PoŠtnina plačana v gotovini Cena 1.50 dln Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno// Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 1O.6()6 // Leto XX. Celje, petek IS« eprllet 1938 Stev. ie. Boj za svobodno Hrvatsko Celje, 15. aprila. Hrvatski voditelji in ideologi trde, «la se bore za svobodo hrvatskega na- roela. S tem se postavljajo Hrvati v vlogo podjarmljenega in zatiranega na- roda. kajti samo nesvoboden narod se lahko bori za svojo nacionalno svobo- do. Narodnostno zatiran pa je narod tedajj, če se mu jemlje pravica do ob- čevanja v narodnem jeziku, prepovedu- jefo narodni običaji itd., 3kratka če se ¦tu odreka možnost nacionalnega in kiriturnega razvoja. V takem položaju smo bill na primer Slovecci v Avstriji, ki nas je nasilno potnjčevala, v takem položaju so žali- bog *e dandanes nešteti naši bratje on- stratt meja, ki se doslej niso smcli po- »lnževati materinega jezika. Hrvatom v Jugoslaviji pa nikdo ne krati njih jezika, ki jim je skupen z brati Srbi in tvori državni jezik, kate- rega se poslužuje ogromna večina jugo- slorenskega naroda. Hrvatov tudi nihee »e ovira v nacionalnem in kulturnem raavoju, saj ni bilo prosvetno življenje Hrratov še nikdar na tako visoki stop- ¦ji kakor danes. Grade in razširjajo se marodne šole, kjer se vzgaja mladina v «arodnem duhu, število analfabetov, ki je bilo pred vojno precej.šnje, pada z leta v leto itd. Hrvati so dosegli šele v svoji nacionalni državi Jugoslaviji kulturno stopnjo, o kakršni se jim pod preflšnjim madžarskim gospostvom pred vojno niti sanjalo ni. Kljub vsemu temu pa Hrvati niso svotoodni, ampak so še vedno tlačani, toda ne — kakor jih slepe njihovi vo- ditelji — Srbov, temveč — Zidov! Zi- dovstvo je velika rana na hrvatskem narodnem telesu, židovstvo ga izmozga- va in zasužnjuje. Hie Rhodus, hie salta! Napovejte neizprosen in krvav boj naj- prej židovstvu, iztrgajte ubogi in iznioz- gani narod iz njegovih krempljev! Boj za hrvatsko svobodo mora biti boj Lroti židovstvu, ki se je zajedlo v hrvat- sko narodno telo in ki mu služijo Hr- vati vsled kratkovidnosti in nesposob- nosti svojih narodnih voditeljev. Hrvat- ski narod ni svoboden, toda ne nacio- nalno, temveč gospodarsko, ker mu vla- ila židovstvo! Zidovsko nevarnost je prav spoznal in pravilno ocenil pokojni voditelj Hr- vatov Radio, toda njegovi nasledniki ao pozabili na njegove nauke in molče služijo židovstvu, ki uživa njihovo za- ščito, ker podpira hrvatske politične voditelje v njihovi borbi proti složne- *nu sožitju z brati Srbi in Slovenci. Hrvatski voditelji vidijo v svoji politič- ni zaslepljenosti svoje neprijatelje v Srbih, resničnega in najnevarnejšega sovražnika svoje svobode — mednarod- nega židovstva pa ne vidijo. V svoji po- litični kratkovidnosti se navdušujejo za zapadnjaško demokracijo, kamor se je steklo iz vseh delov sveta mednarodno židovstvo in od koder skuša s silo svo- jega ogromnega kapitala preprečiti na- cionalni preporod evropskih narodov, zlasti pa Slovanov, katerim so bili Zid- 3e^ od nekdaj sovražni, dasiravno so uzivali ravno med slovanskimi narodi največ gostoljubnosti in si nakopičili ravno na slovanski zemlji največ bo- gastva. S kapitalom, ki so ga kot vam- pirji useaaii i2 siovanskega narodnega lelesa kujejo dandanes proti Slovanom in njihovi svobodi orožje na vseh kon- cih sveta. Upropastili 3O nam matuško Rusijo, lzmozgavajo Poljako in Jugo- slavijo, ki stoji danes na Hrvatskem po- polnoma pod vplivom židovskega ka- pitala. Da! Hrvatska ni svobodna! Hrvatska ne bo svobodna, dokler bo živel in se mastil na hrvatskih tleh židovski kapi- talist, ki mu morajo za sramotno ceno, ki je nevredna kulturnega naroda, slu- aiti naši ljudje. Poglejmo sliko današnjega Zagreba! Kanraorkoli se ozremo, vidimo nemška in. Planinski dom pod Tovstom Celje, 15. aprila Ta zadeva je zopet postala predmet razpravljanja v celjskem mestnem sve- tu. Tako se ponavlja ta pesem od leta do leta, stavba, v surovem stanju do- grajena, pa propada, ko bi že davno morala biti izročena svojemu namenu. Ko je iz malega Celja nastalo veliko Celje, smo vsi mislili, da bo uprava te- ga Celja vendarle znala prav ceniti po- trebo tega doma ter bo gradnjo nada- ljevala in dovršila. Namesto tega pa čujemo od oasa do časa o nekih po- gajanjih, ki gredo za tern, da bi Higien- ski zavod v Ljubljani ta planinski dom kupil in ga preuredil za mladinsko po- čitniško kolonijo! Zares originalna celj- ska kulturna ideja: poleg gostilne v Celjski koči je nekaj korakov od nje oddaljeni planinski dom brez dvoma najprikladnejši kraj za mladinsko za- vetišče! Izgleda pa, da je vodstvo Higienske- ga zavoda v Ljubljani že samo uvidilo, da prostor ni primeren za njegove ci- lje — in da bi bil greh, ako se ne iz- roči planinski dom onemu namenu, za katerega je bil zgrajen. Tujski promet to zahteva, prebivalstvo Celja to zahte- va. Tudi revni ljudje iz nameščenskih in delavskih vrst ter iz vrst našega obrtništva, ki ne morejo prirejati izle- tov z avtomobili, imajo pravico, da gredo ob nedeljah v božjo naravo, na solnce in na zdrav planinski zrak na 1'ovst in da imajo tarn tudi skromno streho. Ne more vsakdo ne poleti, ne pozimi z vlaki ali avtobusi na izlete in na smučanje v planine. Ni časa in ni clenarja. To naj bi upoštevali tudi gospodje na občini in se zavedali, da so dolžni tudi socialno šibkejšim slojem mesta Celja nekaj dati iz onih skupnih sred- stev, h katerim prispevamo posredno tudi vsi tisti, ki nimamo palač, ne his, ne avtomobilov — imamo pa delavne roke, ki imajo tudi pravico, da živijo in se kdaj razveselijo. ZVEZNA TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska del a po zmernih cenah Sportni stadion ali kopališče v Celju? ' Celje, 15. aprila. Celjski sportniki se le malo zanimajo za načrte in sklepe, ki jih delajo v nji- hovo korist ali škodo merodajni krogi, kakor da bi se to prav nič ne tikalo sportnikov. Tako so bili v zadnjem ča- su odobreni važni sklepi, ki bodo imeli različne posledice, ako bo prišlo do nji- hove realizacije. V letošnji mestni proračun je vnesen prvi obrok 100.000 din namenjen pro- jektiranemu sportnemu stadionu za hribom sv. Jožefa, ki bo stal baje nekaj nad 1 milijon dinarjev. Na zadnji seji mestnega sveta je bil s strani mestne občine osvojen načrt turistične petletke, ki ga je sestavilo Tujskoprometno in olepševalno društvo v Celju. Ta načrt predvideva glede gradnje kopališča ob Savinji sledeče: Za gradnjo kopališča naj bi se v teko- čem letu (mišljeno 1938) vsaj vse po- trebno pripravilo tako glede načrtov in kreditov. Kopališče naj bi se dogradilo do začetka kopalne sezone 1939. Na isti seji je bil tudi izvoljen ne- kak telesno-vzgojni odsek, o katerega nalogah pa nismo točno poučeni. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da sedanj a mestna uprava skrbi in dela za izboljšanje sportnih naprav in da hoče pomagati celjskim sportnikom in čim- bolj podpirati njihova stremljenja. To- da načrtov, umestnih in neumestnih je bilo že doslej veliko, o zadnjih sklepih mestnega sveta pa se naj sliši tudi mnenje in kritika aktivnih sportnikov. Zamisel gradnje sportnega stadiona ni izšla iz sportnih vrst, čeprav so na neki, na hitro roko sklicani anketi lani predstavniki sportnih klubov v načelu pristali, da se zgradi v Celju sportni stadion. Dvomimo ali so bile na tej an- keti podrobno iznešene potrebe in na- loge ter praktična uporaba predlagane- ga stadiona, ker bi se v tem primeru vsaj vsi sportni klubi izrekli proti grad- nji. Izgleda, da so takrat vse omamili lepi načrti in idealna lega stadiona, pozabili pa so vsi na uporabljanje in na stroške stadiona. Ako pomislimo malo na vlogo, ki jo imajo sportni sta- dioni pri nas — in to sta zaenkrat sa- mo stadiona v Ljubljani in Zagrebu, ki sta bila do zadnjega časa ravno za- radi prilik, ki nimajo s sportom prav nič opravka, skoraj neuporabna za sportne svrhe in to v mestih, kjer je zanimanje javnosti znatno večje zaradi številčno večjih krajev — potem vpra- šarao poklicane, ali si lahko Celje s svo- jimi 20.000 prebivalci privošči luksus gradnjo sportnega stadiona? Saj bi se lahko z mnogo manjšimi izdatki sport- nim zahtevam in potrebam primerno uredila igrišča vseh celjskih klubov in zagotovila sedanjim začasnim najemni- kom v stalno uporabo, da bi lahko brezskrbno delovala v smislu zadevnih telesnovzgojnih zakonov, katerih izva- janje je prepustila mestna obeina celj- skim telesnovzgojnim organizacijam in se s tem otresla velikih izdatkov. Ne z enim luksuznim stadionom, temveč s sedanjimi primerno urejenimi igrišči, katerih oskrbo zagotoviti je dolžnost mestne občine, bo mirno rešeno vpra- šanje sportnih naprav v Celju v sploš- no zadovoljstvo. Prihranjen bo tudi velik kapital, ki bi bil vložen v stadion in služil samo v uporabo posameznikov ob redkih prilikah in bil tujcem kot nova okrasitev mesta na razpolago za ogled ... Ne prenaglite se, temveč te- meljito premislite, ali je potreben sta- dion Celju ali ne! Zdi se, da dela mest- na obeina tudi tu po sistemu, kakor jc bila zgrajena lepa krožna cesta okoli cerkve sv. Jožefa, dočim so mestne uli- ce in prometnejše okoliške ceste v bla- tu in prahu. O potrebi gradnje kopališča pa je bilo v »Novi Dobi« že večkrat govora. S sportnega stališča moramo zamisel tujskoprometnega in olepševalnega dru- štva pozdraviti z željo, da bi tu res ne ostalo samo pri predlogu, temveč da bi prišlo tudi čimprej do izvedbe. Vpra- šanje zadevnih načrtov je že rešeno. Vprašanje financ pa lahko reši mestna obeina predvsem zaradi tega, ker bo kapital, vložen za kopališče, v dogled- nem času povrnjen, saj so se izplačala kopališča tudi v drugih krajih, ki so že zdavnaj uvideli potrebo kopališča s tuj- skoprometnega in sportnega stališča. Sestava telesnovzgojnega odseka pri mestni občini nam ne daje nad v objek- tivno in nepristransko delovanje v smi- slu sportnega stališča, končno sodbo bomo pa izrekli, ko bomo opazovali njegovo delovanje. H koncu bi si dovolili še pripombo, da naj se pri tako važnih odločevanjih telesnovzgojnega značaja vedno zasliii- jo tudi res poklicani in ne samo neka- teri posamezniki, ki jih vodijo do sliČ- nih sklepov in odločevanj često vse drugačni in ne zgolj sportni nagibi. P. S. Velika izbira velikonoenih razgled- nic v knjigarni in veletrgovini papirja Karl Goricar vdova, Celje, Kralja Pe- tra cesta 7. Istotam tudi okusna veli- konočna darila. madžarska židovska imena trgovcev, in- dustrijeev in podjetnikov. To je slika današnje Ilice in ulic, kjer se vrstijo moderne trgovine druga poleg druge in kamor znaša svoje težko prigarane in pristradane novce reven hrvatski kmet ter s tem pomaga graditi zagrebškim Zidom razkošne vile na Tuškancu, ki je postal prava židovska naselbina, kjer vidi človek nakopičenega toliko bo- gastva in razkošja, da se mu krči srce ob misli, da je vse to ogromno premo- ženje iztrgano iz krvavih žuljavih rok hrvatskega kmečkega prebivalstva. Ni čuda, če ]>ropada hrvatsko gospodar- stvo, v kolikor je sploh govora o njem! Zidovstvo je nenasitno in živi povsod na svetu samo na račun svoje okolice, ki mora zanj garati, pa makar se izga- ra do smrti. Zidovski izrek »živeti in pustiti živeti« velja samo za Zide. Zid hoče živeti in pusti živeti svojega židov- skega verskega sobrata, nikdar pa kri- stjana oziroma pripadnika druge narod- nosti in rase, ker je napram vsemu olo- veštvu brez srea in do skrajnosti bru- talen. Zato je zidovstvo velika rana na vsakem narodnem telesu. Zid je brez- domovinec, zato tudi ne pozna v svojem sreu nobene državne misli ali državljan- j ske zavesti, Zid ne pozna morale, v;ato je \seskozi korupten. V židovskih mož- ganih so se rodile doslej še vse vclike korupcijske, tihotapske, špijonažne in vse mogoče protidržavne ideje, ki so izrodki bolne židovske narave, ki v svo- jem sovraštvu do nacionalne misli ne pozna nobenih meja. Zato je bilo zidov- stvo med vsakim narodom od pan.tive- ka destruktiven element, ki je stal v ne- prcstani in neizprosni borbi s konstruk- tivnimi nacionalnimi napori posameznih narodov. Kot takšno pa sc je predvsem nevarno uveljavljalo zidovstvo med na- rodi, ki nacionalno niso bili dovolj zreli in odporni. Cim kompaktnejše nastopa med kakim narodom zidovstvo, tem ža- lostnejša je slika nacionalne zavedno- sti, tem nižja je kultui-na stopnja oncga naroda. Sodeč po tem bi bila slika razracr, v katerih žive še vedno bratje Hrvati, vse prej kot razveseljiva. Ureditvi teh žalostnih razmer v strogo nacionalnem duhu naj bi posvetili hrvatski voditelji glavno skrb, in kadar bodo dosegli ta svoj cilj, naj šele govore o »dostojan- stvu in suvcreniteti hrvatskega naro- da«! Vse dotloj pa so fraze o »suvere- uiteti« čisto navadni demagoški šlager- ji, ki vodijo ubogo hrvatsko ljudstvo V /moto in nesreco! zobna pasta Chlorodont Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 16. Celjski kulturni teden Priprave za Celjski kulturni teden, ki bo od 1. do 8. maja, so v polnem teku in vse kaže, da bo ta prireditev zelo dostojno reprezentirala in izpričala plodove celjskega kulturnega udejstvo- vanja. Prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcera Celjskega kulturnega ted- na polovično voznino za vso državo. V nedeljo 1. maja dopoldne bo otvo- ritev likovne razstave v mali dvorani Celjskega doma in razstave celjskega slovenskega tiska od začetka do danes v dvorani Mestne hranilnice. V ponede- ljek 2. maja zvečer bo vprizorila ljub- ljanska opera v celjskem gledališču Sa- vinovo opero »Matija Gubec«. V sredo 4. maja bo v gledališču literarni večer, v petek 6. maja pa glasbeno-pevski ve- čer. Na likovni razstavi bodo sodelovali slikarji Fran Tratnik, Albert Sirk, Dore Klemenčič, Josip Graser, Vera Fischer- Pristovškova, Cvetko Sčuka in Miro Modic ter kiparja Ivan Napotnik in Edvard Salezin. Na razstavi bosta tudi sodelovala akad. slikar Zoran Didek, profesor na gimnaziji v Krku, ki je Ce- ljan ter je dovršil gimnazijo v Celju in preživi tukaj svoj prosti čas, in akad. slikar Ivan Mehle, ki je dolgo živel in delal v Ameriki, a se je pred meseci naselil v Celju in dela sedaj tukaj tudi za Ameriko. Clani žirije, ki bo ocenila vsa za razstavo predložena dela, so gg. Janez Zorman, ravnatelj Narodne gale- rije v Ljubljani, akad. slikar Anton Gojmir Kos, profesor v Ljubljani, ki je i najvidnejši član mlade generacije in je m. dr. dosegel nedavno s svojimi deli velik uspeh tudi v Rimu, ter umetnost- ni zgodovinar prof. dr. Fran jo Sijanec v Celju. Na literarnem večeru bodo sodelovali Vladimir Levstik, Anton Novačan, Ksa- ver Meško, Silvin Sardenko, Ruža L. Petelinova, Janko Kač, France Kozar, Ljuba Prenerjeva, Joško Jurač, Fran Roä, Jernej Stante in France Frece. Na glasbeno-pevskem večeru bodo zastopani skladatelji Risto Savin, dr. Anton Schwab, Alojz Mihelčič, Karel Sancin, Ciril Pregelj, Avgust Cerer, dr. Franjo Delak in Slavko Mihelčič. Spo- red bodo izvajali: orkester Glasbene Matice v Celju, Celjsko pevsko društvo, »Oljka«, »Celjski zvon« in Celjski oktet, solo točke bosta pela profesorica solopetja ga. Helena Lapajnetova in g. prof. Mirko Močan, samostojno klavir- sko točko bo izvajal g. Slavko Mihel- čič. Kot sklepno točko bodo izvajali ve- liki orkester ter združeni mešani, moški in ženski zbori s sopranskim solom skladbo ravnatelja Karla Sancina »Himna Celju.« Učiteljsko zborovanje v Celju Sresko društvo JUU v Celju je zbo- rovalo 9. t. m. v Celju ob udeležbi nad 160 članov in članic. Predsednik je zla- sti toplo pozdravil navzoče tovariše u- pokojence, med njimi g. Lebarja. Na- vajal je, v koliko je novi finančni za- kon upošteval nujne potrebe učiteljstva in sole. Pri razpravi o napredovanjih se je članstvo izjavilo za avtomatično napredovanje, za prehodno dobo pa naj bi se uzakonil pravilnik o rangni listi ter s tem omogočila rednejša napredo- vanja. Zlasti letos bo nujno, da učitelj- stvo podpre narodno obrambno akcijo »Branibora«. Vse članstvo je prejelo anketno polo, da odgovori na vpraša- nja glede svojih želj in pogledov na dosedanje delo in smeri društva in JUU. Ta stvar bo imela dragocene efekte in bo na prihodnjem zborovanju podrobneje obravnavana. Na znanje se je sprejelo letno poročilo Učiteljske go- spodarske in kreditne zadruge v Celju, ki izkazuje za lansko leto 100-odstoten porast prometa in veliko aktivnost ob polni likvidnosti. Učiteljstvo se je poklonilo spominu pokojne Franje Tavčarjeve. O nedavni seji sekcijske uprave in nadzorstva je refcriral g. Hajnšek. O delu in ciljih odseka učiteljic je po- ročala gdč. Zupanova. O Učiteljski sa- mopomoči tudi v zvezi z novim zako- nom o zadrugah je izčrpno poročal g. Volavšek. Clanstvo se je ponovno iz- reklo proti novim obremenitvam in odtegljajem v US. G. Gerlanc je poročal o Samopomoči učiteljskih otrok. Na predlog g. Pogačnika se je zbor izrekel za nov način ocenjevanja učiteljstva z »zadovoljiv« in »nezadovoljiv«, kar naj bi predvideval tudi nov zakon o ljud- skih solan. V društveno častno razsodišče so bili izvoljeni: predsedniki Jurko, Požar, Sevnikova, Vertačnik, Seručar, sodniki Schreinerjeva, Baša, nam. Pivc in Bin- der, tajnik Kotnik, nam. Zorko. Prof. dr. Rudolf Kolarič iz Ljubljane je ptedaval o novem slovenskem pravo- pisu. Podal je zgodovino razvoja slo- venskega književnega jezika. V novem pravopisu je etimološko načelo omeje- no, njegovo glavno načelo je nenačel- nost, fonetično načelo prihaja do večje- ga uvaževanja. Potrebna je bila določi- tev enotne izreke. Sola naj vodi iz na- rečja v knjižni jezik. V živahni debati je predavatelj pojasnil vrsto pravopis- nih zadev ter orisal tudi stanje proble- ma monopolizacije šolskih knjig, ki ne more biti potrebna, niti koristna. Za svoja strokovnjaška izvajanja je žel predavatelj mnogo prisrčne hvaležnosti zborovalcev. Sklenjeno je, da bo društvo zborovalo 2. maja v Celju ob času Celjskega kul- turnega tedna, ko bosta odprti razsta- vi celjskega tiska in likovne umetnosti. Delo Stavbne zadruge državnih uslužbencev v Celju Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju je imela pred kratkim redni ob- čni zbor. Predsednik g. direktor Mrav- ljak je po pozdravnih besedah sporočil pozdrave in želje Saveza za nadaljnje plodonosno in uspešno poslovanje za- druge ter se spomnil lani umrlih članov gg. dr. Bračiča, dr. Steguja, Turnška in Zupanove. Nadalje je omenil, da smo lani obhajali 100-letnico rojstva Miha- ela Vošnjaka, očeta slovenskega poso- jilniStva in zadružništva. Iz poročila upravnega odbora za 26. poslovno leto posnemamo, da ima za- druga 75 članov, da ovira njeno akcijo za pospeäevanje gradnje novih in zdra- vili stanovanj še trajajoča denarna kriza ter da so bile v 26-letnem poslovanju zgrajene 3 zadružne hiše skupno z 12 stanovanji in da je bila 29 članom omo- gočena zgraditev lastnih domov in si- cer v zadnjih v zadnjih 10 letih 26 za- družnikom. Zadruga se je v skromnem obsegu udeležila zadružne razstave Na- bavljalnih zadrug v Ljubljani ob koncu junija 1937. Glavno delo zadruge je bi- lo posvečeno skrbnemu vzdrževanju imetja in naporom za pridobitev denar- nih sredstev za nadaljnja gradbena po- sojila članom. Celjska mestna hranilnica je proti jamstvu mestne občine dovolila v letih 1926. do 1930. Stavbni zadrugi za nje- ne člane 2 milijona dinarjev gradbene- ga kredita, ki se ga je poslužilo 23 čla- nov v skupnem iznosu 1,757.271 din. Ob koncu leta 1937. je znašal ta dolg samo še 760.394.25 din. Zadruga je iz lastnih sredstev odnosno z najetjem po- sojila dovolila kredite in sicer 2 člano- ma za nabavo stavbišč, 4 pa za zidavo lastnih his. Ob koncu leta 1937. je zna- šal ta dolg 238.868.34 din. Vse terjatve so zastavno varno vknjižene. Po bilanci je znašal lani čisti donos 3 zadružnih his 14.076.86 din, donos iz denarnih naložb pa 11.850.35 din. Po odbitku režijskih stroškov je preostalo 20.501.51 din. Od tega je bilo odkaza- nih raznim zadružnim skladom (rez. I. in II. stavbnemu, obnovnemu skladu, skladu za dubioza in članskemu pomož- ne.mu skladu) 19.901.51 din, ter huma- nitarnim ustanovam v Celju in sicer Di- jaški kuhinji, protituberkulozni ligi in krajevni zaščiti dece in mladine po 200 din, skupaj 600 din. Občni zbor je poblastil upravni od- bor, da se sme zadruga zadolžiti do 1 milijona dinarjev ter da odbor sam do- loča višino posameznih hranilnih vlog članstva za zbiranje svojedobno potreb- nih gradbenih sredstev in višino zne- ska gradbenega posojila posameznim članom. Odborniki, ki jim je bila funkcijska doba potekla, so bili ponovno izvoljeni. pri nadomestnih volitvah v nadzorni odbor pa je bil izvoljen g. Rihteršič in za namestnika g. Rajhman. Ob zaključku občnega zbora se je za- hvalil predsednik g. direktor Mravljak vsem odbornikom za sodelovanje, po- sebno še g. Cvahteju za razne koristne in plodonosne načrte in predloge, gg. Bogoviču in Cušu pa za zvesto in složno zadružno delo. Predsedniku so izrazili zborovalci po g. Vidicu globoko hva- ležnost za njegovo dolgoletno odlicno in uspešno vodstvo zadruge. Politični pregled X Skoraj soglasen »da« v Veliki Nemčiji. Za združitev Avstrije z Nem- čijo se je v nedeljo izrekel ves nemški narod. Udeležba volilcev je bila skoraj stoodstotna. Uradni rezultati so sledeči: Celotna Nemčija: volilcev 49,546.950 = 100%, glasovalo 49,326.751 = 99.55%, z »da« 48,799.269 — 99.08%, z »ne« 452.180 = 0.91%, neveljavnih 75.342 — 0.01%. Avstrija: volilcev 4,352.088 — 100%, glasovalo 4,339.155 = 99.92% z »da« 4,322.266 = 99.75%, z »ne« 11.193 ' — 0.20%,, neveljavnih 5.696 = 0.05%. V nedeljo je bilo obenem tudi glasovanje za odobritev kandidatne li- ste za novi nemški državni zbor, ki ima sedaj 813 poslancev, ker odpade na vsakih 60.000 oddanih glasov en posla- j nee. Volilnih upravičencev je bilo ' 49,493.028, oddanih glasov 49,279.104 i (99.75%)), veljavnih glasov pa j ,49,203.757. Za kandidatno listo je gla- sovalo 48,751.587 volilcev (99.08%). Hint) Union iiiiiittiiiiiiiiiuiiii [clje p r e d v a j a: 16. aprila film v naravnih barvah TORNADO Prekrasni posnetki iz Kalifornije 17.. 18 ,19. in 20.nprita najsijajnejšo in ArfAliiifnTii nrpnirlUWl najuspeiejšokomedijoUfaprodukcije UgUIJUlaill jJlcpiIijiVtl po gledališkem komadu »Der Holledauer Schimmelkrieg« Hell Finkenzeller Rihard Haussier Na Veliko noč in vclikonočni ponedeljek matinejc ob 10 in 14. X »Zvestoba za zvestobo!« V sredo 13. t. m. je poteklo 20 let, odkar so se sestali v Pragi zastopniki češkoslovaš- kega in jugoslovenskega naroda ter prisegli, da bodo vztrajali do popolne zmage, do popolne osvoboditve obeh na- rodov. Takrat sta si oba bratska slo- vanska naroda svečano obljubila »Zve- stobo za zvestobo!« To je bilo 13. apri- la leta 1918. v Pragi. X Slovenska slika. Na peronu glav- nega, sedaj razširjenega kolodvora naše slovenske prestolnice čakam na prihod vlaka od severa. Spet velika zamuda, pregled na meji je natančen in strog. Pa stopim pred kiosk, da kupim Časo- pise. Citam naslove časopisov, revij, ilustriranih žurnalov, gledam in obču- dujem bogato in pestro zalogo. »Ein Volk, ein Reich, ein Führer« kar v dveh izvodih z mogoenimi slikami, »Fliegende Blätter«, »Die Brennessel«, »Die Sirene«, »La Domenica del Corrie- re«, »Illustrierter Beobachter«, »Schwei- zer Illustrierte Zeitung«, »Dame«, »Ele- gante Welt«, »Magazin«, »Wiener Ma- gazin«, »Koralle«, »Die neue Linie« in še tako naprej do neskončnosti. Vmes pa skromno nekje naš Badjura, »Kopri- ve« in češki »Ozveny«. Kje sem? Na glavnem kolodvoru v Ljubljani aprila 1938. Kako vendar izgledajo slični ki- oski na Zidanem mostu, na Jesenicah, v Celju in v našem obmejnem Mariboru? Gotovo ne bodo smeli zaostajati za be- lo Ljubljano. Razmišljam o našem ogromnem napredku v zadnjih 20 letih. Kako smo mi veliki Slovenci neusmilje- no vihteli bič nad »izkoreninjenci in ce- lotniki« vsa zadnja leta, kako smo skrbno preganjali vsako besedo, ki je bila le malo podobna srbohrvatskemu izražanju, da ne bi kdo doma in v sve- tu mislil, da smo Slovenci, Hrvati in KINO METROPOL CELJE KPD predvaja 16., 17., 18., 19. in 20. 4. film Kllc Matierhorna Film je posnet po znanem romanu Lulsa Trenkerja »KÄiÄPF UMS 2ÄÄTTER- HOBN« in prikazuje borbo 2a prvi vzpon na Matterhorn. Glavni igralec Luis Trenker. Na Veliko noC in velikonočni ponedeljek m a t i n e j e ob 10.15 in 14.: Korajžni ženin Srbi narod ene krvi in enega jezika! Ves svet gleda z obeudovanjem na ve- liko delo zedinjenja nemškega naroda, mi pa v malern napenjamo vse sile, ka- ko bi razedinjevali ono, kar je poveza- no po krvi in jeziku in kar je s potoki krvi zapisano v naši zgodovini. X Sredozemski pakt med Anglijo in Italijo bo podpisan na veliko soboto. Nanaša se na Arabijo, Sueški prekop, Sredozemsko morje in Spanijo. Po skle- nitvi tega važnega sporazuma namera- vata Anglija in Francija še bolj poglo- biti medsebojno sodelovanje ter se pri- praviti na pogajanja z Nemčijo. X Nova francoska vlada. Po padeu Blumove vlade, ki jo je strmoglavil francoski senat, je sestavil vlado socia- list Edvard Daladier. Nova vlada se ne opira več samo na ljudsko fronto, temveč ima zaslombo tudi pri nekaterih desničarskih strankah. Nova vlada, ki so jo v Franciji prijazno sprejeli, je dobila v parlamentu zaupnico s 576 proti 5 glasovom. Obe zbornici sta z ogromno večino glasov dali Daladierovi vladi zahtevana finančna pooblastila. X Francove čete prodirajo proti luki Vinaroz in so od Sredozemskega morja oddaljene le še 17 km. Domače vesti — Stirimiljardno notranje posojilo. Vlada je v četrtek sprejela uredbo o emisiji državnega posojila štirih mili- jard dinarjev za izvedbo velikih javnih del, ki bo porabljeno takole: do 1.500 milijonov dinarjev za gradnjo novih že- lezniških prog, do 1.500 milijonov za potrebe narodne obrambe,. do 500 mili- jonov za gradnjo glavnih državnih cest, do 250 milijonov za gradnjo javnih zgradb in do 250 milijonov za meliora- cijska dela, od tega 5% za izvajanje higiensko asanacijskih del. — Franja Tavčarjeva f. Dne 8. t. m. zvečer, točno dva meseca po svoji 70- letnici, je umrla v Ljubljani ga. Fra- nja Tavčarjeva, vdova po vclikem na- prednem politiku in pisatelju dr. Iva- nu Tavčarju, častna dvorna dama Nj. Vol. kraljice Marije, častna meščanka Ijrabljanska, predsednica Splošnega ženskega društva, društva kneginje Zorke, Kola jugosl. sester in ženskega odseka banovinskega odbora Rdečega križa ter graščakinja na Visokem. Po- kojna je bila vzor nacionalne sloven- ske žene, ki si je z neumornim in nese- bičnim nacionalnim, kulturnim in hu- manitarnim udejstvovanjem pridobila nevenljivih zaslug za naš narod. Gospo Franjo Tavčarjevo so položili v nede- ljo ob ogromni udeležbi predstavnikov in naroda na Visokem k zadnjemu po- čitku ob strani njenega ljubljenega so- proga. Veliki slovenski in jugosloven- ski ženi bo ohranjeno častno mesto v zgodovini našega naroda. — Smrt bivšega narodnega poslanca. V Odrancih pri Beltincih v Prekmurju je umrl v torek zjutraj po daljšem bo- lehanju, star šele nekaj nad 40 let, po- sestnik in bivši narodni poslanec Anton Hajdinjak. Pokojni je bil prvoboritelj napredne in nacionalne misli v Prek- murju. Zaradi svoje marljivosti, zna- čajnosti in dobrotljivosti je bil med prebivalstvom splošno spoštovan in pri- ljubljen. Zaslužnemu možu bodi ohra- njen časten spomin! Proti xaprffn t OtfUs retf. S. br. 3^36 dnt 10. II. 1934. Stev. 16. »NOVA DOBA« Stran 3. — Aprilske nevolje. Mraz in slana sta v mnogih naših krajih zadnje dni povzročila po vinogradih in sadovnjakih kmetovalcem občutno škodo. Mraz je uničil v bujnem cvetju češnje, mareli- ce, breskve in deloma že tudi slive in zgodnje hruške. V raznih legah pa so močno trpeli tudi že vinogradi, saj je bilo letos vsled izredno toplih in soln- čnih dni v drugi polovici marca že vse v mnogo obetajočem razcvetu. V južni Srbiji pa je april prinesel visok sneg, ki je ponekod zapadel meter visoko in pokončal vso pomladansko rast. Na Ja- dranu je petdnevna strahovita burja povzročila plovitbam velike škode, na kopnem ob obalah pa uničila velik del letošnje letine. ¦¦— Velika noč v Savinjskih planinah. Mnogo smučarjev odhaja o praznikih na pomladansko smuko. Posebno mi- kavni točki sta Korošica in Okrešelj. Smučarje popelje tudi poseben izletniš- ki avtobus, ki odhaja v soboto zvečer iz Celja in se vrne v ponedeljek zvečer. Snežne razmere v planinah so zelo ugodne. Na Korošici je okrog 2 m sne- ga, ravno tako na Okrešlju. Kocbekov dona je oskrbovan že ves april in ima mnogo domačih in tujih gostov. Ze od 2. aprila biva v Domu nemška smučar- ska skupina, 22 smučark in 5 smucar- jev iz Hamburga. Ta skupina zapusti Korošico na veliko nedeljo in se vrne v svojo domovino. Vceraj so odprli Frischaufov dom na Okrešlju. Oskrbo- van ostane čez praznike in tako dolgo, dokler bo kaj gostov. V Logarsko do- lino je že dihnila pomlad, kmalu bo vsa v svežem zelenju. Na Okrešlju pa še vedno domuje pravo zimsko nastroje- nje, ki smučarjem nudi pravi in edin- stveni zimski užitek. — Umrla je v ponedeljek zjutraj v Ljubljani v 45. letu starosti ga. Neti Jelenova, soproga sanitetnega naredni- ka vodnika v p. g. Romana Jelena in mati ge. Brune Volkarjeve, uradnice v podružnici »Jutra« v Celju. Pokojna je bila izredno skrbna žena in mati ter je imela tudi v Celju mnogo znancev \z let, ko je bivala njena rodbina v Celju. Blagi gospe bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožaljc! — Tujskoprometna in turistična re- vija »Jugoslovanski biseri«, ki izhaja v Mariboru, je s številko, ki je izšla baš za cvetno nedeljo, zaključila svoj prvi letnik. Slikovita, pestra po krasnih ilustracijah in po vsebini, polna solnca in miline, kakor pomladanski dnevi ob Dravi, Muri in Savinji, je tudi ta šte- vilka priljubljene mariborske revije. Domača kopališča in zdravilišča Rogaš- ka Slatina, Dobrna, Laško, Rimske to- plice pa tudi Krapinske, Stubičke in Medijske toplice se nam predstavljajo v zanimivih, stvarno pisanih člankih in lepih, umetniških slikah. Naslovna sli- ka revije z Zdraviliškim domom v Ro- gaski Slatini bi delala cast tudi Parizu ali Rimu. Laško je v tej številki s po- sebno pozornostjo prikazano. Po uvod- nem članku »Gostinstvo temelj našega tujskega prometa« slede kar trije član- ki o Laškem; med njimi bo gostinske obrate, konzumente piva in delničarje »Gostilničarske pivovarne v Laškem« posebno zanimal informativni članek o postanku tega podjetja, opremljen z učinkovito sliko vseh pivovarniških zgradb, in pa nemško pisan članek o postanku kopališča in zdravilišča v Laškem. Clanek »Ob Muri« nas pelje na nemško mejo pri Gornji Radgoni In na obmurske livade, ki sredi njih vre na dan slovita Petanjska slatina, nem- ška članka »Auf dem Schlossberg von Ljubljana« in »Kranjska gora der vor- nehmste Wintersportplatz Jugosla- wiens« pa v porečje bistre Save. Mari- borska pokrajina je uveljavljena s fran- coskim člankom »Maribor, comme lieu de toaname« ter s slovenskimi članki o Mestni hranilnici v Mariboru, o tvornicl za dusik v Rušah, o nedavni posrečeni kuharski razstavi v Mariboru, o »Vzgle- du trgovskim narašeajnikom« in o slo- viti elektrarm v Fali. Enajst podežel- skih tujskoprometnih krajev, jedrnato označenih (Ljubno, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Ziri, Ribnica na Poh., Slo- venjgradec, Kranj, Skofja Loka, Or- mož, Kranjska gora, Gornji grad) Za- ključuje bogato pomladansko stevilko ugledne mariborske revije. Kakor je v interesu napredka našega tujskega pro- meta in tudi našega domoznanstva iskreno želeti, da se ta revija razširi in uveljavi čim bolj, tako bodo po tej ve- likonočni številki še s prav posebnim j zanimanjem in zadovoljstvom segli naši { gostinski obrati. »Jugoslovenski biseri« izhajajo šestkrat na leto. Revijo ure- juje prof. dr. F. Mišič. Zaključni prvi letnik obsega nad 200 strani velikega formata, okoli 90 člankov in nad 150 slik. —Vse radijske postaje bodo imele za Veliko noč res odlične sporede, naj- boljši vodnik po radijokem svetu pa vam bo tedenska revija za radio, gle- dališče in film »Naš val«, ki ga še da- nes zahtevajte na ogled. V vsaki ste- vilki boste našli obilo zanimivega bra- nja: napet roman, aabavno novelo, iz- prehod po filmskem in radijakem sve- tu, modno rubriko, nagradni tečaj in še marsikaj drugega. Posebno lepa in obsežna je velikonočna številka. Zato ne odlašajte in naročite še danes »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Celje in okolica c Nujne zadeve, ki so ostale nereše- ne. Kakor znano, se že delj časa vodi akcija za gradnjo justične palače, uved- bo avtomatske telefonske centrale in ponovno ustanovitev carinarnice v Ce- lju. Kakor smo po številnih izkušnjah slutili, so ostala ta vprašanja tudi letos nerešena. Za justično palačo in avto- matsko telefonsko centralo v Celju v novem državnem proračunu ni kreditov. Pravijo, da bodo odobrili kredit za gradnjo justične palace iz bodočega ml- lijardnega posojila za javna dela, vlada pa bi naj dala poštnemu ministrstvu poseben kredit za ustanovitev avtomat- skih telefonskih central v Celju in ne- katerih drugih mestih. Prav tako dvom- ljiva je tudi ponovna ustanovitev cari- narnice v Celju, ker namerava država polagoma ukiniti sedanje carinarnice v notranjosti države in namesto njih naj- brž ne bo ustanavljala novih. Tako bo treba zopet ponižno čakati na rešitev teh važnih zadev Celja kot močnega in pomembnega gospodarskega in tujsko- prometnega središča. c Cudno postopanje SUZOR-ja. Ka- kor znano, je OUZD sklenil zgraditi v Celju poslopje za svojo pisarno in am- bulatorij, ker sedanji prostori ekspozi- ture OUZD v Vodnikovi ulici že dolgo ne ustrezajo zahtevam sodobne higiene in navalu bolnikov. Mestna občina je dala za gradnjo novega poslopja brez- plačno na razpolago stavbišče poleg no- vega Delavskega doma za gledališčem na Vrazovem trgu. Po daljšem zavlače- vanju se je OUZD končno odločil, da bo začel graditi letos v maju. Povsem nepričakovano pa je sedaj SUZOR v Zagrebu izjavil, da ne reflektira na zemljišče, ki ga je dala občina brezplač- no na razpolago, in sklenil, da se grad- nja poslopja OUZD v Celju opusti. Ta sklep SUZOR-ja je izzval med celjskim prebivalstvom in med številnimi člani - zavarovanci veliko ogorčenje, zlasti ker je SUZOR tudi izjavil, da so sedanji — v resnici škandalozni — prostori OUZD v Celju primerni! Mestni svet je sedaj sklenil, da ne bo prodal stavbišča poleg Delavskcga doma, marveč da bo na njem zgradil občinsko poslopje in zem- ljišče delno uporabil tudi za preuredi- tcv in razširitev Mestnega gledališča. Vsi delavski in nameščenski zastopniki v Celju so podpisali resolucijo, v kateri protestirajo proti sklepu SUZOR-ja. V resoluciji navajajo, da sega območje celjske ekspoziture OUZD od Solčave do Celia in ima v sezoni 16.000 do 17.000 zavarovanih članov z najmanj tolikim številom svojcev. Nad 10.000 članov in svojcev je navezanih na am- bulatorij OUZD v Celju, ki pa nima modernih zdravstvcnih naprav in apa- ratov, kakor jih imata Ljubljana in Ma- ribor. Zato se morajo mnogi člani, ki imajo do Celja 70 do 80 km, voziti še v Ljubljano ali Maribor zaradi zdrav- ljenja, kar povzroča OUZD velike stroä- ke. Teh stroškov bi ne bilo, če bi dobilo Celje moderen ambulatorij, do katerega ima obširno območje ekspoziture in iz- redno veliko število članstva vso pravico. c Proračun mestne občine za 1. 1938- 39 je finančno ministrstvo potrdilo v celoti. c Nova cesta na mestno pokopališee. Mestna občina bo zgradila cesto od Al- moslechnerjevega posestva med hribom sv. Jožefa in Starim gradom do mestne- ga pokopališča. Sedaj prelagajo tudi traso ceste na grad mimo Almoslechner- jevega posestva. c Odklonjena prošnja Sokola. Sokol- sko društvo Celje-matica je uredilo centralno kurjavo v garderobi v mestni telovadnici. Stroški so znašali 11.885.40 din. Mestni svet je na predzadnji seji sklenil, da bo povrnil Sokolu 8.587.80 din. Sokolsko društvo Celje-matica je j nato prosilo mestno občino, da bi mu po- vrnila celotno vsoto, mestni svet pa je to prošnjo na zadnji seji zavrnil. r RADI , PREZIDAVE PRODAlA 5E CENEIŠE c Planinski dom pod Tovstom. Po sklepu prejšnjega mestnega sveta so začeli graditi v bližini Celjske koee nuj- no potreben planinski dom in ga dogra- dili v surovem stanju. Sedanji občinski svet pa ni upošteval velikega tujsko- prometnega pomena novega planinske- ga doma na tej lepi in važni postojanki ter je sklenil prodati stavbo Higienske- mu domu v Ljubljani. Prodaja še do danes ni izvršena, ker je finančno mi- nistrstvo doslej ni odobrilo. Mestni svet je določil Higienskemu zavodu kot rok za nakup stavbe 15. maj t. 1. Po tem roku bo turistični odbor sam sklepal o nadaljnji usodi novega planinskega do- ma. Upamo, da bo stavba končno ven- darle izročena svojemu pravemu name- nu. Savinjska podružnica SPD je pro- sila mestno občino, da bi opremila eno sobo v bodočem planinskem domu na Golteh. Mestni svet pa je prošnjo zavrnil. c V Friderikovem stolpu na Starem gradu bo dala občina zgraditi betonsko stopnice. Proračun znaša 14.369 din. c Pocenitev električnega toka za in- dustrijo. Mestna elektrarna je znižala s 1. t. m. vsem industrijskim obratom v Celju ceno toka za razsvetljavo to- varniških prostorov ob mesečni porabi do 500 kw ur na 3 din in ob mesečni porabi nad 500 kw ur na 1.50 din za kilovatno uro. c Obvezna telesna vzgoja. Mestni svet je pred nekaj meseci sklenil, da se v Celju ne uvede z zakonom predvidena obvezna telesna vzgoja. Ker je banska uprava zehtevala revizijo tega sklepa, je mestni svet sklenil uvesti obvezno te- lesno vzgojo in izvolil v zadevni odsek člane mestnega sveta prof. Bitenca, Preloga, Roša in dr. Voršiča ter mest- nega zdravstvenega referenta dr. Pod- pečana in mestnega vojaškega referen- ta Razlaga. c Regulacija Prešernove ulice. Vele- trgovec g. R. Stermecki bo dal podreti svoj Trgovski dom na oglu Kralja Pe- tra ceste in Prešernove ulice in bo tarn zgradil moderno trgovsko poslopje. De- la so se že pričela. Ob tej priliki je do- ločil mestni svet kot regulacijsko črto na južni strani Prešernove ulice črto od hiše g. Werena naravnost do hiše g. Hönigmanna. Novo poslopje g. Ster- meckcga bo pomaknjeno pri trgovini g. Strupija 60 cm za sedanjo stavbno črto na oglu Kralja Petra ceste in Prešerno- ve ulice pa bo pomaknjeno nekoliko v ulico, tako da bo Prešernova ulica tu- kaj široka 10 m. c Mestni fizikat bo dobil mikroskop in svetilko za obsevanje z ultravioletni- mi žarki. Proračun znaša 11.000 din. c Nova urcditev dimnikarskih okoli- šev. Mestni svet je na seji 8. t. m. sklenil, da se razdeli Celje neodvisno od ostalih teritorijev na štiri samostojne dimnikarske ometalne okoliše. c Prospekte mesta Celja ter Gornjc Savinjske in Logarske dolinc bo izdala mestna občina celjska. V ta namen je mestni svet odobril '18.000 din. c Nova gostilniška koncesija. Mestni J svet se je izjavil za krajevno potrebo j za gostilniško koncesijo Uršule Cilen- '¦ äkove pri strelišču v Zagradu, zanikal KINO DOM CELJE Od 16. do 18. t. m.: »Skandal« 17. in 18. t. m. matineja: »Dih smrti« Od 19. do 20. t. m.: »Sibirske no^i« Od 21. do 23. t. m.: »Let v nevihti« pa je krajevno potrebo za gostilniško koncesijo Antonije Skočirjeve v Za- vodni. c Poštna dostava. Mestno poglavarst- vo v Celju bo interveniralo pri poätni upravi, da bi zopet uvedla dvakratno poštno dostavo na dan vsaj v območju predstojništva mestne policije v Celju. c Program turistične petletke, ki ga je sestavilo Olepševalno in tujskopro- metno društvo v Celju po svojem pred- sedniku magistratnem direktorju g. Ivu Šubicu in ki smo ga objavili v »Novi Dobi« z dne 18. februarja, je mestni svet usvojil v celoti. c Onesnaževanje Savin je. Zaradi ka- tastrofalnega onesnaževanja Savinje po nekaterih industrijskih podjetjih v celj- skem in slovenjegraškem srezu, ki se v zadnjem času zopet pojavlja, je mestno poglavarstvo prosilo bansko upravo, da bi s takojšnjimi energičnimi odredbami po sreskih načelstvih v Celju in Slo- venjgradcu končnoveljavno uredila to za Celje tako važno zadevo. c Izločcvanje dima, saj in plinov iz nekaterih tovarniških objektov ogroža v nekaterih predelih Celja in okolice rastlinstvo ter vpliva kvarno na zdravje prebivalstva in tudi na razvoj tujskega prometa. Na zadnji seji mestnega sveta je predlagal m. s. Roš, da bi občina ukrenila vse potrebno, da se ti nedo- statki odpravijo. c Velikonočne procesije. Na veliko soboto ob 16. bo procesija pri kapucin- ski in ob 17.30 pri opatijski cerkvi, na Veliko noč ob 5. zjutraj pa na novi cesti okoli cerkve sv. Jožefa. c Razpored bogoslužja v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju. Na Vrbico - Lazarjevo soboto 16. t. m. ob 14. pro- cesija iz cerkve. Po procesiji večernja. Blagoslovitev vrbice na cvetno nedeljo 17. t. m. Na pravoslavni veliki cetrtek 21. t. m. ob 10. večernja z liturgijo, ob 18. bdenije s čitanjem pasijonskih evangelijev. Na veliki petek 22. t. m. ob 16. večernja z iznošenjem plašta- nice in poljubljanjem Kristusovega groba, nato jutrenje. Na veliko soboto 23. t. m. ob 10. večernja z liturgijo. Na veliko noč (Voskresenije) 24. t. m. ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija, ob 18. bdenije. Na drugi dan Voskresenija 25. t. m. ob 10. liturgija. c Poscbni vlaki za velikonočne praz- nike. Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je pooblastila podrejene že- lezniške direkcije, da zaradi velikega navala potnikov na vlake za čas veliko- nočnih praznikov uvedejo po potrebi posebne vlake za prevoz potnikov. Na postaji, od koder bo vozil za rednim vlakom še izredni vlak, bo to pravocas- no objavljeno. Izredni vlaki bodo odha- jali nckaj minut za rednimi. Pri nas so vlaki tudi sicer v smeri od Celja proti Ljubljani in v smeri Ljubljana—Celje ob sobotah in nedeljah tako prenapol- njeni, da mora velik del potnikov v 3. pa tudi v 2. razredu stati na hodnikih. Ako vstopiš v nedeljo zvečer v Celju v osebni vlak proti Ljubljani, moraš go- voriti o poscbni sreči, ako dobiš v 2. ali 3. razredu sedež. Potujoče občinstvo, ki se v izdatni meri poslužuje znižanih ne- deljskih kart, je skrajno nevoljno za- radi nevzdržnih razmer, ki v tem pogle- du vladajo na progi Ljubljana—Celje in obratno ob sobotah in nedeljah. Ako so se uvedle nedeljske karte in se to pri ojačenem prometu tudi finančno rentira, potem vendar ni treba, da se ta proga, ki je tako silno preobreme- njena, tako dosledno zanemarja in ne nudi potnikom niti najskromnejše udob- nosti. Ljubljanska operna klet tudi v Celju toči priznana viiia z otoka Visa. Gostil- no »Pri angelu«, Prešernova ul. 20, je prevzol g. Lozic. Za praznike na svide- ";' nje, da spoznate, kaj so pristna dalma- "'' tinska vina. Sledite v prihodnji številki inseratom! : c Prnštveni javni nastop Sokolskcga društva Celja - matice bo v nedeljo 22^ maja ob 16. na Glaziji. Ostala družtva naj blagovolijo upoštevati ta datum. Strati -i. »NOVA DOB A« Stev. 1#. c Maribor in Celjski kulturni teden. V maribbrskem »Večerniku« z drie 7. t. m. čitamo o CKT sledeče: Za Mari- borom — Celje. Kakor smo v Mariboru lani z umetniškim tednom hoteli pod- črtati kulturno-umetniška stremljenja v našem mestu, tako jih nameravajo poudariti letos v Celju. Gotovo so v Celju v marsiČem težje prilike ko v Ma- rlborV: predvsem je manj prosvetnih iistanov, ki bi mogle pomagati, seveda je tudi manjši krog občinstva, ki bi ta- ko delo pbdpiral. Vendar pa ima Celje eno prednost pred Mariborom: ohranilo je nepretrgano vez s kulturnimi napori iz predvojnega časa. Namen Celjskega kulturnega tedna pa je še v tern, da hoČc podčrtati poleg kulturnega tudi iiacionalni pomen Celja. Morda je to zä Celjle še nujnejše potrebno ko za Ma- ribor, kajti nacionalni nasprotniki so v Celju neprimerno jačji ko v Mariboru, saj'je zhano, da so imeli v Celju še do nedavna svoj nacionalni časnik in l'astno tiskarrio, kjer so neprenehoma trdili, da je vsa kultura Spodnje Sta- jerske le uspeh nemškega dela. Celjski kulturni teden pa bo celo z razstavlje- nimi stariihi tiski dokazal, da ima slo- venska knjiga tudi v Celju prednost in po doslej neznani številnosti starejših tiskov gotovo tudi prevažno zaslugo za kultürno pövzdigo okolice. In tako do kulturno - nacionalni poudarek Celjske- ga kulturnega tedna prav važen mej- nik za celjsko okolico in za vse Spod- nje Stajersko. Iz tega pa izvira tudi dolžnost za nas Maribor. Z vsemi sila- mi moramo te poskuse v Celju podpi- rati z nasveti, s pripomočki, najbolj pa s stevilnim odzivom in podporo. Je pa tudi spored prireditev tako pester in so prireditve po sodelujočih umetnikih na taki višini, da bo nesporno pravo zado- ščenje za vsakogar, če prispeva k uspe- hu celjskega kulturnega tedna svoj delež. In ničesar drugega, ko blago- hotne pomoči, ne pričakuje Celje od Maribor a. c DeJovanjf »Branibora« v Celju. Društvo sBranibor« v Celju je imelo 8. t. m. zvečer v mali dvorani Narod- nega doma občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Predsednih g. dr. Bavdek je po pozdravnih besedah poročal o deio- vanju društva od njega ustanovitve v juniju 1935 dalje. Ceprav je splošna gospodarska kriza ovirala razmah mla- dega društva, je število članov naraslo na 121. Društveno delo je bilo v glav- nem osredotočeno na zbiranje članskik prispevkov. Predsednik je glede na ve- like zunanjepoliticne dogodke zadnjega časa naglasil potrebo poživitve delova- nja vseh narodno obrambnih društev. Poročilo blagajnika g. direktorja Mrav- ljaka izkazuje 4893.27 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Društvo je po- slalo osrednjemu odboru v Ljubljani !?.100 din, društveno premoženje pa znaša 2.938.75 din. Na predlog pregle- dovalca računov komisarja g. Reje Je prejel odbor razrešnico, blagajniku g. direktorju Mravljaku pa je bila izreče- na zahvala za požrtvovalno delo. Do- sedanji agilni predsednik g. dr. Bav- dek je zaradi preobremenjcnosti odlo- žil predsedniško funkcijo. Na predlog g. dr. Ernesta Kalana so bili v novi od- bor soglasno izvoljeni sledeči gg.: predsednik dr. Kloar, podpredsednik prof. Kovačic, odborniki Baeič, dr. Bav- dek, Jagodič in Roš ter gdč. ZupanČi- čeva, namestniki dr. Milan Orožen, V. Prelog in Rakovšček. V nadzorni od- bor so bili izvoljeni gg. ravn. Cernelč in Reja ter gdč. Sepejeva. Predsednik g. dr. Kloar je po izvolitvi orisal glav- ne smernice društvenega dela in po- udaril potrebo čim tesnejšega sodelo- vanja vseh narodno obrambnih orga- nizacij. c Zapiranje trgovin na veliko soboto. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da morajo biti po naredbi ba- na z dne 28. aprila 1937 trgovine z me- šanim, specerijskim in kolonialnim bla- gom, trgovinc z delikatcsami in ostale trgovine z živili odprte na veliko soboto do 19., trgovine z manufakturnim, kon- fekcijskim, modnim in galanterijskim blagom ter železnino pa do 17. c Lep uspeh mladinskih pevskih zbo- rov. Državna realna gimnazija, drž. de- ldiška in deška meščanska sola ter me- sčanska sola sester v Celju so priredile •v nedeljo popoldne v nabito polnem celjskem gledališču pevski koncert, ki je odlično uspel in pokazal bilanco po- žrtvovalnega, smotrnega in vseskozi uspešnega dela učiteljev in učiteljic petja. Najprej je zbor drž. dekliške me- ščanske sole pod vodstvom gdč. Danice Grudnove izvajal tri triglasne zbore, iz- med katerih je posebno ugajala Preg- Ijeva toplo občutena »Mamica moja, odpusti mi«. Zbor sicer ni številčno močan, a poje precizno in z lepo dina- miko. Krepko disciplinirani in močni zbor drž. deške meščanske sole je pod vodstvom ' g. Josipa Segule zapel dva štiriglasna zbora in Jenkovo »Zdravi- co« za en glas in štiriglasni zbor s spremljevanjem klavirja. Slednjo skladbo je podal tako učinkovito, da jo je moral ponoviti. Zbor dekliške me- ščanske sole šolskih sester je pod vod- stvom s. Ljubomire Zuljeve izvajal zelo eksaktno dva dvoglasna zbora in en triglasni zbor. Sledil je nastop zbora realne gimnazije pod vodstvom g. Stan- ka Tavžlja s tremi veselimi triglasnimi zbori. Ob zaključku je mešani zbor re- alne gimnazije pod vodstvom g. Anto- na Knapa skladno in efektno zapel Ada- mičevo »Kaj pa delajo ptički?« in Vo- dopivčevo »Vipavsko«. Nastopajoči in njih vodje so bili deležni prisrčnih aplavzov v priznanje pomembnega in uspešnega kulturnega udejstvovanja. c Iz prometne shižbe. V 5 .skupino sta napredovala bivši postajenačelnik v Celju, sedaj nameščen pri direkciji drž. železnic v Ljubljani g. Ivan Vra- njek ter šef prometne službe v Celju g. Anton Medved. c Iz politično upravne službe. Gosp. Uroš Zun, sreski podnačelnik v Celju, je imenovan za policijskega komisarja pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku. Za sreskega podna- čelnika v Celju je imenovan g. Franc Hartman, politično upravni tajnik pri banski upravi v Ljubljani. c Iz poštne službe. Poštna kontrolor- ka gdč. Marica Skoflekova, upravnica pošte v Gornjem gradu, je na lastno prošnjo premeščena k pošti v Celju. c Romanje na Oplenac. Za potovanje na Oplenac, ki ga organizira CMD, se je iz Celja prijavilo 20 udeležencev. Ker je tudi mnogo prijav iz Maribora, Ljutomcra in Ptuja, bodo vozili že od Maribora posebni vagoni, ki bodo na Zidanem mostu priključeni posebnemu vlaku iz Ljubljane za Mladenovac. c Družba sv. Cirila in Metoda je za velikonočne praznike založila šest vrst prav lepih razglednic z narodnimi moti- vi. Te razglednice nam dostojno nado- meščajo razne tuje izdelke. V Celju prodajajo te razglednice vse trgovine s knjigami in papirjem in večina trafik. Razglednice ima v zalogi ženska po- družnica CMD v Celju, kjer se dobi tu- di Ciril-Metodov narodni kolek. c Krstna predstava Mrakovega »Caj- kovskega« v Celju. »Slovenska scena mladih« v Ljubljani bo priredila pod umetniškim vodstvom dramatika dr. Ivana Laha svoj prvi nastop v petek 22. t. m. ob 20. v Mestnem gledališcu v Celju in vprizorila kot krstno pred- stavo himnično dramo Ivana Mraka ^Cajkovski«. Reržira avtor Ivan Mrak, inscenacijo je zamislila in izvedla Cita Potokarjeva. Celju se torej obeta redek gledališki dogodek. Predprod'aja vstop- nic v knjigarni Slomškove tiskovne za- druge. c Na belo nedeljo 24. aprila ob 15. pojdemo vsi na tombolo nižjih poštnih uslužbencev v Celju na Dečkov trg, kjer dobimo te-le glavne dobitke: kom- pletno spalnico (tv. O. Josek, Celje), zlato moško uro (veletrgovina A. Leč- nik, Celje), radio aparat 3 cevni (A. Dobrotinšek, Celje), moško in žensko kolo z enoletno garancijo (veletrgovina D. Gams, Celje), nadalje 85 kg pšenič- ne moke, 1 seženj bukovih drv, 1 voz premoga, 1 kožo najfinejšega boks usnja (veletrgovina A. Hofbauer, Ce- lje), kompletno deško obleko s čevlji, mnogo najfinejše posode iz tovarne A. Westen, Celje, vrh tega pa še okrog 400 manjših lepih dobitkov. Vse to je že sedaj na ogled v izložbi tv. O. Josek na Glavnem trgu v Celju. Tombolske tablice po izredno nizki ceni 2 din ko- mad se dobijo pri vseh pismonošah v Celju, v Laškem, v Zalcu, v Vojniku kakor tudi pri vseh bližnjih poštah v celjski okolici. Torej ne pozabite: Dne 24. aprila, to je na belo nedeljo, vsi na tombolo v Celje! c Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo 46. redni letni občni zbor v četrtek 21. t. m. ob 19. (v primeru ne- sklepcnosti pa ob 20.) v mali dvorani Obrtnega doma. Clani so vabljeni, da sc udelezijo občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno. č Sokolski lutkovni oder bo vprizoril na velikonočni ponedeljek 18. t. m. ob 10. in 14.30 v Sokolskem domu v Ga- berju lutkovno igrico »Sneguljčica«. Mladina in odrasli, posetite prireditev v obilnem številu! c Ponovitev »Oljkinega« koncerta. Moški zbor pevskega društva »Oljke« bo ponovil svoj koncert, ki je 3. t. m. zelo lepo uspel, v soboto 23. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so narodne pesmi, ki so jih priredili E. Adamič, O. Dev, J. Goto- vač, C. Pregelj in P. Krnjak. Zbor vodi pevovodja g. Ciril Pregelj. Udeležite se ponovitve koncerta v čim večjem j številu! c Celjsko pevsko društvo bo imelo v tednu po Veliki noči redne pevske vaje kakor običajno v torek za ženski, v sredo za moški in v petek za mešani zbor. Pridite točno! — Odbor. c Akademija podmladka Jadranske slraže drž. deške in dekliške meščanske sole v Celju bo, kakor smo že poročali, v nedeljo 15. maja ob 17. v Mestnem gledališču. Na sporedu so pev- ske in telovadne točke, igra enodejan- ka, govoreča knjiga in živa slika. Vsa društva se prosijo, da bi upoštevala ta datum. c Z državnega tožilstva. Gosp. dr. Al- bin Juhart, namestnik državnega to- žilca v Celju, je premeščen k državne- mu tožilstvu v Mariboru. Gosp. dr. Ju- lij Felaher, namestnik državnega to- žilca v Ljubljani, pa jc premeščen k državnemu tožilstvu v Celju. c Iz vojaške službo. Polkovnik g. Iso Nečak, poveljnik 39. pp., je premešcen v Beograd. Za poveljnika 39. pp. je ime- novan generalštabni polkovnik g. Mi- hajlovič v Ljubljani. c Pomni.te, da je najlepši dar za veli- konočno pisanko tombolska tablica niž- jih poštnih uslužbencev, ki se dobi pri vseh pismonošah in drugih prodajalcih po 2 din za komad. Tombola bo na be- lo nedeljo 24. t. m. ob 15. v Celju na Dečkovem trgu pred Narodnim domom. Poskusite srečo na belo nedeljo, goto- vo Vam ne bo žal. Pregovor sicer pravi, da je sreča opoteča, vendar moramo na tern mestu poudarjati, da je na tej tom- boli sreča že v naprej zagotovljena. Samo korajža velja! Toraj sezite vsi korajžno po tombolskih tablicah, do- kler jih je še kaj na razpolago. Na belo nedeljo pa ne pozabite ob 15. udeležiti so z vsemi svojimi domačimi, znanci in prijatelji te velike javne tombole v Celju pred Narodnim domom. c Javna mestna knjižnica bo na ve- liko soboto in na velikonočno nedeljo zaprta. c Potrebno pojasnilo. Iz vrst lastni- kov psov v Celju smo prejeli več vpra- šanj, zakaj so morali ta mesec plačati za pse čuvaje davek v znesku 12.50, za ostale pse pa 125 din, docim je bilo v občinskem razglasu navedeno, da zna- ša pasji davek za pse čuvaje 10 din in za ostale pse 100 din. Sporočamo, da je bilo letos treba plačati pasji davek za čas od 1. januarja do 31. marca t. 1. in za proračunsko leto 1938-39, t. j. za čas od 1. aprila t. 1. do 31. marca 1939. Do- slej se je plačeval pasji davek za kole- darsko leto, z letošnjem letom pa se bo plačeval za proračunsko leto, ki se pričenja 1. aprila. Zato je bilo letos treba plačati tudi zaostali pasji davek za c'as od 1. januarja do 31. marca. c Važen sestanek članov Nabavljal- ne zadruge v Celju bo drevi ob osmih v zadružni restavraciji. Razpravljali bomo o sestavitvi kandidatne liste de- legatov in njih namestnikov, ki bodo zastopali naše članstvo na vseh občnih zborih pri centrali v Mariboru. — Skli- catelj: Josip Močan. c Zetev smrti. V Zagradu je umrla v aoboto 86-letna preužitkarica Marija Mlakarjeva. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek 24-letni Mihael Razgoršek, sin dninarice s Kuretnega pri Laškem, v sredo 64-letni rudar Franc Hribar iz Turskcga lesa pri Hrastniku in v petek 72-letni upokojeni železnicar Alojz Vrešak iz Creta. N. p. v m.! [ c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m, v evidenci 777 brezpo- selnih (637 moških in 140 žensk) na- sproti 942 (805 moškim in 137 žen- skam) dne 31. marca. Delo dobi 26 po- možnih delavcev pri regulaciji Savinje, 8 hlapcev, 3 poljski delavci, po 2 kro- jača in tesarja, 8 kmečkih dekel, 4 privatne kuharice, 3 služkinje ter po 1 pisarniška praktikantinja, hotelska ku- harica, gostilniška kuharica, natakari- ca in kuhinjska služkinja - praktikah- tinja. c Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1.1. m. zapadli v plačilo: 5-odstotni najein- ninski vinar in 2-odstotna kanalska na- klada za proračunsko razdobje od 1. IV. 1938 do 30. VI. 1938, vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 31. XII. 1937 do 31. III. 1938 in prvi obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni celjski zanesljivo do I 10. maja t. 1. Po preteku tega roka se | bodo zaračunalc zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po pretekü 6 tednov od dneva dospelosti izostala, bodo izterjana z izvršbo. c Ciril-Metodova podružnica v Celjw je prejela iz domačega nabiralnika g. dr. Jura Hrašovca 50 din. Iskrena hvä- la! Posnemajte! c Zahvala. Cenjenim gospem, ki so tako požrtvovalno prodajale oljke in pirhe za zaščito dece in mladine v Ce- lju, izreka odbor najtoplejšo zahvalo. c Pojasnilo. V zadnji številki smo objavili podlistek »Pokrajinsko lice Laškega«. Na koncu podlistka je bil pomotoma naveden kot pisec Martin Omerza. Citatelji so po slogu in vsebini gotovo že sami spoznali, da je napisal omenjeni podlistek g. dr. Fr. Mišič, znani potopisec in navdušeni propaga- tor lepot Savinjske doline ter poseben oboževalec Laškega. c Nočno lekamiško službo ima od 16. do 22. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 17. do 23. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo namestnik poveljnika g. A. Košir, Gospodarstvo = Naš izvoz in naše terjatve v tujik državah. V prvem tromesečju tega leka je bilo izvoženih samo iz Subotice in okoliša 220 vagonov pitanih svinj. Od tega je šlo v Avstrijo 153 vagonoY* v Ceškoslovaško 53 vagonov in v Nera- čijo 14 vagonov. Nadalje je bilo iavo- ženih v Avstrijo 13 vagonov klavnik konj, 5 vagonov konj za vprego, 5 ra- gonov govedi in 21 vagonov zaklane perutnine. V Madžarsko je bilo izvoae- nih 22 vagonov klavnih konj, v Angli- jo 6 vagonov jajc in 8 vagonov zaklane perutnine. Vse to je bilo izvoženo samo iz Subotice in okolice. Naše terjatre napram Nemčiji znašajo danes preko 200 milijonov dinarjev, napram Italiji v novem računu preko 110 milijonor dinarjev. Tuje države pač rade kupu- jejo, manj rade pa plačujejo. Tako ni z našim izvozom dajemo kot mala dr- žava velikim sosedom pravzaprav po- sojila in smo primorani, ako hocemo priti do kritja naših terjatev, nabav- ljati preko potreb industrijske izdelke v teh drrsavah. = Carine so vrgle državni blagajni nad 1 milijardo dinarjev. Po podatkih osrednje carinske blagajne je bilo y času od 1. aprila 1937. do 31. marca 1938 vplačanih na carinah 1.051,258.381 din. V primeri s prejšnjim letom po- meni to 213,000.000 din več, kar znači 25-odstotni povišek, ki ga je treba pri- pisati povečanemu uvozu in povečanina carinam. Povečanje carin znači naravno za prebivalstvo povišanje nakupnih ecn — Centrala industrijskih korporacij je imela te dni v Beogradu pod pred- sedstvom g. Avgusta Praprotnika avoj redni občni zbor. Na zboru je bila od- ločno podčrtana potreba načrtne indu- strializacije in težnja gospodarskih kro- gov po ureditvi in konsolidaciji notra- njih političnih prilik v državi v duhu pravičnosti in polne enakopravnosti vseh dolov naroda in vseh krajev drža^c — Cena pšenici pada. Prizad je v so- boto znižal cene pšenici, ker ne more sedan jih odkupnih cen pridržati za noro žetev. Ob koncu julija bo Prizad na nn- ših tržiščih še enkrat znižal cene pšen>- ci. Pomladanska žetev pšenice v Ame- riki je mnogo boljša od lanske ter bo presegala v donosu vse žetve zadnjih 6 let. Ltev. 16. »NOVA DOBA« Stran 5. ze/t'fa vsern /zaroč/2/Lom, afa/e/se/n, //zsere/zfo/// //2 sofr&c/rt/Xv/n aredrus/00 /# apram „J^o&e J2)o6e" V.: S a n j e Tisto noč pred velikonočno nedeljo ! je imel stari Lapuh čudno lepe in po- membne sanje. Kakor ponavadi ob teh toplih popol- dnevih, sedi pred kočo in greje na soln- cu sedemdeseto leto svojega življenja, vesel božje gorkote. Iz vasi, ki leži nižc med griči, prihaja petje in vriskanje, pomešano s poskočnimi glasovi harmo- nike. Posluša in ugiblje sam s seboj. Takrat pa sine po vzbočeni cesti črna, imenitna kočija in dvoje iskrih belcev obstoji pred ubogo kočo. Z voza stopi visok gosposki človek, mlad in lep. Stari Lapuh strmi in od veselja ne ve, kaj bi rekel. Andrejc je to, ki se je vrnil k očetu, bogat in zdrav iz Amerike, iz te obljubljene dežele. Spozna ga tudi on in mu stisne roko, nič se ga ne sramu- je, kočarja in siromaka. : Vrnil sem sc in ostanem doma. Bo- gastva. sem pripeljal s seboj čez morje, da bi ž njim lahko kupil vso vas. In kaj je z Leno?« vpraša resno in vendar tudi dobro in prijazno. Zvesta je in nate je čakala. In hčer- ke še nisi videl. To bo veselje, An- drejc! Da sem le doživel še ta dan .. .>Velika noč je, kakor jo je sam Bog ustvaril; da bi nam dal le še Andrejca skoro. To noč sem sanjal o njem in sanje so bile dobre in lepe.« Vsi trije gredo po cesti, ki polagoma j pada in se bliža vasi. Nad vasjo sloni ( I širok grič in tarn pritrkuje in vabi k maši. Kmetje prihajajo obritih, praznič- nih obrazov, žene in otroci svežih, rde- čih lie in se mimogrede ozrejo na ko- čarja in neporočeno mater. Tuintam kdo prijazno pozdravi, ker je že čul, da se vrne Andrejc s silnim bogastvom. »Zamudil se je kje,« reče Lena, »in ni mogel priti. Tudi meni se je sanjalo o njem, a v jutru se nisem več domislila vsega. Zdaj se spominjam le še mest- ne kočije, ki se je v njej pripeljal k nam« »Tudi meni se je sanjalo o tisti ko- čiji, pritrdi živo stari Lapuh in še bolj se mu razvedri čelo. Zivahno pripove- duje in Lena ga posluša otroško in veselo zamižljena. Bogata bo svatba in imenitna, kakor se to spodobi ženinu iz Amerike; še imenitnejša kakor ženi- tev županovega sina, kjer je vriskala in plesala vsa vas od otrok pa do starcev, ki jih je vino premotilo. Ze so v nižini, tik pred vasjo in molčijo v zlate misli zamaknjeni. Tam na cesti pa stoji razcapan, zgo- daj ostarel človek in se ozira k ubogi koči, ki čepi ponižna na griču. Okrene se z rumenim, bolnim obrazom in pla- šen stopi mimo. Na Veliko noč se je vrnil iz Amerike, iz obljubljene dežele, ki mu je vzela mladost in življenje. I>r. Fr. Korotanski: 0 starih gradovih ob Gornji Savinji Kakor mogočna, iz žive kamenine vlita trdnjava kljubesti in upornosti, nedostopna in nepremagljiva, se ozira vrh Ojstrice, ogrnjen s hermelinom bleščeeega snega, preko nizkih pripog- njenih glav in višav ponižnega pred- gorja v zeleno Görnjo Savinjsko dolino in preko temnih gozdov Menine planine in Dobrovlja na rjavosive zadnje ostan- ke Starega gradu gornjeceljskega. Oko- li razvalin se tesno in krčevito vije br- šljan, jih trdno drži in oklepa ter jih tako varuje pred nadaljnjim razpada- niem. Pa tudi smejoči se, veseli vino- gradi vriskajo ob strmem pobočju nav- zgor k visokemu zidovju, ki še 3toji okoli ponosnega gradu Friderikovega, in nizdol, k bistri Savinji in vojašnici kralja Petra, kjer so pred 501 letom slavili veliko slavje, ko so si grofje j celjski priborili na3lov državnih kne- j zov. Od tedaj se je marsikatera pote- ; za spremenila na lieu in na zunanjosti j pokrajine ob Savinji, ne le tam, kjer j gorski potok blizu Braslovč prvič za- gleda dedni grad Zovneških svobodnja- kov in se pri Čelju pod lepimi vinogra- di Miklavškega hriba zopet poslavlja od knežjega in grofovskega gradu, temveč tudi ob njenem gornjem toku od Mozirja do Ljubnega, kjer pred- stavljajo tri lepo zaokrožene kotlinice, zelene, z gorami obdane, Mozirska, Re- čička in Ljubcnska, skupno z mikavno Zadrečko dolino Gornjo Savinjsko do- lino v ožjem, pravem pomenu besedc. Kjer so še pred 500 leti na dominant- | nih točkah stali ponosni gradovi, po- dobni smelim vojščakom in junakom, in so prijazne vinske gorice ob vznož- j ju skalnatega Tera in ljubkih Golti | obrobljale in spremljale srebrnobistre valove Savinje od Ljubnega do Mozir- ja, popotnik, ki dancs tod potuje, za- { man išče s svojim radovednim očesom mikavne slike starih gradov in vino- gradov. Samo borne, kaj neznatne ostanke nekdanjega gradu za trgom Rečico še opaziš, pa tudi te le, ko so hrast, klen, javor, leska in gaber brez zelenega okrasja svojega listja in stoje goli okoli razvaljenega kamenja. Nek- danje vinske gorice obsenčajo gosti iglasti in listnati gozdovi v družbi z redkimi hmeljniki in samo v solnčnih vrtovih, na samostanskem vrtu v Na- zarjah, na Kolovratu pri Mozirju, na strmem pobočju nad St. Janžem blizu Rečice ob Savinji še dozorevajo sinji grozdi izabele ali pa smarnice. Toda Gornji grad, čedno mestece in letovišče ob gornji Dreti, v podolgo- vati dolinici, vse obdano z visokimi, gosto pošumljenimi gorami, in Marijin grad ali Vrbovec, nemško Altenburg (Stari grad), graščina v ravni kotlini, kjer se Dreta druži s Savinjo, že s svo- jim imenom tujca spominjata na gra- dove in graščake. Prvotni »Gornji« grad, med domačimi »Stok« imenovan, ni zapustil o sebi niti kamna, ki bi mo- gel izdati mesto, kjer je stal, kakor tudi od starega benediktinskega samo- stana gornjegrajskega ni ostalo nobe- no zidovje; saj je sedanjo škofijsko palačo v Gornjem gradu postavil škof grof Attems šele pred 160 leti. Cas je zabrisal tudi vse sledi prvotnega Vr- bovca, starega ali Dolnjega grada. Na nagromadenih skalnih bolvanih, ki jih je nekoc kronal stari Vrbovec, stoji se- daj majčkena, a mična kapelica sv. Jo- žofa, okoli cerkvice in visokih skal pa se oklepajo štirje trakti nove, mlajše graščine, ki se ji je sesul tudi že en vogelni okrogli stolp. Altenburgovci so 1. 1325. v zelenem ozadju tedanjega trga Rečicc ob Savinji na ozemlju de- želne sodne oblasti gornjegrajskega benediktinskega samostana proti volji menihov postavili nov grad, novo trd- njavico, Rudenek ali Rudenstein. Na prošnjo gornjegrajskega opata se je tedanji zaščitnik samostana grof Urh Pi'anberg zavezal, da bo grad porušil in uničil »brez vsake hudobne zvijače«. Ako bi se obljuba ne izvršila, naj bi podpisani poroki obljube na izrecno zahtevo benediktinskega opata šli v »lituš« (gostilno) nav.Koroškem, ki bi jo opat določil, in bi je ne smeli prej zapustiti, dokler ne bi bil grad razde- jan. Toda obljuba ni bila z isto naglico izvršena kakor je bila dana. Spor za- radi Rudeneka (Rudnika) se je razvnel do pravega vojskovanja in je bil šele 20 let pozneje rešen po razsodbi vojvo- de Albrehta. Altenburgovci so obdržali grad, ki pa je 1. 1447. prešel v last celjskih grofov, 1. 1578. pa v last ljub- ljanskih škofov. Baš ta Rudenek, cigar ime se je ohranilo v hišnem ünenu Re- nekar, je tisti grad ob Gornji Savinji, od katerega se je do danes ohranilo še največ razvalin pod sedanjim ime- nom »Lekšetov grad« in okoli katerega je sveža domišljija domačega ljudstva ovila marsikateri ljubek pajčolan zani- mivih pravljic in pripovedk. V bližnji vasi St. Janž na Polju, po- družnici častitljive župne cerkve sv. Kancijana na Rečici ob Savinji, ima neka stara hiša ime »Pri tlakarju«. Po ustnem izročilu so morali v tej hiSi podložniki oddajati desetino, gornino, snopovino in druge davščine. Zakaj baš tu? Tik nad vasjo, na strmem, na treh straneh nedostopnem hribu, ki je obvladal in zapiral pot ob Savinji in Savinjo samo, so v gozdu v bližini zad- njih skromnih vinogradov neznatni, a zanimivi ostanki nekdanjega gradu, ki se imenuje po sedanjem lastniku zem- ljišča »Rakunovo gradišče«, do danes strokovno še ne preiskano. Se vise, pod skalnatim Terom naleti popotnik nad razgledno »Lipo« na zadnje sledi nekdanje gorske trdnjavice Negojnice, ki je bila med dvema skalnima vrhovo- ma postavljena na strm, prepaden sto- žec; pičle ostanke obsenča gozd, ob- jasnjuje pa jih domača pravljica. Ne- gojničan je imel sovražnega brata doli v dolini na desnem bregu Savinje v Lešah, St. Janžu nasproti. Leški (dvo- rec stoji še dandanes) pošlje bratu na Negojnici sodček, ki pa ni bil napol- njen z vinom, temveč s smodnikom; obenem gre sam k bratu na obisk. Smodnik se vname, sodček se razleti, poruši gradič, pokoplje pa tudi oba so- vražna brata. Ko so ob koncu pretek- lega stoletja preiskali razvaline Ne- gojnice, so v sobi, kaki 4 m2 veliki, na- leteli na sedem okostnjakov, na dva sredi sobe v sedečem položaju, na pet pa v položaju, ki je pričal, da jih je smrt zalotila na begu. »Gradišče« pomeni sicer navadno ostanke predslovanskih gradičev, gra- dov in utrdb, ki so bile razdejane, pa so jih pozneje naši predniki često, zla- sti v nevarnosti, porabljali kot zaveti- šče in pribežališče. Izravnani vrh hrib- čka s tedanjim frančiijkanskim samo- stanom v Nazarjah se je nekoč imene- val tudi Gradišče; na prepadnem po- molu nekega strmega hrbta za Mozir- jem je v gozdu skrito Strucljevo »gra- dišče«, na poti iz Vrbovca (Marijinega grada) v Gornji grad ob Dreti se vo- ziš ali hodiš skozi sotesko »Okno« tik pod Menino pianino; strmi hribček, ki ga Okno loči od Menine planine, ima na svojem vrhu tudi Gradišče, kjer je bilo še v začetku 19. stoletja kamenje razpadle utrdbe. Rakunovo gradišce si- cer ne kaže nobenih sledov okroglih na- sipov in okopov, ki so značilni za zna- na gradišča, kakršna najdcmo na Po- horju, pač pa neobdelano, iz savinjske struge prinešcno kamenje, prav tako kakor Strucljevo gradišče, in pa ostan- ke štirioglatega zidovja, ki se nanj na zapadni strani naslanja sedaj ravna gozdna parccla, ki se danes, nekdanje- Biu vrtu podobna, imenuje »Na nji- vici«. Ko so še vsi ti gradovi, skupno z gra- dom in stolpom mozirskim, gledaK na bistro Savinjo in na lepe vinograde ob njej, je pokrajinsko lice Gornje Savinj- ske doline imelo še prikupljivejšo sh"- ko nego dane3; gradovi so padli v prah, gozd prepleta nekdanje vinograde, le orjaška stavba Ojstrice stoji iz vekor v veke. Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 1«. Iz naših krajev Store š Sokolsko glcdališče bo v doglednem času ponovilo Dietrichovo opereto »Ka- kor stari — tako mladi«, ki je pri pre- mieri in reprizi doživela tako sijajen uspeh. Z isto opereto bo najbrž gosto- valo tudi v Narodnem domu v Celju. š Sentlovrenski oder je vprizoril v nedeljo 10. t. m. Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Obisk ni bil zadovoljiv. Med odmori so zapeli fantje več lepih pesmi. š Zadnja slana je napravila pri nas mnogo škode. Zgodaj vzcvetelo drevje, kakor marelice in češnje, je slana po večini ugonobila. Št. JuriJ ob J. *. j Novi upravnik na banovinski kme- tijski šoli g. Vodlan, ki je dosedaj služboval na posestvu Windischgrätz v Smartnem pri Litiji, je te dni nastopil službo. j Pred 30 leti na pomlad so začeli graditi novo šolsko poslopje. Predsed- nik krajevnega šolskega odbora je bil takrat g. dr. Josip Povalej, poznejši sinančni direktor v Ljubljani. j Kmetijsko šolo so tudi pred 30 leti zaČeli graditi. Da so jo postavili ravno v St. Juriju, je imel mnogo zaslug dr. Gustav Ipavic. j Na novi cesti proti Sv. Jakobu se bodo začela dela šele po Veliki noči. Cestni odbor ima za to cesto v svojem proračunu le 150.000 din. Nov voglajn- ski most pa letos menda še ne bo zgra- jen, čeprav je že sedanji zdavnaj za zaaluženi pokoj. j Nov grob. Pretekli teden je umrla v Lokarju v starosti 70 let ga. Marija Mastnakova iz znane napredne hiše Zaj- čevih, kjer so se v predvojni dobi radi zbirali člani Cirilmetodove podružnice. Tudi sama je bila članica in odbornica ženske podružnice. Svoje otroke je vzgojila v strogo narodnem duhu. Slava njenemu spominu, svojcem naše iskreno sožal je! j Vodna zadruga, ki ima namen re- gulirati Slom od Grobelnega do izliva v Voglajno, se snuje. Pripravljalni od- bor se je že osnoval in lotil poslov za oživotvorjenje zadruge. j Markacijo na Rifnik, priljubljeno izletno točko nad St. Jurijem, delajo nekateri člani Slov. planinskega druš- tva. Markacija je potrebna, ker vodi po Rifniku mnogo poti križem kražem in si tuj izletnik ni nikoli na jasnem, ka- tera pot je prava. Markacija bo izve- dena do vrha mimo znane gostilne Jaz- bec tik pod vrhom. j Sneg je v začetku tedna pobelil bližnje vrhove. Skode nam ni napravil, pač pa je sledeča slana pomorila nežno cvetje in mladice. j Po šentjurskih pešpotih imamo v lepem vremenu kar na debelo prahu, ob najmanjšem dežju pa primerno koli- čino blata. Sentjurčani se jezijo, tujci godrnjajo, a vse skupaj ne zaleže in ne pomaga nič, ker ni nikogar, ki bi se zavzel za trške poti v spodnjem trgu. j V spomin iz službe odpuščenemu g. Lojzetu Hrovatu so njegovi prijatelji darovali krasno uro z napisom: »Iskre- nemu prijatelju v spomin! Na svidenje!« Petrovče p Delovanje pevskega društva »Savi- nje«. Pred kratkim si je občni zbor tu- kajšnjega pevskega društva »Savin je« izvolil nov odbor, ki mu načeljuje kro- jaški mojster in posestnik g. Vinko Ari- stovnik iz Arje vasi. Pevski zbor, ki šteje do 30 pevcev in pevk in ki ga vo- di požrtvovalni učitelj g. Srečko Pečar, je priredil že več uspešnih koncertov doma in nastopil poleg drugih pevskih zborov v St. Rupcrtu, na Gomilskem, v Gotovljah in drugod. Posebno učinkovi- to je bilo tekmovanje petih pevskih zborov lani na vrtu pri g. Teržami. Omembe vreden je nastop domačih pev- cev v korist socialne akcije za uboge šolarje. Prizadevanje g. pevovodje, da dviga s pesmijo srčno kulturo, je nad vse hvale vredno in zasluži vsestransko podporo dobro mislečih in pesmi ljube- čih občanov. p Godbeno dništvo Liboje - Zabukov- ca je preteklo nedeljo dopoldne priredi- lo promenadni koncert pri občinski hi- ši. Ostri severni veter je kmalu razpr- šil godbe željne šetalce domov za peč, godce pa na topel Čaj. Vidi se tudi, da na kmetih nismo vajeni v območju ve- likega tedna poslušati promenadnih koncertov. ker se držimo še starih uko- reninjenih običajev v postnem času. p Tudi pevsko društvo »Savinjski Zvon« i/ St. Petra v Sav. dol. v nedeljo ni imelo sreče s svojim vokalnim kon- certom v Vodenikovi dvorani, kjer je zbor dvajsetih pevcev poslušalo komaj 14 oseb, četudi je zbor zaslužil boljši obisk. Moški zbor pod vodstvom agilne- ga pevovodje g. Ašiča je lepo izvajal narodne in umetne pesmi. Prepričani smo, da bo ob desetletenici Sokolskega društva v St. Petru zbor glasovno do- bro izpiljen in se bo tako uvrstil med dobre podeželske pevske zbore. Napori prejšnjih pevovodij gg. Mohorčiča in Požarja niso bili zaman. p Na tiho nedeljo dopoldne je komi- sija sreskega načelstva iz Celja pod vodstvom g. Bradača pred občino raz- delila med tukajšnje kolesarje promet- ne knjižice in nove tablice. Priglašenih je bilo nad 600 kolesarjev, tako da je vsak četrti prebivalec občine Petrovče lastnik kolesa. Tudi rekord! Žaleo ž Tcžka nesreča mladega kolesarja. V torek okrog 8. zjutraj se je peljal 17-letni viničarjev sin Anton Vihernik od Sv. Jederti pri Gotovljah s kolesom po državni cesti proti Celju. Ze pri Zal- cu se je oprijel z desnico za neki to- vorni avtomobil, z levico pa je vodil kolo. Tako je brzel skupno s tovornim avtomobilom proti Celju. V Drešinji vasi pri Sribarjevi nisi je privozil na- sproti osebni avtomobil nekega Celjana. Fant je zaslutil nesrečo in je spustil tovorni avtomobil, pri tern pa je krenil naravnost pred osebni avtomobil, ki je treščil Vihernika v loku ob tla s tako silo, da mu je počila lobanja in je do- bil tudi težke notranje poškodbe. Ne- srečnega kolesarja so prepeljali v celj- sko bolnico. Ta težka nezgoda naj bo v svarilo vsem kolesarjem, ki vozijo po naši razdrapani državni cesti, da je treba skrajne previdnosti. Št. Peter v S. d. št Ganglova drama »Sin« je doživela na sokolskem odru popoln uspeh. So- kolski igralci so se v polni meri zave- dali svoje odgovorne naloge ter so vsi brez izjeme podali svoje vloge nadvse prepričevalno. Da je bil kontakt med igralci in občinstvom odličen od začetka do konca predstave, je pričala globoka tišina, ki je vladala med izvajanjem v dvorani. Igra je moralno uspela kar najbolje. Obisk je bil z ozirom na bli- žajoče se velikonočne praznike pri obeh predstavah dokaj zadovoljiv. št Protiplinska razstava na tukajšnji železniški postaji je bila preteklo nede- ljo prav dobro obiskana. Potujočo raz- stavo so si ogledali tudi učenci narodne sole iz St. Petra in St. Pavla. Razstavo je obiskalo nad 1500 oseb, kar je za podeželje vsekakor mnogo. Polzela po Požig. V soboto 9. t. m. zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Sokla v Podvinu. Poslopje je pogorelo do tal. Preiskava je dogna- la, da sta ogenj podtaknila iz maščeva- nja dva mladoletna fanta iz Založ. Pred meseci je eden izmed fantov ukradel Soklu nekaj svinjine in denarja. Sokl je takrat takoj osumil omenjenega fan- ta, ki je svoje dejanje v resnici priznal. Fant se je hotel sedaj maščevati in je s tovarišem zažgal gospodarsko poslop- je. Fanta sta sedaj v zaporih in imata priliko premišljevati o svoji nepremi- šljenosti. Gornjji grad g Poštno direkcijo v Ljubljani prosi- rao, da vendar že enkrat uredi zadevo preselitve poštnega urada v drug, pri- ' meren lokal. Lokal, v katerem je sedaj poštni urad, nikakor ne ustreza in je skrajno nehigieničen. Več interesentov se je na zadevni razpis prijavilo s po- nudbami za oddajo lokala, zadeva pa še do danes ni rešena. Bliža se letovi- ščarska sezona in zato je rešitev tega vprašanja nujno potrebna, da ne bodo tujci zopet kritizirali skrajno slabega lokala poštnega urada. g Kadijske naročnike opozarjamo, da se organizirajo in zberejo pavšalni zne- sek za uporabo električnega toka v opoldanskem odmoru od 12. do 14. Ta tok je sedaj ukinjen, ker so le ne- kateri radijski poslušalci plačali ta pri- spevek, dočim so drugi pri aparatu po- slušali, a ničesar plačali. V interesu vseh radijskih naročnikov in tudi na- predka našega kraja je, da se ta zadeva na lep način in sporazumno uredi. g Sokolsko društvo je na cvetno ne- deljo zvečer vprizorilo pod režijo br. Marjana Mikuša Molierovega »Namišlje- nega bolnika«. Naši diletantje so svoje vloge rešili dobro. Nekatere vloge so bile podane vprav odlično. Prosimo naše igralce, da bi se nam v prihodnji sezo- ni čimvečkrat pokazali na odru, da bo občinstvo zadovoljno in da bo vesel tudi društveni blagajnik. g Gradbena podjetnost je pri nas v polnem razmahu. V kratkem bosta do- grajeni moderna vila zdravnika dr. Jan- ka Raka poleg narodne sole in nova stanovanjska hiša trgovca Zmavca. Go- stilna na »Skarpi« dozidava prvo nad- stropje, kjer bo večje število moderno urejenih tujskih sob na razpolago, ga. Terezija Tratnikova postavlja novo pe- karijo in prezidava stopnišče hiše, pa tudi obcina urejuje novo kupljeno hišo za urad in eno stanovanje. Upamo, da bo tudi poštni urad v kratkem v novih uradnih prostorih. g Cestni odbor je pričel zopet z grad- benimi deli na ovinku »Na križu«, kjer zaposluje tudi nekaj domačih delavcev. Veliko bi bilo popravil in rekonstrukcij na cestah našega sreza, a zal ni dovolj sredstev na razpolago. Apeliramo na pristojne činitelje, predvsem na bansko upravo, da upoštevajo, da spada naš srez k tujskoprometnim srezom naSe banovine in da je lani tujski promet padel gotovo tudi zaradi izredno slabih cest. Potrebujemo mnogo gramoza, da luknje na naših cestah vsaj malo zade- lamo, da ne govorimo o nujno potrebni razširitvi banovinske ceste ter odpravi številnih in težavnih ovinkov in klan- cev. Skrajni čas je že, da se našemu srezu pomaga, da bo naše ubogo prebi- valstvo z gostilničarji in trgovci vred imelo kaj zaslužka od tujcev. g Pod Rogatcem in to pri znanem kmetu p. d. »Zgornjem Spehu« 1163 m visoko so pričele 2. aprila cveteti češnje česar ne pomnijo najstarejši ljudje. U- pamo, da ne bodo pozeble, ker je posta- lo te dni tudi pri nas zelo mrzlo. Slovenjgradee s Lep sestanek mladine JNS v Mi- slinju. V nedeljo popoldne je bil v re- stavraciji Iršič v Mislinju sestanek tamkajšnje krajevne mladinske organi- zacije JNS, ki je bil zelo lepo obiskan. Sestanek je otvoril predsednik mislinj- ske krajevne organizacije g. Valentin Prevolnik in po kratkem pozdravnem govoru podal besedo tajniku sreske or- ganizacije g. Bogdanu Pušenjaku. V nad eno uro trajajočem govoru je Pu- šenjak razložil zbranim zborovalcem smernice kmet3kega gibanja in razvoj naše zunanje politike ter zaključil svoj govor s kratkim notranjepolitičnim pre- gledom. Izvajanja g. Pušenjaka so bila navdušeno sprejeta. Po kratki debati je predsednik g. Prevolnik zaključil lepo uspeli sestanek naše napredne mladine. s Občni zbor šahovskega kluba. Za občni zbor slovenjegraškega šahovskega kluba je vladalo zelo veliko zanimanje. Clanstvo se ga je udeležilo polnostevil- no. Občni zbor je otvoril in vodil pred- sednik g. dr. Maks Pohar. V svojem po- ročilu je poudaril, da je bilo letošnje jubilejno leto v znamenju mnogih tur- nirjev, in izrazil upanje, da bo članstvo tudi letos ostalo zvesto kraljevski igri. Poročili tajnika in blagainika sta bili po kratki debati sprejeti, nakar je po- ročal tehnični referent g. Hajtnik, da so bili v preteklem poslovnem letu odi- grani trije klubski turnirji, dva nagrad- na brzoturnirja, dve simultanki in 4 medklubske tekme. Prvak kluba je g. Bogdan Pušenjak. Na predlog člana nadzornega odbora g. Debelaka je pre- jel odbor razrešnico. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena kompromisna lista. Za predsednika je bil izvoljen dr. Po- har, za podpredsednika Kavs, za tajni- ka Hernaus, za blagajnika Music, za tehničnega referenta Pušenjak, za go- spodarja Lupine, za odbornike Zupan- čič, Zitterschlager, Krek, Hajtnik in Jenko, za revizorja pa Debelak in Klin- ger. V priznanje velikih zaslug je bil dosedanji dolgoletni predsednik g. dr. Maks Pohar izvoljen za častnega člana. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo klub letos priredil teoretični tečaj. s Gradnja novega kopališča. Dela za gradnjo novega mestnega kopališča je mestna občina oddala za 361.000 din. Gradnja se bo pričela v prihodnjih dneh in bo kopališče odprto predvido- ma že meseca junija. Sedaj, ko se je odločila mestna občina za gradnjo ko- pališča, je tudi potrebno, da izda pro- spekt, ker bo že kopališče samo gotovo zelo privlačilo tujce. Laško Novi občinski proračnn Laško, 15. aprila. Pretekli teden je novi občinski odbor velike občine Laško, ali kakor se jo po domače imenuje Marija-Laško, prevzel upravo združenih občin. Novo starešin- stvo je tudi že pripravilo in razgrnilo na vpogled občanom novi proračun za leto 1938-39, o katerem bo občinski od- bor razpravljal na seji v torek 19. t. m. Pri površnem pregledu smo videli, da bo imel župan letno plačo 7.200 din in da ga bodo podpirali tajnik z letnimi 12.000 din, vojaški referent, blagajnik, zvaničnik in en policist. Imeli bomo se nočnega čuvaja in dva cestarja ter ba- bico, ki bo imela letnih 3.600 din. Za cestarja bo nastavljen brat obč. odbor- nika Kolška, en služitelj je brat pod- župana, tako da bo ostalo vse lepo v žlahti. Iz drugih postavk posnemamo, da se sokolskim druatvom ne da nobena pod- pora, pač pa Prosvetnemu društvu 1200 din in za telesno vzgojo 3.000 din. Sil- na bremena bodo morali nositi Laščani pri vzdrževanju ljudskih šol, ki jib. bo morala naša občina vzdrževati ali vsaj podpirati celih sedem. Poglavje kmetij- stvo in živinoreja ne izkazuje posebne- ga prirastka in bi se novi gospodarji v tern poglavju že lahko pokazali nekoliko bolj kmete, nego so to storili. Ubožni sklad zahteva celih 59.200 din. Ako se prav spominjamo, se je prejšnji naš župan hvalil, koliko bo pridobil z novo občino — revežev. In res se kaže, da je držal besedo. Za brezposelne je dolo- čenih 5.000 din, za Jegličev akademski dom v Ljubljani 1.000 din. Skupaj znašajo osebni izdatki 106.000 din, materialni izdatki 484.000 din ali celotna proračunska potrebščina 590 tisoč din, ki se bo krila z 80% doklado na državne neposredne davke s predpi- som 244.000 din; torej se bodo doklade zvisale za 100%, kakor smo to že v na- prej napovedovali. Pa to je samo prvo leto, drugo leto bodo možakarji že bolj pokazali svoje rožičke. Zato se pa le vcselite Laščani in bodite hvaležni na- šim klerikalcem, da so nam obesili ma- rijagraško občino, pri čemer so jim po- magali tisti, ki so jim leta 1936. pro- dali našo občino. 1 Tehnična stran združitve občm. Ob- činsko poslovanje v združenih občinah se bo, kakor se čuje, koncentriralo v pisarnah doscdanje laške občine. Pro- stori bodo jedva zadoščali. Posamezni odbori, kakor: gospodarsko-f inančni, gradbeni, kmetijski, občinski cestni, vo- dovodni in socialni bodo konstituira- ni na seji 19. t. m. Na tej seji bo novi občinski odbor sklepal o predlogu nove- ga proračuna in o pravilniku za nje- govo izvrševanje. Določene bodo tudi uradne ure za uslužbence. Proracun je razgrnjen od 11. do 16. t. m. Zelo nas zanima, kake kapacitete bodo se- stavljale posamezne odbore. Izbira men- da ni velika. 1 Imlustrija in misijon. V proslavo 150-letnice obstoja fare pri Sv. Jederti nad Laškim je tamkajšnji župnik pokli- cal celjske kapucine na enotedenski misi- stev. 16. »NOVA D O B A« Stran V jon, ki je bil končan preteklo nedeljo. Ves miaijon in vse dušebrižniško delo je poteklo na običajen način: hujska- nje proti naprednemu časopisju, ostri izpadi proti vernikom pravoslavne cer- kve, glede katerih je eden pridigarjev povedal, da ni dovolj, če so se nekateri že spokorili, ker še vedno okužujejo okolico itd. Kronö misijonu pa je dalo ravnateljstvo TPD Laško-Hudajama, ki je v svojih obratih oklicalo in opo- zorilo dclavce na ta misijon. Torej smo res prišli že tako daleč, da se indu- atrija vpreza v versko in cerkveno pro- pagando. Radovedni smo, ali bi ravna- teljstvo dalo objaviti tudi kak sokolski nastop ali kako drugo nacionalno prire- ditev. Bomo poskusili. 1 Drobne novice. Za posledicarai tež- ke operacije je umrl 68-letni Jože SIu- ga, posestnik iz Sevc pri Rimskih to- plicah. Pokojnik je bil več let župan občine Sv. Krištof. Pripadal je po svo- jem mišljenju bivši SLS. N. p. v m.! — Gosp. Josip Osolin je prodal svojo žago poleg pokopališča v Laškem dosedanje- mu najemniku g. Salabalieu, lesnemu trgovcu v Zagrebu za 120.000 din. Gosp. Salabalič je po rodu Bosanec in svak obratovodje falske elektrarne v La- škem g. Zgage. — Vodstvo hotela »Sa- vin je« je prevzel osebno g. Vladimir Trop, sin zadnjega župana mestne ob- čine Laško g. Ignaca Tropa. Gosp. Ig- nac Trop se namerava preseliti na svo- je posestvo pri Ormožu. — Gosp. Osolin preurejuje trgovske lokale in iz- ložbe Bate v Laškem. Začasno posluje Bata s svojo podružnico v kinodvorani. Ko se bo zopet preselila v svoje lokale, bo, kakor se čuje, začel zopet obrato- vati Kino Lasko, ki bo baje izpopolnil aparaturo in zlasti nabavil nov zvočnik. Domač kino se je Laščanom že tako Prikupil, da bi bili tcžko brez njega. 1 Preložitcv banovinske ceste v Rim- *"kih toplicah. Kakor slišimo, je banska uPrava dovolila in preskrbela kredit za preložitev banovinske ceste 1/30 v od- seku Smarjeta-Rimske toplice. Načrt in zamisel izvira še iz časov, ko je bil cestni odbor v drugih rokah, pa zaradi pomanjkanja denarja delo ni prišlo do izvedbe. Cestni odbor ne bo izvršil pre- ložitve v lastni režiji, marveč bo delo oddano po ponudbeni poti podjetniku. Zelimo, da bi lastniki v poštev prihaja- jočih zemljišč ne dolali cestnemu odbo- ru pri tako važni gradnji težkoč in da bi se delo čimprej in gladko izvedlo. 1 Propagamlno predavanje Jadranske straže. Tukajšnji krajevni odbor JS je priredil 7. t. m. v Sokolskem domu po- poldno za mladino, zvečer pa za odrasle zelo zanimivo predavanje s skioptični- mi slikami »Kraji in ljudje ob Jadran- skem morju«. Mladina je z izrednim za- niman jem sledila besedam odličnega pre- davatelja g. Pirnata iz Ljubljane. Se posebno zanimive so bile stvarne in ob- jektivne besede g. predavatelja, ki jih je podal zvečer odraslim. Boljše prav gotovo ne bi mogel prikazati, kako ogromnega pomena je zlasti za Sloven- ce naše morje, kako tesno smo posred- no in neposredno z njim zvezani in kako velike važnosti je za njegovo očuvanje baš krepko izraženo prepričanje v vseh Slovencih, Hrvatih in Srbih, da je to m°rje naše, da je last nas vseh in da morejo le enaki občutki v vseh držav- Ijanih ustvariti za našim morjem ne- Premagljivo trdnjavo, nepremagljiv branik proti vsem, ki poželjivo gledajo na vse lepote naše obale in na gospo- darske koristi, ki nam jih morje prina- »a- Nazorno podane primerjave in sta- tistični podatki ter 167 lepih diapoziti- v°v jc izpolnilo v celoti vsem koristno nekd^Vanje> ki SG ga je zvečer udeležuo aJ nad 60 poslušalcev. Prav gotovo ° p* ob drugih sličnih prilikah na me- stu da se udeležijo predavanja tudi ti- sti fci si domišljujejo, da vse vedo, in pa tisti ki mialijo, da brezplačna ali pa taka kulturna predavanja niso za nje. 1 Potojoca prot!plinska raz8teva se je zadrzevala tu 8. t. m. Kljub vsem zanimivostim m poslanstvu ni dosegla svojega namena, vsaj ne pri naa< Na. mesto, da bi bila dostopna vsem Iju- dem, posebno onim, ki doslej niso imeli prilike, da bi se seznanili z najmoder- aejšimi obrambnimi sredstvi, je bil do- stop mogoč le v času, ko je večina lju- di zaposlena pri svojem službenem opravilu. Poleg tega pa bi se že moralo riskirati tudi nekaj za pravočasno re- klamo in pa vsaj določiti dva razstavna , dneva, posebno v krajih s številnim j okoliškim prebivalstvom, kakor Je 1 Laško. 1 Cepljenje svinj proti rdečici bo od 15. aprila do 31. maja. Prijave spre- jema občina do 15. t. m. »Taksa kakor lani«. Zal dopisniku ni znana ta »Ian- ska« taksa, pa prepuščamo sedanjemu občinskemu odboru, da o tern informira vsakega posameznika, ki za njo sploh ni vedel ali pa je nanjo pozabil. 1 Vlom. V noči od srede na četrtek so neznani storilci vlomili v prostore tukajšnje Radio-Therme. Ukradli so dve kolesi, izmed katerih je eno last kopališča, drugo pa last nekega nata- karja, in tudi plašč portirju g. Koritni- ku. Poleg tega je bilo ukradenih iz kle- ti nekoliko buteljk. Za storilci poizve- duje orožništvo. 1 Sejem. V sredo je bil velikonocni sejem, na katerem pa ni bilo opaziti one živahnosti, kakor običajno, kljub lepemu vremenu. Na živinsko sejmišče je bilo prignanih komaj nekaj nad 60 glav živine. Kupcev ni bilo mnogo. Ce- ne so se gibale med 5 in 6 din. Hrastnik h Naši občinski vodovodi. Naša ob- čina ima menda šest različnih vodovo- dov, ki so bili zgrajeni pod različnimi pogoji in se morda zaradi tega tudi raz- 1 lično upravljajo. Tako je prišlo pri nas do čudnega stanja, da imajo nekateri občani brezplačno vodo, drugi plačujejo zanjo pavšal, tretji jo imajo menda po znižani ceni, četrti jo pa plačujejo po [ polni ceni. Vedeli smo, da ne bo popol- noma enostavno vodarino poenotiti, vendar smo mnenja, da bi po štirilet- nem sožitju z nekdanjo občino Dol mo- rali končno le priti tako daleč, da bi ne bilo pri nas štirih vrst občanov. Zu- panstvo se bo moralo končno odločiti, j da bo upoštevalo vse svoje vodovode kot pridobitno podjetje, ki se mora sa- mo vzdrževati in amortizirati, ali pa kot splošno občinsko dobroto, ki jo je j občina ustvarila v brezplačno uporabo j vsem svojim občanom. Prvi način bi bil v korist našim otrokom, katerim ne bi bilo treba skrbeti, kje naj dobijo denar za nove vodovode, kadar bodo ti odrekli, drugi bi se pa prilegel nam, če se po- stavimo na stališče, da naj naši otroci napravijo sami vodovode, če hočejo piti vodo. Slisimo, da se Dolanci branijo vo- darine. Seveda je to njihova pravica, naša dolžnost je pa, da poskrbimo, da jo plačujejo tudi Dolanci, ali pa, da imamo vodo brezplačno tudi mi! Izgo- i vor, da so vodovod sami plačali, pač ne drži, ker bomo morali popravila plačevati vsi! Sokolstvo Vsesokolski zlet v Pragi Se dobra dva meseca in nastopili bodo veliki slavnostni dnevi v Pragi, liamor bo pohitelo sokolstvo, da pred vsem svetom izpriča veličino sokolske ideje in moč njene organizacije. Letoš- nji zlet je X. in ga zato nazivamo ju- bilejnega. Gotovo bo prekašal vse do- sedanje, saj doslej še ni bilo primera, da bi katerikoli vseslovanski zlet v Pragi bodisi številčno ali po kakovosti zaostajal za prejšnjim. Vsi so se stop- njevali in od zleta do zleta opažamo ogromen porast nastopajočih pripadni- kov. Da podkrepimo na§o trditev, na- vajamo po raznih statistikah primerja- vo dosedanjih vsesokolskih zletov. Pri- merjava ne bo poučna samo za one, ki se udeleže zleta v Pragi, tenrvoS za vse brate in sestre, ki se udejstvujejo v naših vrstah. Ona je živ dokaz naSe sile in nasega neprekinjenega napredka. I. zlet je bil pod vodstvom ustanovi- telja dr. Miroslava Tyrsa 18. julija 1882 na Strelskih ostrvih v Pragi. Ude- ležilo se ga je 1600 članov iz 76 dru- štev, pri prostih vajah je nastopilo 696 telovadcev. Na predvečer zleta so vpri- zorili v Narodnem gledališču v Pragi J. Kolas a »Zizkovo smrt«. Izsla je slav- nostna številka lista »Sokol«. II. zlet je bil na Karlovih Obofih od 27. do 30. junija 1891. Vodil ga je br. Jožef Klenky. V povorki je bilo 5832 članov iz 244 društev. Proste vaje je izvajalo 2742 članov. Tega zleta so se prvič udeležili Poljaki ter slovenski, hrvatski in ameriäki Sokoli. m. zlet je bil leta 1895. na Letni in ga je prvič vodil br. Jindra Vaniček. Pri prostih vajah je nastopilo 4278 članov in prvič se je pojavil moški na- raščaj, 700 po številu. V povorki je bilo 8554 članov. Udeležili so se ga poleg jugoslovenskih Sokolov tudi Poljaki. IV. zlet je bil od 28. do 30. junija 1901 na Letni. V povorki je korakalo 11.000 članov. Pri prostih vajah je na- stopilo 6705 telovadcev. Tokrat so pr- vič nastopile članice z vajami s kiji, 867 po številu. Izzvale so nepopisno navdušenje stotisočglave množice ob- činstva. Zleta so se udeležili vsi slovan- ski Sokoli. V. zlet je bil od 27. do 30. junija 1907. Pomemben je bil zlasti, ker se je takrat osnovala Zveza slovanskega so- kolstva in ker so bile prirejene tudi mednarodne tekme. Zmagali so Cehi. V povorki je bilo 15.000 članov, pri pro- stih vajah 7575 članov, 3000 članic in 3456 naraščajnikov. Prvič je nastopilo okoli 5000 moške in ženske dece. Prvič je bil izveden tudi zletni prizor, ki je predstavljal bitko 1. 1422. med Zižko in cesarjem Zigmundom. VI. zlet je že imel značaj vsesokol- skega zleta in je bil od 26. do 30. ju- nija 1912, združen s proslavo 50-letnice obstoja češkoslovaškega sokolstva. Pri prostih vajah je nastopilo 11.200 čla- nov in 5468 članic. Sodelovala sta tudi naraščaj in deca. Izveden je bil divni antični prizor »Marathon«. Na tekmah za slovansko prvenstvo je zmagal br. Stane Vidmar iz Ljubljane. VII. zlet je bil prvič v svobodni dr- žavi leta 1920. na Letni pod vodstvom brata Jindre Vanička. Skupne vaje je izvedlo 6000 moške in ženske dece, na- stopilo je 1000 moškega in ravno toliko ženskega naraščaja, 27.000 članov in 23.000 članic, ki vsled previsokega šte- vila niso mogli nastopiti hkrati, tem- več deljeno na zletne dni, Zletni prizor j je predstavljal postavitev spomenika svobode, S posebno točko je nastopilo 23.000 češkoslovaških vojakov. V po- vorki je bilo 55.000 članov in članic, rned temi 180 Jugoslovenov. Na akade- miji je nastopilo 16 članov zagrebškega Sokola ter 16 članov in 8 članic Ljub- Ijanskega Sokola. Dne 1. julija 1920 so v Terezinu prevzeli za COS br. Ste- panek in dr. Pata, za JSS dr. Laza Po- povic zemeljske ostanke Principa in to- varišev, ki so bili isti dan prepeljani v Prago in drugi dan v osvobojeno do- mo vino. VIII. vsesokolski zlet je trajal od 13. junija do 6. julija 1926 ter se je ločil v zletne dni dece in naraščaja in v glav- ne zletne dni. Naraščaja je nastopilo 3S.3S4, dece 13.470. Pri prostih vajah je nastopilo hkrati 13.700 članov in 14.000 članic. Razumljivo je, da je bilo število telovadcev in telovadk vsaj še trikrat toliko, toda zletišče ni moglo sprejeti vseh prijavljenih naenkrat. Na- stopili so tudi starejši bratje, ki so iz- | vajali vaje v krojih. Zletni prizor »Kje dom je moj« so izvajali člani in moški naraščaj. V povorki je bilo 57.000 Sokolov in Sokolic, med temi iz Jugoslavije 1400 članov in 150 članic s 60 prapori. V zletnih dneh se je pri- peljalo iz Jugoslavije v Prago 6860 oseb IX. zlet je bil leta 1932. Združen je bil s proslavo 100-letnice rojstva usta- novitelja sokolstva dr. Tyrsa. Zletni prizor: Tyrsev sen. Jugoslovenskih So- kolov in Sokolic se je zleta udcležilo okoli 5000. Pri prostih vajah je na- stopilo 1120 jugoslovenskih Sokolov in 560 Sokolic. Na tretji zletni dan je nastopilo še 560 članov jugoslovenskih sokolskih čet. V povorki je korakalo 64.000 Sokolov in Sokolic. Pri prostih vajah je bilo število članov in članic večje od števila v letu 1926. Težko si je predstavljati velikansko množico telovadcev in telovadk, ki pri izvajanju prostih vaj nudijo neskoncno lepo sliko. Zdi se ti, da gledaš na pro- strano morje, vzpenjajoče se v enako- merne valove. Koliko lepša bo slika le- tos, ko bo udeležba telovadečih mnogo večja in je tudi telovadišče urejeno na način, oziroma bo nastop k vajam iz- veden tako, da bo moglo hkrati nasto- piti 30.000 telovadcev in ravno toliko telovadk. K zlctnim nastopom spada veličastna povorka, ki se je na zadnjem zletu pomikala tri ure, preden je prišla zadnja kolona na cilj. V Pragi bo ogrcmna sokolska razstava, ki bo na- zorno pokazala početek in ves razvoj sokolstva. Vsesokolski zleti so sola utrjevanja v disciplini in vere v nezlom- lji/vo moč sokolske organizacije. Na vsesokolskih zletih črpajo udeleženci novega svežega poguma in veselja do plemenitega sokolskega dela. Obdaro- vani bodo z gostoljubnostjo, ki je pri Slovanih udomačena, toda v zlati Pragi je največja. Jugoslovensko sokolstvo se pripravlja na vsesokolski zlet in bo po dosedanjih prijavah udeleženo v Pra- gi še v večjem številu kakor leta 1926. Nastopilo bo z lastnimi prostimi vajami brata Kovača, ki so po pestrosti gibov najlepše, kolikor smo jih doslej imeli. Izvajajo jih člani in članice skupno. V Celju jih bomo imeli priliko videti na župnem zletu dne 12. junija. Bratje in sestre! Ko boste preživljali praznike v miru in oddihu, posvetite nekaj velikonočnega razpoloženja prvim dnem julija, ko bodo v slovanski Pra- gi mogočno odmevali sokolski koraki in pozdravi. Skrbite, da bo naša župa gle- de udeležbe med prvimi v Savezu. Zdravo! — C. Okoli 2500000 odprtinic Vaše koža NEPRESTANO deluje noč in dan in čaka, da jim pride na pomoč aktivni lecifin Solea mila in na rasf kože ugodno delujoči ko- lesterin Solea kreme, da se prerano ne utrudijo in ovenejo. Sport * Tekmovanje za državno nogomet- no prvenstvo je dalo preteklo nedeljo sledeče rezultate: v Splitu Hajduk: Ljubljana 3:2 (2:0), v Zagrebu Grad- janski:Slavija 0:0 in Hašk:Concordia 2:1 (0:0), v Beogradu pa Jugoslavia: Jedinstvo 0:0 in BSK:Bask 2:1 (2:1). * V finalnem tekmovanju za prven- stvo LNP so bili zadnjo nedeljo dose- ženi sledeči rezultati: v Cakovcu CSK: Celje 3:1 (2:1), v Mariboru Zelezničar: Kranj 2:0 (0:0) in v Ljubljani Her- mes :Maribor 3:3 (3:2). Na tabeli vodi CSK z 8 točkami, na zadnjem mestu je trenutno Celje z 2 točkama. * Državno prvenstvo v cross-coun- fryJ11 si je v nedeljo v Ljubljani na 7.500 m dolgi progi med moštvi zopet priborilo ljubljansko Primorje z 42 toč- kami, med posamezniki pa je zmagal član zagrebškega Haška Flas s časom 26:26.8. * Na Golteh dobra smuka! Iz Mozlr- ske koče smo prejeli obvestilo, da je pred nekaj dnevi zapadlo 20 cm nove- ga snega. Temperatura je močno padla. Včeraj zjutraj je toplomer kazal —5. Snežne podlage je 70 cm. O praznikih se obeta prav dobra smuka. Smučarji bodo gotovo izkoristili ugodne snežne prilike in pohiteli k Mozirski koči na smučanje. AH ste že poravnali naročnino ? Stran 8, »NOVA Ö O B A« Stey. 16. YABILO na REDNILETNIOBČNIZBOR CELJSKE POSOJILNICE D. D. V CELJÜ ki se bo vršil v petek, dne 29. aprila 1938. ob 17« uri v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju § sledečim sporedom-, 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1937. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci za leto 1937. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. 5. Volitev upravnega sveta. 6. Volitev revizijskega odbora. UPRAVN1 SVET. llrn^aknilia tihe9a ali sodelujočega, k UrU&dlJllil\U rentabilnemu brezkonku- renčnemu podjetju v bližini Celja, v svrho razäiritve sprcjmem. Cenjene ponudbe pod »Osetndesettisoč« na upravo »Nove Dobe«. Motorno kolo NAG Prestowerke Chemnitz 100 ccm mo- derno opremljeno voženo 100 km.zelougodno prodam. — P. Perdan, mehanik, Celje, Mariborska 11. Semena vrtna in poljska, sveža, kaljiva, dobite prl tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - prl .Zvoncu* GLADIOLE d8li)e gomoljastc, begonije, strogo sor- Ürane, holandskega izvora, v najlepših barvah pri II. Zelenko, vrtnarstwo, Celje Okna ugodno pro dam. dobro ohranjena in nekaj izložbenih oken ter jeklenih rolojev, tramov in snežnih ščitnikov Stermeckl - Celje. Gostilna splavarjev prej Šket (blizu postajc) v Laškem toči razna sortirana vina, pivo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. — Cene zmerne, postrežba solidna. — Priporočata se Slavko in Marija Gačnik. Zeloizdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarnl In trgovinl s papirjem «Franc Leskovseifc Celje, Glavnfi trg 16 SANDWICHES 2äu$