C. kr. postil
Nedostavjene številke ie poslati administraciji „Eisenfcahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
iani, Šelenbur-
Dunaj V. — Brauhausgasse 84.
rvi iv
SVOBODI 1
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUCHCtV
se nahaja v gova UPRAVN1ŠTVO
izhaja vsakega 1. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina: za celo leto	....	4’40	K
za pol leta.............2-20	K
za četrt leta............MO	K
številka	18	vin.
Štev. 21. in 22.
V Ljubljani, 1. novembra 1917.
Leto X.
Pisarna železničarskega dežeSnega tajništva se na-hafa odslej: ŠeSenburgova □žica 6 ¥ LjjMfoBJani,
K vprašanju prispevnega poviška.
Predlog centralnega odbora.
Na zadnjem občnem zboru leta 1914. je delegacija pozvala centralno vodstvo, da predloži prihodnjemu občnemu zboru načrt za zvišanje društvenih prispevkev.
Centralni odbor se je na svojih sejah temeljito pečal s to zadevo in ie po ugotovitvi finančnega stališča društva sklertil preldožitev zviška članske prispevnine delegacijskemu zborovanju tako. da iznaša s 1. januarjem 1918 enoten mesečen prispevek 3. K.
Predvsem se ie dognalo, da ima naša strokovna organizacija med vsemi strokami najnižje prispevke. Z majnimi prispevki se ne more vršiti prevzete naloge in so radi tega nesoglasni izdatki z dohodki.
Naša organizacija še danes nima tastih notranjih naprav, katere jamčijo člansko stalnost, ki io more doseči le socialistično razredno zavedna vzgoja.
Z izvišbo članarine se razširi posmrtninski sklad na splošno in se uvedejo poleg že obstoječih še druge koristne naprave.
Te socialne podpore niso glavni smoter, marveč le sredstva v dosego močno strnene organizacije. Da se že sedaj in po vojni razvije močna agitacija za naša podjetja je splošna zahteva in življenjska potreba naše organizacije, ki hoče zmoči težke naloge, ki čakajo organizacijo v naj-blžji bodočnosti. Vzgoja in pouk stane mnogo denarja. V dosego tega cilja moramo imeti močno časopisje s tedensko izdajo.
Ali ti prepotrebni ukrepi stanejo dosti denarja. Večji izdatki za prosveto, bodo nosili visoke obresti.	„
Vsled zmanjšanja denarne vrednosti je potreba pomožne svote podvojiti, da bode delno zaleglo članom.
Posmrtninski zaklad se je dobro obnesel, zatorej se mora to socialno društveno napravo raztegniti na vse članstvo. Pa ne samo stare naprave se hoče zboljšati ob tej priliki, marveč upeljati eno novo, katera jamči članu še za čas življenja povračilo do 400 K.
Pa tudi naši dohodki nliso v nikakoršuem soglasju z našimi izdatki. Podražneje papirja, tiskovin, poštnih troškev se je izdatno zvišalo. Naš proračun je pa bil sestavljen mnogo časa pred vojno.
Društvena kontrola je ugotovila že pred vojno dohodkini primanjkljaj. Vsled gori navedenih vzrokov je potrebna nujna ureditev članskih prispevkov.
Raditega predloži centralni odbor premišljeni predlog v diskuzijo in pričakuje odobritev
tega predloga. Organizacija pa noče biti le prejemnica, ampak tudi dajalka in misli porazdeliti dohodke na sledeči način:
1. Strokovna glasila se izdajajo mesto 14 dnevno, tedensko.
2. Zvišanje podpor v sili.
3. Obligatna upeljava posmrtnine.
4. Upelje se na novo podporni sklad po uzor-cu posmrtnine- za slučaj upokojitve z izstopom iz železniške službe.
5. Troski zaupniškega sistema se plačujejo iz centralne blagajne.
6. Zvišanje zborovalnega in poučnega dela.
To sodrugi so dejanski vzroki našega predloga.	/
Vsi oni sodrugi, katerim je na tem, da se pre-ustroji naše društvo v koristno orožje v dosego našiih ciljev, bode zastavil svojo moč za sprejetje tega predloga. Centralno vodstvo izjavlja, da je zasigurjeno večletno vspešno društveno delo s sprejetjem tega predloga.
V	Avstriji se nahajajo številne strokovne organizacije, katerih člani imajo mnogo manjše prejemke kakor železničarji, pa vplačujejo veliko višjo članarino kakor člani našega društva.
Ugovor proti temu predlogu bode morda ta, da je čas neugoden za ta zvišek in da ni primerno v tem kritičnem času, ko so izdatki za vsakdanjo prehrano prekoračili že zdavnaj skromen zaslužek železničarja, še povišati člansko pri-spevnino. Na to odgovorimo na kratko: Vse je postalo dražje in ta draginja se ni izognila železničarske organizacije, marveč mora pri organizaciji katera je slabo fundirana ogrožati njen obstoj. Ce velja ta draginja povsod, mora veljati tudi za organizacijo.
Ali še bolj jasen postaja predlog, če si predstavljamo bodoče naloge organizacije. Svetovna vojna je razmerje gospodarske moči premaknilaj in še poleg tega duševno in kulturelno ogroža eksistenco delavstva. Te spremembe v kapitalističnem redu, so ustvarile nove moči, s katerimi bode morala računati organizadija v bodočnosti.
Nešteti vojni dobički so kapitalizem v različnih pojavih okrepili in kar je za železničarje posebne važnosti — da postaja država v vedno večji odvisnosti od velikega finančnega kapitala. Državni dolg narašča in obrestitev tega dolga, katerega se mora vrniti velikim bankam, dosega neskončno visoke svote.
Država bo imela po končani vojni neizmerne izdatke za popravo vsled vojne opustošenih dežel in bode morala vsled tega štediti z izdatki. 2e sedaj se pritožujejo državniki nad visokimi izdatki za osobje pri državnih železnicah, iz česar sklepamo, da bodemo v bodoče pri zahtevah po zboljšanju in spopolnitvi obstoječih socialnih naprav, naleteli na hud odpor. Poleg tega moramo še upoštevati, da se je kapiatlistična moč vsled vojne močno zvišala. Vrste proletarskih organizacij so postale redkeje, vsled česar je zelo oslabela odporna sila in navdušenje proletariata. Tri letar je poteklb odkar je to bojno stanje preprečilo vsako vspešno agitacijo in prosvetno delo, d očim je človečamstvo stalo pod neprenebanem
uplivom meščanskega časopisja, katero je polnilo svoie j:v.dalp. le z voinimi poročili in s palriolic"-nimi frazami. Da se zbudi zopet proletarsko zavednost in delavsko solidarnost, bo treba izvršiti mnogo trudapolnega 'in vztrajnega dela, ker indiierentizem mas je treba premagati le s prosveto. Pa tudi materialno bodejo morale strokovne organizacije več kot dosedaj storiti. Beda, katera ostane tudi po vojni, bode povzročila višji izdatek za podpore. Cas v katerem živimo, nas postavlja pred večje zahteve, če hočemo izvršiti višje naloge. Da je izvršitev možna, pa potrebujemo skovano orožje. 3 in 400 odstotno zvišanje cen na vsakdanjih potrebščinah, to so oderuške obresti, ki dnevno ojačujejo kapitalistično moč. Ali zvišek katerega damo našim strokovnim organizacijam, pomeni kreptttev naše odporne sile, oziroma zopetno upostavitev lastne oslabele moči. Ta zvišek je zaklad za lastno obrambo in gospodarsko, kakor duševno oborožitev. In tukaj naj bi premišljevali oni, kateri so v tej svetovni vojni doprinašali tako visoke vojne žrtve, kadar je treba položiti le mali dar, organizacij na altar?
Socialna vojna bilanca.
Sodrug Parvus je izdal brošurico naslovljeno na proletariat vseh dežel, v kateri ga spominja na v komunističnem manifestu začrtano razredno solidariteto in složnost. Vojna je naredila povsod neizmerno škodo. Z ma g o v a 1 e c in premaganec oba sta pokopana pod razvalinami. Obojestransko je bil zgrešen račun. Igralci so že zdavnaj bankerotirali in vendar traja še dalje ta krvava igra. To je blaznost, katera se le še vsled tega drži, da nikdo več ne rriisli in računa in vsak se boji preteklosti.
Sodrug Parvus razkrije bilanco te vojne glavnih udeležencev. V Angliji bode vojno posojilo do končane vojne znašalo 100 miliard mar-kov. S 3 miliardami bi bila Anglija lahko zgradila popolno novo trgovsko mornarico, tako ve-likoštevilno, kakor jo ie imela pred vojno. Angleška industrija bi bila imela vsled tega mogočno konkurenčno sredstvo proti vsem drugim državam in bi z lahkoto odbijala vsled hitrosti parnikov in komoditete prevoza tujo konkurenco. Nemški blagovrti izvoz v Anglijo je iznašal 1500 milionov markov in v kolonije 450 milionov mar-kov letno In recimo, da bi Anglijo nemški izvoz popolnoma izpodrinila — se li izplača za okroglo 1 iniliardo markov kar dznaša nemški izvoz najeti 100 miliard vojnega posojila? Nemčijo bode stala ta vojna 70—80 miliard markov. Ta svota odtehta vse prendosti bo(fisi še tako ugodnega vojnega izida. Nemška trgovska mornarica je imela pred vojno tričetrt markov vrednosti. Z majhnimi odlomki nemških vojnih troškov bi tu se izpopolnilo nemško mornarstvo tako, da bi Nemčija prav lahko svetovno trgovino potegnila k sebi, blagovne cene surovin in prevoznino tako znižala, da bi se nemški industriji zasiguralo svetovni trg. Leta 19(13. je iznašal uvoz bombaževtine 478.000 ton, ali en miliou zavojev. Skupna vrednost južnoatlantskih bombažnih farmerjev je znašala 12 miliard markov pri bombažni letni pro-
dukciji 4 miiione zavojev, preračunano še druge produkcje na žitu, živini itd. S preostalimi 60 miliardami bi Nemčija lahko pokupila vse bakrene rudokope in celotno petrolejsko industrijo Zveznih držav, brez da je porabila to denarno vsoto.
Francijo je stala ta vojna v prvih dveh letih po cenitvi socialne proučne družbe za vojne posledice v Kopenhagnu 885.000 mrWih, 634.000 invalidov in 1,481.000 ranjencev, skupaj 3,000.000 mož. Skupno število prebivalstva Alzacije in Lot-rinške znaša po zadnji cenitvi samo 905.625 moških oseb in če računamo še k temu žene, znaša skupno prebivalstvo 1,874.014 oseb, to je, dojenčki, starčki, bolniki i. t. d., dočim izgube Francije iznašajo cvet naroda. Francozom se je obljubilo s priklopitvijo Alzacije in Lotrinške ojačenje naroda; iz te bilance je pa razvidno, da je narod decimiran in, da izgube v tej vojni dvojno presegajo število prebivalstva teh dveh dežel.
Ruski mogotci so sanjarili o bodočem go-> spodarstvu na Balkanu. In, da je postala ta vojna popularna, se je propagiralo sužensko odvisnost od Nemčije. Nemški uvoz v Rusijo je iznašal leta 1913.: življenske potrebščine 42 mifionov rubljev, surovin in napolizdelkov 280 milionov, tržno blago 320 milionov rubljev. V teh številkah je 120 milionov deželno gospodarskih predmetov, strojev in instrumentov, kateri gotovo niso v škodo Rusije. Tako je bilo nemško nasilstvo. Ali vojna je bila najprimernejše sredstvo za rusko neodvisnost. Ruska vojna posojila iznašajo 70 miliard markov, brezprimerno breme za deželo, katere gospodarski viri so v razvoju. Pred vojno je bila Francija denarni posojevalec Rusije. Od 402 milionov rubljev obresti, katere je plačevala Rusija letno od državnega dolga, je dobivala največji del Francija. Med vojno je postala Anglija glavni upnik Rusije. RusSja je za to uslugo Angliji zastavila colninske dohodke in pridobila še druge ugodnosti, ki bodejo nam šele znane po .vojni.
Škoda, katero je napravila ta svetovna vojna v Evropi, je tako velika, da jo bržkone ne bi nobena država pričela, če bi bila preje vedela za njeno dolgo trajanje. Logična posledica tega spoznanja bi morala biti — takojšnji vojni zaključek.
Blaznost je, če sc zaradi tega podaljšuje vojno, ker se noče priglasiti oni, ki je zakrivil to svetovno vojno. Če kdo na svojem tovarniškem dvorišču razloži bendn v lesenih sodčkih, če v kleti nakopiči dinamit, v zgornjih prostorih špirit, trpentin, staničnino in če to vse pusti na okofi raztrcšeuo, če ima nepoštene upravnike in vratarje, kateri se medseboj prepirajo in vsled tega pospešujejo nered v tovarni in če mimoidoči hudodelec zapali slamo, na kateri je prenočil pred tovarniškimi durmi in to vse iz hudobnosti, kdo je sedaj pravi krivec te nesreče, da je zletela ta tovarna v zrak? .Hudodelec, vratar, ali tovarnar in ravnateljstvo, katero je pustilo tovarno v takem neredu in ni preskrbelo varstvenih naprav? Glavna krivda leži v političnih in socialni li razmerah Evrope, v eksplozivnih tvarinah, ki so bile tukaj nakupičene v nezadostnih ,varstvenih pripravah proti ognju in eksploziji in ,v nezadostnem odgovoniostnem čutu vlad, v pomanjkljivi kontroli državnih mogotcev potom ljudskih zastopnikov, kateri naj bi odločevali o vojski in miru. Naj se li vzdržuje sistem, potom katerega sirči cela Evropa v zrak če sproži pijan vojak svojo puško?
To je vprašanje in o temu bode treba razprave. Ali je pa to zadosten vzrok za podaljšanje .vojne? To je obratno vzrok, vsled česar se lahko takoj konča to nesrečno vojno.
Entanta hoče vojno do skrajnosti, da zasigu-r ačlovečanstvu trajen mir. Ce se Nemčijo prisili na kolena, bi Nemčija to nikdar ne pozabila in ob prvi prilik? popravila to sramoto. Re-sultat pa bi bil večno oboroževanje in zasigurjen mir kakor deklamirajo entantni diplomatje, bi splaval po vodi. Za govoričenjem o »obnovitvi« se skriva pravi vzrok za nadaljevanje vojne, to dejstvo pa jasno dokazuje, da si niso ti državniki o dalekosežnosti teh vprašanj na jasnem, za katera morajo pred svetom prevzeti odgovornost.
Vojna škoda je tako velika, da mora v svrho poprave cela Evropa zastaviti vse svoje sile. Vsi morajo pri obnovitvi sodelovati. Zato pa rabimo mir! 350 miliard vojnega posojila, 24 milionov mrtvlih in ranjenih; od teh odpade 7 milionov mrtvih; 5 milionov invalidov in 12 milionov nazadovanja rojstev. To pa so le minimalne številke; prave Statistike teh strašnih posledic bodemo opažali šele po vojni. Če bi teh 7 mifionov mrtvih uvrstili v en sam sprevod, bi se raztezala ta vrsta na 14.000 kilometrov dolžine, to je od Pariza do Vladivostoka.
Pa če pomislimo, da je na miiione vojnih pohabljencev, hiravih. Če slana pomori drevesno cvetje, je tudi sadna žetev šla po vodi. Ali mi — pa smo potom vojske uničili cvet narodov.
Pretresljiv' je račun, katerega je predložil so-drug Parvus, o razkosajoči se Evropi. Njegov zaključek je: zahteva po takojšnjem miru. In ker so one s/ile, katere so zakrivile to grozno klanje, še proti vsakem mirovnem delu, poživlja proletariat, da nastopi v strnenih vrstah. Gospodarsko in politično uveljavljenje delavnih množic,— ta podlaga našim socialističnim stremljenjem ni le, zadeva pravičnosti, marveč edina rešitev človečan-stva. Vojna konča s bankerotom nacionalizma in imperializma in ugladi pota socializmu. Socializem sloni predvsem na ramenih delavskih množic in njih moč pa na razredni zavednosti in slogi.
Vojno gospodarska oskrba za železničarje.
Dvojno uračunanje vojnih let v starostno preskrbo.
To vpi-ašanje se prav živahno diskutira med železničarji in se je tudi v zadnem času razpravljalo na seji zastopnikov provizijskega zaklada c. kr. državnih železnic in zastopniki naše organizacije. Ob tej priliki se je konštatiralo znižanje službenega^časa od 35 na 30 let in to vsled izrednega službenega napora, ob nezadostni prehrani osobja v Jtem kritičnem času.
Izvoljeni odbor provizijskega zaklada dogovorno s društvenim vodstvom pripravlja tozadevno spomenico. Za uspešno izvedbo je potreba predpriprav, vsled česar naj se vse krajne skupine pečajo stem dozorelem vprašanjem. Da se zve mnenje ministrstva sta dva sodruga odbornika se podala v ministrstvo. Sekcijski svetnik dr. Stump je podal nasledno izjavo:	Država vračuna svojim uradnikom,
poduradnikom in slugam (v ožjem smislu) kateri so bili vpoklicani k vojaški službi vojna leta v dvojni izmeri. Za drugo civilnodržavno osobje se ni še ničesar določilo. Če pa država za svoje uslužbence to vpelje, bode skušalo tudi železniško ministrstvo za državne železničarje doseči to ugodnost. Tozadevni predlog bode odbor predložil na eni prvih sej. Samo za železničarje bi bilo izključeno, da izvoju-jemo pri finančnem ministrstvu to ugodnost.
To naj služi v obvestilo vsem članom provizijskega zaklada.
Odbor bode vse storil, da pospeši to upravičeno zahtevo.
Novi čin organizacije.
V zadnjem času so se ponovno vršila pogajanja radi poviška prejemkov železničarjev v železniškem ministerstvu. Zahteve je zastopal po na-ročbi organizacije sodrug Tomschik.
V poštev pridejo zahteve katere so bile vladi predložene že maja meseca t. L, to je: naj se izplača v isti visočini podporna svota tudi delavcem, katero je prejelo definitivno osobje meseca junija t. 1. Delavci so dobili le dve tretjini te svote izplačane. Nadalje pavšaliranje vožnih pristojbin za vlakospremljevalno osobje, zvišanje prehrani-ne, zvišanje nočne dokldae za prožne čuvaje na 1 K, zvišanje in upeljava doklad vsem onim kategorijam katere že dolgo časa reklamirajo te zahteve in konečno odstranitev vseh poslabšanj glede na intimacijo, stabilizacijo in imenovanj, katera so se izvršila vsled vojnih razmer.
Organizacia odločno zahteva točno izvršitev vseh še neizvršerfih zahtev.
Nadalje se zahteva ponovno enaki podporni znesek za vse uslužbence in delavce, kakor ga je dobilo definitivno osobje meseca junija t. I.
Konečno se zahteva oddajo cenenih živili in uredbo prehranjevalne preskrbe. Vlada je nezmožna kakor je razvidno, neznosnemu oderu-štvu z življenskimi potrebščinami narediti konec, ker ji primanjkuje zato potrebna eneržija. Železničarji s svojimi majhnimi prejemk Si ne morejo nabaviti pri vedno naraščajoči draginji potrebna živila. To se najbolj opazujd pri mastni ceni, ki je poskoflila od 12 na 30 kron za kilogram. Kdo naj plačuje tako visoko ceno? Mast pa morajo imeti železničarji. Zatorej bode morala vlada, ki trpi take cene, iz državnih sredstev doplačati ta povišek, čez normalno ceno. Isto velja tudi za drugi živež, pri katerem se na isti način stopnjujejo cene. Če tukaj vlada hitro ne odpomore, so železničarji prisiljeni zahtevati podvojitev, vseh drag in s k ih doklad. Tukaj ne moremo čakati, da se uradon kljuse zgane, ampak zahtevamo nujno rešitev.
Glede konečne ureditve prehrane je sodrug Tomschik ponovno zahteval, da centralna preskrba za prehrano železničarjev vse ukrene v. svrho odstranitve žajostnih nedostatkov. Vodstvo tako važnega zavoda ne sme biti v rokah nesposobnežev, ampak v rokah veščakov.
Razširjen mora biti tudi delokrog centralnega sveta za prehrano lin se morajo ustanoviti gospodarski odbori na vseh direkcijskih mestih. Pa tudi delokrog zaupnikov -železniških kuhinj mora imeti na upravo več upliva.
Vsa ta vprašanja se ima nujno rešiti in zato je poslanec sodrug Tomschik na seji proračunskega odseka 11. oktobra razkril tc prežalostne razmere železniškega osobja.
Osobje je skrajno razburjeno in zahteva takojšno odpomoč. Ker se bliža zima in ž njo slabo vreme, je treba nakupiti za sebe in družine razne potrebščine, vsled česar zahteva takojšno denarno podporo v isti visočini kakor je hila junijska podpora. Samoposebi sc razume, da morajo tudi delavci biti deležni enake podpore. Delavcem se mora tuefi ostanek od zadnje podpore v visočini 100 K izplačati, ker so bili pri zadnji podpori prikrajšani za ta znesek. Nadalje hoče osobje, da se izpolnejo vse ostale zahteve označene v spomenici, ki je bila predložena dne 8. maja t. 1. Centralno prehrano za železničarje se ne sme smatrati za postranski posel, marveč je za to mesto imenovati eno osebo, katera se bode pečala izključno le s tem vprašanjem in dogovorno z osobnimi zaupniki izvršila tozadevno organizacijo, ki bode po danih • razmerah točnejše preskrbovala železničarje. Če se ne more hitro kaj ukreniti, da se bode preskrbovalo železničarje, kakor se preskrbuje inunicijsko delavstvo z živili in, da bodejo dobivali tudi železničarji živež po maksimalnih cenah, potem zatheva osobje podvojitev današnje draginjske doklade. Zuganje, da se bode militariziralo železničarje, ne more odpraviti gladu in tudi ne zabraniti, da se zgrudijo sestradani železničarji, kar bode gotovo po-vzročlo najhujše gorje za državo. Če se uredništvo protežira pri delitvi oblek in krompirja in ostalo osobje zapostavlja, sc vzbuja le nezadovoljnost med osobjem. Tako počenjanje je skraj-n netaktno in bode gotovo izcimilo zle posledice, če se zahteva požrtovalnost, potem se mora zahtevati požrtovalnost od vseh brez izjeme.
Sodrug Tomschik stavi predlog, da se upo-stavi k proračunskemu zakonu točko, v kateri se pooblašča vlado, da uporabi loo milionov kron za takojšnjo izboljšanje prejemkov železničarskih preustroja avstrijske države.
Nemška avstrijska socialna demokracija in narodnostno vprašanje.
Naslednja resolucija, ki jo je sprejela nemška socialna demokracija na svojem dunajskem shodu, obsega splošne zahteve glede bodočnosti in uslužbencev. Ta predlog je bil v odseku sprejet.
Tako pravi resolucija:	Organizirano delav-
stvo v Avstriji noče zaostati v tem boju in noče nadalje potrpežljivo prenašati politične brezpravnosti, ki jo tišči v lastni državi v občinah in deželah. Ono zahteva, da se že enkrat izvede popolna politična enakopravnost pri vseh javnih napravah države ter izjavlja: Sredi splošne demokracije sveta in poleg demokratične zveze svobodnih narodov v Rusiji ne more Avstrija obstojati brez uresničenja samovlade ljudstva in samoodločbe narodov!
Nato kaže resolucija pot do dosege tega cilja ter zahteva poleg demokracije zakonodaje tudi demokratizacijo uprave. Nemška socialna demokracija zahteva enotno, splošno okrožno ustavo za vso Avstrijo na podlagi narodnostne obmejit-ve okrožij in v mešanih pokrajinah na podlagi narodnostne razdelitve v lastnih upravnih skupinah, okrožno ustavo, katere nositelji so osvobojeni ovir jezikovnega spora ter se morejo popolnoma posvetiti gospodarskemu in socialnemu delu.
Cilede avtonomije narodov postavlja resolucija tele točke med svoje zahteve:
1. Strankarsko zborovanje zahteva iznova, kakor že pred 20. leti strankarsko zborovanje v Brnu. da se Avstrija preustroji v narodnostno zvezno državo, ki edina more zadovoljiti neoporečno pravico vsakega naroda do samodlčbe ter obenem zagotoviti mirno, gospodarsko in kulturno skupno delo vseh narodov.
2. Okrožna ustava in samovlada ljudstva v okrožju kaže dobro pot za udejstvitev narodnostne zvezne države, ker ustvarja za njo lokalni temelj. Stare kronovine tega ne morejo nuditi. Strankarski zbor svari pred obnovitvijo deželnih zborov, ki so že pred vojno poginili ob svoji notranji slabosti in nezmožnosti, ob zavoženem finančnem gospodarstvu in ob ekscesih narodnega šovinizma. Nikdar niso bili deželni zbori organi samovlade kakega naroda, marveč vedno le sredstva tujega narodnega gospodstva. Tudi so izkušnje dveh človeških dob zadostno dokazale, da take korporacije, ki obsegajo več narodnosti in več jezikov niso za upravno delo. Deželni zbori s kurijami veleposestva in zbornic, s plutokratičnimi Volilnimi pravicami, so — po polomu pruskega deželnega zbora — nemogoči, nikdar jih proleta-rijat ne bo priznal in nikdar več prenašal.
3. Narodi potrebujejo svoje državno zedinjenje v Zakonodaji in upravi, svoje konstituiranje kot delne države v narodnostni zvezni državi. Pot je pa tale: Z zakonom je postaviti vse v volilnih okrožjih kakega naroda izvoljene poslance kot narodno zastopstvo ter jim poveriti v okrožjih organizirano lastno ozemlje naroda v upravo. To državno samostojnost zahteva nemško socialno-demokratično zborovanje pred vsem za Nemce, potem pa tudi za vse druge narode. Celotno državno upravo naj vodi zvezna država, obstoječa iz svobodnih in sebe same vladajočih narodov, ki potom dogovora določijo svoje skupne zadeve in jih urede v razmerju svoje moči. Da se ustvari taka ustava, je sklicati parlament splošne volilne pravice; če odpove sedanji, je poveriti to delo novo izvoljeni ljudski zbornici.
4. Strankarski shod protestira v imenu vsega nemškega delavstva proti poskusom narodno šovinističnih strank nadomestiti to ustavno delo z državnim prevratom absolutističnih vlad, da dobe kako pravico potom krivice, ali da bi se zastrupilo razmerje med narodi, s katerimi morajo Nemci v Avstriji pod vsakim pogojem skupno živeti in skupno gospodariti.
5. Strankarski shod zavrača tudi predlog, da se potom kateregakoli »posebnega stališča« zopet ustvarijo narodi prvega, drugega in tretjega razreda. Narodne avtonomije, ki jo zahteva shod za Nemce, morajo biti deležni tudi vsi ostali narodi. Pri novi ureditvi odnošajev med narodi ne sme biti dualizem, ki dela silo toliko narodom in daje predpravico madžarskim prvakom, nobena ovira za pametno in pravično ureditev skupnega življenja za eno mejo zvezanih narodov.
Na strankarskem zboru avstrijske nemške socialne demokracije na Dunaju je bila sprejeta
naslednja mirovna resolucija:
Strankarsk shod spoznava kot sedaj prvo in najnujnejšo nalogo socialističnega proletariata, da da na razpolago vse svoje moči v dosego miru. Nadaljevanje klanja je brezpomembno in nesmiselno do norosti, tem bolj, ker je prišlo vsem, ki hočejo videti, že do spoznanja, da uspehi vojaške sile v tej vojni ne morejo dovesti do odločitve. Obe sovražni državni skupini pošiljata neprestano nove milijone na morišče, nobena skupina pa ne more druge skupine končno potlačiti. Ne ostane torej nič drugega, kakor da se to strašno klanje konča s sporazumom. Proletariat odklanja vsako nasilje proti kakemu narodu, ki bi bil žrtev sile, marveč tudi na narodu, čigar vlada bi delala silo. Končati vojno s silo pa je tudi nemogoče, pot sporazuma je torej neizogibna in potrebna.
Kot najmogočnejšo pomočnico za mir pozdravlja zborovanje rusko revolucijo, s katere zmago nad carizmom se pričenja nova era zgodovine kulturnega človeštva. Žrtev polni boj revolucionarnih delavcev in kmetov Rusije zasleduje nemška socialna demokracija Avstrije ne samo s svojimi vročimi željami, marveč kot lastno zadevo kot odločilno za zgodovino borečega se proletariata v vseh deželah.
Stvar ruske revolucije in stvar narodnega miru je nerazrušno zvezana. In naša stranka je služila obema, ko je podpirala združeno, žilavo in premišljeno prizadevanje nizozemsko-skandi-navskega komiteja in delegatov ruskega delavskega in vojaškega sovjeta združiti proletariate vseh dežel v mirovnem delu in doseči obnovitev internacionale. Zborovanje priznava kljub vsem težkočam do sedaj dosežene uspehe na tem polju ter upa, da se skoraj posreči pomembno delo v Stockholmu.
Zborovanje proglaša kot samo ob sebi umevno dolžnost političnega in pavlamentaričnega zastopa socialne demokracije, da zrabi z vso energijo vsako možnost, da deluje za mir. Vlado je nujno pozvati, da nadaljuje započeto pot ter pozove vse vojskujoče se države, da naj se zbero k mirovnim pogajanjem; vlada naj odkrito in v jasnih besedah proglasi, da je pripravljena pričeti s takimi pogajanji pod pogojem, da ne stremi po nikakršnih aneksijah in vojnih odškodninah, ter naj za to pridobi svoje zaveznike.
Zlasti je obnoviti Srbijo, Rumunsko in Belgijo ter ne smejo ostati te, države, kakor tudi ne neodvisna Poljska v kakršnikoli odvisnosti vgo-spodarskein ali vojaškem oziru.
Izjavi naj, da je končno pripravljena storiti gotove predloge in jih sprejemati, da se doseže mednarodno razoroženje, obligatorična odločitev vseh sporov med državami potom mednarodnih razsodišč in novo mednarodno pravo ter prepreči tako obnovitev danes divjajočega morenja narodov.
Razno.
Dokument sramote .južne železnice. Dunajski časopis „Abend“ opisuje tragično zgodbo v službi ponesrečenega vozovnega čistilca južne železnice Gustava B. ki je izgubil obe nogi. Dobil je dve leseni nogi in od poklicne zavarovalnice pa 2'60 K, pa hajd z bogom. Ali lesene noge imajo to lastnost, da se kmalu obrabijo in treba je popravila. Za popravilo je pa treba denarja, katerega imajo bogati mnogo, revni malo.
Vemo, da dokler obstoji ta velekapitali-stična družba in njen red, se bode kupičil kapital pri maloštevilnežih dočiin bodejo vedno večje ljudske mase propadale in pomnoževale proletariat.
Kaj je akcionarju južne železnice mar če se kdo ponesreči! Saj on kvečjemu redko kdaj lahko izgubi svojo dividendo, dočim uslužbenec dostikrat zgubi vse kar poseduje svoje življenje ali pa svojo delavno inoč. Če kdo ponesreči se izpolni eno tiskovino, poklicna zavarovalnica prične svoje delo in zadeva je končana. Kaj ve o temu upravni svet južne železnice! Upravni svet južne železnice kateremu pripadajo poleg raznih Francozov, pen-zioniranih državnih uradnikov, raznih drugih
malenkostnih oseb, dvorni svetnik Aleksander pl. E g e r kot predsednik, gospodje Robert Biederman, pl. Turony, dr. Pavel Hamerschlag, ravnatelj kreditnega zavoda, dr. Julij pl. L a n d e s-b e r g e r predsednik anglo banke, dr. H a u s Mautner, upravni svetnik kreditnega zavoda in pl. Edmund in Lonis R o t-s c h i 1 d; sami posestniki neštetih milijonov.
Ali naj generalni ravnatelj upokojeni sekcijski načelnik izve za vsako nezgodo — ali pa celo obratni ravnatelj gospod Louis P r a š n i k e r ? In kako naj izvedo ti gospodje, če se zgodi nesreča pri premikanju voz, pri kateri je izgubil vozovni čistilec Gustav B. obe nogi? Ali zvedo ti gospodje če se razbije železniški vagon ali stroj, izjema je le pri salonskem vozu. Razbiti vozni deli se popravijo in vse je zopet v redu. Voz je zavarovan, uslužbenec pa tudi.
Ker je pa Gustav B. le težko nosil na obrabljenih lesenih nogah svojega rojstva kosti, se je podal k izdelovalcu umetnih nog, da mu popravi za hojo nerabljive noge. Ali račun ki mu ga predloži bandažist ni bil v skladu z njegovim premoženjem, ker od svoje borne dnevne rente K 2'60, si ni mogel prihraniti stotakov. Zato se je napotil k ravnateljstvu južne železnice pri katerem podjetju je izgubil svoji nogi, da mu plača račun za popravilo iz lesenih jermenov nog.
Ali ubogi delavec je delal račun brez gostilničarja. Južna železnica mu je poslala dne 27. t. 1. naslednje pismo:
Vaši prošnji za popravo obeh umetnih nog nemoremo vstreči; ali upoštevajoč Vašo revščino nakažemo enkratno podporo v znesku 50 kron. Ta znesek Vam nakažemo i. t. d.
Upravni ravnatelj:
Dr. D o m e n e g o.
Bandažist nezmeneč se kaj je južna železnica odgovorila na njegovo prošnjo, mu predloži sledeči račun:
Dve umetni nogi za dvojno ampretacijo, levo zgornje stegno, desno spodnjo stegno s pregibi K 550.
Umetni nogi katere ste nosili 17 let so neporabljivi.
Ta račun je bil takorekoč Smrtna obsodba za ubogega pohabljenca. Južna železnica je odklonila popravek umetnih nog, kaj še, da bi mu nabavila nove proteze. Vozilni čestilec G. B. nemore dobiti umetnih nog, ker se 17 let starih vseh pregibih škripajačih bergl nemore več popraviti in ker on ne sme osebno k ravnateljstvu, ker ima vratar strog nalog, da zavrne vsakega berglježa če bi se drznil stopiti pred ravnatelja. Morda bi omehčal srca plemenitim gospodom Rotschildom in družbi, če bi pokazal svoji nogi? Saj tudi oni nimajo kamen mesto srca. Pa kaj naj počne, če ga vratar ne pusti do njih, ker se menda boje viditi gorje kapitalističnega sistema. Čemu pa je človek milijonar — če se ga nebi oprostilo takih neprijetnosti. Zopet enkrat, kakor v slučaju večnega slepca, se obračamo do čitateljev „Abenda“, da pripomorejo poravnati račun umetnih nog, ker se pač ne more prepustiti ubogo delavsko paro svoji usodi, le radi tega, ker so noge predrage in ker so srca teh plemenitih bogatašev pretrda. Prosim pa dovoljenje, da pričnem prvi s 50. kronami; upajoč, da mi ne zameri južna železnica, če dam toliko kakor ona, če tudi nimam toliko premoženja. Južna železnica ima akcijski kapital 138,686.103 krone in če me mnogi čitatelji „Abenda“ posnemajo, če tudi so revnejši kakor južna železnica kupimo s tem zneskom ubogemu G. B. umetni nogi.
Obenem naj bode ta čin tudi jasen protest človečanstva: Tudi mi, ki smo v tem kritičnem času utrjeni, nočemo zlivati solz nad trpljenjem malih in trdosrčnostjo velikih, ampak ravnati:Mi damo, obžalujemo in zaničujemo.
Za slučaj — da bode ta zbirka kot protest proti tem svetovnem redu, doprinesla višji znesek kakor so stroški za umetni nogi naj se nam dovoli, da prebitek porabiino^po želji darovalcev.	C.
Mirovna resolucija avstrijske nemške socialne' demokracije.
Večja denarna vsota ki se je na ta poziv nabrala, se je oddala vzornemu čistilcu G. B. Južna železnica prepušča ponesrečenca svoji usodi in morajo drugi dobrosrčni ljudje zbirati podpore za žrtve njenega sistema.
Južna železnica pa bode tudi to javno sramoto ravnodušno prenašala, nezmeneč se za notico v „Abendu“.
Društveni vestnik.
Uslužbenci južne železnice pozor!
Južna železnica je v smislu § 23. pen-zijskih pravil odredila volitev odbora za penzijski sklad uslužbencev za dobo 1917/20.
V	odbor se voli 5 članov in so namestniki pri službenih mestih avstrijskega omrežja in enega člana ter dva namestnika pri ogrskem omrežju službojočega članstva penzijskega sklada.
Volilno pravni so vsi oni uslužbenci in poduradniki, kateri so za časa razpisa volitev v aktivni službi južne železnice.
Pasivno volilno pravico v Avstriji imajo le na Dunaju stanujoči člani. Izvzeti so le člani ki službujejo pri stavbenem ravnateljstvu njih pasivna volilna pravica se razteza na okrožje dunajskega obratnega ravnateljstva; za ogrsko omrežje imajo pasivno volilno pravico le v Budimpešti stanujoči člani penzijskega sklada.
Izvoljenim odbornikom ali namestnikom se proglasi one kandidate kateri so dobili relativno večino glasov.
Volitev se vrši v skupinah in sicer: za obratno ravnateljstvo, vrhstavbno in stavbno ravnateljstvo, strojno in upravno ravnateljstvo posebej.
Eksekutiva organiziranih železničarjev si usoja predlagati naslednje kandidate:
1.	Za prometno službo.
Beno Švec, premikač, Matzlainsdorf.
Henrik Engert, sprevodnik, Matzlainsdorf. Jurij Handler, „	„
2.	Za vrhstavbno in stavbno službo. Josip Kraft, čuvaj na progi, Modling.
Fran Pfeil, prožni mojster, Liesing.
Alojzij Egger prožni vzravnevalec, Dunaj.
3.	Za strojno službo.
Ludovik Progelhdf, vozovni mojster, Matzlainsdorf.
Josip Loschnig, vozovni mojster, Matzlainsdorf. Rudolf Vogl, strojevodja, Dunaj.
4.	Za razna službena mesta. Tomaž Svoboda, tiskar, Dunaj.
Karol Dietsch, „	„
Karol Pohlmayer, uradni sluga, Dunaj.
Tovariši in sodrugi! Da se zabrani cepljenje glasov, Vas prosimo, da soglasno volite predstoječo volilno listo.
Po nalogu zaupnikov: Rudolf W e i g 1.
Brnska mednarodna strokovna konferenca.
V	Bernu, glavnem mestu Švice, se je sešia dne 1. oktobra t. 1. konferenca mednarodnih strokovnih organizacij. Posvetovali so se udeleženci o sestavi zahtev organiziranega delavstva vseh dežel, ki jih namerava zahtevati in uresničiti o priliki bodočih mirovnih pogajanj.
Zal, da konferenco niso obiskali delegati vseh v mednarodnem strokovnem tajništvu organiziranih strokovnih organizacij. Zlasti smo pogrešali Angleže, Francoze in Italijane. Zastopane so bile organizacije:	Nemčije	(devet),	Avstrije (šest),
Ogrske (dva), Švice (pet), Danske (trije), Norveške (dva) in Holandske (devet). Francoski delegati niso dobili potnih listov, iz Italije ni nobenih poročil, Angleški so pa odklonili udeležbo.
Olede na odsotnost angleških in francoskih delegatov (italijanski bi bili radi prišli) je izjavila konferenca, da je nerazumljivo, kako da angleške organizacije odklanjajo povabilo, ker je to v nsprotju z nameni mednarodne strokovne organizacije. Konferenca je izrekla, da je kompetentna soditi o sokrivdi ljudstva glede vojne in nje posledic in preide zaradi tega k dnevnemn redu iz-
ražajoč željo, naj bi po vseli deželah organizirani proletariat storil vse, da se kmalu sklene mfr.
Na dnevnem redu je bila tudi premestitev sedeža mednarodnega tajništva v katero nevtralnih držav. Konferenca je sklenila, da se to vprašanje odgodi do prihodnje konference. Švicarska zveza je bila za premestitev, ker bi se s tem ustreglo Angležem in Francozom, a drugi zastopniki niso glasovali za predlog premestitve, ker je že za sedaj itak v Amsterdamu delno tajništvo in pravi predlagalci sploh niso prišli na konferenco.
Dalje je sprejela konferenca kot najvažneji predlog, da vloži internacionala na vlade vseh vojujočih narodov prošnjo, da zagotove delavskemu razredu v mirovni pogodbi vsaj nekaj varstva in pravic. V mirovno pogodbo naj se sprejme gibna prostost in koalicijsko pravo kakor tudi delavsko varstvo. Konferenca smatra pogodbo, ki bo končala vojno za najprpravneje izhodišče k skupnemu dejanskemu delu narodov na polju socialnih reform. — Zlasti pa je zajamčiti delavcu povsod popolno koalicijsko svobodo in delavcu povsod popolno koalicijsko svobodo in kdor bi mu jo omejeval bodi kaznovan.
Glede socialnega zavarovanja zahteva konT ferenca, da uvedejo vse države bolniško zavarovanje, nezgodno zavarovanje, 'invalidno in starostno ter brezposelno zavarovanje. V to se morajo države zavezati. Skrajša naj se delavni čas, ki ne sme nikjer znašati nad deset ur. Delovni čas v rudnikih, nepretrganih obratih in v zdravju škodljivi industriji ne sme delo trajati več nego osem ur na dan. Vobče naj imajo delavci vsak teden enkrat najmanj šestintrideset ur počitka. Otrokom naj se pridobitno delo pod petnajstim letom sploh prepove. Mladostni delavci od 15. do 18. leta smejo delati na dan največ osem ur in na teden največ štiriinštirideset ur. Za pomorščake se mora izvesti posebno pomorsko pravo, pri katerem bodo sodelovali zastopniki organizacije. V namen izvedbe delavskega varstva naj se uvede po vseh deželah dobro urejeno obrtno nadzorstvo.
Mednarodni družbi za zakonito delavsko varstvo v Bazlu se naj dovoli sedež pri mirovnih posvetovanjih. Družba pa naj zbere potom svojega mednarodnega urada ves socialno politični material in naj ga izda v tisku.
Te zahteve so minimalne. Vse države so izgubile zaradi vojne silno mnogo narodne sile, ki sc bo le tedaj in v tistih deželah zopet kmalu nadomestila, ki bodo izvedle primerne socialne reforme. Naloga delavskih organizacij bo, da se po vseh deželah zavzame za uresničenje teh zahtev.
Sprejeta je bila tudi resolucija, da naj strokovne centrale vseh dežel predlože svojim vladam spomenici: z navedenimi zahtevami, jih naprosijo, da se zavzamejo pri mirovnih pogajanjih za delavske zahteve in da se tudi strokovnim centralam dovoli zastopstvo pri njih.
V	imenu mednarodnega tajništva je izjavil po končanem dnevnem redu delegat Legien, da nemške organizacije niso načelno proti premestitvi mednarodnega tajništva, če to ne pomeni obenem nezaupnico.
K sklepu je sklenila konferenca še posebno resolucijo, v kateri iskreno pozdravlja francoske in italijanske strokovne organizacije, ki enako streme po skupnem delu strokovne internacionale kakor udeleženci konference.
Predstojništva kr. skupin in vplačevalnic „ Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo “ se poživlja, da nemudoma sporoče koliko slovenskega železničarskega koledarja za leto 1918. Koledar izide koncem t. m. in bode stal L50 K, po posti 10 vin. več. Naroča se pri deželnem tajništvu železničarske organizacije, Šelenburgova ulica 6 v Ljubljani. Ne odlašajte z naročili, da ga ne bode nazadnje zopet zmanjkalo kakor lani.
Uprava.
Centralno društveno vodstvo sklicuje pred občnim zborom Spl. prav. in strok, društva za Avstrijo, zborovanje delegatov za
7„ 8., 9., 10. in 11. decembra 1917
začetek 7. decembra ob 8. uri zvečer.
Provizorični dnevni red je:
1. Poročila: a) predsednika, b) centralnega tajništva, c) provinčnih tajništev, d) poročila uprave, c) časopisje, f) društveni dom. g) kontrola.
2. Povišanje društvenih prispevkov. (Pri tej točki se razpravlja o obligatni upe-Ijavi posmrtnine in ustanovi pens. ozir. provizij-ske doklade v visočini posmrtnine itd.
3. Prcmcmba društvenih pravil.
4. Zaupniška organizacija.
5. Volitev centralnega vodstva in kontrole.
6. Naloge organizacije tičoče sc gospodarskega položaja železničarjev in prehranilno vprašanje sedanjosti in .bodočnosti.
7. Predlogi in vprašanja.
Na predzborovanju se bodejo vprašanja notranjih organizacijskih zadev reševala in sklepala, o katerih se na občnem zboru ne debatira iz taktičnih vzrokov. Pravi občni zbor je torej pred-kpnferenca, katera je sklicana v zmislu 8 2. zb. zakona.
Ker so točke 1„ 3.,. 4. in 6. dnevnega reda posebne važnosti, je dolžnost vsake krajne skupine in vplačevalnice, da odpošlje na delegacij-sko zborovanje vsaj po enega delegata.
Na zadnjem občnem zboru so bile sprejete sledeče določbe:
Predlogi za delegacijsko zborovanje k provizoričnim dnevnim redom ali k spopolnitvi dnevnega reda potom krajne skupine in vplačevalnice štiri tedne pred delegacijskim zborovanjem vposlati, da se o njih razpravlja.
Ravno tako mora centralno vodstvo svoje predloge 14 dni pred delegacijskim zborovanjem predložiti kr. skupinam.
Centrala je .obvezana, da skliče 8 tednov pred delegacijskim zborovanjem občni zbor s prov. dnevnim redom, in to naznani kr. skupinam potom strokovnih glasil.
Vposlane predloge se pomnoži in razpošlje na kr. skupine 14 dni pred delegacijskim zborovanjem.
Krajevne skupine in vplačevalnice s 100 in manj člani, odpošljejo po enega; za 300 članov dva in za vsakih nadaljnih 500 članov še po enega delegata na to zborovanje.
Redni občni zbor se vrši 11. decembra t. I. ob 2. uri popoldne.
Dnevni red:
1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole.
2. Sprememba pravil in zvišanje prispevkov.
3. Volitev odbora.
4. Predlogi in vprašanja.
Naprošena ste, da izvolite takoj delegata izmed najzaupnejšimi sodrugi, in nam naznanite imena najdlje do 20. novembra t. I., da zamoremo istim vposlati vabila in izkazila za predkonfe-renco in občn zbor. Delegatjc morajo biti 7. decembra t. 1. zvečer pri otvoritvi delegacijskega zborovanja navzoči, na Dunaju v železničarskem domu, Margaretenstrasse 166, V. okraj.
Poročila splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva »Eisenbahner«, »Zeleznični žri-ženec«, »Kolojarz« in »Železničarja« se vpošlje najdlje do 21. novembra 1917.
Delegacijske stroške morajo v smislu instruk-cije stran 5 vplačevalnice nositi.
Kdor hoče imeti stanovanje, naj se nujno zglasi pri centralnem vodstvu.
Upravne beležke.
V	svrho statističnih predpriprav, rabimo natančne podatke onih članov, ki še niso bili pri posmrtninskem skladu. Spoštovane funkcionarje krajevnih skupin se naprosi, da pri kasiranju članskih prispevkov zabeležijo roj-stvene podatke gori omenjenih članov, na kupon ali pa na kak priložen listek in nam upošljejo najdlje, s novemberskim obračunom.
Agitirajte za naš listi
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.