Kitic a


viji _,. Andersenovh pra c 

Poslovenil 

FR. ERJAVEC 

V Celovcu 1863. 

Natisnil Janez Leon. 


~ ~.~~~,~~~~~~~ . . 


Predgovorček. 

........
.


Vsak narod pokazuj e posebno v svojih pesmih, pregovorih, basnih in pravljicah zaklad svoje narodne 
poezije . 

Pravljica nam predstavlja djanja in dogodbe, ki 

se godé pod vplivom neke- čeznatorne moči; v vsaki 
pravljici se godé čudeži, v njih vidimo delo nam ne 
znanih duhov. Ali cla si tudi je pravljica plod zgolj 
fantazije, imá zraven vendar globokeji pomen, namreč ta , 
da podučuje. V tem je podobna basni, ki se pa od 
pravljice razločuje v tem, da basejt nima druzega 
namena, nego naravnost poduk. Domovina pravljic 
so neki jutrove dežele in od nekdaj so znane pravljice 
Indov in Perzov ; posebno pa slovi Arabci zavolj bogastva in lepote svojih pravljic ; th spomnimo le na 

venec prekrasnih arabskih pravljic, znanih pod imenom „tiso in ena noč” . Med sedanjimi evropskimi 
narodi slově skandinavske in slovanske (posebno ruske 
in srbske) narodne prav jice, in pridni možjé so jih 


z velikim trudom nabirali po narodu, postavim: Vuk 
srbske, brata Grimm nemške, Asbjörsen in Moe škandinavske . 

Tudi umetna poezija se je lotila tega zaklada in 
posebno lepe so pravljice danskega pesnika Andersena ; 
torej podamo tu malo kitico njegovih pravljic S1ovencem v slovenski obleki. Da bi jih brali z veselje m 

Fr.E. 


1. Auffeti. 
Kedar koli umrje kako dobro dete, vsakikrat se 
spusti angelj božji na zemljo, vzeme mrtvo dete v 
svoje naročje, sprostré velike bele perutnice in leti 
čez vse kraje, ktere je dete rado imelo, natrga 
polno perišče cvetlic in jih nosi k Bogu, da tam 
gori še lepše cvetó ko tukaj na zemlji. Ljubi Bogpritisne vsako cvetlico na svoje srce, tisto pa, 
ktera mu je najljubša, poljubi in potem zadobi 
glas, da lehko poje z drugimi blaženimi. 

Vidiš, to je pripovedoval angelj božji, ko je 
nosil neko mrtvo dete proti nebesom, in dete je 
poslušalo kot v sanjah. Letela sta čez vsa mesta 
v domačiji, kjer si je mali igral, in prišla sta v 
vrte s prelepimi cvetlicami . 

„Ktere hočeva vzeti sebój, da jih zasadiva v 
nebesih ?" vpraša angelj. 

Tu je stal sprelepi rožni grm, ali bil je šibek, 
in hudobna roka mu je steblo ulomila, veje polne 
velicih, na pol odprtih popkov so visele vele ob 
steblu . 

„Ubogi grm!” reče dete. „Vzemi ga,, da se 
bo mogel razcvesti gori pri Bogu.” 


6 

In angelj vzeme rožni grm in poljubi dete 
zató in mali odpre na pol svoje oči.	 Natrgala sta 

si bogatih, prekrasnih cvetlic, vzela sta pa tudi


seboj zaničevano zlatico in divjo sirotico . 
"Zdaj imava cvetlic!" reče dete in angelj je 

prikimal, toda ni zletel kvišku k Bogu.


Bila je noč, vse je bilo tiho ; bila sta v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih 
ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in 
smeti, ker ta dan so se ljudje selili . Tu so 1ežale 
črepinje od taljerjev, kosci gipsovih podob, cunje 
in stari klobuki, kar ni bilo lepo viditi . 

In angelj mu pokaže v tej zmesi cvetnikove 

črepine in gručo prsti, ki je padla iz posode ; to. 
gručo so držale skup le korenine velike usušen e 
poljske cvetlice, ki ni za torej so jo vrgli na 
ulice . 

"To vzameva sebój!" veli angelj. "Ko dalje 

poletiva, povedal ti bom, zakaj? " 
"Tau] doli v ozkih ulicah, v nizki kleti je 

prebival uboren, bolan deček ; ie od‘, malega je 

bolehal in moral je v postelji 1ežati . Kedar je bil 

najbolj zdrav, šel je po bergljah enekrati v sobi 
gori in doli, to je bilo vse. Nektere dni po letu 
je prišlo solnce za kake pol ure celo do kletinega 
praga in če je ubogi deček tu sedel, ter se grel 
na solncu in gledal rudečo kri skoz svoje prste, 
ki jih je držal pred očmi, potem so ž e rekli : 
„" No, danes je bil zunaj !"" — Gozd z lepim po


11


Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti 
v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne 
matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. 

Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni 
bilo ne barke ne čolna . Jezero ni toliko zamrznilo,
da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi 
ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, 
ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče 
jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče ! 
Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. 

" To ne bo šlo nikakor !" reče jezero. " Stoj ! 
znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči 
so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo . 
Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k 
hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje 
enega človeka . " 

" 0, kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega 
otroka !" veli objokana mati in še huje joka, joka 
tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer 
postaneta dragocena bisera . Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko 
trenil, bila je unkraj vode . Tu je stala čudna, ve č 
milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je 
to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo . 
Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je 
oči izjokala . 

„Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete ? ” 
vpraša mati. 


12 

„Tu sem je še ni bilo s tvojim otrokom”, odgovori jej stara siva žena, ki je hodila sem ter tje 
in pazila na cvetlice v smrtni hiši. "Kako si prišla 
do sem in kdo ti je pomagal? " 

"Ljubi Bog mi je pomagal!" odgovori mati. 
„On je usmiljen, bodi tudi ti. Kje je moje dete ? ” 

"Jaz ga ne poznam", pravi starka, "a ti ne 
vidiš ! — To noč je vsehnilo veliko cvetlic in veliko 
dreves; kma,lo pride smrt, da jih presadi. Gotovo 
ti je znano, da imá vsak človek ali svojo cvetlico 
ali svoje drevó, kakor je kdo ustvarjen. Te so sicer 
take, kot druge rastline, samo da v njih bije srce. 
Tudi otroška srca bijejo, po tem se ravnaj, znabiti 
da spoznaš detetovo srce. Pa kaj mi daš, če ti 
povem, kaj moraš še storiti ?" 

"Nimam stvari, da bi ti je dala", veli žalostna mati. Pa če hočeš, grem za do konc a 
sveti. " 

„Tu nimam nikakoršnega opravka”, pravi starka . 
„Ali lehko mi daš svoje dolge črne lasé, saj sama 
veš, da so lepi, meni se dopadejo. Jaz ti dam 
svoje sive za nje, to je vsaj nekaj. " 

„Če druzega ne tirjaš,toz. ”

ti dam

veseljemI dala je svoje lepe lase starki, ta ji pa dá svoje, 
ki so bili beli ko sneg. 

Potem ste šle v veliko smrtino poslopje, kjer 
so rastle cvetlice in drevesa vse križem. 
Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi 

zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste potonke. 


13 

Tu so rastle povodne cvetlice, nektere prav zdrave, 
nektere pa bolehne ; povodne kače so polegale po 
njih in črni raki se prijemali po njihovih steblih . 
Tu spet so stale sprelepe palme, koščate lipe in 
gladke platane, dišeča melisa in materna dušica. 
Vsaka cvetlica, vsako drevó je imelo svoje ime 
in vsaka rastlina je pomenila življenje enega človeka. Ljudjé, čigar so bile te rastline, živeli so 

eden v Kini, eden v Grönlandiji in tako naprej po 

vsem širocem svetu . Tu so bila velika drevesa v 

malih posodah, da so bila prav na tesnem, toliko 

da niso razgnala posod ; bila je pa tudi marsikakar 

majhna slaba cvetlica v mastili zemlji, bile so z 

mahom obložene in sicer dobro oskrbljene. Ža-

Iostna mati se pa pripoguje čez vse najmanjše 

rastline, v vsaki je slišala, kako bije človeško srce 

in izmed milijonov je spoznala srce svojega deteta. 

„Tu je !” zavpije in stegne roko po majhnem 

podlesku, ki je bil bolehen in je visel na en o 

stran. 

„Ne dotikaj se ga!” svari jo starka, " ampak 
vstopi se lesem in ko pride smrt — zdaj, zdaj 
mora priti ne pusti jej, da bi izruvala to cvetlico. 
Zlagaj jej, da sicer vse druge rastline iztrgaš in 
smrt se bo prestrašila. Ljubemu Bogu mora biti 
porok za vse, nobene ne sme utrgati, preden jej 
Bog ne dopusti . " 
"Kako si našla pot do sem in kako si ravnala, 

da si prej prišla, ko jaz?" upraša jo smrt. 


14 

"Jazmodgovori.

sem

ati!"

ona 

In smrt stegne svojo dolgo roko po nježn i 
cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesn o 
irt vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. 
Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je 
smrtna sapa mrzliša od burje roki jej otrpnete . 

"Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti ! " 
reče jej smrt. 

"Pa ljubi Bog premore !" odgovori mati . 

„Jaz storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in 
drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako 
je tam, tega ti ne smem povedati ! " 

"Daj mi nazaj moje dete !" prosi mati jokaje . 
Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in 
zavpije: "Vse cvetlicetiizrujem,kernimamupanja." 

"Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mate r 
ravno tako nesrečno storiti? " 

Drugo mater!" ponavlja žalostna mati in 
spusti cvetlici . 

imaš svoje oči", reče jej smrt. „Vlovila 
sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem 
vedela, da so tvoje . Vzemi jih, zdaj so čistejše, 
ko so bile poprej in poglej v ta globoki studene c 
tu zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, 
ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla 
pokončati." 


15 

Mati pogleda v studenec in vidi, kako je en a 

cvetlica blagor za ves svet, in srečo in veselje siplj e 
krog sebe. Vidi pa tudi življenje druge cvetlice ; 
skrb in potreba, žalost in britkost jo obdaja . 

„Oboje se godi po božjem sklepu in po božj i 

volji”, reče jej smrt. 

„Ktera teh dveh cvetlic je cvetlica veselja i n 
ktera cvetlica britkosti ? ” 

„Tega ti ne povem", odgovori smrt, „ali vedi , 
da ena teh dveh je cvetlica tvojega lastnega otroka . 
Kar si vidila, bila je osoda tvojega otroka, bila j o 
prihodnost tvojega sina . " 

Strahú zdaj mati zavpije : „Ktera teh dveh j e 
mojega deteta? Povej mi ! Reši nedolžno dete ! reš i 

ga vseh teh rev ! Vzemi ga raje in ga nesi proč, 
nesi ga v božje kraljestvo ! Pozabi na moje solze, 
pozabi na moje prošnje in na vse, kar sem delala.” 

„Ne razumem te ! veli smrt. „Ali češ dete 
nazaj ali ga mar nesem v deželo, ktere ne poznaš ? ” 

Mati vije z rokama, pade na kolena in prosi 
ljubega Boga : Vsegamogočni ! ne usliši me, č e 
prosim zoper tvojo sveto voljo, ki je vedno naj 
boljša. Ne usliši me!” 

In v tihi britkosti nagne mati svojo glavo v 

naročje. 

Smrt gre z detetom v nepoznano deželo . 


16 

3. Déte v grobu. 
Žalost je bila v hiši, žalost je navdajala srca 

; umrlo je najmlajše dete, štiri leta star deček,
je bil up in veselje staršev. Ostali ste jim sicer 
dve hčeri; starša bi bila ravno morala iti k sv. 

birmi, bili ste res prav pridni lepi deklici, ali dete, 
ktero smo zgubili, bilo nam je vendar najljubše in 
tukaj je bilo najmlajše in — sin . To je bila res 
težka skušnja . Sestri ste žalovali, kakor splo h 
mladi 1judje, najbolj jima je pa srce težila britkost staršev . Oče je bil ves potrt, mater je pa 
premagala prevelika žalost . Noč in dan je bila 
pri bolnem detetu, stregla mu je, vzdigovala ga in 
nosila — čutila je, da je res njeno. Kar ni mogla 
verjeti, da je dete mrtvo, da ga bodo položili v 
trugo ter da bo počivalo v grobu. Mislila je, da 
jej Bog deteta ne vzeme, in ko se je vendar zgodilo, ko ni mogla nad tem več dvomiti, govorila 
je v britkih srčnih bolečinah : „Bog ni vedel za 
to, on ima tü. na zemlji brezdušne služabnike, ki 

delajo le po svoji glavi-in ne poslušajo maternih 
molitev. 

'V tej britkosti se je obrnila od Boga in glej! 
vzhajale so jej črne misli, misli od smrti od 
večne smrti, da se človek v zemlji povrne v prst 
in. da je potem vsega konec . V tacih mislih pa 
ni našla nikakoršnega zavetja, ni našla ničesar, 


17 

na kar bi se mogla oslanjati in pogreznila se je 
v brezno obupnosti. 

V najbritkejših urah ni mogla več jokati ; na 
mladi hčeri, ki ju je še imela, ni mislila več, 
na čelo so ji kapale moževe solzé, ali ni ga 
pogledala. Njene misli so bile pri mrtvem detetu, 
vse njeno djanje in nehanje je šlo le na to, da bi 
si oživila vsak spomin na malega, da bi se spomi 
rila na vsako besedico, ki jo je spregovorilo 

dolino dete. 

Prišel je dan pokopa ; cele prejšne noči mati 
ni spala, ta dan jo je pa proti jutru premagala 
trudnost, da je enmalo zadremala . Med tem so 
odnesli trugo v stransko sobo in ondi so jo zabili, 
da ne bi čula kladvovih udarcev . 

Ko se prebudi in hoče viditi dete, reče jej 
moi s solznimi očmi : „Zaprli smo trugo —moral o 
se je zgoditi." 

Ce 

je že Bog osoren proti meni, kako bi neki

71 

Ijudjé bili boljši?" ihti se mati. 
Trugo so nesli v grob. Neutolažljiva mati je 

sedela pri svojih mladih hčerah, gledala ju je, pa 
vidila ju ni ; njene misli se niso več mudile domä. 
Srce jej je razjedala, britkost, ki jo je brez pokoja 
zaganjala sem ter tje, kakor zaganja morje ladijo 
brez brodarja in brez vesla . Tako je minnl po., 
grebni dan in za njim so prišli drugi enako 
lostni. Žalujoči hčeri ste gledali na njo s solzniml 

očmi, z otožnimi pogledi se je va-njo oziral kJ*. 

Anders. praTliiee. 2 


18 

verni mož, ali ona ni slišala njihove tolažbe in 
kako bi je bili tudi tolažili? Saj so bili sami 
potrti. 

Zdelo se je, da ona ne več, kaj je spanje, 
irt vendar bi bil sen zdaj njen najboljši prijatel, 
sen bi jej okrepčal telo, bi jej umiril dušo. Pregovorili so jo, naj se počije in res je ležala mirno, 
ko bi spala. Kot že večkrat poprej, poslušal je 
tudi eno noč mož, kako sope in za trdno je mislil,
da se je umirila, da jej je odleglo. Sklenil je 
roke, je molil in potem zdravo in trdno zaspal; 
tedaj ni opazil, da je žena vstala,, se oblekla ter 
se tiho zmuzala iz hiše. Sla je tje, kjer so bile 
njene misli noč in dan„, šla je k grobu, v kterem 
je ležalo njeno dete. Sla je skoz hišni vrt, dalje 
po stezi, ki je čez polje peljala do pokopališča. 
Nobeden je ni videl na tem potu — ona bi tako 
nikogar ne bila vidila, njeno oko je bilo le strmo 
uprto nä zaželeni cilj . 

Bila je lepa jasna noč, zrak je bil še prijeten, 
bilo je v začetku kimovca . Stopila je na pokopa 
lišče in zdaj je pri malem grobu, ki je bil podoben kiti digeeih cvetlic. Vsedla se je in pripognila 
glavo na grob, kot bi skoz trdo prst hotla viditi 

g ar

svoje dete, cismehljanje jej je bilo tako živo 
pred očmi. Nikakor ni mogla pozabiti njegovih 
še celo v bolezni lepih kako pomenljivo jo je 
pogledoval, ko se je čez-nj nagnila in ga prijela 
2a nježno ročico, ktere sam ui mogel več vzdigniti. 


19 

Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela 
je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj 

ni nič zadržavalo — padale so na grob . 

"Ti bi šla rada doli k svojemu detetu", spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, 

tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku,
in pred njo stoji zena, v črn plašč zavita, čepico 
je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod 

čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je 
vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se 
svetile v mladostnem lesku. 

"Doli k detetu !" ponavlja mati, in v njenih 
besedah je bila prošnja in obup . 
Ali se upaš iti z menoj ?" vpraša podoba, 
"jaz sem smrt. " 

In mati prikimajoč pobesi glavo . Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, 
kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na 
grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot 
sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo 
zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, :temna noč. 
Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne 
seže . Kot streha je ležalo nad njo pokopališče . , 

Plašč se odgrne, v veliki prijazni dvorani je, 
okoli nje je vse mračno — ali pred nje se prikaže 
njeno dete in v tem trenutku se je oklene in jej 
leži v naročji, se jej smehljä, in. lepo je, kot ga 
še nikoli poprej ni vidila. Ona zavpije, ali njen 
glas se ni čul, ker mila kipeča muzika se je raz

2* 


20 

legala zdaj prav blizu nje, zdaj spet daleč proč. 
Njeno uho še nikoli ni čulo tako blaienih glasov, 
vreli so izza črnega, gostega zagrinjala, ki je delil 
dvorano od velike dežele večnosti. 

Moja sladka, moja zlata mama!" govori dete. 
To je znani ljubi glas, v neizrekljivi sreči se je 
vrstil poljubek za poljubkom, in dete je kazalo na 
temno zagrinjalo . 

'1 zemlji vendar ni tako lepo Ali jih vidiš, 
mati ?,Ali vidiš vse? O to je blaženost!" Ali mati 
ondi ne vidi nič, kamor jej kaie dete, ne vidi 
druzega, kot temno noč. Gledala je s posvetnimi 
očmi, ona ni vidila, kot je vidilo dete, ktero je 
Bog k sebi poklical. Cula je tudi samo glas muzike, ali besede ni slišala, besede, ktero 1 1 
.morala verovati . 

"Zdaj znam letati, mati! letati z vsimi druzimi 
veselimi otroci not tje do Boga. Prav rad bi zletel,

ali če se boš jokala, kot se jokaš zdaj, lehko bi 
se ti zgubil . In vendar bi tako rad! Kaj ne, da 
smem zleteti? Je-li da boš kmalo prišla tje noter 
k meni, ljuba mati ?" 

"Ostani, ostani !" veli mati, "le še en sam 
trenutek, le še enkrat bi te rada pogledala, te poljubila in stisnila v naročje." 

üoljubuje dete in ga pritiska na srce. Zdaj 

se od zgoraj zasliši njeno ime in kako žalostno 

se razlega. Kaj je to? 


21 

„Ali čuješ?" jej reče dete. "Oče te kliče." 

In čez nekoliko trenutkov-se slišijo globoki 
vzdihljeji, kakor od otrok, ki se jokajo. "To ste 
moji sestri", reče dete. "Mati, saj nisi na nje 
pozabila?" 

In mati se spomni, zapuščenih . Bilo je je 
groza, strmela je pred se in memo nje so vedno 
se zibale podobe po zraku . Mislila je, da nektere 
pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi 
so zginile. Ali bode tudi njen mož, ali boste tudi 
njeni hčeri memo plavale? O ne! od zgoraj jo kličejo in za njo zdihujejo, zavoljo mrtvega je skor 
na-nje pozabila. 

"Mati! zdaj zvonijo nebeški zvonovi", pravi 
dete. "Mati zdaj vzhaja solnce . " 

In neznana luč lije na nje — dete je zginilo 
in njo je nekaj vzdignilo. Bilo jej je mraz, povzdigne glavo in vidi, da leži na pokopališči, na 
grobu svojega deteta. Ali v senjah je našla podporo v Bogu, um se ji razsvetli, poklekne in 
moli : 

"Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem večno 
dušo htela zadrževati, da sem pozabila svojih dolž,
nosti proti živim, ki si mi jih dal. " 

In pri teh besedah se jej je zdelo, kot bi se 
jej srce zlajšalo. Solnce je vzhajalo, nad njeno 
glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k 
juterni službi božji. V njenem srcu in tudi .okoli 
nje je bilo vse posvečeno. Poznala je svojega 


22


Boga, poznala je svoje dolžnosti in hrepenela j e 
domú. Pripognila se je čez moža, ki je še spal in 
njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta 
presrčne besede in ona je bila spet krepka in mila, 
kot le žena biti more . Zdaj je tolažila ona, rekoč : 
„Bog vse prav stori. " 

In mož jo vpraAa : " Odkod si dobila na enkrat vso to moč, vso to tolaibo?" 

Ona poljubi njega, poljubi otroke reka : "lmam 
jo od Boga po detetu v grobu. " 

4 . Na.itjubez»Jiriia roeez na *rette. 
Kraljevala je nekdaj kraljica, ki je imela v 
svojem vrtu skoz celo leto najlepše cvetlice iz vseh 
krajev svetá. Posebno rada je imela rože, imela 
je najraz1ihig e vrste, od navadne divje rože, ki 
raste v plotu in imá zeleno kot jabelka dišeče 
listje, do najlepše provansalske rože . Rastle so 
po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in 
okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po 
stropu so rastle v vse sobe. Bile so vsacega duha, 
vsake oblike in vsake barve . 


23 

Ali v hiši je bila skrb in žalost . Kraljica ju 
bila bolna in zdravniki so rekli, da jej bo umreti . 
nekaj je reši smrti", pravi med njimi najmodrejši. „Prinesite jej najljubeznjivišo rožo na 

svetu, tisto, ki je znamenje največe in najčistejše 
ljubezni. Ako te rože zagledajo njene oči, prede n 
otrpnejo, tedaj ne umrje. 

In mlado in staro je hitelo od vseh strani z 
rožami, z najprijetnišimi, ki so cvetele po vrtih , 
pa niso bile prave. Iz vrta ljubezni mora priti ta 

-cvetlica, ali ktera je znamnje največe in najčistejše 

ljubezni ? 

Pesniki so prepevalii od najljubeznjiviše rož e 
asa svetu, vsaki je hnenoval svojo. Daleč po dežel i 
je šlo sporočilo -na vsako ljubeče srce, sporočilo j e 
šlo na ljudi vsakoršnega stanú in vsakoršne starosti . 

„Nihče do zdaj še ni imenoval cvetlice”, pravimodrijan. ,,Nihče ni pokazal mesta, na kterem je 
vzrastla v svoji krasoti. To niso rože od Romeove 
in Julijine rake ali od Valburgovega groba, akoravno bodo te rože vedno vonjale v pesmih . Niso 

to rože, ki poganjajo iz Vinkelridovih krvavih 

sulic, iz krvi, ki teče iz junakovih prs v smrti z a 
domovino, akoravno je ni slajše smrti, akoravno je 
ni rože rudečejše od krvi, ki se ondi preliva . Tudi 
ni tista roža, za, ktero mož v prosti izbi leto in 


24 

dan v dolgih nočéh brez spanja daruje svoje mlado 
življenje — ni to čarovna roža učenosti? " 

» Jaz vem, kje cvete", reče srečna mati, ki je 
z nežnim detetom pristopila h kraljičini postelji . 
?jaz vem, kje se dobi najljubeznjiviša roža na 
svetu! Roža, ki je znamenje največe, najčistejš e 
ljubezni ; poganja na evetečih licih, mojega sladkega deteta, kedar v spanji okrepčano, odpre oči 
in se mi nasmehlja z vso svojo ljubeznijo ." 

»Ljubeznjiva je ta roža, ali ena je še ljtlbeznjiviša!" pravi modrijan . 

da! mnogo lepša!' veli žena. »Jaz sem 
jo vidila ; bolj veličastne in svetejše ni nikjer, tod a 
bila je bleda, kot lokvanjev cvet, vidila sem jo na 
kraljičinem licu. Odložila je kraljevsko krono in 
v dolgih britkih nočéh je sama nosila svoje bolno 
dete, jokala je, poljubovala ga in zanj k Bogu 
molila, kakor moli le mati ob uri srčne težave ." 

» Sveta in v svoji moči prečudna je bela roža 

žalosti, ali ni tista, ktere iščemo. " 

„Ne! najlepšo rožo sem vidil jaz pred altarjem Gospodovim”, veli pobožni stari škof. ,,Vidil 
sem, kako se je svetila, kot angeljsko lice . Mlade 
deklice so šle prvikrat k svetemu obhajilu, po

navljaje krstno obljubo, in na cvetečih licih so 
rože prihajale in odhajale. Tu je stala mlada. 


25 

deklica, s čisto in ljubečo dušo je povzdignila oko 
k svojemu Bogu. To je bilo znamenje največe- in 
najčistejše ljubezni ." 

„Blagoslovljena bodi”, reče modrijan, „ali do 
zdaj ni nobeden imenoval najljubezniviše rože n a 
svetu. ” 

Zdaj stopi otrok v sobo, mali kraljičin sinček ; v očéh so mu igrale solze, ter so rosile njegovo lice. V rokah nosi velike odprte bukve, bile 
so vezane v beršun in imele so velike srebrne 
sponke. 

„0 mati!” reče mali, „poslušaj, kaj sem bral' . 
In dete se vsede k postelji in bere iz knjigi' o d 
Njega, ki se je sam daroval smrti na križi, da b i 
odrešil ljudi in celo še nerojene rodove . 

„Veče ljubezni ni! ” 

Kraljičina lica spreleti lehka rudečica ; oči so 
se ji zasvetile, ker je vidila, kako je iz knjige 
rastla najljubeznjiviša roža ; namreč podoba on e 
rože, ki je kraj križa pognala iz Kristusove krvi . 


26 

5. Zattáaji 6i*er. 
bogati in srečni hiši smo. Vsi gospőda, 
družina in tudi hišni prijatli, — vsi so srečni in 
veseli, ker rodil se je dedič, namreč sin ; in zdrava 
sta mati in dete. 

Gorečo lampo v spavnici so na pol zakrili in 
okna so bila tikoma zagrnjena s svilnatimi težkimi 
zagrinjali preproga na tleh je bila debela in mehkakot mah, vse' je bilo pripravljeno za počitek. To 
se je zdelo tudi Ženi, ki je stregla ; zaspala je in 
mőgla je spati brez skrbi, ker vse je bilo v redu. 
Vila, ki je bila prijatlica hiši, slonelaje pri vzglavji ; 
dete na maternih prsih so obdajale obilne cveteče 
zvezde, in vsaka zvezda je pomenila biser, ki 
mu ga je podarila sreča. Vse zvezde, ki so prijazn e 
človeškemu življenju, prinesle so svoje darove novorojenčku ; tű se je blisketalo zdravje, sreča in 
ljubezen, z eno besedo vse, česar si človek želi 
tů na zemlji. 

3IVse je zedinjeno tukaj!" spregovori Vila. 

"Ne, vsega ne !" oglasi se blizo nje glas 
detetovega angelja varha . "Ena vila ni prinesla 
svojega darů, ali prinesla ga bo enkrat, če tud i 
leta med tem preteki — zadnji biser še manjka. " 

„še manjka!? Tu ne sme ničesar manjkati, 
in če bi res kaj manjkalo, pojdiva, da poiščeva 
mogočne Vile, pojdiva k njej.” 


27 

„Saj sama pride o svojem času ; ni je treba 
iskati! Njen biser mora biti, da se bo mogel 
poviti celi venec . " 

"Kje je, kje stanuje? povej mi, jaz grem, da 
dobim še ta biser. " 

"Ti hočeš !" veli detetov angelj varp, „prec te 
popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja ; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni 
kmetovi koei, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen 
dar, bodi si pol svetä, ali' pa le kaka igrača. Tudi 
k temu detetu mora priti. Ti misliš, čas je povsod 
enako dolg, pa ni povsod enako srečen , dobro , 
pojdiva po zadnji biser za to bogastvo . " 

In za roke se držé sta splavala tje, kjer je 
bila zdaj ta vila. 

Bila je velika hiša s temnimi mostovži ; sob e 
so bile prazne in neka čudna tišina je vladala v 
njih ; cela vrsta oken je bila odprta, da je pihala 
mrzla sapa skoz nje, kolikor je htela in v sapi s o 
se vila viseča bela zagTinjala. 

Sred izbe je stala odprta truga in v njejje 
ležala mrtva iena : bila je lepa in še mlada. (tez 
in čez so jo pokrivale evete'ée rože, vidite so se le 
tenki 'Aklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem 
je bilo vpisno znamenje posvečenja in zedinjenj a 
z Bogom . 

Okoli truge so stali mož in kup otrők, najmlajšega je imel oče v naročji, vsi so jemali slovö 
od matere . Mož jej je poljubil roko, ki je še ne


28


davno ljubeznjivo delala za vse, zdaj pa je bila 
kot suho listje . vroče solze so mu kapale čez lica 
in v težkih kapljah so padale na tla, ali nihče ni 
besedice spregovoril . Tišina, ki je tü vladala, pričale je od neznane srčne britkosti . Tiho stopaj e 
so ihteči šli iz sobe. 

V sobi stoji goreča sveča ; rodeči stenj moli 
Čez plamen, lki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo . 
Tuji 1judje stopijo v sobo, položé pokrov na Ingo, 
pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo 
po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih . 

"Kam me vodiš'?" vpraša Vila, " tü ne stanuje 
vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim 
darovom za življenje ." 

"Tů je, tü v tej sveti uri", odgovori angelj in 
pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in 
podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala 
moži, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni 

iarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona 
jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi 
obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona til 
gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce . 

vroča solza se utrne v njeno naročje in se je 
spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. 
.Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s 
sedmerim leskom . 

Srčna britkost, to je zadnji biser, ki ne 
sme manjkati, on še le povzdiguje svetlobo in 


29 

vrednost drugih biserov. Vidiš li blesk mavrice,

ki strinja zemljo z nebesom? Od tod v večnos t 
je napravljen most. Skoz zemeljsko noč zremo 
gori na zvezde, čakamo na dokončanje . Poglejbiser srčne britkosti, v njem so skrite dušine peruti , 
ki nas p(mesó od tod. 

G . Od t'rifle. 
Čo gremo po kaki nevihti meno njive, na,
kteri raste ajda, vidimo, da je zač'rnela in osmojena , 
ravno tako, kakor bi bil plamen čez njo švignil in 
kmet pravi potem: „To je dobila od bliskanja.” Pa 
zakaj od bliska? Povedal vam bom, kar mi je pravil 
vrabec, in vrabec je slišal od stare vrbe, ki je stal a 
pri ajdovi njivi in še zdaj stoji. To je prav častitljiva, velika vrba, ali vsa pokvečena in stara, 
po sredi se je razpočila in iz pokline jej rast e 
trava in kopina. Drevó je nagnjeno in veje mu 
visé do tal, kot bi bili to dolgi zeleni lasjé . 

Okoli in okoli po polji je rastlo žito, ne samó, ' 

rež in ječmen, ampak tudi oves in najlepši oves . 
Kedar je zrel, viditi je, kot bi se sami majhnf, 
rumeni kanarčki na vlatji zibali . Lito je bilo bogato in kolikor polniši je bil klas, toliko globokeje ' 
se je priklanjal v svoji pohlevnosti . 


30 

Tu je bila tudi ajdova njiva, ravno stari vrb i 
Basproti. Ajda se ne priklanja kot druga žita, 
ampak se moško in nevkretno drži po koncu . 

»Saj sem vendar bogata, kakor režén klas" , 
veli ajda, „vrh tega sem pa še mnogo lepša i n 

moje cvetje je lepo kot jabelčno, veselje je nas 
pogledati. Ti, stara vrba, ali poznaš kaj lepšega 
od nas?” 

In vrba je prikimala z glavo, ko bi htela reči : 
„Se vé da”. Ali ajda se šopiri iz zgolj napuha 
in reče : »Neumno drevo ! Tako je staro, da trava 
iz njega raste ." 

Zdaj se privleče neznano huda nevihta ; vse, 
poljske cvetlice so zgenile svoje liste, ali pa s o 
pripognile svoje glavice, ko je vihar čez nje divjal, 
ali moška ajda se je še vedno košatila . 

,iPripogni svojo glavo, kot mi!" so rekle 
cvetlice. 
meni ni potreba!" odgovori. ajda. 
„Pripogni svojo glavo, kakor mi!” govori žito . 
Zdaj prileti viharni angelj. On ima peruti, ki 

segajo od oblakov noter do zemlje, on te bo čez 
sredo prelomil, še predno ga boš mogla prositi, d a 
bi bil milosten . " 

jaz se pa nečem priklanjati!" odvrne 
ajda. 
',Zapri cvetje in pripogni peresa!" reče jejstara vrba. ,,Ne gledaj gori v blisk, kedar se 

razporje oblak, še celo ljudje tega ne smejo, ker 


31 

v blisku bi znal kdo pogledati v božja nebesa, ali 
ta pogled človeka lehko oslepi. Kaj bi se pa 
celo nam zgodilo, nam rastlinam na zemlji, ko bi 
'se me to upale, me, ki smo vendar veliko manj 
vredne. "Manj vredne?" reče ajda. "Zdaj bom 
pa nalašč pogledala naravnost v božja nebesa . " 
In res je pogledala prevzetnica . Tako se je zabliskalo, kot bi bil ves svet v ognju. Ko je pozneje nevihta minila, bile so cvetlice v mirnem 
čistem zraku okrepčane od dežja, ali ajdo je blisk 
osmodil, da je bila črna kot oglje, zdaj je bila le 
suh plevel na njivi. 

In stara vrba otresa svoje veje, velike kaplj e 
padajo od zelenega listja, kakor bi se drevo jokalo 
in vrabci so upragali : "Zakaj se jokaš? Saj je 
tukaj tako lepo, glej! kako solnce sije, glej! kako 
plavajo oblaci! Ali ne sopeš prijetni duh cvetlic in 
grmovja? Zakaj se joka, vrba?" 

In vrba jim je pravila od ajdine ošabnosti, od 
njene prevzetnosti in od kazni, M pride vselej za 
napuhom. Jaz, M vam pripovedujem to pravljico, 

čul sem jo od vrabcev. Pripovedovali so mi jo en 
večer, ko sem jih prosil za to. 


32 

Marjetic «. 

Poslušaj tedaj ! 

Zunaj na kmetih prav tik ceste je stal gradi & 
Gotovo si ga že enkrat vidil . Pred njim je majhen vrt poln cvetlic, okoli vrta je ograja, ki je 
pobarvana. Blizo ograje tik grabna sred najlepš e 
zelene trave je rastla majhna marjetica . Solnce je 
sijalo ravno tako lepo in toplo na-njo, kakor n a 
prekrasne gosposke cvetlice v vrtu. ; torej je pa 
tudi rastla, da se je skorej vidilo . Nekega jutra 
se je popolnoma razcvetela, njena mala ko sneg 
bela peresca so kot žarki obdajala rumen o solnčice 
v sredi. Ona ni mislila, da je ondi v travi nihče. 
ne vidi in da je revna zaničevana cvetlica. O ne ! 
prav vesela je bila, obrnila se je na ravnost proti 
toplemu solncu, gledala mu v lice in zraven je poslu-
šala ki je žvrgolela v sinjem zraku . 

Mala marjetica je bila tako vesela, kot bi bil 
velik praznik, pa je bil le pondeljek. Otroci so, 
bili vsi v šoli. Med tem, ko so oni sedeli v klopeh 

in se kaj učili, sedela je marjetica ua malem zelenem stebelcu ter se je od solnea in od vsega,. 
kar je bilo krog nje, učila, kako dober je Bog in 


neznano je bilo všeč, da je mala škrlica tak o 
razločno in lepo prepevala to isto, kar je tudi ona 
tiho čutila v svojem srcu . In marjetica je z nekiia 
spoštovanjem gledala na srečno tieo, ki zna, prepevati in letati, ali žalostna vendar ni bila, da on a 
tega ne zna. „Saj vidim in slišim!” mislila si je, 
,„solnee me osija in gozd me ljubi! O kako bogat o 
sera obdarovana!" 

V ograji je ras-do mnogo okornih gosposki h 
cvetlic; menj ko so dišale, bolj so se bahale. Po

tonke so se napihovale, da bi bile veče nego roža , 
alfi sama velikost še ni vse. Tulipani so bili. najlepše pisani, to so tudi sami dobro vedili, zatá s o 
se pa držali po koncu kot sveče, da bi jih člove k 
laglje vidil. Za malo marjetico zunaj ograje se š e 
zmenile niso, ali ona se je pa toliko bolj na-nj e 
ozirala in je mislila : „Kako so te lepe in bogate ! 
K njim leti gotovo krasna tisa, da jih obišče ! 
Hvala Bogu, da sem tako blizo, saj lahko vidim 
to lepoto.” In ravno, ko je to mislila, „kvivit” 
prileti škrlica, toda ne k potonkam in tulipanom , 
kaj še! — na ravnost v travo k uborni marjetici. 
Ona se od zgolj veselja tako prestraši, da ne vé)
kaj bi si mislila. 

Tičica pleše krog nje ter poje :,,Kako je travica mehka in glej! kako ljubeznjiva cvetlica je 
tu, im zlato srce in srebrno obleko!" Krožec 
sred marjetice je bil res tak, kot bi bil zlat 
in mala peresca okoli so se svetila kot srebro . 

hden.pruljice. 3 


:34 

Oh kako je bila srečna mala marjetica, tega 
bi nihče ne verjel. Tica jo je poljubila s kljunčkom, pela ji ,je in potem je spet zletela v sinj i 
zrak. Gotovo je trpelo četrt ure, da se je maljetiea 
spet zavedna. Sramožljivo ali vendar z veselim 
srce.!'a se ozre na druge cvetlice v vrtu, saj so 
vidite, kaka čast, kaka sreča jo jedoletela ; gotovo 
so razumele, kako veselje je to. Ali tulipani, so 
se še enkrat bolj leseno držali nego poprej, od 
togote so se jim podaljšali rudeči. obrazi. Potomke 
so imele strašno debele butice, to je še dobro bilo,
da, niso znale govoriti, sicer bi bile gotovo do do 
brega okregale marjetico . Uboga mala cvetlica je 
pač vidila, da one niso dobre volje in to jo j c 
bolelo pri. srcu. Zdajci pride v vrt deklica iz velikim ostrim in. svitlim nožem, gre na ravnost me d 
tulipane in poreže enega za drugim . „Uh!” vzdihne 
mala marjetica, „to je strašno, zdaj jih je konec.” 
k deklica odide s tulipani. Marjetico je zdaj veselilo, da je rastla zunaj v travi in da je bila mala 
revna cvetlica. Bila je prav hvaležna, in ko je 
sobice zatonilo, zganila je peresca, zaspala in cel o 
noč je senjala od solna in od male tice. 

Drugo jutro, ko je cvetlica spet veselo stezala 

svoja bela peresca, kot ročice proti zraku in proti 
svetlobi, spoznala je glas tice, ali njena pesem j e 
bila žalostna. Uboga, škrlica je že vedita zakaj,
revica je bila vjeta in je sedela v kletki blizo od

prtega okna. Prepevala ie od mladega zelenega 


35 

Žita na polji, kako prosto in veselo je letala okrog' 
in na lepkih perutnicah se dvigala v visoki zrak . 
Uboga škrliea ni bila dobre volje, bila je vjeta 
v kletki . 

Mala marjetica bi bila kaj rada pomagala. 
Ali kako? Bilo je težko 'si kaj pravega izmisliti. 
Zdaj je popolnoma pozabila, kako lepo je bilo 
vse okoli je, kako toplo je solnce sijalo in kak o 
lepa so bila njena belg, peresca . Mislila je le na 
ujeto tico, keri ni mogla nikakor pomagati , 

Zdajci prideta dva dečka iz vrta ; eden je 
imel v rok 'ah velik in oster nož, ravno takega,
kakor ga je imela deklica, ki je porezala tulipane . 
Sla sta naravnost proti marjetici, ki si nikakor n i 
mogla misliti, kaj hočeta. 

Tu lehko izreževa lepo rušino za škrlieo‘‘; 

pravi en deček in začne rezati rušino na št 
vogle oboli marjetice, da je bila ravno v sredi. 

„Odtrgaj cvetlico!” reče drugi deček in mar,
jetiea trepeče od strahú. Če jo utrga, . vzeme 
Življenje in zdaj bi e tako rada živela, ker z rušino vred pride v kletko k ujeti škrlici . 

„Nikar, pusti jo!” veh drugi deček, „kak o 
lepo se podá.” In ostala je in prišla v kletko 
k škrlici. 

Ali uboga tica je glasno tarnala za zgubljeno 
svobodo in je bila s perutnicami ob železni drat . 
Marjetica ni znala govoriti, in kakor bi bila 

3*



36 

=da, ni mogla spregovoriti ne begediee v tolaibe. 
Tako je minul celi dopoldan 

"Vode ni tint, pravi vjeta škrliea . "Vsi so 
od§Ii in so pozabili mi dati kaj piti. Moje grlo 
je suho in peče ! V meni žge kot ogenj in zrak je 
tüiak. Ab, umreti moram, moram se Iodti od 
toplega solnca, od lepega zelenja od vse krasote , ki jo je vstvaril Bog." Da bi se nekoliko 
ohladila, vtakne kljunček v hladno ruAino. Zdajci 

zagleda marjetico, kima ji in jo poljubuje s kljunom 
rekoe : "Tudi ti moraš se posušiti, ti bora 
cvetlica ! Tebe in majhen košček zelene trato 
so mi dali za coli svet, ki sem ga imela zunaj. 
Vsaka travica mi mora biti zeleno drevő, vsako 
tvoje beloperesee mesto diki,'e cvetlice. Ah, to vse 

le spominja, koliko sem zgubila ! 

„Da bi jo mogel kdo potolaiiti!” misli si marjetiea,, ali ona še lista ni mogla ganiti. Toda duh, 
ki je puhtel iz nježnih peresee, bil je mnogo mo6neji, nego je navadno pri tej cvetlici. To je za,pazila tudi tisa in da si tudi je od. reje medlela 
in v tej bolečini ruvala zeleno travo, vendar se ni 
doteknila cvctliűe. 

Dan se je nagnil in nobenega še ni bilo, da 
bi prinesel tisi kapljo vodo. Zdaj sprostrč lepe 
perutnice ter jih krčevito stresa ; pip! pip! žalostno 
zapoje in nagne malo glavieo proti cvetlici — od 
pomanjkanja in od hrepenenja jej srce otrpne . Zdaj 


37 

cvetlica ni mogla zganiti peresa in zaspati, kot 
prej§rd večer, bolna in žalostna je pobesila glavo. 

Se le drugo jutro sta pri§la dečka, in ko zagledata mrtvo tico, oh kako sta jokala, britko jokala! Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala 
s cvetličnimi peresci. Mrtvo .tieo so déli v Iepci 
redečo §katljieo, prav kraljevo so hotli zakopati 
bore tico. Ko je še živela in pela, pozabili so 

na-njo, zapustili jo v kletki brez vsega — zdaj se 
pa li§pali 'in jo ,ohjokavali . 

Rušino z marjetico vred so pa vrgli na cesto 
v prah, nihče se ni spomnil nje, ki je najbolj čutila 
za malo tičico, ki bi jo bila tako rada tolažila. 

Nrei.'na rodovina. 

Največi zelen list pri nas imä po vsaki ceni 
rastlina, ki ji pravimo repinec. Ce drii§ repin-
Zev list pred se, ti jé ravno tako, ko bi imel predprt 
in če ga deneš na glavo, ti je pri deževnem vremenu skor ravno tako dober, kot omrela, ker je 
neznano velik . Repinec ne raste nikoli sam ; kjer raste 
eden, jih raste 'Ltich več, dä je prav lepo videti. 

vsa ta Iépota je le polžja hrana. Veliki bed 
polži, ktere so mogočni ljudje_ že V starih časi, 


c~s 

radi jedli, ker so mislili, da so res dobri, ti veliki 
pole so se redili od repinčevega listja, torej so 
Ijudjé Sejali repinec . 

Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. 
Pole, so izmrli ali repje ni izmrlo. 'Rastlo je po 
vseh gredicah, po vseh potih, ni se,, ga bilo moč 
ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje 
je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo 
tega, človek bi nikakor ne mislil, da je to vrt. Bilo 
je samo repje in pod tem repjem sta stanovala 
zadnja dva silno stara poba. 

Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko 
sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko 

več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da 
so zavoljo njih zasadili celi gÜd. Zunaj gozda 
M'sta bila nikoli, le to sta vedela, da je še nekaj 
na svetu, namreč grad, v kterem gospőda stanuje. 
Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem 

jih denejo v srebrne skledice kaj se pa dalje 
godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, 
misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno 
skledico poloie. Prašala sta torej kebra, krastač o 

tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni 
vedel kaj povedati, ker od njih rodü še ni bil 

mihče kuhan in v srebrno skledico položen. 

Stara bela polža sta bila najimenitni ga na 
svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu 
in ravno tako tudi grad, tla ju bodo skuhali in na 
srebrno skledo položili . 


39


~ivela sta prav mirno, in srečno, in ker sama 
nista imela otrok, vzela sta k sebi majhnega navadnega polža, ter sta ga urejala, kot bi bilo njih 
lastno dete . Ali mali htel rasti, ker je bil le 
navadni polž, ali stari, posebno pa mati polžica je 
vedro mislila, da vidi, kako raste. In če 'oče poli 
le ni mogel tega videti, rekla mu je stara, naj potiplje malo hišico. Stari jo je potipal itt je našel, 
da, imä, mati prav. 

Neeega dne je prav hudo deievalo. 
PosluAaj, kako bobnä, po repji : tromtomtom, 

tromtomtom !" pravi oče polž. 

"To so kaplje, da je kaj !" reče mati polžica. 
Naravnost po steblu teče doli. Bodeš videl, da bo 
ge mokro tukaj. Jaz sem prav vesela, da imamo 
svoje dobre hiše in da imä tudi mali svojo. Nam 
se ros boljše godi, nego drugim stvarem, to se pred 
vidi, da srno gospőda na svetu. Ze öd rojstva 
imamo svojo hišo in repini3ev gozd je sejan nam 
za ljubo. Le rada bi vedela, kako daleč sega in 
kaj je zunaj gozda? " 

„Kaj bi bilo? Bolje ui nikjer, nego-je pri 
nas. Jaz si ničesar ne Želim !” pravi oče _polž 

"Da!" reče na to mati polžica. „Jaz bi pač 

rada imela, da bi me nesli v grad skuhali in 

položili v srebrno skledo. To se je zgodilo vsem 

prededom, in verjemi mi, to je vendar nekaj posebnega." 


40 

-Grad se je morebiti podrl", veli oče poli,

ali pa ga je zaraslo repje, da ljudje ne morejo 
ven. Pa saj se nam ne mudi. yi vse preveč hitiš in zdaj je tudi mali začel . Ze tri dni pleza 
kvigko po steblu, mene res glava zaboli, če k 
njemu oči povzdignem. " 

Ne smeš ga kregati ne !" reče mati poliiőa.
Saj pleza prav skrbljivo in pametno, bos videl,
da mnogo veselja ž njim doživiva in saj mi dva


starca tako nimava nikogar, da bi zanj skrbela. 
Ali si pa tudi že kaj pomislil, kje bova ženo zanj 
dobila ? Ali ne misliš, da tam dalje v repji iivé 
še drugi nagega rodu '?" 

Crni pobi so pač tu, mislim jaz" veli oče 
polž, "őrni polži brez hige! ali to jekaj zelovsakdanjega in vendar si nekaj domigljujejo. Ali mrav-
Ijam bi se 1ebko naročilo, one vedno tekajo sem 
ter tje kakor bi imele opravke, one gotovo ved(i 
za kako nevesto za našega malega." 

„Jaz pač vem za najlepšo” reče na to ucka 
mravlja, "ali bojim se, da iz tega ne bo nič, ker 
je kraljica. " 

"To nič ne dé!" pravita stara . "Ali imá 

hibo ?" 

» Grad imá !" odgovori mravlja „najlepši 
mravIjinji grad, ki ima sedem sto potov. ” 

„Pojdi se solit !” reče mati "Nag sin 
mi ne pojde v mravlji§őe. če ne veste nič 
jega, bomo pa naročili belim mušicam, one letajo 


41


okrog po deiji in po solncu, one poznajo


celo repje od znotraj in od zunaj." 

"Me imamo nevesto zanj !" oglasé se mugice.


Sto őloveAkih korakov od tod sedi. na bodiüevem
grmu mala paliica s higo, ona je prav sama in.
dosti stara za moiitev. Samih sto Movegkih kora

tod.
"


"Dobro ! naj pride k njemu!" pravita stara.


„0n ima cel repin6ev gozd, ona ,pa samo en grm.
”


In gle so po malo polževo gospodi6no. Osem
dni je trpelo, predno je prigla, ali to je bilo ravuo
prav, po tem so spoznali, da je p9.ve korenine.


Potem je bilo ienitovanje. Sest kresnic, je
ßvetilo, kolikor so ravno mogle, sicer so pia vse


opravili prav tiho, ker stara dva nista mogla ,trpeti 
hrupa in veselic. Ali mati poliica je govorila .leli 
govor. 0'ée poli pa ni mogel govoriti, bil je pre

ve'ő ginjen. Za ded§ino sta jima dala eelo repje


in sta rekla, kar sta vedno govorila, da je naj bolja 
etvar na svetu in da bota enkrat, ako bosta pateno 

in spodobno iivela, s svojimi otroei vred priAla v 

grad, kjer jih bodo skuhali in v srebrno skledo 
poloiili. In ko je bil govor pri kraji, zlezla sta starca 
vsak v svojo higo in nikdar nista prigla vee iz 
njih zaspala sta. Mlada polia sta zdaj kraljevala 

repji in imela sta velik zarod. Ker pa nista
bila nikdar kuhana in nikdar nista pri§la v sre 
r
brno skledo, torej sta mislila, da se je grad podrI
in da so pomrli ljudje po vsem svetu. kerjima
nihe ni oporekal, je moralo biti ras. In dei je



42 

padal na repje, samo da je njima bobnal in solnce 
je -sijalo samo zato, da njima je repje zelenelo in 
bila sta srečna, cela rodovina je bila srečna, neizrgőeuo srečna . 

9. 1)irji 'abt,rdi. 
Daleč od tod, kamor 1eté lastavice, ko je zima 
pri na-s, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst 
sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so 
bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na 
prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so 
pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se 
na pamet učili, kakor so dobro -brali ; človek je 
precej videl, da so kraljiči. Sestra Elizaje pa sedela na majhnem-steklenem stolčku in je imela 
bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva 
kupili . 

Otrokom se je res prav dobro godilo, ali kaj, 
ko ne bo zmirom tako ! 

Njih oče je kraljeval čez celo deielo, in ocenil se 
je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrök ni prav 
nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. 

gradu so bile velike gosti in otroci so igrali 


43 

Zlate cinke. Ali namesto pogače in pečenih jabelk, 
ki so jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica 
peska v skledici ter jim je rekla, naj si mislijo, 
da je kaj . 

Drugi teden je poslala malo Elizo \na kmete 
in v kratkem je kralju toliko legala čez kraljiče, da 
se ni več za-nje pečal. 

"Pojdite v svet in žiti ite se sami !" reče jim 
hudobna kraljica. "Letite kot veliki tiči, ki nimajo glasú." Ali tako jim vendar ni mogla škoditi, kakor bi bila rada, vsi so se spremenili v 
lepe divje labude . Kaj čudno so zavpili, ko so 
zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd . 

Bilo je zjutraj na vse zgodaj, ko so leteli '&7, 
kmetovo hišo, kjer je sestra Eliza ležala in spala. 
Nad hišo so obstali, zvijali dolge vratove in mahali z perutmi — ali nihče jih ni videl ne Čul . 
Morali so naprej, visoko priti oblakom — v daljni svet. Leteli so v, velik temen gozd, ki je se

gal do morja . 

Uboga mala Eliza je stala v kmetovi hiši ter 
se je igrala s zelenim listom, druge igrače ni imela. 
list je zbodla ljuknico in skoz njo je gledala 
proti solncu in se ji je zdelo, kot bi videla jasne 
oči svojih bratov. Vselej, kedar so sijali solnőni 
žarki na njeno lice, spomnila se je vsih bratov

skih poljubov. 

Dan je prešel za dnevom. Ce je pihal veter 
skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam 


44


Kdo je lepši od vas ?" Ali rože so zmajevale z 
glavami reka! „Eliza je lepša.” In (,.e je stara 
zena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih 

molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril 
bukvam : "Kdo more biti pobožniši od vas ?" 

Eliza je pobožniša !" odgovor6 molitvene bukve. 
In bila je gola resnica, kar so govorile rože in 
molitvene bukve. 

Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti domti. 
Ko je pa kraljica videla, kako--lepa da je, bila ji 
je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v 
divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, 
ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti 

svojo hčer. 

V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je 
bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi 
blazinami in z najlepšimi preprogami . Tu vzemo 

tri krastače, jih kuAne in reče eni : 

„Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopell da bo tako neumna kot si ti !” 'Drugi reče : 
„Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je 
oče ne bo spoznal." 

"Ti pa," šeptne tretji, "ti se ji viezi na srce, 
da bo dobila hudobno misel in da jo bo bolelo 
sreel" Na to dene krastače v čisto vodo, ki je 
pa precej postala zelena; pokliče Elizol: jo sie& 
in ji reče iti v vodo . In ko se je Eliza potopila v vodo, vsede se ji ena krastača v lase, druga 
na čelo in tretja na prsi. Ali ona jih menda še ni 


45 

zapazila ko se spet vzdigne, plavali so trije ma 
kovi cveti na vodi ! Da niso bile živali strupen e 
in da jih ni knAnila ve§a, bile bi se spremenile v 

nudeče rože. Ali cvetlice so vendar le postale, ker 
so počiv'ale na njeni glavi, na njenem čelu in na 
njenem src' . Bila je prepobožna in prenedolžna, 
da bi imelo čaranje moč čez njo. 

Ko je hudobna kraljica to videla, namazala je 
Elizo z orehovim sokom, da je bila vsa rujava, v 
lepi obraz ji je vmela smrdeče mazilo lepe laso 
je pustila, da so s.e skuštrali. Ni bilo mogoče 
spoznati lepe Elize. 

Ko jo oče vidi, prestraši se in reče, da to ni 
njegova hči. Razun priklenjenega psa in razen 
lastavic je 'Übe ni hotel poznati . Ali to so le 
uboge živali, ki ne smejo nič govoriti. 

Uboga Eliza se je jokala in je mislila na 
svojih enajst bratov,ki so vsi zginili. Zalostna se 
ukrade iz grada in hodi celi dan čez polje in 
Močvirje not do velicega gozda. Sama ni vedela , 
kam bi šla, ali bila je neznano žalostna in tožilo 
se ji je po bratih. Gotovo so tudi nje spodili v 
svet, kotla jih je iskati in najti. 

Ni bila dolgo v gozdu, pa seje že storila noč. 
Zgrešila je pot, tedaj se vleže na mehki mah, moli 
večerno molitev ter nasloni glavo na štor. Vse je 
bilo tiho, zrak je bil prijeten in okoli po travi in 
po mahu je svetilo na sto in sto kresnic, podob 
no zelenemu ognju. Ko se je doteknila ene vejice 


46 

rokő, padali so svetli kukei k njej kot zvezdini 
utrinki . 

Celo noč je senjala o svojih bratih, spet s o 
se igrali kot otroci, z demantovimi dletci so pisali 
na zlate tablice ter so ogledovali krasne, bukve s 
podobgmi, ki so veljale pol kraljestva. Ali na tablice zdaj niso več pisali ničle in poteze, temuő 
hrabra dela, ki so jih storili in vse, česar so do 
živeli in videli. 

V bukvah s podobami je bilo pa vse živo, 
ptice so pele in ljudje so hodili iz bukev ven ter 
so se pogovarjali z Elizo in ž njenimi brati. Ali 

če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje hitro 
v bukve nazaj, da bi se kaj ne pomešalo . 

Solnce je stalo že visoko, ko `so prebudi. Ona 
scann sicer ni mogla videti, visoka drevesa so 
razširjala nad ujo goste veje, ali solnčni žarki so 
igrali tam gori kot zlata tenőica. Zelenje je lepo 
dišalo a tice so se vsedale skor na njene rame. 
Slišala je vodo šumljati, to je bilo mnogo velicih 
studencev, ki so vsi se stekali v jezero, ki je imelo 
na dnu najlepši pesek . Se vé, da je okoli in 
okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so 
jeleni predrli veliko vrzel in tod je šla Eliza k 
vodi. Voda je bila tako bistra, da bi človek mislil,
kedar veter ni majal vej in grmovja, da je to vse 
namalano na dnu vode, tako jasno se je videl ondi 
vsaki list, bodi si obsijan od soluca, bodi si v 
senci. 


47


Ko Eliza ugleda svoj obraz, prestraši se, tako 
rujava in grda je bila, ali bela koža se spet prikaže, ko z mokro ročico mane oči in čelo. Zdajci 
se sleče in gre v hladno vodo lepše kraljevsko 
deklice, kot je bila ona, ni bilo moč najti na tem 
svetu. 

Ko se spet obleče, splete si dolge lasé, gre h kipečemu studencu, pije iz dlani in gre naprej v gozd, 
sama ne ve kam. Misli na svoje brate, misli na 
Boga, ki je gotovo ne bo zapustil . Bog je zasadil lesnike po gozdu, da se lačen nasiti. Bog ji 
je pokazal tako drevo, veje so se šibile pod težkim sadjem. Tu je obedovala, je podprla veje irt 
potem je šla dalje v gozd, kjer je bil najtemnejši . 
Tu je bilo tako tiho, da je slišala svoje stopinje, 
slišala je šumenje vsaeega suhega lista, ki ga je 
strla njena noga . Ne enega tiča ni bilo videti, ne 
en solnčni žarek ni mogel predreti velike temne 
veje ; visoka debla so tako gosto stala eno pri 
drugem, da se ji je zdelo, ako je gledala pred se, 

da jo ograja za ograjo obdaja. 0 tu je bila sa-
mota, kakoršne nikdar poprej ni poznala. 

Noč je postala popolnoma temna! Ne ona 
kresnica ni svetila v mahu. Žalostna se vleže, da 
M zaspala. Zdaj se ji je zdelo, kot bi se veje 
nad njo razmeknila v stran in kot bi ljubi Bog 
z ljubeznjivimi očmi na njo gledal, iznad njegove 
glave in izpod njegovih rok so kukali mali augeljčki. 


d8 

se zjutraj prebudi, ni vedela, ali. se ji je. 
senjalo, ali je bila resnica. 

Gre nekoliko dalje ; tu sreča staro ženo z ja 
godami v košičku, stara ji je dala nekoliko jagod ., 
Eliza jo praga, aíi znabiti videla, ednajst kratji 
eev jahati skoz gozd. 

;Nisem !" reče ji stara. "Ali včeraj sem videla 
ednajst labudov z zlatimi kronami na glavah, ko so> 
plavali po reki ne daleč od tod." 

In starka pelje Elizo malo dalje, do nekega. 
rebra. Na dnu se je zvijala mala reka, drevesa na 
njegovih bregovih so si podajala dolge listnate veje 
in kjer se te po svoji rasti niso mogle doseči, ondi 
so bile korenine iztrgane iz zemlje ter so z vejami 
prepletene štrlele iznad vode . 

Eliza se je poslovila od starke in je šla oh 
vodi do tj6, kjer se izteka v veliko odprto morje. 
Celo veličansko morje je ležalo pred mlado 
deklico, toda ne eno jadro se ni pokazalo, ne enega. 

čolniča ni bilo videti. Kako če iti dalje? Ogledovala je brezštevilne kamenčke na bregu, vsi so, 
bili okrogli, voda jih je zbrusila. Steklo, železo 
kameni, vse kar je bilo naplavljenega, vse je dobilo svojo obliko od vode, ki je vendar še vse 

bolj mehka, nego njena roka. Neprenehoma s e 
vah in zaganja voda in tako se zravná, kar je 
trdo tudi jaz se ne bom utrudila. „Hvala vam 

bistri dereči valovi,, hvala vam za vaš nauk . ke


49 

daj, to mi pravi moje srce, kedaj me hote nosili 
k, mojim, ljubljenim bratom . 

Na naplavljeni morski travi jo ležalo ednajst 
belih labudovih peres . Zbrala jih je v šopek. 
Vodne kaplje so ležale na njih, ali je bila to rosa, 
ali so bile sólze, tega nihče ni mogel videti. Samotno je bilo na morskem bregu, ali ona tega ni 
čutila, ker morje je kazalo vedre premembe, eel ó 
v malo urah več, nego sladka jezera skoz celo 
leto. Ako je prišel velik črn oblak, bilo je videti,
kot bi htelo morje reči: ,,Tudi jaz se znam hudo 

Potem je pihal veter in valovi so belo 
stran obračali na ven . Ako so bili pa oblaki rude& in ako so vetrovi spali, bilo je morje podobno 
rožnemu peresu zdaj je bilo zeleno, zdaj belo. 
Ali da si tudi je bilo mirno, na brege se je vendar rahlo zibalo ; voda se je neznatno gibala, kot 
prsi spijoega deteta. 

Ko je zapadalo solnee, videla Eliza ednajst 
divjih labudov z zlatimi kronami na glavah. LeteH 
so proti suhemu, eden za drugim, kot dolg bel 
pas . Eliza je hitela na reber irt se je skrila za 
grm. Labudi so sedli blizo nje in so mahali z 
velicimi belimi perutmi. 

Ko se je solnce vtopilo v vodo, padloje perje 
od labudov in ednajst lepih kraljičev Enz.hä 
bratje — je stalo tu. Ona glasno zavpije, da 81 

Wert . pravljice . 4 


50 

tudi so se zeih spremenili, vendar je vedela, da so 
oni, čutila je, da morajo-biti oni . Piano jim v 
naro'6ja ter jih ,kličee po imenu. In kraljiči so bili 
presre6ni, ko so videli svojo malo sestro in so jo 
spoznali, akoravno je bila zdaj lepa in velika. 

Smejali so se in jokali se in hitro so se razumeli 

kako hudobno je mačeha proti vsim ravnala. 

"Mi bratje", voli najstargi2 "letamo kot divji 
labudi, dokler solllee na nebu stoji, kakor pa za

pade, dobimo spet človeško podobo . Torej moramo vedno paziti, da imamo pri solnönem zahoda 
trdno zemljo pod nogami, ker, ako bi ta Zias leteli 
pod oblake, padli M v človeškipodobi izpod neba. 
Tukaj ne stanujemo, ravno tako lepa zemlja, kakor je le ta, loži unkraj velicega molja, pa na na.: 
äem potu ga ni otoka, kjer bi mogli prenočiti . Samo 

mala skala gtrli sred pota iz morja, le tolika je, 
da moremo eden tik druzega na njej počivati. Ako 
je morje nemirno, ploska voda čez nas. In vendar hvalimo Boga za njo. Ondi prenočujemo v 
naši človeški podobi ; da ni te skale, nikdar 
ne mogli videti svoje ljube domovine, ker dva najdaljga dneva v letu potrebujemo za letanje. Le 
enkrat v letu nam je dano obiskati svojo domačijo 
in ednajst dni se smemo tu muditi in smemo leteti 

Čez veliki gozd, od koder vidimo grad, kjer smo 
rodili in kjer stanuje naš oče, od koder lehko 
ugledamo visoki zvonik, kjer je naša mati zako 


51 

dana. Tu se nam 'dozdeva, kakor M si bili 
rodu z drevjem in grmovjem tu letajo divji konj i 
po pušči, kakor srno jih videli v otročjih letih tu 
prepeva ogljar stare pesne, po kterih smo kot dem 
plesali tu je naša domovina, semkaj nas vleče in 
tu smo našli tebe, ljuba sestrica! Se dva* dneva 
smerno tu ostati, potem moramo spet čez morje v 

prelepo deželo, ki pa ni naša domovina. Kako te 
poneserno seboj ? Nimamo ne ladje ne čolna 

„Kako bi vas mogla rešiti ?” vpraša sestra. 

Skor vso noč so se pomenkóvali, le nekoliko 
ur so dremali. 

Elizo so prebudili udarci labudjih peruti, 
so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremeneni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč 
proč. Ali eden med njimi, najmlajši, je ostal pri 
njej in je položil svojo glavo v njeno naročje in 
ona je gladila njegove peruti ; celi dan sta bila 

skup. 

Proti večeru so se vrnili drugi in ko je soluca 
zašlo, dobili so svojo pravo podobo. 

„Jutri letimo od tod in pred 1etom ne moremo 
spet priti. Ali tebe ne moremo tako zapustiti ! 
znaš srce iti z nami? Moja roka je dosti 
'Liana, da te nese skoz gozd, pa da bi vsi ne 

4* 


52


imeli tako močnih perut, da M s teboj mogli leteti 
Čez morje ?" 

Da, vzemite me seboj !" reče Eliza. 

Celo noč so 'pletli iz voljne vrbove kože in iz 
vlaenega bičevja veliko in trdno mreno . Na to 
mreno se je vsedla Eliza in ko je vzhajalo solnee 
in so se bratje spremenili v divje labude, prijeli 
so mrežo s kljuni tor so se s svojo ljubo sestrico, ki 
je še spala, vzdignili visoko pod oblake. Solnhd 
2arki so ji sijali naravnost v obraz, torej je letel 
eden labudov nad njeno glavo, da so jo 
vale njegove široke peruti. 

Bili so že daleč od kopne zemlje, ko se je 
Eliza prebudila, mislila je, da še senjá, tako bduo 
se ji je zdelo, ko so jo nosili po zraku čez morje. 

Pri njej je ležala veja z lepimi zrelimi jagodami 
in snopič slastnih koreninic ; najmlajši brat jih je 
nabral in tje položil. Ona se mu hvaležno nasmehlja, ker ga je spoznala ; bil je isti, ki je letal 
nad njo in ji je delal senco s svojimi perutmi. 

Bili so tako visoko, da največa Ladja, ki so 
jo videli pod seboj ni bila videti veča, nego bela tonovšica, ki plava po vodi. Za njimi je stal velik oblak,
kot cela gora. In na njem je videla Eliza -svojo 
lastno senco in senco ednajstih labudov, tako veli— 
kanski so bili. To je bila slika, lepša, nego je jo 


53


videla dozdaj. Ko se jepa solneepomikalo više in 
je zaostal oblak, zginila je tudi plavajoča senca. 

Ves ljubi dan so leteli po zraku kot vršeča 
strela, ali vendar je šlo bolj počasi nego sicer,
ker morali äo nositi sestro . 

Pripravljalo se, je k nevihti ; zmračilo se je. 
Plagno je gledala Eliza, kako zapada solnee, a 
samotne skale v morji še ni bilo moč videti. 
Zdelo se ji je, kot bi labodi močneje mahali 
perutmi. Ahl ona je bila kriva, da niso dosti 
tro mogli leteti . Če zapade 
, 
solllee, postanejo 
ljudje in morajo pasti v morje in vtoniti. Iz dna 
svojega srca je molila k Ijubemü Bogu, ali. skale 

še ni ugledala. Črn oblak se je bližal, oblaki 
so se zedinili v velik, groziven val, ki je neznano 
jiitro dri naprej, blisk na blisk je švigal iz njega. 

Zdaj je 'bilo solnce ravno na morskem robu. 
Elizi je trepetalo srce, kar na enkrat se spust6 
labodi navzdol, ona je mislila, da padajo. Ali zdaj 
so se spet zibali na perutih. Solnee je bilo na 
pol ie pod vodo; zdaj je ge le zagledala pod seboj 
skalo, ki ni bila veča nego morski pes, M moli 
glavo iz vode. Solnee je hitro padalo, zdaj ni bilo 
veče od zvezde in zdajci se dotekne njena noga 
trde zemlje. Solnee je ugäsrtijo, kot zadnja iskra 
na gorečem papirji. Okoli nje so stah bratje 


54 

pod pazbe se držeči ali več prostora kot za nja 
in za brate ni bilo. Morje je pljuskalo ob skala 
ter je rielo čez nje. Nebo se je neprestano svetilo v ognju, grom za gromom je rohnel, ali sestra 
in bratje so se držali za rohe in so prepevali 
psalme, ki so jim däjali tolažbo in srčnost. 

Ko se je danilo, bit je zrak čist in tih ; kakor 

vzhajalo solnee, prev so odleteli Iabudi s sestro. 
Morje je bilo e nemirno, ko so bili visoko v zrakuy 
zdelo se jim je, kot M bela pena na črnozeleuem 
morji bili milijoni in milijoni labudov, ki po vodi 
plavajo. 

Ko je solnee se vzdignilo vise, videla je Eliza 
pred seboj, na pol v zraku visečá gorato zemljo, na 
gorah se je blisketal led in sred gorä je stal grad, 
vsaj miljo dolg, predrzna se steber nad stebrom 
dviguje, spodej pa se gibljejo palmovi gozdi 
prekrasne cvetlice, velike kot mlinska kolesa. Praim% je, ali je znabiti to zemlja, kamor so name 
njeni, ali labodi so zmajevali z glavami, ker to, 
kar je ona videla, v oblatih, bil je prelepi vedno 
se sprerainjajoa grad Fate Morgane, in v ta grad 

niso smeh pripeljati nobenega človeka. Eliza je 
stremela vanj, kar na enkrat se poderó gore, gozdi 
in grad in pred njimi je stalo dvajset mogočnih 
eerkv1, ena kot druga, z visoeimi stolpi in gpičastimi okni. Zdelo se ji je, kot bi čuta orglje, algi 

kar je Čela, to je bilo morje. Zdaj je bila prav 


55 

blizu cerkvi, ali zdajci so postale iz njih ladje, 
ki so plavalo pod njo, ali ko je pogledala nanj e 
doli, bile so le morske megle, ki so se vozile nad 
vodo . Tako se ji je vedno spreminjalo pred Ani, 
dokler je naposled videla pravo zemljo, kamor sp 
bili namenjeni . Ondi so kipele v zrak najlepše 
modre gore s cedrovimi gozdi, z mesti in gradovi. 
Dolgo, predno je zatonilo solnee, je sedela na skali 
pred veliko jamo , ki je bila zarasena s tenkimi 

zelenimi rastlinami, ki so se zvijale po stenah . 

človek bi mislil, da so vezene preproge. 

„Borno .videli, kaj se ti bo nocoj tukaj sen 
jalo”, pravi ji najmlajši-brat in ji pokate njeno 
spavnico. 

„Bog daj, da bi se mi senjalo, kako bi vas 

mogla rešiti", reče ona. To ji je io vedno po 
glavi, prav goreče je molila in prosila Boga za 
pomoč, celo v snu je še molila. Na to se ji je 
zdelo, kot bi letela visoko med oblake proti gradu 
Fate Morgane, in vila ji je prišla naproti. Bila je 
lepa in* bli geeea in vendar je bila popolnoma podobna stari ženi, ki ji je dala jagod v gozdu in 
ki ji je pripovedala o labodih z zlatim kronami na 
glavi. 

17Tvoje brate lehko rešiš," veh ji vila, "ako 
si srena in stanovitna ? Res je voda mebkeja od 
tvojih nježnih rok in vendar ogladi kamenje ali 


56


voda ne čuti bolečin, ki jih bodo čutili tvoji prsti, 
ona nima srca in ne trpi težav in 1n-ltkost, ki jih 
moraš ti pretrpeti . Ali vidiš koprivo v moji roei? 
Takih raste dosti tu okoli jame, kjer ti spiš, le 
samo: te in eke, ki rastejo na grobeh, so pripravne 
za to to si dobro zapomni. Teh kopriv moraš 
natrgati, čeravno bo tvoja roka—polna skeleči h 

hurjev, potem ji otri z nogama in dobila boš lan 
a iz njega moraš spiesti ednajst oklepov z dolzimi 
rokavi, te oklepe vrzi na labude — in rešila jih 
boš. Ali pomisli, da od trenutka, ko začneš to delo, 
ne smeš govoriti tako dolgo, dokler ne boš dodelala in če bi tudi leta trpelo. S prvo besedo, ki jo 
pregovoriš , zasadiš smrtni nož v srca svojih 
bratov. Njih življenje nosiš na svojem jeziku. 
Zapomni si vse to! " 

Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. 
Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva,
ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. 

Poklekne, zahvali se Ljubemu Bogu in gre iz 
jame na svoje delo . 

nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, 
da le reši svoje brate. Vsako ,koprivo je otrla 
z bosima nogama in je spletala zeleni lau. 


57 

Ko je solnce zašlo, prišli so bratje in ko so vi-
deli, da je nema, so se prestrašili, mislili so, da j o 

je hudobna mačeha spet začarala. 

Ko so pa videli njene roke, razumeli so, kaj. 
eiela za nje in najmlajši brat se je jokal, a kamo r 

so padale njegove solze, ondi ni čutila bolečin, ond i 
'so zginili mehurji. 

Celo noč je delala, ker ni ga imela miru, dokler ne reši svojih bratov . Celi drugi dan, ko so 
spet odleteli labodi, je sedela v samoti, ali še nik 
dar ji ni čas tako naglo bežal, kot zdaj. En oklepje bil dodelan, začela je druzega. 

Zdaj se v gorah oglasi lovski rog, ona se pre 
straši. Glas se je vedno bližal, slišala je lajati 
pse, prestrašena zbeži v jamo, zveže koprive, ki 
jih je nabrala in otrla v snop ter se vsede nanj . 

Pri ti priči priskače velik pes iz soteske, kmal o 
za njim drugi in potem še eden, glasno so lajali, so 
bežali nazaj , pa so bili kmalo spet tu . őez 
nekoliko trenutkov so stali vsi lovci pred jamo, 
a naj lepši med njimi je bil kralj te deiele. Stopi 
bliže k Elizi lepše deklice ni videl nikdar . 

„Kako si ti sem prišlo, ti prekrasno dete? a 
vpraša jo kralj. Eliza zmaje z glavo, ker ni smela 
govoriti, ako je kotla rešiti bratov in jih ohraniti 
pri življenji. Da bi kralj ne videl, kaj mora trpeti, 
skrije roke v predprt . 


58


„Poji z menoj !" reče ji kra1j. "Tu ne smeh 
ostati. Ce si tako dobra, kakor si lepa, oblekel 
te bom v svilo in žamet, glavo ti bom dal zlato 
krono in v mojem najbogatejem gradu boš stanovala in kraljevala.” Potem je posadi na svojega 

konja, ona pa joka in previja roke ali- kralj jej 

reče : "Jaz hočem. le tvojo srečo, enkrat mi boä 
za to hvaležna." Potem zdirja po gorah, posadi 
jo -pred se na konja in lovci so drvili, za njima. 

Ko je sonce zahajalo, ležalo je pred njimi 
lepo kraljevo mesto s cerkvami in kaplarni . Kralj 
jo pelje v svoj grad, kjer je v visokih marmeljna 
stih dvoranah iz cevi kvgko skakala voda, kjer 
so bile stene in stropi olepšane s slikami. Ali ona 
vsega tega ni videla, jokala in zalovala je. Voljno 

je pustila svojim hišinam, da so jo oblekle kot 
kraljico, ji z biseri prepletle lasé in na ' opečene 
prste ji nategnile voljne rokovice. 

Bila je prečudne lepote in dvor se ji je 
zdaj še globokeje priklanjal. kralj si jo izbere 
za nevesto, da si ravno je veliki škof z glavo 

zmajeval in mrmral, rekel je, da je lepa deklica 
iz gozda gotovo vesa, ki je preslepila kralja in 
omamila njegovo srce. 

Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se 
ogla g i muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi 
najljubeznivše deklice naj plešejo okoli lteveste. 


59 

Skoz dišeče vrte so jo peljali v prekrasne dvoranel 
ali vse to ji ni privabilo na usta ne enega smeh-

Ijeja — bila je podoba žalosti. Zraven njene spavnice odpre kralj malo kamrico, z, dragocenimi zelenimi pregrogami je bila olepšana, bila je v vsem 
podobna jarni, v .kteri je dosihmal stanovala. Na 
tleli je ležal snop Ianú, ki si ga je napravila iz 
kopriv in pod stropom je visel oklep, ki ga je bila 
že dodelala. Vse to je vzel seboj lovec, ker se 
mu je zdelo nenavadno . 

„Tu si moreš misliti, da si v svoji domačiji ` 
veli kralj . Tu imaš delo, ki si ga delala ondi,
sred vse te krasote te bo veselilo, ako se boš zmi

” 

slila na prejšni čas . 

Ko Eliza vidi to, kar je bilo njenemu sren 
tako ljubo, se nasmehlja in kri se ji vrne v lica. 
Mislila je na rešitev svojih bratov, kralju poljubi 
roko, on jo stisne na svoje srce in vsi zvonovi so 
oznanovali ženitovanje. Lepa nema deklica iz gozda 
je postala kraljica. 

Veliki škof je šeptnel kralju na uho hudobne 
besede, ali kralju niso šle k srcu. Ženitev je bila 
odločena, veliki škof sam ji je moral djati krono 
na glavo. Ali s hudobnega srea ji je pritisnil ozki 
obroček trdo na čelo,' da jo je zabolelo. Ali njeno 
srce je obdajal težji obroč, namreč žalovanje po 
bratih. Svojih telesnih bolečin ni čutila. Bila je 


60 

nema, ker ena sama beseda bi bratom vzela iiv'-
Ijenje ali v njenih očeh se je brala goreča ljube 
gen do dobrega lepega kralja, ki je vse mogoče 
storil, da bi jo razveselil. Od dne do dne se je 
bolj prikupil njenemu srcu, o da bi mu smela s e 
razodeti in mu potožiti svoje britkosti . 

Ali nema mora biti, nema mora dokončati 

svoje delo . 

Torej se ponoči vkrade od njega, gre v mal o 
kamrico, ki je bila podobna jami in tu plete oklepa oklepom. Ko pa začne plesti sedmega, nima 

več lani . 

Na pokopališči so rastle koprive, kijih je ona 
-potrebovala to je vedela, ali ona jih mora sama 
trgati, in kako bo prišla na pokopališče ? 

„O, kaj je boleeina v mojih prstih proti britkosti, ki jo trpi srce,” si misli. „Ali poskusiti 
-moram . Bog me ne ho zapustil.” S težkim sreem 
kot bi kaj hudega imela v mislih, zmuza se v jasni 

noči vrt in gre skoz drevorede in samotne ulice 
proti pokopališču . 

'Na enem izmed naj§Üjih nagrobnih kamenov 
je videla lamije v krogu sedeti. Te gTdobne veše 
so pometale cunje raz sebe, kot bi se hotle kopati,
in potem so z dolzimi suhimi prsti odkopavale nove 
grobe, iz kterih so vlekle s peklensko pohlepnostjo 
mrtva trupla in jedle njihovo meso . Eliza je. 


morala tik mimo njih, lamije so vpirale v njo hu

dobne oči, ah ona je tiho molila, je brala pekočekoprive ter jih nesla domu v grad. 

Le en sam človek jo je videl, veliki škof namreč, onje őul, ko so drugi spali. Zdaj je imel 
vendar le prav, ko je mislil, da kraljica ni, kakor 
bi morala biti, da je veša in da je preslepila kralja,
in vse ljudstvo. 

V spovednici je povedal kralju, kar je videl 
in česar se je bal. In ko je izgovoril ostre besede,. 

zmajevali so svetniki z glavami, kot M hteli reči :

" 

Ni ne tako! Eliza je nedolžna . Ali veliki škof 
je drugaő razIagal ; on je mislil, da pričajo zoper 
njo in da so nad njenim grehom glave zmajevali.. 
Dve težki solzi se zdaj uderete na kraljeva lica, 
šel je domu z dvomom v srcu in se je delal, kot 
bi spal po noči. Ali oči se mu niso zapele v mirnem snu, čutil je, ko je Eliza vstala. Vsako no6je 

vstajala in kralj je šel vselej tiho za njo ter je' 
videl, da je zginila v svojo kamrico . 

Od drle do dne je bilo temnejše kraljevo nee. 
Eliza je to spazila, pa ni vedela zakaj, ali vendar 
jo je skrbelo ih koliko je v tem trpela za svoje', 
brate. Njene vroče solze so kapale na kraljevski 
tarnet in škrlat in tu so se svetile kot demanti 

vsak, ki je videl to krasoto, bi bil rad kraljica... 
Med tem je skorej dodelala svoje delo, še en oklep 


62 

ji je manjkal; ali lanu ni imela več in tudi ne eno 
koprive ne. Enkrat še in to zadnjikrat je ji iti na 
pokopališče, da si jih natrga nekoliko pesti . Skrbela jo je samotna pot, strahom je mislila na groz

ne lamije, ali imela je trdno voljo in zaupala je 
na Boga. 
Eliza je šla, ali kralj iz veliki škof sta šla 
za njo. Videla sta, da je skoz vrata zgubila se na 

pokopališče in ko sta prišla bliže, sedele so lamij e 
na nagrobnem kamnu, kakor jih je videla Eliza. 
In kralj se je obrnil proč, ker si je mislil, da je 
med njimi ona, ki je še nocoj slonela na njegovih prsih. 

„Ljudstvo jo mora obsoditi !" rege kralj. In 
ljudstvo jo je , obsodilo na gromado . 

Iz prelepih kraljevih dvoran so jo peljali v 
temno, vlažno luknjo, kamor je skoz mrežo veter 
pihal. Mesto žamota in svile so ji dali snop nabranih kopriv , da položi na-nje glavo in s trdimi 
oklepi naj se pokrije. Ali nič ljubšega bi ji ne 
bili mogli-dati, jela je spet delati in k Bogu je 
molila . 

Zunaj je ja drhal pela na njo zabavljice, živa 
duša je ni tolažila s prijazno besedo. 

Proti večeru so frčale labudove peruti okoli 

.re e — to je bil najmlajši brat, on je našel se

in ona je od veselja jokala na glas, akoravno 


63 

je vedela, da bo prihodnja noč njena zadnja . Ali 
saj je delo skoraj ie gotovo in bratje so tu. 

Zdaj je prišel veliki škof, da bi bil pri njej 
zadnjo uro, to jekralju obljubil. Ali ona .je stresla 
glavo in ga je z očmi prosila, naj gré, ker 
to noč mora delo dogotoviti, sicer je bilo vse zastonj, vse : bolečine, solze in prečute noči. Veliki 

kof je šel od nje s hudimi besedami, ali uboga Eliza je vedela, da je nedolžna in je delala dalje. 

Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji 
nosile koprive, da M vsaj nekoliko pomagale. Drozek se je pa usedel na mrežo pri oknu in je pel 
celo noč tako veselo, kolikor je mogel, da bi Eliii 
ne vpadlo srce. 

Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo soince, ednajst bratov je stalo pred grajskimi 
vrati, hotli so h kralju. 

To ne more biti, *so jim odgovorili, saj je še 

noč, kralj spi in ne smejo ga zbuditi . Biätje prosijo, žugajo, straža pride in celo kralj stopi ven 
in praša, kaj to pomeni? Pa ravno zdaj vzhaj a 
solnce in bratov ni bilo več videti ali čez grad je 
letelo ednajst labudov. 

Ljudstvo je vrelo iz mestnih vrat, vsi so, ho 
teli videti, kako bodo vežo sežigali. Stara kljusa 
je vlekla voz, na kterem je Eliza sedela, oblekli 
so ji halo iz debelega platna, njeni lepi lasje so, 


64 

razpuščeni viseli okoli lepe glave, njena lica so 
bila bleda kot zid, ustnice so se rahlo premi. 
kale, z rokama je pa pripravljala lan . Celo zdajko so jo "peljali k smrti, ni prenehala v svojem,
delu, deset oklepovje ležalo pri njenih nogah, ednajstega je pa delala. Drhal jo je zasmehovala . 

„G-lej ! kako mrmrá rujava ve§a ! molitvenih bukvic nima v rokah, raztrgajte ji to sleparijo na kosce.” 

In vsi so silili v njo in so hteli raztrgati oklep e 
zdajci prileti ednajst divjih labudov, vsedejo se na. 
voz okoli nje ter mahajo s velicimi perutmi. Drhal 
se umekne preplašena na stran. 

To je znamnje iz nebes! gotovo je nadolina 
tako so mnogi šeptali. Ali glasno govoriti si niso upali. 

Zdaj jo prime trinog za roke, ona pa vrže 
hitro ednajst oklepov na labude in pri tej priči jestalo tu ednajst lepih kraljičev . Ali najmlajši je imel 
eno labudovo perutnico mesto roke, ker je manjkal 
rokav v njegovem oklepu, ker ga ni mogla dodelati .. 

"Zdaj smem govoriti !" reče ona. "Nedolina 
sem !" 

Ko je ljudstvo videlo, kaj se godi, priklanjale 
se ji je kot svetnici. Ona je pa kot mrtva padla 
bratom v naročje, tako jo je prevzela negotovost,
boleeina in strah. 


65 

,,Da nedolžna je! veli starši brat in pové vse, 
kar se je zgodilo . In ko še govori, na enkrat leee zadiši, kakor od milijon rož. Vsako poleno na 
gromadi se je vkoreninilo in pognalo veje, velik 
in visok dišeč plot je tu stal, poln rudečih rož, 
prav na vrhu se je zibala bela in svetla evetlica , 
M se je svetila kot zvezda. Kralj jo utrga in jo 
dene na Elizine prsi. Zdaj se prebudi, njeno sree 
je bilo mirno inblaenp. 

In vsi zvonovi so zvonili sami od sebe in tice 
so priletele v velicih tropah. Vrnili so se nazaj v 
grad, tega svatovskega obhoda še ni videl noben 
kralj. 

Wen. pray1jite . 


66 

10. .PravIjiea o lern. 
Bilo je pozno v prosincu. Metlo je stragno ; 
po cestah in ulicah se je kadilo' od snega, in okna, 
so bila, kot bi jih bil od zunaj s snegom ometal. 
Ljudem se je mudilo ; tekali so in eden v drugega 
so se zaletovali. Kočijaž in konji so, kot bi jih 
bil s cukrom potresel ; strežaji so se pa, s hrbtom 
proti kočiji obrnjeni, ritensko proti burji vozili. 
Pešci so se držali vedno tik voz, ki so se le počasi premikali v globokem snegu . In ko je ven

dar pojenjal vihar in so poleg hiš 'napravili ozko 
gaz, vendar so se 1judjé še na nji ustavljali, če 
sta se dva srečala, nobeden ni hotel v globoki 
sneg zabresti, da bi se uni mimo zmuzal. Mirno 
in tiho stojita nekaj časa, dokler nazadnje, kot bi 
se bila tiho porazumela, se vsak z eno nogo v 

snegu pogrezne. 

Proti večeru je potihnil piš popolnoma ; nebes 
je bil kot pometen in vidil se je vidi in ciste kot 
navadno zvezde so pa bile kot na novo zbrueene, 
nektere so bile čuda jasne in svitle, — torej se je 
skorja na snegu lehko toliko sterdila, da je držala 
drugo jutro vrabce, ki so zdaj po snegu, zdaj po 


67 

gazi skakljali ; pa veliko jedila ni bilo najti in 
zeblo jih je hudo. 

" Čiv!" reče eden drugemu, "kaj, to je novo 
leto! — saj je slabeje kot staro! lehko bi bili 
staro obdržali. Jaz nisem zadovoljen, in vem zakaj'. 

"In 1judjé so letali sem ter tje in so pozdravljali s strelom novo leto", reče premrto vrabče. 

Celo lonce so pred durmi pobijali in veselja niso 
vedli, kaj bi počeli, ker je staro leto minulo ! Tudi jaz sem bil vesel, mislil sem namreč, da bomo 
dobili tople dni zdaj pa iz vsega skup nič ni ; 
bolj me zebe kot pred, gotovo se je pratikar 
zmotil" . 

"Taki so !" reče tretji, ki je bil že star in je 
nosil sivo čopo ; „tů imajo nekaj, kar pratiko imenujejo — sami so si jo izmislili in zdaj hočejo,
da bi se vsi po nji ravnali, pa to ne gre tako ? 
Zdaj jé še zima, ostudni Gruden zdaj še gospoduje, kedar pride pomlad, prične se leto, to je po 
natori in po nji rajtam tudi jaz”. 

"Pa kdaj pride pomlad? vprašajo drugi. 

„Pomlad pride, kedar se vrne čaplja ; pa to 
je negotovo in tukaj v mestu ne v6 živa duša 
pravega o tem ; zunaj na dežel to bolj vedó 
hočemo tje zleteti in ondi dočakati pomladi? Po 
vsaki viži smo tam bliže uje .” 

5* 


68 

" To je vse prav," pravi vrabulja , ki je ž e 
dolga okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. "Jaz vživam tukaj dobrot, kterih 
bi zunaj zvabiti pogrešala . Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav 
pametnega na misel prišlo pribili so namreč tr i 
ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letat i 

morem ; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi 

najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so 
Ijudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi,
ch.ugači bi gotovo tega bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedajtudi hrano, res smo prav preskrbljeni ; — torejmislim, da z možem ostaneva; akoravno- sva zelo 
nezadovoljna — ostaneva pa vendar! " 

"Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad 
pride, ali ne!" — in sfrčali so . 

Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj 
mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez 
sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je 
sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da 
bi se ogrel ; bič je ležal v naročji in mršavi konji 
so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal 
in po kolovozu so skakIjali . vrabci — hudo jih j e 
zeblo. 

"Civ! kdaj pride pomlad? To trpi strašno 
dolgo!" 


69 

„Strašno dolgo!" sliši se glas od bližnjega s 

snegom pokritega homca daleč čez polje . To je bil 
znabiti jek ali pa morebiti glas čudnega starega 
moža, ki je na visoki sneženi kopici vkljub burji 
sedel; bil je ves bel, dolgih sivih las, bledega obličja in velicih bistrih oči . 

„Kdo je ta starec tarn?” vprašajo vrabci. 

" To jaz vem," odgovori star krokar, ki je 
ob meji sedel in je bil toliko ponižen, da je previdil, da snno pred Gospodom prav za prav vsi 

]najhni tički ; torej se je ,z vrabci v govor spustil 
in jim je razjasnil. „-Jaz vem, kdo je uni starec. 
To je Gruden, stari mož lanskega leta, ni unni , 
kakor 1judjé pravijo, on zdaj še gospoduje. Hu-u ! 
jelito revčki, da vas mraz stresa?” 

„No! ali je res tako, ali ne, kakor sem vam 
pravil", oglasi se malo vrabče, ."pratika je le 610veška, iznajdba in ni po natori napravljena . To bi 
morali nam prepustiti, nam , ki tanjše eutimo." 

Prešel je teden, prešla sta dva ; jezero je 
zmrznilo do trdnega in bilo, je podobno vlitemu 
svincu. Čez deželo so se pa vlačile vlažne mrzle 
megle, črne vrane so v tropah tiho letale bilo 
jej kot bi vse spalo. — Kar se zasveti solnčni 
Brek na jezeru, ki se je svetilo, ko živo srebro. 
Sneg na polji in na homcu se ni več tako blisketal 

— ali bela podoba, Gruden sam, je sedel vedut 

70 

ondi in v eno mer gledal proti jugu ; še celo za

pazil da sneiena odeja tako rekoč v tla leze,
da se je tu, in tam ie prikazala zelena lisa, in po 
teh lisah so gomazeli vrabci . 

,Aviiv! 2iviiv! pride li zdaj pomlad? " 
" Pomlad!" razlega se čez hribe, čez plan, 
razlega se čez temnorujave gozde, kjer se je zele n 
raah svetil po drevesnih deblih, in od juga ste pri 
leteli prvi 'dve čaplji, vsakej je sedel na hrbt u 
Ijubeznjiv deček in deklica. Za pozdrav sta poljubila zemljo in kamor sta gtopila, prikazale so s e 
izpod snega bele cvetlice. Roko v roci gresta k 
staremu ledenemu mau, k Grudnu, v pozdrav m u 
padeta na prsi, in v tem trenutku so bili vsi trij e 
zakriti, gosta in mrzla megla je vse pokhvala . Pose vzdigne veter —hudo je pihal, razkadil je 

tudi meglo — in toplo solnee je sijalo . Gruden j e 
zginil in lepa pomladanska otroka sta vladala leto.. 

" To je pač novo leto!" rekli so vrabci . "Zdaj 
dobimo spet svoje pravice in vračilo za ostre 
zimo l" 

Kamor sta se otroka obrnila, poganjali s e 
grmi k drevesa zelene popke ; trava je rastla in 
polje je zelenelo vedm bolj iivo in prijetno, Povsod je razsipala mlada deklica cvetlice sila veliko 
jih je imela v zavihanem krilu, viditi je bilo, ko t 
bi od ondod izvirále . Krilo je bilo vedno polno, öe 
je tudi k tako obilo cvetlice potresala . V svoji go


71 

rečnosti je razsula bogato cvetje po breskvah in 
jablanah, da -so drevesa stala v polni krasoti, še 
predno so zeleno perje prav pognala. 

Deklica je zaploskala z rokama, tudi deček 
je zaploskal in priletele so trope tičev, Bog ve 
odkod, in vsi so žvrgoleli in peli ; „Pomlad je 
prišla! ” 

Čuda lepo je bilo to . Marsikaka stara ženic a 
je stopila čez prag ven na solnee. Ko se otrese in 
obere, pogleda na rumene cvetlice, ki so na polji 
cvetele, in bilo ji je pri srcu, kot v njenih mladih 
letih, svet se ji je spet pomladil. „Danes jelepbožj i 
dan !" ginjena pristavi . 

Gozd je imel še svojo rujavo zelenkasto suknjo popek se tišči popka, pa šmarnice so že prijetno dišale, vijolic je bilo tudi že obilo, veternice 
in trobentice so klile — v vsaki travici je bil o 
življenje . To je bilo res lepo pogrinjalo, da je 
človeka mikalo se usesti, in tu sta sedela roko v 
Tod pomladanski deček in pomladanska deklica, 
pela sta in se smejala . Rastla sta pa, da se jima 
je vidilo . 

Pohleven del je na nju rosil, nista ga čutila, 
deževna kaplja in solza veselja ste se zedinili v 
eno kapljo. Zdaj je pognalo listje v gozdu; ko je 
solnee izšlo, bili so vsi gozdi zeleni. 

Roko v rocl sta hodila ženin in nevesta pod 

koščatim želenjem. Kakó čisto je vsako peresce, 


72 

iz vsaeega puhti okrepčaven duh ! Čist 
šumljal po pisanih kameneih in skozi zeleno bičevje . "Gotovo ostane vedno tako!" pravi vsa natora. Kukoviea je kukala, Akrliea je ivrgolela; 
bila je prav lepa pomlad, le vrbe so varovale svoje 
evete s kosmatimi rokovicami, in to je dolgočasilo. 

Pretekli so dnevi, prešli so tedni, gorkota je 
puhtela od zgore.j, vročina je rumenila iito. Beli 

Iotos je razprostiral svoja velika zelena peresa po 

jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco. 
V zatišni strani gozda, kjer se je solllee vpiralo 
na kmetiško hišo in pregrevalo razevetele roie in 

češnjeva drevesa, ki so se šibila pod tei,o soőnega, 
črnega sädú, tu pred hišo je sedela Srpanova 

beznjiva iena, ravno tista, ki smo jo pred kot deklico in nevesto vidili . Strmo je gledala na črne 
oblake, ki so se kot teike gore kopiőili eden vrh 
drugega od treh stra,ni so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se niiPli gozdu, v 
kterem je, ko bi trenil, vse potibnilo. Nobena sapiea. ni pihljala ; tiči so umolknili, vsa na,tora je 
bila resua, kot bi nečesa pričakovala, po cestah in 
stezah so pa hiteli vozniki in pešei, da bi pod 

streho prišli. 

Na enkrat se zasveti, kot bi bilo solnee prodrlo oblake in zopet nastane tma in grora bobni. 
Curkoma 1ije dei izpod neba, zdaj postane temno 
zdaj svitlo ; zdaj je vse tiho in zdaj spet grom 


73 

bobni. Mlado rujavkasto trsje na močirji se ziblje 
kot valovi na morji, vodena megla je zakrila gozd, 
spet se stemni, spet se zasvitli, tihota in ropot se 
vrstita. Žito je ležalo na tleh, kakor bi ga bil poplavil ; človek bi mislil, da se nikoli več vzdignilo 
ne bo. 

Dež jenjuje, le posamezne .kaplje padajo še 
na tla ; solnce zopet sije, po bilkah in peresih 
so se svetile kaplje kot biseri, tiči so peli in ribe 
so se iz vode metale. Mušice so plesale in na 
kamnu tik nemirnega slanega morja je sedel Srpan 
sam, krepki mož z mokrimi lasmi ; kopal se je in 

pokrepčan sedi nasolnčnih žarkih. Vsa natora okrogin okrog se je pomladila, vse je lepo kazalo, bil o 
je poletje — gorko prijetno poletje. 

Prijeten in sladek duh je puhtel iz deteljišča ; 
bučele so šumele okrog starega rotišča, ostrožnic e 
so se vile okoli altarja, ki se je lesketal, od dežja 
spran, v solnčnih žarkih, in tje je letela matica z 
rojem in je napravljala vosek in med. Le Srpan 
in njegova čvrsta žena sta to vidila, le njima je 
pokladala natora svoje darove na altar. Zvečer se 
jo svetilo nebo kot zlato, nobena cerkvena kupija 
se ne sveti tako lepo med večerno in jutranjo 

zarjo je pa sijala luna, bilo je po letu. 
Pretekli so tedni, pretekli so dnevi. Srpi so 
se lesketali na polji ; jablana se je šibila pod rufle ivisel v velicih

ern in rumenim sadom, hmelj je 


74


grozdih in je prijetno dišal ; pod le§o, na kteri 
lešniki v velicih šopih sedeli, tam je počival Srpan 
in njegova resna žena . 

"Kaka obilnost!" pravi ona "povsod je razlit 
blagoslov, povsod je domače in dobro, in vendar 

— sama ne vem, kaj mi je — meni se toži potihüti — po miru — ne najdem prave besede za 
to! Na polji spet orjejo. Zmiraj več in več si hočejo ljudjé pridobiti ! Glej, v tropah doletavajo čaplj e 
in hodijo za plugom; to je tisti tič iz Egipta, ki 
naju je prinesel po zraku. Se li še spominjaš, kosva kot otroka prišla v te severne kraje? Prinesla 
sva seboj ljubo solllee, zeleno listje in cvetice; veter 
je hudo ž njimi ravnal. Sicer se temnijo in rumenijo kot drevesa na jugu, ali zlatega sadű ne 
donaAajo, kot te!" 
„Hočeš viditi zlati sad ?” upraša jo Srpan , 
"veseli se tedaj!" In vzdignil je svojo roko — in 

peresa v gozdu so se jela rude'éiti in zlatiti —kaka 
krasota! Divja roža je bila polna rudečega sadű, 
bezeg se je šibil pod težkimi črnorujavkastimi jagodami, divji kostanj je padal iz črno zelenih 

lupin in v dnu gozda so cvetele vijolice v drugo . 
Ali kraljica leta postaja vedno tiheja in bledi . 
"Mrzlo piAe!" pravi ona, »na" pripelje seboj vlažne 
megle! — meni se toži — po krajih , kjer sem 

preživela otročja leta!" 


75 

In videla je, kako so čaplje odletavale, vse 
vkup in vsaka posebej, in roke za njimi steguje. 
Pogledala je im njih gnjezda, ktera so prazna 
ostala ; v enem je rastel dolgopecljati kokalj, v drugem- pa rumena gorščica in vrabci so letali v 
gnjezda. 

„Čiv ! čiv ! kje je gospoda ostala? Menda n e 
more več zdržati, ko začne mrzlo pihati, torej j e 
šla iz dežele. Srečno pot !" 

Listje se je rumenilo bolj in bolj, list je padal za listom, jesenski vetrovi so razsajali ; bilo je 

že pozno v letu in na rumenem listji je počival a 
kraljica in z milim očesom je gledala na svitlo 
zvezdo in njen mož je stal pri nji. Veter zašumiv 
listji in ona je zginila ; le en metulj, zadnji tega 
leta, je zletel v mrzli zrak. 

Privlekle so se mokre megle, studena burja 

je pihala in temne, strašno dolge noči so se vrstile . 

vladar leta stoji tu s kodri, ki so beli, kot sneg, 
pa še sam tega ne ve ; misli da so snežinke, ki padaj o 
iz oblakov, in tenka snežena odeja je zagrnila ze 
leno polje . 

Cerkveni zvonovi so zvonili k božiču . 

„Zvonovi jojó k rojstvu!” pravi vladar , 
„koralo se bota rodila nova vladarja, in jaz poj


74 

grozdih in je prijetno dišal ; pod lego, na kteri solesniki v velicih šopih sedeli, tam je počival Srpan 
in njegova resna žena. 

„Kaka obilnost!” pravi ona "povsod je razlit 
blagoslov, povsod je domače in dobro, in vendar 

— sama ne vem, kaj mi je meni se toži potihóti — po miru — ne najdem prave besede za 
to! Na polji spet orjejo. Zmiraj več in več si hočejo Ijudjč pridobiti ! Glej, v tropah doletavajo čaplj e 
in hodijo za plugom; to je tisti tič iz Egipta, ki 
naju je prinesel po zraku. Se li še spominjaš, kop 
sva kot otroka prišla v te severne kraje? Prinesla 
sva seboj ljubo solnee, zeleno listje in cvetice; veter 
je hudo ž njimi ravnal. Sicer se temnijo in rumenijo kot drevesa na jugu, ali zlatega sadU ne 
donagajo, kot te!" 
„Hočeš viditi zlati sad?” upraša jo Srpan, 
"veseli se tedaj!" In vzdignil je svojo roko — in 
peresa v gozdu so se jela rudečiti in zlatiti —kaka 
krasota! Divja roža je bila polna rodečega sadű, 
bezeg se je šibil pod težkimi črnorujavkastimi jagodami, divji kostanj je padal iz črno zelenih 
lupin in v dnu gozda so cvetele vijolice v drugo. 

Ali kraljica leta postaja vedno tiheja in bledi . 
„Mrzlo pi ge!” pravi ona, „noč pripelje seboj vlažne 
megle! — meni se toži po krajih, kjer sem 
.preživela otročja leta!" 


75 

In videla je, kako so čaplje odletavale, vse 
vkup in vsaka posebej, in roke za njimi steguje . 
Pogledala je ila njih gnjezda, ktera so prazna 
ostala ; v enem je rastel dolgopecljati kokalj, v drugem pa rumena, g-orAčica in vrabci so letali v 
gnjezda. 

„Čiv ! čiv! kje je gospoda ostala? Menda ne 
more več zdriati, ko začne mrzlo pihati, torej je

” 

šla iz dežele. Srečno pot ! 

Listje se je rumenilo bolj in bolj, list je padal za listom, jesenski vetrovi so razsajali , bilo je 
že pozno v letu in na rumenem listji je počivala 
kraljica in z milim očesom je gledala na svitlo 
zvezdo in njen mož je stal pri nji. Veter zašumiv 
listji —in ona je zginila le en metulj, zadnji teg a 
leta, je zletel v mrzli zrak. 

Privlekle so se mokre megle, studena burja 
je pihala in temne, strašno dolge noči so se vrstile. 
Vladar leta stoji tu s kodri, ki so beli, kot sneg, 
pa še sam teganeve ; mislida sosnežinke,ki padajo 
iz oblakov, in tenka snežena odeja je zagrnila ze 
leno polje. 

Cerkveni zvonovi so zvonili k božiču. 

"Zvonovi jojó k rojstvu!" pravi vladar , 

,,kmalo se bota rodila nova vladarja, in jaz poj


76 

dem k pokoji, kot moja žena ; k pokoji V' svitl o 
zvezdo . " 

In na lepi zeleni jelki je stal božični angeljin je blagoslavljal mlada drevesca, ki bodo poviševala njegov praznik. 

Veselje je v hiši in pod zelenimi vejami! " 

reče vladar leta, ki je v nekih tednih postal siv 
starček. "Moj pokoj se bliža, mlada vladarja dabita krono in žeslo! " 

"In vendar imaš oblast, akoravno ne pokoja", 

zavrne ga božični angelj . "Naj leži sneg na mladi 
-setvi in naj jo greje . Potrpi ! akoravno se drugemu 

uklanjajo, vendar si le ti vladar. Akoravno si po

zabljen, vendar še živiš ! Ura rešenja bo bila za-te, 
kedar pride pomlad . 

„Kdaj pride pomlad?" vpraša Gruden . 

"Pomlad pride, kedar se čaplja vrne." 

S sivimi lasmi in z belo brado je sedel mrzl i 

Gruden na sneženi kopici in je gledal proti jugu, 
kjer je nekdaj sedel in gledal. V dve gubi se je 
držal, pa je bil vendar močan, kot zimski vihar. 

— Led je pokal, sneg je škripal, po gladkem jezeru so se dričali in po belem snegu so sedeli 
črni krokarji in vrane, ni je bilo sapice Gruden 
je pa žugal tiho s pestmi in jezero je zmrznilo 
seženj debelo od kraja do kraja. 

77 

Zdaj so prileteli spet vrabci iz mesta in so 
vprašali ; "Kdo je uni stari mož ?" In na plotuje 
sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je prav 
za prav vse eno, in ta jim je odgovoril : 

" To je Gruden, stari moi lanskega lata . Ni 
še umrl, kakor pratika kaže, on je le oskrbnik prihodnje pomladi." 

„Kdaj pride pomlad?" vprašali so vrabci. 
„Potem dobimo dobre čase in boljšo vlado . Ta ni 
zlodja vredna . ” 

In v globocih mislih je kimal Gruden golemu , 

črnemu gozdu, kjer se je vsako drevó pokazalo v 

svoji rasti in prijetni podobi ; med tem, ko je 

Gruden dremal, razprostrle so se studene megle— vladarju se je senjalo 'o njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je dan zaznal, lesketal se 
je ves gozd v bliščečem srežu . To so bile Grudnove sanje od lepega poletja; solnce je otresalo 
srež od dreves. 

„Kdaj pride pomlad?" vprašali so vrabci. 

„Pomlad !” so odmevali s snegom pokriti 
homci. Solnce je sijalo bolj toplo, sneg se je tajal, 

tiči so žvrgoleli : „Pomlad pride!” 


78 

In visoko v zraku prileti prva čaplja, drug a 
pride za njo ; vsaka je imela na hrbtu ljubeznjiv o 
dete ; spustili ste se na ravno polje, poljubili st e 
zemljo in starega tihega moža ; in kakor Mozes na 
gori je. zginil Gruden v meglenih oblacih . 

Pravljica o letu je pri koncu. 

„To je vse prav", djali so vrabci, „tudi j e 
prav lepo, pa ni po pratiki, torej je narobe ." 


K a z a 1 o. 

Fredgovorček 

1. Angelj 
2. Mati . 
3. Déte v grobu 
4. Najljubeznjiviša roža na svetu 
5. Zadnji biser . 
ß. Od ajde . 

7. Marjetica 
8. Srečna rodovina 
9. Divji labudi . 
10. Pravljica o letu