti vse! Zdaj si je nevesto pripeljal že na dom. Fant je objesten in nič prida. Zmerom pravim: izpridil se je. Predobro se mu godi in na gostilni je!« »Kaj more, če kaj sliši? Ali kaj more? Nič! Franceta se ne prime! Stari mu je nastavil!« »Kaj more oče! France je že velik. In Polonce ne bi bil vzel, če ne bi vedel, da je fantu všeč,« je rekla. Siegl je videl, kako ji je žarel obraz v ognju. Stala je pri ognjišču ter vtaknila kazalec v mleko, da bi videla, ali je dovolj toplo. Doma so sirili, zalo mleko ni smelo zavreti. »Se malo!« je rekla, ko je oblizala prst. »Saj se vidi na fanlu: tu obljubuje svete in zlate reči, tam kupuje srčke, dekleta ima okoli sebe kakor mlad pete-linček in piha, piha na srce, kakor bi bil Turek. Pa m! Samo eno vzemi in tiste se drži, so rekli!« »Pošaliti se bo pa vendar smel!« je ugovarjala hči in srce se ji je krčilo, kakor bi bilo nezrelo jabolko. »Sala in šala je kakor krajcar pa itestica! On se ne gali, on vleče za nos, vleče tebe in Polonco in bogve ^ 'SSj nI takšen!« je jecljalo dekle in duša jo je bo- lela, da ni mogla stati. Sedla je na trinožni stolček, da je Siegel videl njene bose noge, ki jih je osvetljeval plamen. »Takšen je!« je dejala mati. »Poglej Andreja. Samo poglej. Miren in dostojen fant, priden in tih! Kako zdaj skrbi za hišo. Niti pozna se ne v hiši, da ni več očeta. Takšen je Andrej. France pa kakor ogenj v slami« Vzplamti, posveti se, pa ga ni. Ne rečem, da nima rad, samo on ima vse in povsod rad, kakor Turek. Pravi Toda ti nisi Turkjnja, ti si moja hči!« je rekla ter odnesla mleko v shrambo. Rezka je strmela v ogenj, kakor bi videla prikazen. Po glavi ji je rojilo ter šumelo, kakor bi polila žareče železo. Vse si je klicala v spomin: srček, Polonco, njegov smeh in jezo, moč in udarec in kako je Siegla držal čez cesto. »Ti boš lazila za fantom. Tri večere očeta že ni doma, ker hodi okoli, da se pomenijo. On ne mara, da bi bil Vidmar župan. Ne vem, zakaj ne. Prav rada vidim, če oče ni. Nikoli ni miru. On pa ne in ne. ti pa za fantom. Ali ti srce nič ne pravi? Oče se prepira, dekle pa okno odpira, pravijo!« je besnela, ko je zaprla vrata v shrambo. Rezka ni odgovorila. Krt ji je vrela in v njej se je kuhalo, kakor bi parila štrene. »Ne rečem, če bi te imel res rad, toda Polonci srček, iz tebe se nerčuje, hodi med dekleti kakor petelin. Pobirajte mu zrnje, da se ne umaže. Ali ste dekleta res slepa, da nič ne vidite? Ce si ti slepa, mora pa mati paziti na hčer. In jaz pazim, da ne bo sramote« Postavi sem samo Andreja, recimo, Andreja in Franceta, postavi ju, pa boš videla in vedela, kako nič no vidiš!« M li u. i« ob*žn» plaž« UM zavoda..Kuhinjo ia hkxWivo •«»" (Jommikinkf ia ima- jo eoieod tečno domačo hrano m zlsuti mnogo Južnega ki raste ua domačem posestvu. Vsa ta skrb za telesno in duievno blagostanje it izdatno kar« 'udi v lepih uspehih. V minulem iolskem letu je bilo pozitivnih in samo negativnih redov; v vedenj pa <8% odličnih in le 2% pr«.' dobrih. Šolskega leta noben dijaJc ni izgubil. Ker večkrat naletimo na vprašanje, kam bi se izven Slovenije mo?l« dati dijake študirat, »e nam ie zdelo primerno, da objavimo te vrstice v našem listu. Vse natančnejše podatke in prospekte pošlje na zahtevo Dominikanska gimnazija v Bolu na Braču (Dalmacija). iz raznih krajev Deleajske Beartke. Pripravljamo se na tih In skromen jubilej, ki pa bo za našo laro pomemben. Želja, da »e bomo na kongresu v Ljubljani sestali z oaiiin nekdanjim kaplanom in tedaj izseljenskim duhovnikom v Argentini ji g. Hladni-kom, se :u žalost ni uresničila. Sum se že zelo (»zna na polju in ria travnikih. Suši se tudi sadno drevje in v veliki množini odpada nezrelo sadje. Zvedeli »mo, da se je vpraianje banovinskega »dravnika za Kostanjevico premaknilo z mrtve točke in da bo kmalu ugodno rešeno. Mokroaog. V nedeljo 23. julija smo »e sad ve« prisrčno poslovili od natega g. kaplana Jožeta Straha, ki je odšel za župnika v Belo cerkev pri Smarjcti na Dolenjskem. Naii vrli fantje in dekleta •o mu v društvenem domu ob nabito polni dvorani priredili prisrčno poslovilno akademijo. Mar-•ikako ako je postalo rosno, ko ee je g. kaplan cahvalH za našo pozornost in na« prosil, naj mu z molitvijo pomagamo v njegovi novi {ari. Kdorkoli ie poznal g. kaplana, ga je moral vzljubiti. Bil je ljubezniv c vsakim enako, razlike med ljudmi ni poznal. Vsa fara ga je spoštovala in ljubila in nihče ni mogel o njem reči kaj slabega. Bil je skromen, potrpežljiv, ponižen, da bolj skoraj ni mogel bili. Pri vtem tem pa darežljiv do skrajnosti. Ko smo po {ari razvedeti, da bo odšel od nas, se je vedno, kadar je »»nesel pogovor na to, zaslišalo: »Kako škoda j« g. kaplana I« Ljubili so ga stari ljudje, saj jih je tako rad obiskoval in se pogovarjal z njimi; ljubili eo ga naši fantje in dekleta, ki je poetal ve« njihov in popolnoma njim enak; Iju- Dne 20 «'ž bo «a Notranja .top,!« peci javnost in pokazala, ka, je mladina v zadnjih letih pridobila n. izobrazbi « koliko »e •• s telovadbo okrep.1«. Spored celodnevne prired.tve je: Dopoldne j. prosvetni del z blagoslovitve, Dom«, popoldne p« telovadni nastop. .N« »eUkih vabilih, ki smo jih prejšnji teden razposlali organizacijam ste op«zili, da bo poleg drugih odiičnKOV tokrat t naši sredi tudi g. dr. A. Korošec, ki bo z gospo Natlačenovo botroval novemu Domu. Do takrat bo pri Domu že popolnoma vse ugotovljeno od znotraj in zunaj. Pred 30 leti je bilo ustanovljeno Prosvetno društvo na Vrhniki, za kar ima največ zaslug ribniški g. dekan A. Skubic. Po 30 letih pride isti gospod zopet k nam m bo imel cerkven govor pri m?ši na prostem Ta dan dopoldne govori tudi še g minister dr. M. Krek m univ. prof. dr. Fr. Lukman. Za Vrhniko bo 20. avgust velik praznik: in kdor hoče biti prič« tega nenavadnega dogodka. n«i pride k blagoslovitvi Doma dopoldne in popoldne pogledat telovadni nastop Po telovadnem nastopu je ljudska veselica. Pridite! V»i ste vabljeni! bili »o ga ie prav posebno otroci, saj se je znal tako zelo vživeti v njihova leta. da je čisto po otroško občeval z njimi Ko g. kaj^an odhaj« od n», s« mu hvaležno zahvaljujemo za vse, kar ie storil za nas: v njegovi fari mu želimo istega uspeha, kakor ga je imel mod nami; obljubimo mu, da se ga bomo vedno z veseljem in hvaležnostjo spominjali, da bomo molili zanj in ga tako podpirali pri njegovem dušnopaetirskem delu. Rovi« aud Logatcem. Pšenica ie dolgo oi tako dobro obrodila kot letošnje leto. Vreme imamo kot si ga želimo. V nekaterih župnijah okrog nas kmetje tudi ob nedeljah delamo. Mi Rovtarji pa wo že toliko katoličani, da dobro vemo, da j* delo na njivah in travnikih prepovedano in da moramo Bogu dati dolžno čut. Toda kljub temu pa nimamo nobene škode, hvala Bogu, kar po sreči nam vse gre. Na kongres Kristusa Kralja nas je šlo zelo velika in smo se prav navdušeni vrnili na svoje domov«. Veieaoro. Vsem lanskim obiskovalcem Marijine božje poti v Velesovem je ostalo v lepem spominu, kako »o se t'J vršile različne cerkvene »lo-vesnosti za 700 letni jubilej. Starodavni sijaj tega kraja je zopet oživel. Tako tudi letos vabimo ro- msrje-tostilk« Matere Božje, da obiščejo tul bozio pot v času od V etiketi do Milea, t Služba božja i« »»ako nedeljo in prazni T*."1 ]0. Popoldne bo cerkveno oprav,io v t.m ^ * med šmarnimi mašami — ob pol treh — s„ " " pete litaniie Matere Boij« Na Mali Smarea k * dopoldne več »v. raaš. popoldne bo p, 0|, w vremenu procesija s starodavnim Mar umu ^■ kot lansko leto. Vse nedelje in praznik* bo fa prilike z« prejem sv z»kr»m«rntov, ker bo |„' nazpolago več spovednikov. ' Parsdiič* pri Satarj«. Zopet je priil, amr! , nas. P« ni izbirala med štirimi ia je osiveli« ugrabil« nam je marljivega fant« Jožeta PerovlK v naibolišib mladeniških letih. Ponesrečil s« je t( kolesu. Vrhu klanca mu je odpovedala i, treščil ob obcestni kamen. Tri tedne «e je iJn, vil v bolnici, tod« ni bilo voč pomoči zanj. Bil jt vesten gospodar in zaveden katoliški lant. Prii,, »e ja udejstvoval tudi v prosvetnem visenju. Po. zimi je bil oa edea izmed najrednejiih obiskoval-cev sestankov Zato bi tudi njemu veljala poen' >Oj ti slovenski fantje bodo pokopali me.. Saj h njega in številne vence u« zadnji poti rei n«! slovenski fantje t krojih. — Bog te je ljubil, utj !e je poklical. Počivaj v miru. blag« duša! Stari trg pri Rskeka. Z« jubilejno leto ob W) letnici božje poti na Sv. Gori pri Gorici prirediš tudi iz Starega trga romanje na Sv. Goro t avtobusi dne 2.—3. septembra t. 1. Med potjo « ogit. damo Postojnsko jamo. ustavimo se v St. Vidi Vipavi, v Logu si ogledamo staro božjepotno cerkev, nato v Ajdovščini. V Gorici ostanemo di večera. Prenočimo na Sv Gori. Drugi dan vojaških pokopališč »Oslavje«. .Redipulje«, P gali roko na Jiroka prsa: ,AlIa, Allal — ^ Volodijovski je bil zelo ganjen, t»J» "V upiral je roke ob boke ia se postavljal Baško. „ vanS Kriki so so razlegali kar naprej. se se je slednjič izmotala iz gozda in ta "'1(>i,ja, očem prišlecev pokazala mogočna lesena 1 . ka v krogu zgrajena na hribu. To je bila "r®P"lU„,| postojanka, vidna kakor podnevi, ker - y ka-ograje iz kolov gorele velikanske I!"1"":,,, je tere so nametali cela debla. Pa tudi » Be bil poln ognjev, seveda le manjšin, nastal požar. . t(.n, p" Vojaki so zdaj pogasili borovino, P Je vsak vzel mušketo z rame, ali kfiursu rofa. Na taboru govorijo: načelnik kmečke zveze, poslanec Brodar Janez, domači poslanec Kranjc Marko in še drugi govorniki. — Po taboru takoj tombola, na kateri bo dobiti 20 velikih tombol ter ie 500 drugih krasnih in visokovrednih do,bitkov v vrednosti ca 15.000 din. Tombolske karte se dobe y predprodaji pri vseh krajevnih kmečkih zvezah ormoškega okraja ter v pisarni Kletarskega društva v Ormožu, — Za člane kmečke zveze je udeležba pri večernicah in v fprevodu obvezna, torej morajo biti ob 2 že v Ormožu. — Vse prijatelje kmečkega stanu vljudno vabi k udeležbi Okrajni oilbor kmečke zveze v Ormožu, Holič. Vsi, ki potrebujejo potrdilo o višini davkov zaradi določbe šolnine na meščanskih in srednjih šolah, naj se zglasijo na davčni upravi od 15. avgusta dalje. Prinesejo naj kolkovino za 30 din za prošnjo in potrdilo. Da ne bo navala, naj si vsak poskrbi potrdilo še pred pričetkom šolskega leta. Sv. Andraž v Halozah. Dne 27. julija je Bog nenadoma poklical k sodbi daleč na okrog poznanega Franca Milošiča iz Strmca. Pokojnik je dosegel starost 55 let. Na dan smrti je šel zjutraj pogledat po svojem posestvu, a nazaj ga ni bilo. Kajni je bil dolgo vrsto let župan bivše občine Skorošujak. Bil je Član odbora hranilnice in posojilnice od obstoja. Na zadnji poti ga jc spremljalo zelo mnogo ljudi. Od pokojnika se je ob odprtem grobu poslovil šolski upravitelj Ciril Vobič m domači kaplan Petan. Pevci so mu zapeli več žalostink. — Minuli mesec smo položili k večnemu počitku Jurana Jurija iz Vel. Varnice, ki je dočakal 89 let, in njegovo sestro Ano, poročeno Fo-znarič. Vsem pokojnim naj sveti večna luč, preostalim pa nase sožalje. Komenda. Požar je uničil v torek 1. 'avgusta zvečer s pšenico naložen kozolec posestniku Antonu Plevelju iz Most. Zgorela mu je vsa pšenica, tako da trpi j)osestnik veliko škodo. Spretnim gasilcem iz Komende in Most ae je zahvaliti, da so obvarovali zraven stoječi kozolec Peteriina, ki je bil tudi jioln žita. — v torek popoldne, ko so bili domači od doma, je bilo ukradeno pri posestniku Janezu Steletu v Pod bo rš tu 1400 din gotovine iu vsa zlatnina v vrednosti nad 1000 din, (ako da trpi posestnik okrog 3000 din škode. Vlomiti je moral človek, ki so mu bile razmere dobro znane. Trnovlj« pri C«lju. Cesta Trnovlje—Arelesi je končana in izročena prometu. Da so bila dela tako kmalu končaog, predvafm, «uluga okrajnega cestnega odbora in njegovega prejšnjega načelnika g narodnega poslanca g. Gaber, podžupan občine Skofja vas, ki je vsa dela tudi vodil in nadziral, m g. vojniški župnik I.asbater, ki je kot član okraj-ki? ČS,Wlb°;a Za (0pro«0 '»iM "vzemal. Imenovanim gospodom, sedaj ob dograditvi proge v imenu občanov nailepša hvala. Uotcdršica. 25. julija je umrl pri nas najstarejši faran Ignacij Petrovčič iz Zibaš. Dopolnil je 91 let. — Kljub visokim letom je še do lanskega leta vodil svoje gospodarstvo in ga je šele lansko leto izročil svojemu sinu ter mu je še vedno do zadnjega jpo-magal pri napornem delu. Bil je mož katoliškega prepričanja. -> Domoljube že dolgo „ , , 'e' prihaja v njesovo hišo. Vsako nedeljo je po tričetrturni naporni poti vedno peš prihajal k sv. maši in še zadnji teden pred smrto je še prišel k sv. zakramentom. Njegovo življenjsko načelo je bilo: Moli in delajl Naj počiva v mirut Planinske sanje Ratitovec, vabečo tvojo kočo obišče Krek, sijajna zvezda naSa, Harmonika hripavo se oglaša: mladina pleše vso nedeljo vročo! Zato pa čula je besedo žgočo: — Z imenom mojim tole s* ponaša? Dekleta, fantje, kje |e vaša maša ? Z Borenjem tripite »i vest pekočo? — Si spletcl bič je nag Evangelist. Zamahnil z ujiiB je kakor nekdaj Krist, ko tiral j« iz templja drhal... Ratitovec, kako si se smejali V Železnike, na Torbo, t Zali log, š« v D a v č o so prispeli urnih nog.,. Jemčev Miko. Vransko. Prihodnjo nedeljo, dne J3. avgusta, 1)0 slavilo Kat. prosvetno društvo na Vranskem svojo 35 letnico ter bo obenem slovesna blagoslovitev novega Slomšekovega doma. Popoldne bo v bližini doma telovadni nastop. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo je prevzel g. ban dr. Marka Natlačen, ki se bo prireditve tudi osebno udeležil. Vabimo še enkrat vsa bratska društva od blizu in daleč, da to nedeljo v obilnem številu p.-ihitija k nam na Vransko. Bratje in sestre, nasvidenjel Sv. Marjeta niže Ptuja. Velika žalost je zadel« spoštovano rodbino Antona Vogrinca iz Malevasi. Drugi sin, 14 letni Janez si je po nesreči zastrupil kri in je vkljub zdravljenju v ptujski bolnišnici podlegel nenadno po preipeljavi domov dne 27, ju-b'ia t. 1. Dva dni pozneje smo ga ob obilni udeležbi položili k večnemu počitku na Smarjefskem poko« pališču. Bil je tudi pri mladcih fantovskega od« seka. Užaloščeni rodbini, ki je naročena na naše katoliške liste, iskreno 6ožalje. Sv. Križ. Zveza dekliških krožkov in D. K. A', bosta priredili za dravsko, inislinjeko in mežiško dolino velik dekliški dan pri sv. Križu nad Dra« vogradom due 13. avgusta z naslednjim sporedom! Ob 9 pridiga in slovesna sv, maša z ljudskimi pet« jem in skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo opravi prevzvišeni g. škof dr. Tomažič. Po sv. maši zborovanje. Ob 2 pop. igra na prostem, simbolične vaje e petjem, dcklamacije in predavanja. Ob 4 slovesne vcčernice s procesijo, nato odhod. — V, noči dne 3. avg. je nastal požar v tekstilni tovarni Ornig v Otiškem vrhu. Gasilci, ki so na klice tovarniške sirene prihiteli, se jim je posrečilo ogenj pogasiti. Zgorelo pa je že veliko prediva in par strojev. Škoda se ceni na 1 milijon din. Purkarfe. Pri nas je te dni obhajal ve « sel« svojo 75 letnica rojstva marljiv, «kr« ben in globokoverert gospodar, posestnik Jernej Strle p. d. Be« letov. — Kijub visoki starosti je zdrav ter 2 veseljem in vztrajnost« jo opravlja še vsa,' kmetska dela. Čeprav, je zelo oddaljen -gi na prvem mestu presunljive piščalke. Stekanje vojaških psov in mukanje prestrašenega goveda je hrup le še povečevalo. Sprevod je zdaj zaostal, spredaj pa je jahala Baša med možem na eni in gospodom Zaglobo na drugi strani. Nad vrati, ki so bila z jelčnimi vejicami lepo okrašena, je bilo na kožicah iz mehurjev, ki bo bile z lojem namazane in od znotraj razsvetljene, s črnimi črkami napisano: »Naj Kupido vam trenutkov srečnih mnogo podeli, Crescite, mili gostje — »Vivant, floreantlc" so kličali vojaki, ko sta »e mali vitez in Baša ustavila, da bi prečita 1 a napis. »Za božjo voljo!« je rekel gospod Zagloba, >»aj sein jaz vendar tudi gost, toda če se naj «lja multiplikacije" nanaša tudi name, naj me krokarji pozobljejo, že vem, kaj naj z njo potnem.« Vendar je gospod Zagloba našel še poseben '■anj določe.i transparent", in je z velikim zadovoljstvom čitaj na njem: ,Bog živi, velmožnl Onufrij Zagloba, vas, ki viteštva vsega največji ste krasi' Volodjovski je bil zelo razigrane volje in jc Povabil častnike in tudi tovarištvo k sebi na večerjo, za vojake pa je ukazal privoliti iz kleti »e« sodčkov žganja. Padlo je tudi nekaj volov, ki ®o jih začeli takoj pri ognjib peči. Zadostovalo je " Raetlite, mili gostje — množite sel " Naj iive, naj cveto! " Množitve. " Od zadaj osvetljen napis. za vse obilno. Dolgo v noč je postojanka grmela od krikov in strelov iz mušket, da je strah prevzel krdela roparjev, ki so bili skriti v ušiških grapab. XXIII. Gospod Volodijovski ni lenaril na svoji postojanki, pa tudi njegovi ljudje so živeli v neprestanem delu. Sto, včasih še manj ljudi, je ostajalo kot posadka v Hreptjovu, vsi drugi pa so bili neprenehoma razposlani na vse strani. Najimenitnejši oddelki so imeli povelje preiskovali ušiške grape in ti so živeti nekako v neprestani vojni, zakaj razbojniška krdela, ki bo bila često zelo številna, so se silno upirala in marsikrat je bilo treba z njimi biti pravcate bilke. Taki pohodi so trajali po več dni in tudi tednov. Manjše oddelke je odpravljal gospod Mihael tja do Braclava po novice k ordi in Dorošenku. Naloga teh oddelkov je bila, privesti ujetnike in jih torej loviti po stepah; drugi so hodili doli k Dnjestru do Mohilova in Jampola, da bi vzdržali zvezo s poveljniki, ki so stali v teh mestih, drugi so prisluškovali vlaški strani, drugi so postavljali mostove in delali prejšnjo cesto. Dežela, v kateri je vladalo tako znatno gibanje, se je polagoma pomirjevala. Kar je bilo mirnejših prebivalcev, manj zaljubljenih v raz-bojništvo, so se vračali počasi k opuščenim bivališčem, spočetka prihuljeno, pozneje pa vedno bolj smelo. V Hreptjov sam je prišlo nekaj Židov obrtnikov; včasih je pogledal tja tudi imemt-nejši armenski trgovec, vedno pogosteje pa so ee oglašali kramarji. Zato je imel gospod Volodijovski pač utemeljeno nado, da če mu Bog in hetman dlje čsoa pustita poveljstvo, bodo te podivjane pokr.ijine basoma zadobile popolnoma drugo lire. Takrat so bili kajpak šele za«etki, mnogo dela 'i še preostajalo. Ceste še niso bile varne; irropuno ljudstvo je rajši držalo z roparji kakor z vojaštvom in sc ob vsakem povodu zopet Bknlo v skalnate globeli; čez Dnjestrove vijuge so kG često prekradla krdela, sestavljena iz Vlahov, Kozakov, Okrog, Tatarjev in bogve koga še; »agnala so se po deželi in napadala po tatarsko vasi ia' mesteca in grabila vse, kar se je grabiti dalo4 Trenutno še ni bilo mogoče v teh krajih ne spustiti sablje iz rok ne muškete na žebelj obesiti, vendar začetek je bil že storjen in prihodnost s« je napovedovala ugodno. Najpazljiveje je bilo treba nastavljati uho proti vzhodni strani. Od Dorošenkove drhali namreč in od čambulov, ki so mu bili v pomoč, so se vsak trenutek trgale večje ali manjše čete in prihajale v območje poljskih poveljstev, kjer so v okolici pustošile in požigale. Ker pa so biia to krdela, ki so, vsaj na videz, delala na lastno roko, jih je mali poveljnik uničeval brez strahu, da bi zaradi tega prišla nad deželo večja burja; ni se pa zadovoljeval samo s tem, da jih je odbijal, ampak jih je še sam iskal v stepi tako učinkovito, da je sčasoma pristudil pohode tudi najpredrznejšim. Medtem se je Baša udomačila v Hruptjovtf kakor v svoji lastni hiši. Neizmerno jo je veselilo tisto vojaško Življenje, ki ga ni doslej še nikoli tako od blizu opazovala: gibanje, korakanje, vrnitve s pohodov, pogled na ujetnike. Tudi je napovedala Volodijov-skemu, da se mora vsaj cnegn takega jiohodai udeležiti. Medtem pa se je morala zadovoljiti S tem, da Je včasih sedla na konjička in v dmžbi svojega moža in gospoda Zagloba obiskovala hrep-tjovsko okolico. Lovili so na takih izletih lisice i« droplje; včasih se je dvignil iz trav divji praSiO in tekel na velike daljave — tedaj so ga preganjali, in sicer Baša spredaj, kolikor je le mogla, takoj za hrti, da bi prva prišla do »mučene živali in Ji sprožila svoj bandolet med rdeče o«. Gospod Zagloba Je najrajši lovil « sokoli, ki so jih imeli častniki nekaj prav izvrstnih s seboj. (Dalle orfh.Jt J Skladišča Ko smo v »Domoljubu« razpravljali o eeuah pšenice, smo mimogrede tudi omenili tahtevo, naj bi se> v pasivnih pokrajinah, med katere spada tudi naša Slovenija, zgradili silosi za v skladiščenje potrebnih pše-ničnih zalog, da bi ne bili potem spomladi taročeni na milost in nemilost špekulacijam, kakor se je zgodilo !o n. pr. letos. Prav enako nujno je pa za našega kmeta tudi zidanje sadnih silosov (skladišč). Slovenija izvaža že alsj letno nad 2000 vagonov prignano dobrega sadja in ker ni prav nobenega dvoma, da postaja dvig sadjereje naravnost življenjskega pomena ra našega kmeta, moramo računati, da se bo ta številka v prihodnjih letih še stalno dvigala. Pri kmetijskih pridelkih pa ne gre samo M umorimo, temveč je za kmeta prvenstvene važnosti tudi cena dotičnega pridelka. Za cene sta pa večkrat prav odločilne važnosti čas prodaje in množina blaga. Ker naš kmet uima lastnih, t vsemi potrebnimi napravami opremljenih skladišč u shranjevanje sadja, je aoveda prisiljen, prodajati ga že neposredno po obiranju. Dalje naši sadjarji kot posamezniki tudi ne razpolagajo t velikimi »aožinanii, dočim gre velikim inozemskim uvoznikom v veliki meri tudi za to, da nakupijo količine, ki gredo v mnogo milijonov. Končno j« naš revni kmet navadno navezan ludi na to, da pride čim prej do gotovine, kar pa apel sili k prodaji prvemu, ki nekaj ponudi. To ao puieg drugih vzroki, d« asi n naše sadje ce dobimo tistih vsot, ki bi jih lahko dobili. In čimbolj se bo naša sadjereja rax-jrijata in dvigala, tem bolj bodo te težave fcUjostovoHs ia x H od i kam petfera in ob tO sloves-•a «v. mmii z blagoslovom. Popada* t nedeljo •b t litam-« a blagoslovom. V soboto, dne 19. ta v aedeljo, dne 30 »Mmmmt&i joho-nA. f. St^Skžarr ' Ai » bo dbinro požati sned em. T ti «o- tudi prihajale do ižraza in tesen občutneje bo naša škoda, ki ima vpliv ua vse s«lo-veosko narodno g sploh, saj postaja sadje že danes, isvzemši lesa, eden najvažnejših irvozaih pridelkov slovenskega kmetijstva. Navedene težave odstranjujejo silo«. To so velika javna skladišča, ki omogočajo stro-kovujaško vskladiščenje raznih pridelkov, v našem primeru torej sadja ter njih čiščenje in tipiziraaje. Že samo iz teh railogov so torej sikvai silno koristna napravn, ker v silosih blago brez škode lahko čaka m najugodnejšo priliko prodaje in tu se tudi zbero in pripravijo lahko tolike množine, da pritegnejo tudi največje inozemske uvoznike k resnemu zanimanju za naše blago. Končno bi imeli silosi za aašega kmeta še to veliko vrednost, da bi lahko pri njih dobil precejšen del vrednosti vskladišdeižega biaga tako v gotovini na račun in bi potem za ostanek lahko počakal do resoične prodaj® blaga. Pa niti tega ne smemo omalovaževati, da bi dobila naša dežela sumo po silosih pri velikih inozemskih uvoznikih tisti ugled, ki j« dandanes neobhodno potreben. Ti in še drugi razlogi so našo vlado prisilili, da je sačela misliti na zidavo silosov, lansko poletje je izšla uredba, ki to stvar urejuj® tako, da je bila ustanovljena posebna >Pri\ilegirana delzsiJka družba ta oilosec * glavnico 220 milij. dia. Od te glavnice podpišejo država ra razni državni gospodarski zavodi sarai 200 milij., ostanek je pa potem pripušoea raznim samoupravnim telesom in zadruioim ustanovam. Družba tki* silose, prevzema ia oskrbuje vakladisčeno blago in daje nanj posojila do 73 njegove vrednosti rtam gospoda ^ ieiuno veMo blagoslov« ca pocra kaplaaskera mestu. ¥ Drs^MB&i st deU be!i-«iik; ojjs'. iti Nerotčico pi M. Labioi xa kar čara ie J p.wiscec dr. Koče irpo«!o»a' 30095 din, Z mostom bo njra j biti dvij-ojeaa Sadi poi. kar bo Teiie rreDoa»ol jubat n.unr-l, v njem koristno r*e dobii. Zre v vse dele domovine, opazuje celi svet, prave cene v*a iivine ie prinaša mnogo let. Z gnilo robo nazadniaki se *«ak tedea pitaj«... vsi jktveaaki vzor-niožaki »Docnoljubac čstajo. in p<»reduj^ prš tj^v. sui, ne sme pa trgovali sama. Upravna odbor je kmalu po y,oji uM* no vi tri sestavil tudi oekak program ivojeji dela za bližajo prihod.tjost Naša kmetijski zbornica je prelagala za Slovenijo p>«ta> vitev "treh silosov, in aieer: 1. zStrainejji sadnega sšlosa v Mariboru; 2. tbiralnep iit. nega sik)«« v Ljutomeru; 3. potrv^aeija kitnega silosa pri Ljubljani. Upravni odbor družbe je vrel v asčrt dva sadna silosa, in »čer v Mariboru io t Ljubljani, navzlic temu, da v Iju&ijjaskea območju trenutno sadjarstvo še a; aa toiiii višini, da b« bil tu ailos ie nujno potreben, pač je pa mnogo oujoejši potrošai Ltm silos, ki bi nedvomno jako ugodno vplival na zmernejše cene našega krušnega žita. Družba zahteva od občin, kjer bi omenjene silose postavila, brezpiačco ptju-etao zemljišče. Prizadete me®}ne občtce pa voljne tega pogoja izpolniti in zato je »de*» zaenkrat zastala. Slovenski kmet se nJd > ki m postopanje*® in nerazumevanjem pna< detih mestnih občan upravičeno razburja-k=Ji bi bili v neizmerno korist tudi prebivalstva dotičnih m«s?t sen«h, ker bi bistven« blaiiU ceno potrebščin in jamcih m b«®; hibno kakovost blaga. Slovenski kmet — & mestne občine tudi pri davkih opira. upravičeno raliteva, da v poštev prhajo joča mesta pomagajo uresničiti Kmečke zbornice, ki gredo ra tem. ds d"** Slovenija takoj zgoraj navedena dva v najbližnji bcKioososti pa še »stala dva- novi grobovi _ n P»4mb pa pride MMlUa. >a Viču » Pokopali pocestnico Ivano Oblak roj. SkanJer-— V Trbovljah je umrla Vorošakova mam*, mati manega ura rja. — V St- Rupertu na lenjskem je preminula Marija Frelih roje" Majcen. — Pri Sv. Jurija ob Taboru je v večnost 71 letni Leopold Jesenik. — ]' ski je u pustila žalostno dolino B«eaa Man ko roj. Jereb. — V Sodraii« so »P^®1"^ vernem a počitka trgovea Ivana Levstk«. ^ V Vičavi pri Ptuja j« odšel po večao P" Sapnik SteSao Beišak. — V LjubU*« 50 D li: 13 letni jaaeiič, kraški 'Viktor Perpar. anani slaUr SO letaš ^^ Cerne ia strojevodja širit •eijaik. Naj počivajo v auru! Štev. 32, »DOMOLJUB«, tiste 9, avgusta 1939. iStran 15. Blagoslovitev prosvetnega prapora v Izlakah Kukor smo pred kratkim že poročali, se vlši dne 20. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom nicilsednika senata gospoda dr. Antonu Ko-L5,a v I/lakah velika celodnevna prireditev: blagoslovitev novega prosvetnega prapora, ki ,11U kumujeta naš rojak g. minister Snoj in „,( Anica JesenSkova. Na ta veliki praznik vljudno vubirno vsa bratska društva in vse nam naklonjeno oljčinstvo. Vsa društva prosimo, da pridejo s svojimi zastavami. Naj ne ostane 'loma nobeden kroj in nobena narodna noša. Vs-e nuj pride v Izlake, da čimbolj mogočno manifestiramo za nuša katoliška načela in da čimbolj slovesno pozdravimo v Izlakah našega visokega pokrovitelja dr. Antona Korošca in l,otra g. ministra hranra Snoja in vse druge miličnike, ki se bodo naše prireditve udeležili. Vsa društva in vsi udeleženci, ki pridejo z vlaki, nuj gredo od domu že s prvimi vlaki. S postaje Zagorje odpeljejo reditelji vse udeležence na skupno zbirališče nn zagorski stadion. Iz zagorskega stadiona krene sprevod na I/Inke točno ob pol 8. Vsa društva in udeležence, ki pridejo v Izlake po veliki cesti in od drugod, opozarjamo, naj bodo vsaj do pol 8 zjutraj na skupnem zbirališču na Izlakah pred Zadružnim domom. Društva prosimo ,da čimprej prijavijo število udeležencev. Spored: ob pol 10 sprejem gostov na Drga-nizi: ob 10 sprevod,-nato šv. maša na prostem in blagoslovitev novega prapora. Po blagoslovitvi zabijanje žebljičkov in govori. Ob 12 razhod in kosilo. Ob 3 litanije v domači cerkvi; ob 4 javni telovadni nastop. Igra društvena godba iz Domžal. Med sv. mašo bo skupno ljudsko petje. Vljudno vnbljenil • * Gornji Logatec. FO in Dekliški krožek v C.nr. Logatcu vljudno vabita vse prijatelje naših katoliških organizacij k javnemu nastopu, ki bo v nedeljo 13. avgusta v parku. Ob pol 3 l><> sprevod v cerkev k litanijam, ob 4 pa telo-| vadba s sodelovanjem dolnjelog&ške godbe, nato pn lepa, poštena zabava. Naša mladina bo ! ta dan pokazala, d« njen dveletni trud ni zaman. četudi se je morala r velikimi tfežkočaini boriti za svoje uspehe. RADIO LJUBLJANA Program Radta-LfuMjuse 1*. avgusta do 17. avgusta 193$ Četrtek, 1». avgusta. 20.10 SlovenSčina za Slovence - - 20.30 Koncert godbe 40 p. p. Triglav. — 22.15 Narodne pesmi poje Kvartet sester Stritar. — Petek, 11. avgusta. 20.10 Ženska ura: V življenju zaznamovani -- 21.15 Akademski pevski kvintet - Sobota, 12. avgusta. 18 Harmonika solo — 1K.40 ltazvoj in spreminjanje čustev — 20 Poročila o zunanji politiki — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta i* Rogaške Slatine —• Nedelja, 13. avgusta. 9.15 Prenos cerkvene glasbe ii franč. cerkve - 9.45 Verski govor — 12.10 Milan Stante igra na hormonika — 17 Kmetijska ura: O kmečkem socialnem zavarovanju — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — Ponedeljek, H- avgusta. 19,30 Zanimivosti — 20.10 Zastrupljanje pri obrtih in po obratih. — Torek, IS. av-kusU. 8.30 Reportaža gasilskega sprevoda — 10 Prenos službe božje g Kongresnega trga — Začetek slavnostnega zborovanja — 15 Prenos iz stadiona: Nastop ob gasilskem kongresu — 17 Kmet. ura: Važnost in pomen kmetijskega knjigovodstva - 17.30 Koncert gobde jSora«, Medvode — 20 Operetni večer — 22.15 Puet harmonik — Sreda, 16. avgusta. 18.45 Sludeniovski napevi — 20.10 Zgodovinski razvoj narodno-obrambnega de- Gašper ja v mestu ujel besedo fenomen t« si dal nje pomen razložiti. Prišedsi v doječo gostilno je hotel fantom ta čuden pojem besede raz»©|mBčiti, kar pa ni šlo gladko. »vidite tamle oni osat, kompavo. To le ni nikaK fenomen. Pa recimo, da vidite na kompavi frjančkn sedeti in peti. Tudi to še n: noben 'fnomon. In če bi se tam v bližini posel občin-kl junec, tudi »o n© bi bil fenomen, "oda C® četo K.ETO MOŠT (Sira) labko trajno pripravite is grozdja, kakor tudi vse sadno sokove Brei kakih aparatov) Brei izgube časa! Brei strokovnega mi se jat s pomočjo Bil PA SCO Mil IMA A/II. Odlična iznajdba današnje snanoatil Enostavno! Pocenil Jligiji&RHka i Odobrilo Ministrstvo poljed^stva. RADIOSAN, Zagreb, Dukljamnova uL i. Kako ravnaj s prijatelji 1. Bodi previden pri izbiri svojih praroča;ki »Oomalnis«« i»»£a>o rase >;o» ca. ako sk« pvtnbiiam »a grotta iu sim »i iic«ic 01 imu i-taut: Vo®očai»--» »i r»*3c«r a» aarofc«. Ihriastoibina u maJ* »4!«« w p-:ača!« up«« i. Vnu ir-jMsii »rjt ej ab P* J&r Fige r:Ji - -' ■ -f* ."" < rm U-i Tyr- ieva oe- i i 34. H ixa sa T« iinevlka i-fla -n.«? Jjže Cutien. i). Dai« u i«*«, a s? t-? j. ■feem. Rašica. it. V i 7L Lj. ISkiKi flflf. i-i i:. f.zuOi ti VAČJL >kA.jlOV » »r-.vr?.-: ,: iia II- "ii Dirc. krni asejar-j v^reg; -prvino ^r-jtiaai. Ljuo ovna. It — i uit. ta jem in pomo^r: t.i tr.t/ia f v-^o ^sS!trl>o. - ii . . < A :: s. Go r wc: a vaj t j, D«ki« Fmta sa "i:R»»Oka i«? a sjr«;-ar«? Skr.^ M *'jl vaj i — JVi^ra. taista m 3 2 KO jrav^-SI* V ^casi. Prt- 9aniftao TSA p—A?, J I- %-r^TVi'Jk JO i iv) ?*>' Pt>W» "V -j v« <153» a?»>nu.-ST-Aii* 111. M T Ji- R-'?* -413. P\>i la;«? j«Av«Kti.;-c ir D. tftj. K aain.a. Vi:«ssa sa i-at^člca i-^ia »p?- tul LjtBbo&a«. -Nultiv v '^riT. »Do- SBOCU 3*4 t iL 11 ?TT. Krtvs $ Urin i-.-^K-a aiJ ■tftaLTlcm, ta- Dvt Ihilna (*jfrtfijlv krojaišiLi Sissalo IW<# iia. - jTaia.fi* aiiea f. Odi« *JB8ijS tn ?o ^tf- ir-^nL:*. '•ji.ijar^ki m ■fr-i^* loe»». »rrfu fnivj.a. ru ») ;ttš. i«L »iruAin* »e T «. ^ H-šut* P-iupij«. : » - , - v s^r - .T:.? qt->. - Src.i «E. C»Hcfja- V« stattei sarsd *** iifijaa ali c«ata 11 {hi kmia »art 4 leča. rt- 1 J rujtfi ia iva jri.i; .'a u t«.^ * sira iaaz. - ; 11 ?. D iL P^^. triijar. ^jeisi 5«> BLiiok Miha. Tr-Smi-ediaiir. sa čudila »a i ttn»t »^r^.aieiTk Dr»-mell Aatuo. Lar^rva II ?c-. Ljnfcijaiai. t« - Val-Kittn 8or«e. Hcci d-ib* -.ipr*; f-: : A- :axa Lak >;. Fr Ki a ru tr^o v. -.a V rfe : ; $pr>f Hrar.a Ui srar.ova-•r fciii, j po ,Vina. KLrar. av- Trk>Bfji) imni JtdrtK 1&t«*Q t^i.A J;-:«?, terrv. ^ p««terl>* in ma*. afaJc rar-. a p-n rfa^l-trja GrMu?':,-«. -aitjjj. Cifram. L^oMJa-^a VU. Za vai^i i. fUsas rsaSss rtnt n« in 3*>x'> - na SoIua dL A LJutNjona. Ptkrdlj tajen« spr«:ri*#» » uiiiir>> P«kama JGmk, Gr-j- Mlioar '■''r-- > J« t »a:.->hs«m ter k i?« tu jmi.) irtan. »e fcaio.1 3W. N lii. t iprivl Damo lun* It. i:. IU « f» »girfo.irjtj fc,4»»e :a fcu«t a vsaftifinte obJHr-. ^''"Z L.uOt.jn; Si ?«ra 3 * ||H||| a -»3«!< sa *u.fo. T »&Bnx -n«wri. ?•«: i aa 7*ou OlMd to <«®sji« kia^o. * SaTioitar fiMt^a »».-M na,j>Lu .j-fan-CT j,a;ia im >_ ^ tfm 21--. .vb; „i jg-_ 3 ^ tonj^, ^ m iumtn s. t. i. '^nHfj Črni gabar kupim «a Eajtat a ^ PtaJil® taka;. telži trmi uMi^bm* msui: i« .Jooji>(\afca» jMti Jtevdko :U:JUS ^ vsalco ScT^omoljuba! »i5D13u u — sn»«f5i»Ti-9e B Unka iutro ia f sEaijjs; strcš!d tn>& F"?!« zrtšiie. ZJ hj-frii« I zarite« -sa ! gra&ht 1 ta^ - ■'-'a. P« t- -»o- S ar s« oešr. 2« i -i « u-r pašfc SD jat — Maatet aiiTMva n ima. letiva fMiti lastil Z 3JŠO esfneo W|.'SC:3 s sij*:) rsakdo s aia -m: itro-ik: rnsra-r! izburro. .jh-sopa m airrrj fcmačo si; j>'u. Ceaa i « sa 130 laso« j;n JU'— . SO ;.;s;; bo »isii ? »efc-sa:«« pošts <6a ~ Pj^-^ ?Prr w Vfo-ifn m in bi t ^jrs ittfan PPW&8B las. ij^m, tpmu^ IU, nklvinmniv Viak fitateij lista dobi t na kongrear:e dneve kratoo ijdtian. velik J3 krat 16 rra lar.^ljiv radi obrita po-ii;* proti porra^ila itronko« Oia ? manjkali. — HrMiHtf. DlMfaSA I pošfoi predat 18. LiHai M L»«ai»«T8 ia LeUicj. tliJr tnlj. sdraraiki. i->bt* pog-ut««« Soli kikir ira|t ijat ki *« 3* lin dngiti prot; eKn a« v >e, ^ ic; »otii Taks t»tri-jj«u d . s 4 Morita bin sj *'eta. « ' btiitiii Zaroj Osa 30-—, pokaj®* a«'*diar. jira Ailaaa C jc-.jou » hvdb mjs tftmnt !«Uitel 7« **f 'ki?! 3:-i«fciu « Uksa, ko i« pria1:*! 3 t?« i:rti i ZTtiaib radMrsi. §ŠB$?i$$8 j^tssfiSa tat aasrsap* šisi* (tes aoro apoe-ssiiu) ?• sšjif cecu dci.^t »M iais«f* BCI MMmRMM fm&mo fvkv&HM* 8«. Eni. Li*M|M*> C«ta3 ietemianMrS&e-fft O-ja-i » t-ffesafk« ^.iJk* u «<5Či;o vi -vo«a« tstk« k»ifc«!® -asa ' i« m » 4 t ^ • OKAMA V« o p r 1 a a a a i od £»a b ; i : 1 n«!«- iislo los-tij -jms^IS m S — i'!;;* P" ----------— - ss^u D •> b: ti :.io po«t »'.'ir ifwct»a:'«..w = ' •• fctoniui .aitfita 1. ir ii ud i - ->rik<-i i-?«" NUttSlf jPNaTMSiAME S8CAS 4 Cs, i&Mm* R »V-i ■ icskt S> W 3Pi» W ««« SH*, n iaa.etemT, ** »?r».a «MMiplM<. _ Ihfta is sata«.; J.^, Kjtmbmt*,