Vestnik. Dae 9. t. m. je umrl v deželai bolaici v Ljabljaai c. kr. šolski svetaik v p., Jakob V o d e b , po kratki, a mučai bolezni v 66. letu starosti. Eojea je bil aa Spodajem Štajerskem ; obiskoval je celjsko gimBazijo, potem praško vseučilišfie, kjer se je posvetil prirodozaaastvu. Po koBČaaih štadijah je bil aekaj časa suplent aa tedaaji realni gimaaziji v Eraaja ia od 1. 1872. profesor aa ljabljaaskera e. kr. moškem ia žeaskem učiteljišču. L. 1905. je stopil v pokoj ia ma je cesar podelil ob tej priliki aaslov šolskega svetaika. Od I. 1882. do 1884. je bil amrli tudi okrajai šolski aad zornik aajprvo v aovoraeškem, potem krškem šolskem okraju, dolgo pa tadi člaa c. kr. izpraševalae komisije za obče Ijudske ia meščaBske šole, kakor tudi aamestaik ravaateija te komisije. — Svetaik Vodeb je vzorao izvrševal svoj poklic, bil je aeatrudljiv, vestea ia aatančea ačitelj, dobrohotea predstojnik ia koaciliaatea kolega, ki je vedao rad vsakomur pomagal. Zato bodo po BJem žalovali vsi BJegovi kolegi kakor tudi raBOgobroJBi njegovi učeaci ia ačeake ia mu ohraaili zvest spomia. Svetaik Vodeb se je bavil do zadajega časa z zaaBostjo, dokoačal je predkratkim slovensko učbo kajigo za opisao geometrijo. Blagema učitelju častea spomia! ,,SlOTenec" grozl! Misli aamreč, da bo to, kar se ai dalo izvesti pri starejših, prakticiral sedaj Ba mlajših. S terorizmom, da bi preplašil mlajše učitelje! Ne vemo! — V svoji aaivaosti raefli, da ajega vsemogočaost aima mej ia je popolaoma pozabil, da se aabaja aa Kranjskem. Eranjska še ai vesoljai svet! Naj nSloveaec" preudari, da so Kraajski določeae meje ia so te meje veljavae tadi za sloveasko klerikalao aasilje aa učiteljstvo; preko teh mej ae sega ajega moč z aačelora: ,,Ubijemo te, ker si aaš politiški aasprotaik!1- V zaameaju krščaaske pravičaosti! — BZ d ež e 1 e 1" Kakor smo že poročali, ae pojde učiteljstvo aa to vado! Da pa raorajo isti člaai BSlomškove zveze" aa svoje stroške k zborovaaja, je obsebi umevao! Ce račaaamo stvarao — delegatov bi bilo premalo, če se pa pošlje vse, bi člaaariaa ae zadoščala! Zato ae marate takega plačaaega somišljeaištva! Capito? — Prokleti hiaavci! Tako jih je podžgal aaš zadaji uvodai člaaek. Vzel jim je sapo ia — paraet! Eazen za petami. Št. Lovreac aa Dolenjskem je tisti aesrečai kraj, kjer dela praraoto svoji eerkvi krvoločai župaik 0 b 1 a k. Ta aamestaik božji ima aa vesti tudi nesrečno usodo tovariša Potokarja, ki ga je pregaajal ia deauaciral toliko časa, da ga je aaš slarai brezsrčai deželai šolski svet v Ljubljaai z aedolžnimi otročiči vred pognal v progaaastvo, v kranjsko Sibirijo. Ta vaebovpijoča krivica se že maščuje nad zlodejci. Dae 31. pret. mes. je bil aamreč župaik Oblak pred okrožaira sodiščem obsojea aa 14 d a i j e 6 e , ker je aekema cestarju grozil z revolverjem, ga pestil ia davil ob belem daeva aa cesti. Mislite si takega dušaega pastirja ! Nobea kravji pastir ai tako sirov I Ia zaradi take siroviae mora Potokar v progaaastvo! Kje pa je Pravica božja, da še bolj ae adari svojih sramotilcev?! Toda kakor kaže Oblakov slučaj — hodi kazea za petami, zakaj vsako zlobao ia krivičao dejaaje rodi prokletstvo, ki ostaae vekomaj: — To aaj preadarijo tisti, ki nosijo Boga aa jeziku, v srcu pa hudobijo ia strup! Tudi oai bodo deležai prokletstva! Klerlkalizem in nankl katoliške cerkre. Klerikalizem se sicer jako poteza za aašo vero, veadar dela proti ajeaim aaukom. Po katekizmu je obrekoFaaje ia opravljaaje greh. Elerikalec pa sme v svojem časopisju ia aa prižaici oboje — pričakujemo, da se eelo razpišejo odpastki za obrekovaaje v nkatoliškem časopisju. BLjubi svojega bližajega!" je rekel Zveličar. Elerikalec pravi: ^Škoduj ma, sovraži ga, če treba mu tadi aumeriraj kosti!" Eaj pa BDelaTcem in najemaikom zaslužek odtrgovati ali zadržerati? .. ." Učiteljstvo dobro spozaava, kako se ma zadržaje zaslužek, spozaara pa tudi, da je vera klerikalcu aič, če gre za — deaar ia lastao korist. Na katoliški podlagi se sme vse: opravljati, obrekorati, prešeštovati... V nDruštTenIku" prilogl BDomoljuboTi1-, zopet čitamo: ,Le škoda, da se povsod sliši tožba zaradi pomaajkaaja izšolaaib pevovodij. Tisti stan, ki bi imel aajveč prilike, poleg tega pa ima tudi socialno dolžaost (!) — to je učiteljski staa, se v avoji pretežai večini daaes še odtegaje tej svoji aalogi. Škoda, da aa mesto učiteljstva še ni mogel povsod stopiti primerao plačaa orgaaist." Pripomiajamo samo to: V aeketn kraju je učitelj priredil z otroki šolarsko veselico, ki aaj bi obsegala petje, deklamacije itd. Eo je bilo že vse pripravljeno ia aazaaajea daa prireditve, je začel župaik — ki bi moral časib. malo v blazaico — nagovarjati ljudi, naj se nikar ae udeleže šolarsko veselice. Izjavil je tudi aaravaost, da bi s tem trpela prireditev »Marijiae družbe". Tako je trpela šolarska veselica, samo da je drugo nedeljo aabral župaik več deaarja za bogre kake aameae. Seveda — na eai straai pod spretaira vodstvom dobro izšolaai otroci, aa dragi straai pa pod tepcem mrtve klade — pri tem trpi — agled. Ediao to aas tolaži, da se tadi ljudstvu že daai. Eako so preprosti ljudje že nasprotai vladajočim razmeram, je zaaao samo aam, ki živimo raed ljadslrom. Bil sem pri razgovoru pametaih mož, aajboljšib kmetov cele dežele ia molče poslušal sodbe, ki jih S. L. S. ia vsi njeai odseki ae morejo biti veseli. Pripomiajam, da so bili to do sedaj aajtrdaejši stebri S. L. S. ia da maajka samo za las, pa bodo aajhujši ajeai aasprotaiki. — BŠkoda, da aamesto učiteljstva še ni niogel povsod stopiti primerao plačaa orgaaist.1- — Torej orgaaista še privoščijo Bprimerao" plafo, seveda, učitelju ae, ker je to aižja kasta. 0, to se bo še maščevalo! Osebne resti na Eranjskem. Imeaovaai so za aadučitelje : Jos. P e t r i č iz črešnjevca v Stopiče, Ivaa L o k a r iz Dobljič v Hrušico pri Ljabljaai, Alojzij M a r o k iz Hiaj v Nemško vas pri Trebajem, Jos. M i h e 1 i 6 iz Sel pri Šumberku v Št. Lovreae ob Temeaici, Jos. Bregar v Zgoraji Šiški; za šolske voditelje: Alojzij Koprivec aa Eobu, Fr. L o a č a r aa Eakitai, Jos. Zb a ša i k iz Zdihovega v Nemški Loki, Jos. T a vželj iz Cemšeaika v Eadomlju; iiaeaovaae, oziroma premeščeae so učiteljice: Ana Pfeif e r iz Mozlja v Toplo reber, Ana Vavken aa Bučki, Emilija V o 1 k aa Eaki, Marija pl. E!eiamayr iz Horjula v Šmartao pri Kraaja, Ivaaa P r e m e 1 č iz Št. Jeraeja v Veliki tra, Amalija T o m e c iz Sv. Kiiža aa Žalao, Marija Beaedek iz Plaaiae v Kraajsko goro. — Upokojeaa sta začasao Josip W i a d i s c h , Badučitelj v LieBfeldu, ia Aaa F a b j a a v Semiču. — Iz šolske službe je odpuščea Jos. E i k e 1 v Hoheaeggu aa Eočevskem. — Emil A d a m i č pride iz Eamaika v Trst. — Ivaaa Valeačičeva, prov. učit. v Škofji Loki, pride kot taka aa Dobravo pri Eropi. — Za prov. voditelja ia učitelja v Ajdovici aa Doleajskem je imeaovaa absolv. učit. kaadidat Ivaa M a h a. Deželnl šolskl sret kraojski je, kakor poroča BSlov. Narod", dospel sedaj že tako daleč, da aradao povprašuje, kako izvršujejo ačiteljski kompeteati svoje verske dolžaosti. Emala bo vitez Kalteaegger pobiral izpovedae listke! Posebuo nčiteljice ženskih rof-nih del. Eer deklice aa raaogo eBorazredflieah ae dobivajo aobeaega pouka v žeaskih ročaih delih, Dalje v prilogi. je deželai šolski svet e pritrditvijo deželaega odbora odredil, da se postavijo posebao izprašaae učiteljice za žeaska ročna dela v C r nomlju, v Postojai, v Vipavi, aaGrosupljem, v Kresnicah in Št. Gotardu. Te bodo oskrbovale žeaska ročaa dela po bližajih eaorazredaicah. Razširjenje ljndskih šol na Kranjskem. S prihodajim šolskim letom se razširijo aasledaje šole: V ič v štirirazrednico s tremi paralelkami: V r h n i k a v šestrazredaico z dvema paralelkama ;Spodaja Šiška v šestrazredaieo s 6 paralelkami; S o s t r o v štirirazredaico; v E i b a i c i dobi deška petrazredaica eao paralelko, dekliška šola se pa razširi v Štirirazredaico z eao paralelko, dekliška šola v Novem mesta se polagoma razširi t petrazredaico ia s to se združi višja dekliška šola, ki jo bodo oskrbovale šolske sestre. Stroške bo aosila Cimbasova ustaaova. Izredaa šola aa P 1 a a i a i aad Jeseaicami se izpremeai v pravilDO eaorazredaico. BankoTcev po 50 gld. in 5 gld. državai blagajai od 31. avgasta t. 1. ae bo treba vefi sprejemati. V prometu je teh baakovcev še za dva ia pol milijoaa kroa. Do 31. avgas(a se jih lahko še zameaja. Nam jih ae bo treba. Moderno mučeništvo. Pišejo iz Oelja dae 1. avgasta: Daaes se ta že drugič pri ,,Zeleaem travaika" rkoaeertirali" aedorasli faati iz Ptaja (Pettauer-Kaabeukapelle). Dečki v aežai starosti pa se izrabljajo ves daa do pozae aoči — taki otročaji bi morali ob 8. zvečer v posteljo — v sebičae aameBe. Eako se to zlaga s sedaajim vzgojeslovjem ia kako se da tako ravaaaje v sklad spraviti s p r e d pisiglede varstva — mladeži?! — Seve, Neracem je vse dovoljeao I Žalostao pa je, da se med obražeaci še nahajajo ljudje, ki odobravajo tako barbarsko uaičevaaje mladih bitij! Iz sežanskega okraja. Dae 26. je bila seja ožjega ia 27. julija pa pomaožeaega okrajaega šol. sveta. Sprejelo se je aa zaanje, da je učitelj v Sežaai tov. E. Gruatar imeaovaa v tržaško okolico, kakor tudi odpoved učitelja I. A. Saca v Mavhiajem od ačiteljske službe. Učiteljica v Sežaai g. E. Cazafara vložila je prošajo za vpokojeaje, karsejeskleaili piiporočati dež. š. svetu. da prošaji ugodi. Izvršila so se še sledeča imeaovaaja učiteljskega osobja: Aadrej Eojec iz Pliskovice v Velikidol; MilaB Volkov iz Povirja v Pliskovico; Josip Bustja iz Velikidola v Eomea; Farlaa Jaako iz Stomaža v Temaico: Albia Fariaa iz Temaice t Sežaao; Jos. Mahorčič iz Koraaa v Stomaž; Josip Pallor kot def. ačitelj v Orleku ostaae dodeljea šoli v Sežaai; istotako se je imeaovalo g. ačiteljico Fr. Stipaaič def. v okraja s službovaajem t Gorjaaskeai. G. učiteljica Aaa Macarol iz Brestavice je premeščeaa v Povir; Olga Tomšič iz Povirja v Eepreatabor; Ivaaa Lozej iz Eepeatabra dobila je dopast. Na aovo so imeaovaai stedeči: Caharija Silvester za Povir ia Staako Vičič začasno kot okrajai poraožai učitelj: M. Turšič za Sežaao ia Jožefa Gaspari za Brestovico. Dovolilo se je razaim šolam poprave ia opravo. Dovolilo se je tovarišem Jos. Macarola ia Jos. Pahora, da se smeta udeležiti tečaja za obrtno spisje v Ljabljaai. — Vsled potrjecega aačrta od straai dež. š. sveta, se skleae prizidati pri šol. poslopju v Nabrežiai. Dovoli se 498 K za aakap kajig za abožae učeace. Skleae se dati kasaeje primerao podporo šol. občini Lipa, ko zgradi aovo šol. poslopje. — Dovoli se privatai šoli v Toraaju podporo 650 E. — Dovoli se razae poprave pri šol. stavbi ia šol. vrta v Tomaja. Skleae se zidati šol. poslopje v Eomaa. Skleae se ustaaoviti eaorazredno ljudsko šolo v Volčjem grada ia istotako v Tomačevci. Dovoli se aapraviti načrt za eao šol. sobo v Orleku. Slarnost, ki jo je priredila šolska mladiaa v Tomišlja dae 29. juaija t. 1. po tem vzporeda : Petje (mešaai zbori): Naša zvezda, Nazaj v plaaiaski raj ia Mogočao se dvigajo aaše gore; deklamacija: Jeftejeva prisega; igre: Krčmar pri Zvitem rogu, Pri gospodi ia Kmet ia fotograf, je uspela vsesploh sijajao. Ljudstvo je bilo očaraao ia aavdušeao. Najiskreaejša hvala gg. tretjeletaikom, ki se aiso ustrašili dolge poti iz Ljabljaae ia Eraaja ter s petjem aajveč pripomogli k izvrstaema uspehu. Hvala tadi g. prof. Peteliau, ki je prepustil svoj vrt, kjer se je vršila slavaost. Sploh vsem, ki so količka j pripomogli k tej slavaosti — hvala! Tako naj dela mladina! Abiturieati c. kr. velike realke v Spljetu so aabrali tekom treh let med seboj 2752 K za Ciril-Metodovo dražbo v Istri. Noto sredstro za ponemčeTanJe šol. Te dai je bilo čitati po Bemških listib. poročilo Bemške dijaške kuhinje v Mariboru, ki jo vzdržuje BSudmark". Z nekim posebaim veseljem poroča vodstvo, da so letos aapravili 4 Nemci aa učiteljišču izpit tudi iz sloveaščifle ia tako dokazali svojo usposobljenost za pouk aa sloveaskih šolab. v aarodao-mešaaib. krajih, Bkjer bi aaj delovali za aaš aarod1-. Tako bi se torej aaselili sčasoma aa aaše šole nemški učitelji, ki bi tamkaj pridao poBemčevali slovensko deco. Slovenski krajai šolski sveti, pazite, koga aastavite! Kmetijskl nadaljeralni tečaj. Za prihodaje poletae počitaice aamerava miaistrstvo astaaoviti kmetijski aadaljevalni tečaj za južne kraje države s srbsko-hrvaškim jezikom, ki bi ga zamogli po maeaja miflistrstva obiskovati tudi aekateri učitelji aa Primorskem. Deželai odbor bi bil — pravi miaistrstvo — dosleden v Bameaih, ako bi podelil dotičaim učiteljem iz deželaega zaklada primerae ačae podpore. V. J. Havliček a bratr v Podebradech, slavao zaaai izvozai dom modnega ia ročaega tkaaega blaga, razprodaja po dokoačaai sezoai po zaatao zaižaaih ceaah ostaake modaega blaga, sakaa, deleaov ia pralae svile ia priporočamo c. ačiteljbtvu to tvrdko v obilo aaročbo. Pri aaročbi se sklicujte aa aaš list, da dobite vzorce brezplačao.