TRIBUNA LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UBEJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BOŽO LEVEC, NIKO TlCAR, JOZE ŽNIDARSlC, FRANC GRIVEC IN PETER JAMBREK. ODGGVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNIŠTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-123, TEKOCl RACUN S00-70/3-5G7. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN, TISKA CP »DELO« LETO X., STEV. 15 LJUBLJANA 9. NOVEMBRA 1960 DOSEŽENI USPEHI V LANSKEM LETU, ZA KATERE JE UNIVERZA DOBILA PRIZNANJE IZVRSNEGA SVETA PRAVZAPRAV PREDSTAVLJAJO LE DEL OPRAVLJENIH NALOG V CELOTNEM PROCESU REFORMIRANJA VI-SOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA, OBENEM PA TERJAJO SE VECJE MOBILIZACIJE KOMUNISTOV IN VSEH NAPRED-NIH SUBJEKTIVNIH SIL PRI REŠEVANJU BODOClH NA-LOG. Razviti sistem izrednega študija Pred nami je neposredna naloga, da na oddelkih, kjer v pireteklem šolskem letu ni-smo spremenili študija, pro-učimo vse možnosti, kako bi tudi na teh oddelkih našli no-ve ofcjlike šolanja strokovnja-kov iai odpravili klasične in zastarele metode. To zlasti ve-Ija za študij splošne medicine, nekatere strolke na filozofsiki fakulteti, na naravosilovino-teh-nološki in akademijah. Res je, da obstoje v teh strokah do-ločene specifičnosti in se za-voljo tega teže odločimo za spremembe, vendar je tudi res, da so se kotnunisti kot celota premalo zavzeli in poglabljali v obstoječe možinosti. Prizade-vanje komiiinistov na Akade-miji za igralsko umetnost, da se dosedanji način študija pri njih spremeni, je imelo pri rektoratu Aikad. negativen od-aiv. Razviti sistem izrednega štu-dija in čimprej uvesti tretje etapnje, je tudi stvar naših na-daljnjih prizadevanj. To sta pravzaprav novi nalogi na Univerzi, za. kav sta tudi moč-no- zainteresirana proizvodnja ir učinkovitejšeiga roa-terialnega in formalnega poslo-vanja so se do tedaj razdrob-l.iene sfcupiiaie združile v o&redj nje kiu|l!tiurn,o umietnišiko d:rw-štvo Akademiik. Do te združitve je prišlo tudi predvsem zaradi novih oblik delovanja, kj jih terja naš čas in sodobni utrip življe.nja. Prevladovati mora namreč orientacija. da naj z.a kvalitetoi vrh študentovskeiga kultajimeiga življenja in z.a de-lo posameznih skupin skrbi ne- ko osrednje telo, ga usmerja in. oblikuje. Za ostalo, nadvse važ-no področje kultu.rno umetnost-ne vzgoje študentov pa bi mo-rala še vnaprej, toda mnogo resneje in odgovorneje skrbeti posebna komisija pri Unive.rzi-tetneim odboru. saj je to nad-vse važno področje oisefone afir-macije in oblikovanja osebnosti mladega intelektualca. Letošnji festival naj b>i potiie-nil pirvo pomembnejšo alirma-cijo novo lustanovljenega dru-štva. Pri tem pa gre predvsem za dve kornponenti. Najprej je treba gledati na kvaliteto, ki jo bodo v okviru movega društva na tem festiva-lu prikazale posa.mezne sikupi-n.e. Gre tudi za širšo uveljavi- Nadaljevanje na 6. strani Skupščina v Naselju brezplodna! Skupščino koristnikov Stu-dentovskega naseljia. ki je bi-la v četrtek, 20. oktobra, bi lahko ocenili kot neresno in ne-plodno. V več kot štirih urah, kowkor je skupščina trajala, se je \'eliko govorilo in ostro kri-Liziralo vse in vsakogar, ven-dar je ncprLstianski opazova-l€c Cahis.0 dobil vtis. d,a disku-tantje niarsikje niso našli stič-ne tcčke, da se iu&o mogli ze-diniti, kako bi pnče]i reševati probleme, o katerih so govoriii in ki jih ni-ti ni naio. Iz poročila pr.edsednika Scu-dentovskega sveta je bilo ra.^-vidno, da je v preteklem le'u ŠS dabro delal. Poudaril je, da bo treba v bodoče bolj pazi^i r.a red in disciplino. Opozoru je na nekatere poimanjkljivosLi pxi dežuini službi. — Delavns bo bile tudi ostale komisije. še najlepše i^spehe pa ie dosege1 fotoklu.o. Med počitnicami sra delall v Kaselju dve brigaUi pri urejtvaniu poti med blok.. Dobro ui.bilo, ko bi brigade delale tudi prihodnje leto! Upravnik Naselja je podal kratko poročilo o finančnem poslovanju dioma in poudaril, da je bilo ugodno. Dejstvo pa je d,a se uprava stalno bori s finančnimi težavami. kar skuša vsaj delno popraviti z. oddaja-njem soto prehodnim gostom preko počitnic. »Veliko se tudi giovori o različnih problemih in o menzi,« je med drugim de-jal, »vendar se tudi veliko na-pravi. Hrana se je v primerja-vi z lanskim leto-m precej iz-boljšala, izboljšala pa se le tu-di nabava hrane. Pri tem pa ostane nerešeno še vprašanje kadrov. ki jih ni mogoče dobiti dovolj, predvsem zaradi nizkih plač . . . « V vsej nadaljnji diskusiji so obravnavali predvsem vpraša-nje hrane. Vsak diskutant je temu problemu pcsvetil največ časa. Nekateri so svoje govore dobro pripravili in jih podkre-pili s šlevilnimi podatki in šte-vilkami t&r na ta način izzvali pri posluš3lcih burno ploska-nje! Nekdo je skoraj do kalo-rije natančno izračunal. koliko hrane dobijo abonenti manj, kot jo plrčajo, ugotovil je, da je bila polica. tega in t€'3a dne »brez vrednosti«. da pri kilogra-mu kruha mmza zasluži toliko 1b toliko din itd. . . Nadalje je ^ovornik, Iki &o ga nekateri kasneje označili kot demagoga. dejal, da kvaliteta hra-ne stalno pada, cene pa ra-stejo. Problemi so povsod. v menzi, v zajtrkovalniei, v bife-ju, kje je torej višek denarja, ki ga študentje neupravičeno plačujejo za hrano!? Vsa svoja izvajanja je diskutant podkre-pil z več primeri v drugih uni-verzitetnih centrih. kjer štu-dentje mainj plačajo in več do-bijo! Izrazil je tudL željo, naj bi odpravili režijo in da &e menzi v bodoče dodelijo dota-cije kot drugje. Nič manj demagoško kot predigovornik je nastopi'1 pred-sednik upravnega odbora, kl je najprej pobil vse njegove ugo-tovitve. nato pa dejal. da gre lahko vsakdo, ki mu tu ni všeč in če mu je predrago, druigam, kjer bo lažje živel in shajal. Govoril je tudi še o nekaterih drugih problemih, predvsem o dl&ciplitai, hiigieni, uničevanju inventarja ter • ilegalcih, ven-je vse ostalo v senci diskusije o kalorijah. pri želodcu ... V diskusiji je sodeloval tudi generalni sekretar univerze, dr. L. Piškur in med driUgim opozoril študente. da dotacij za menze ni. pač pa študentje do-bivajo izdatne individualne podpore. Opozoril je tudi na to-ple odnose do tujih študen-tov. Kadar hoče nekdo govoriti o važnih problemih, jih mora najprej dobro poznati. Ta>ko bi lahko tudi predsednik Univerzi-tetnega odbora ZŠJ dobro po-znal problematiko Studentov-skega naselja in šele nato kon-struktivno sodeloval ali kritizi-ral v razpravi. Tako pa lahkc sarao pritrdimo predsediniki: Kuratorija študentovstoih do-mov in menz, prof. dr. Kobetu k0 je Naseljaše opozoril, naj bodo bolj resni in tehtni. To drži I Vendar pa še enkrat po-udarjamo, da skupščina ni bik resna. niti konstruktivna! Go vorili so o številnih problemih vendar niti po štiriurneim vro-čem besednem boju niso priš! skupaj. Ostalo je vprašanjf kd,o je kriv in kdo ni. Napada in kritizirali so di-ug druigeg; brez vidnega uspehia. Ostal j samo vtis. da so Naseljaš.i — lačni! Kdo ve, na komu ležr krivda!?... Nove možnosti v novih oblikah V šolsko leto 1960-1961 sto-pamo z novimi spoznanji, ki so sad napornega, predvsem pa zavestnega dela na pod-ročjih družbeno - političnega udejstvovanja. Eno in drugo je tesno povezano. Družbeno-politično delo in udejstvovanje v sedanjih pogojih in pred-vsem zahtevah reformiranega študija je brez dvoma napor-no, ce naj bo učinkovito. To pa zahteva veliko volje in mo-či, kajti učinkovito je lahko samo, če njegovi nosilci ne sa-mo odgovarjajo osnovni zah-tevi reformiranega študija, ampak so med najboljšimi štu-denti. Tu se zadnje čase na univerzi pojavljajo določcne tendence, ki kažejo na neka neskladja med družbeno-poli-tičnim delom, v čemer razu-memo vsako izvenštudijsko de-lovanje, in študijskimi zahte-vami predvsem do nižjih let-nikov, pa tudi splošno orienti-ranostjo le-teh. Ta neskladja bodo morda izvor in vzrok do-ločenih problemov, vendar se sedaj ne bi spuščali v razprav-Ijanje o tem. Pogoj, da prihajamo do no-vih spoznanj, je predvsem za-vestno delo, kajti le to lahko rodi spoznanja. Ne bi hoteli posploševati, da je bilo vse družbeno-politično delo za-vestno, vedno in povsod, ven-dar nam kažejo rezultati tega dela in pa predvsem udeležba naprednih subjektivnih sil, da je bilo zavestno in predano, zato so pa tudi nova spozna-nja ob objektivni analizi na-pak in nepravilnosti lahko ze-Io pomembna gonilna sila za bodoče. V novo študijsko letos sto-pamo z izredno močnim objek-tivnim faktorjem, ki nam daje veliko moralno vzpodbudo za bodoče delo. Ta objektivni či-nitelj, mislimo na nove mož-nosfi dela v novih organizacij-skih, študijskih in drugih for-mah, ki so prav tako rezultai zavestnega družbeno-politične-ga delovanja in na drugi stra-ni velikih družbenih potreb ter izredno hitrega družbeno-ekonomskega razvoja, ta oB-jektivni činiteli, nai bo v glav- nem predmet našega razprav-ljanja. To je potrebno zaradi tega, ker se nam zdi, da je v svesti si precejšnjih nalog, ki je stoje pred Zvezo študentov, kot najmasovnejšo štndentsko organizacijo in Zvezo komuni-stov, treba začeti takoj v jc-seni s premišljenim in dobro pripravljenim programom, če hočemo kot zavestna sila uspešno odigrati svojo vlogo, ki je nujna in potrebna. Hoteli bi se kratko najprej ustaviti pri Zvezi študentov. Ob koncu preteklega šolskega leta se je tu izvršila temeljita reorganizacija. Globlji smisel tega je predvsem osvoboditi organizacijo po fakultetah pre-velike podrejenosti Univerzi-tetnemu odboru in ji tako daii več svobode, več možnosti in obenem tudi več odgovornosti pri delu. Možnosti so dejansko tu, objektivne in stvarne, lah-ko so pogoj za uspešno delo v tem šolskem letu, v kolikoi bosta izpolnjena vsaj dva po-goja. Prvi je pogojen, morda se sliši malo čucJno, v delu Univerzitetnega odbora, drugi pa predvsem v možnostih no-vih fakultetnih odborov in združenj, da zbero v svojih odborih in komisijah sposobne ljudi, dobre organizatorje, de-lovne in zavestne člane ZŠJ in V Studentovskem naselju je bila pred kratkjm skup-ščina stanovalcev. Bila je polna nervoze, nepreciznih trdi-tev in obsojanj ter nestrpnega presedanja. Skratka: bila je netaktna. Publika je diskutante, ki so jo klovnsko za> bavali, nagrajevala s huronskim ploskanjem; drugim spet, ki so govorili trezno in preudarno, se je maščevala na volitvah; a tiste, ki bi morali dajati s preudarno in z objektivno besedo skupščinj ton, pa so namesto tega, iz nerazumljivih vzrokov, v skrajnem afektu, storili ravno obratno, te je publika izžvižgala. Publika pač, masa, ki se je sprostila. To je sedaj za nami. Skupščina stanovalcev Študen-tovskega naselja je bila izrazito nedelavna, vendar ne more nihče mimo dejstva, da tu še daleč ni vse v redu. Namesto, da bi skupščina analizirala vsaj najbolj pereče ZK. Ti naj bi pripravili do-sledno realne programe ter pravilno organizirali svoje de-lo. Na osnovi dosedanje prakse lahko trdimo in sklepamo še dalje. Drugi pogoj je delno po-gojen v prvem. To pa zato, ker je delo fakultetnih odborov in združenj v veliki meri odvisno od dela Univerzitetnega odbo-ra. Tu ne gre za drobne vsa-kodnevne zadeve, ki bi jih la-hko označili za sicer nujno formalnost, pač pa za vsebino in metode dela Univerzitetne-ga odbora, kot najvišjega poli-tičnega organa Zveze šluden-tov na univerzi. Predvsem pri-haja to do izraza sedaj, ko se predvideva, da bodo predsed-niki fakultetnih odborov nepo-sredno člani predsedstva UO. Tu se sicer pri ljud^h, kjer bi bilo najmanj opravičeno, po-javljajo težnje, da bi posta-vili v prvi plan predvsem ti-sto, kar pojmujemo pod admi-nistracijo. Administracija je tudi pri takem političnem or-ganu kot je UO potrebna. Vprašal pa bi se zelo resno, če je tako zelo potrebna in nujna preosnove, da jo postav-[jamo pred vse dokaj resnejše probleme, ki stoje pred pred-sedstvom UO. Gre torej za vsebino in me-tode dela Univerzitetnega od-bora ali določneje dosedanjc- ga predsedstva. Tu bi rad opo-zoril samo na nekaj stvari. Predvsem bo treba v bodoče opustiti dosedanje metode dela v predsedstvu Univerzitetnega odbora. Ce hočemo, da bo dclo nižjih organizacijskih oblik po fakultetah uspešno, moramo v najkrajšem času pripraviii vsaj najpotrebnejše analize, ki lahko pospešijo delo organiza-cije. Tu gre najprej za podrobno, skrbno pripravljeno analizo o delu Svetov letnikov, ki jih smatramo pod pogojem, da ne bodo samo študentovski, am-pak tudi skrb fakultet, kot izredno pomembno obliko dela Zveze študentov. Nadalje pa za analizo o politično ideološkem delu, analizo o socialno-eko-nomskem položaja študentov itd. Za vsebino in metode grel In če povzamemo dosedanje. gre predvsem za to, da sh predsedstvo Univerzitetnega odbora otrese dosedanjega drobnjakarstva, reševa-nja tisoč drobnih problemov hkrati. Preiti mora na štn-diozno poglabljanje v širše komplekse vprašanj, rezultati njegovega dela naj bodo ana-Iize, ki bodo služile kot načel-no napotilo organizacijam po fakultetah. Ne seveda analize Nadaljevanje na 8. strani Razprava o probletnfh v Študentovskem naselju Tetiva je vztrepetala problem« in jih skušala razrešiti, so se diskutanti med seboj zmerjali s »pavlihovstvom in demagogijo«. Nekoliko neprijetna a resnična ugotovitev, da sta si bila ta večer zelo podobna tisti, ki je zmerjal in oni, ki je klovnsko zabaval publiko. Uredništvo Tribune se je namenilo, ne glede na more-bllne rezultate skupščine, da začne prvo jesensko številko z razpravo o problemih v Študentovskem nasielju. Na naše povabilo sta se prva odzvala upravnik Študentovskega naselja STANE PORENTA in pomočnik upravnika za menzo IVANKA ZAJCEVA. Ob tej priliki vabim tudi ostale, da povedo svoje mnenje. Skupščina stanovalcev Študen-tovskega naselja je zastavila nekaj vprašanja, ki zahtevajo takojšnji odgovor. Postavljajo se vprašanja v zvezi z novimi cenami hrane in stanovanja ter seveda o kvaliteti in pestrosti hrane, o odnosu med štipendijo in oskrbovalnino, o centralni kurjavi, o prizadevanju uprave in celotnega kolektiva. Tu so nekateri problemi v zvezi z na-kupom hrane in drugih stvari, sploh v zvezi s celotnim gospc- darjenjem. Vse to naj bi se reševalo čimbolj smotrno in z zavestjo, da se tu dela za štu-dente, ki so v veliki večini so-cialno precej šibki. Kaj menite o tem, koliko je naredila uprava V zvezi s temi vprašanji, kako ocenjuje celot-no delo in prizadevanje uprave, kolikšna «o bila prizadevanja Študentovskega sveta v to smer in kakšni so bili odnosi rned upravo in Študentovskim sve-tom? Poudariti m,oram, da je Stu- dentovsko naselje finančn-o sa- mostojien zavod. Prora&unski izdatki za leto 1960 so predvi- deni na 71,615.000 din. kar mo- ramo v celoti kriti iz* lastnih dohodkov. Ti nastajajo pretež- no iz vplačil stanovalc?.v.. Le za ^dravstveno os&bje d.r » 'siritje Univerza iz svojega pro-rčAitina. V lanskem lein sd nadale v našem gospodaTstvu doloičene ekonomske spiremernbe. ISTa eko- nomcke cene smo prišli tudi pri takih uslugah, ki so bile prej regresirane. rodražila se je električna energija, zvišale so se plače in seveda 1-udi cene nekaterih prehTamibsnih arti- klcv. Poleg tega je bila napo- vedana iz,guba CARRE pomočl, '-<¦'¦ je v prejšnjih letih v vellki :neri kri'a Fr'rnsajkljaj. Zaradi ;ega tega sm.o bili p^rim-Oirani b kcicu let-i 1SC0 predložiti v -"v^ed p.r> - ' ¦-! nr?Trom fi- ancno s^""-> ---->? ^a bi s« '-'isko : ;! renta- Na^aljevanje na H. strani Sprejem v študentovske domove ¦Jb vsakem novem šoLskem tu nastopi problem študentov- kih štanovanj v vsej ostrini. aradi premajhne kapacitete omov so bili že v preteklih ¦tih izvedeni poizkusi reševa- a tega problema znotraj že Uoječih kapacitet. Vprašanje, lo ima pravico bivati v štu- ?ntovskih domovih in 6a,g bi- anja je bila vsa leta del vse- ) ne dejavnosti ZŠJ in Kurato- rija študentskih domov in, menz naže Univerze. Vendar se Zmanjšanj posteljni fond je z energičniim reševanjem in v širšem obsegu začeilo v šol-skem letu 1958-59. V skladu z reformo študija na našj Uni-verzi, Akademijah in višjih šo-lah. so bili z,a domve izdelani ostrejši kriteriji za bivanje To ni zajelo le uspehe študija. temveč tudi vprašanje materi-alnih pogojev in družbeno poli-tičnih vrednot stanovalcev. Re-vizija pravice bivanja v šfcu-dentovskih domovih, izvedena na koncu šolskega leta 1958-59. je po nekaterih prejšnjih pora-kusih vnesla resne spremembe. Ta oblika reševanja kriterijev je postala stalna, kritereji pa se vsako leto izpopolnjujejo v smislu sprememb študija na Univerzi. ter tudi sprememb v širšem dogajanju pri nais. Tudi vsakoletne izkušnje dajejo rio-ve oblike in pobude v reševa-nju pravice bivanja v domovih. Ena takih iizkušenj je, da mora biti taka komisija stalna. Nje-no dedo naj se odvija skozi ce-lotno šolsko leto, da bo bolj si-steimatično. z manj napakami, ki se sicer nujno pojavljajo pri občasnem in hitrem rešavanju. Tako bi prišli kriteriji za biva-nje v domovih, ki sta jih pri-pravila UO. ZŠJ in Kuratorij, do večje veljave. Studij.ski kriterij je prilago-jen študiju na različnih fakm!-tetah in oddelkih, akademijah ki višjih šolah. Izdelan je po točkovnem izpitnem sistemu. Pri soredni dohodki staršev in prosilca, ki &o bol.i ali manj stalni. Odsto-panja se dovoljujejo le v iz-jemnih primerih in sicer ta-krat, ko prosilec oz. stanova-lec zadovoljuje ostalima dvema kriteirijema. daije z ozirom na različnost stroke študija. social-ni izvo:r, gospodarsko pasivnost krajev. odkoder je prosilec ipd. E-lastičnost reševanja ie bila potrebna zlasti pri družbeno po-litičnem kriteriju. Pri slednjem prosilcu se upoštevajo vsi indi-vidualni pogoji. administrativ-aa pravila pa so dobila širše meje in so kgubila svoj značaj. Strožji fcriteriji so veljali za one, ki so s privatnimi praksami v času študija zavilačevali štu-dij, enako pa tudi za on-e ab-solvente. ki s honorarno aV redno zaposlitvijo podaljšujejo študij in zadnj^ izpite zavlaču-jejo do z.adnjega roka.. ki je do-voljen za bivanje v domu. das; b! Laihko že prej diplomirali in prepustili mesto potrebnejšemu prosiJcu. Seveda pa ti kriteriji ne mo-rejo dobiti polne v€ljave če je reševanje z.aprto le v krog ko-misije in omejeno zgolj na for-malna dejstva. ki so navedena v dokumentih. Zlasti je to ne-mogoče izvajati v odno&u do materialnega in družbeno-poli-tičnega kriterija. Zato &o bili angažirani za reševanje vsi ob-činSfci komiteji ZKJ, od koder so stanovalci doma, osnovne cngain i zaci je Z KS, oai roma združenja na fakuitetah in štu-dentovski sveti po domovih. Ta-ko je komisija razpolagala z materiailom. ki je olajšal oce-njevanje in odlcčanje. To sode-lovanje pa je treba še bolj u:r-diti. Zlasti študentovske organi-zacije bi tu morale vsestransko sodelovati in reševati pravice bivanja in potrebe sivojiih štu-dentov na fakultetah in drugih šolaih. Sveti letnikov naj bi po-svetili vso skrb temu protodemu študentov. vsestransko ocenili stanovalca. pos.redovali svojo oceno komisij.i iin tako tudi sa-mi odločali o pravicah bivanja v študentovskih domovih. Zve-za. študentcev in študentovske psnovne organizacije ZK pa se morajo bolj posvetiti liku stu-d^enta^ stainovalca naših doimov. V nasilednjem dajemo kratek pregled dela Komi.sije za spre-jem v §tudeintovske domove v letošnjem letu. Delo Komisije se je odvijalo v dveh delih. Na OiSnovi sprejetih kriter.ijev je pregledala v&e stare stanovalce in sprejemala no>ve prosilce. Komisija je sprejela vse one študente, ki so po razpoložlji-vih podatkih komfsije popolno-ma odgovarjali kriterijem. Bila Jb slaba tretjina prosilcev. Šte-vilo poigojno sprejetih do 31 X. 1960 je bilo približno e-nako številu sprejetih. Za pogojni •sprejem je moral prosilec izpol-n-Iti vsaj 60 odst. študijskih po-gojev. Ker pa študentje zlasti drugih letnikov nekaterih fa-kultet, ki so imele ostre in tež-ke pogoje. že na faikulteti za vstop v višji detnik temu pogo-ju niiso zadostili, bila pa je še realna možnost, da v jesenskem rcku pogo.i izpolnijo, je komisi-ja morala nekoliko odstopiti. Zato pa bo pri jesenskem re-ševanju pogoj^no sprejetih vztrajala na dosledni zadovoljit-vi študijskrh kriterijev. Odklo-njenih pa je bilo 138 prosilcev. Zaradi pirepisovainia z ene fa-kultete na drugo in s tem ne-upravičenega btvanja v domo-vih. nad čemer kom»isija dose-daj med letoim ni imela pregle-da, je Kuratorij sprejel sklep, da mora vsak stanovalec ob vsakem nadaljnjem vpisu pred-ložiti frekventacijsko potrdilo. Tako bo vsak stanovalec pod redno kontrolo radi Uispešnega študija in izgube statusa štu-denta. Na osnovi števila odiklciije-nih. diplomiranih in ohih, ki ni-so več prosiili za biivanje v do-movih, je komisija razpolaigala s 274 prostimi ileilišči. Od tega števila je bilo rezerviranlh 30 ležišč za Lnozemske študente in 100 za študente brez srednješol-ske izobrazibe. ki bodo imeli sprejemne izpice za vpLs na fa-kultete. ter za razpolaganje pri-tožbena komisije. Tako Je bilo prostih mest za vselitev v za-četiku šoiskega leta 144, od tega 78 moških iti 66 ženskih mest. Število vloženih prošenj do 31. julija 1960 je bilo 827. Med temi je nad 120 prošenj otrok padlih bcrcev. ki imajo pred-nost pri sprejemanju v domove, kar ie bilo upoštevano. saj je le n&kaj prošenj bilo odbitih. Na osnovi prostsga prostora in predvidene miožrnosti vseljeva-nja med šOlski.m letom so bile prO'šnje rešene v treh skupinah: prva z možnostjo vseli.tve v za-četku šolskega leta — (158 štu-dentov). druga možnost vselitve v novembru (190) in tretja z možnostjo v začetku letnega semestra (107). Pri tem je so-odločai značaj študija. možnost z.ačasne vojnje, prednost vojnih sirot. zamejskih prosilcev. šti-psndistoiv železaTn, ki imajo ra-d: vloženih sredstev v nadalj-njo izgradnjo študentovskih do-mov rezerviranih 70 postelj ipd. Pri reševanju poz.neje vlože-nih prošenj se je število spre-jetih povečalo za 78 študentov, ki radi izredne^ga kritičnega stanja in določenih prednoati moinajo biiti vseAjeini činnprejw Za.radi velikega števila takih primerov ie morala uprava SN spremeniti tudi učilnice in ne-katere dnevne prostore y spail-nice m je tako povečala število postelj za 18. 2e tako težlco sta-nje se je poalabšalo s spreje-mom skiepa Upravnega od'bora doma Srednje gradbene šole v Gerbičevi uHci, da se študen-tovskim domovora odvzanie pravica do 90 moških me&t v njihovem domu od skupno 120, zaradi kritja nujnih potreb. Teh 120 mest so doslei študentovsk.i domovi izkOTistili kot ekviva-ient. ki ga je dal m zagotovil OLO Ljubljana za izgubo mest v Akademskem kolegiju in Mojzerjevem domu. Komisija ,'e s temi mesti pri sprejemanju novincev računala. Ta okrnitev prejšnjega posteljnega fonda ie izredno težkemu stanju do-dala še nov pro^blem: zagotoviti vsem sprejetim blvanje v štu-dentovskih domovih. Po več brezusp€Šnih intervencijah in aktivnem iskanju novih mož-nosti so bili sprejeti ukrepi za začasna rešitev stiske. Ze do-sedaj preveč izkOTišoeni prosto-ri v obeh študentovskih domo-vih. kar oneimogočajo normalen študij, kar je v AK preraslo v hud problem. bodo dodatno obremeinjeni. V SN bodo s po-stavitvijo enonadstropnih po-stelj spremenjeni v spalnice vsi dnevni prostori v moških stavbah. Tako bodo pridobili okrag 40 novih mest. Natrpa-nost in izguba dnevnifo pro«sto-rov bo vsekakor motila uspe-šen študij. Nekaj mest pa bo uprava Š'N začasno dcbiia v Va-jenaškeim domu za Bežigradom. Tako problem izgubljenifo mesc še ne bo rešen v celoti. Per-spektivna rešitev stanovanjskih problemov študentov je v na-daljnji gradnji odgovarjajoičith objektov. Trenutno so v izgrad-nj.i trij« novi objekti, ki bodo povečali kapaciteto z,a okrog 500 postelj. Prvi bo končan ob začetku letneiga semestra. a bo samo omilil sedanje težko stanje. Ker bo od 180 ležišč odpadlo na Zdnuženje železarn 140 ležišč, se bo sprostila Le sedanja re-zervacija 70 ležišč tega zdru-ženja in preostalLh 40 ležišč, kar bo le za 20 ležišč več od okrnjene dosedanje kapacitete. Preostala dva. objekta pa bosta končana v začetku prihodnjega šolskega leta. Z i^gradnjo oetr-tega novega objekta. ki je že v planu gradenj, bo stanovanjski problem za nekaj časa rešen. Do takrat pa bodo morali vsi odgovorni čmilelji resoeje raz-mišljati o tem problemu in ga reševati v okviru možnosti brez ozkih subjektivnih in lokalisti^-nih ftfedanj in tendenc. o ika-terih naj bi razpravljaHi ob dnigi priliki vsled speci'fično»ti in raznolikosti vprašanja. c. e. Jniverzitetni svet je obravnaval na svoji seji Pismo Izvršnega sveta LRS in program dela Poleg vsega je Sv6t obravha-val vpis niovincev. Letos se 3^ vpisalo 35O0 slušateljev v prvi 6emester, od teh je okoli 1000 izredndh. Sprejel je tudi pred-log finančnega plana in ntego-spodarskih investicij za leto 1961. Ko je Izvršni svet LS LRS v juliju obravnaval in potrdil spremembe i« dopolni-tve fakultetnih štatutov. je pri-š€l do nekaterih stališč. ki jih je podpredsednik Izvršmega ev«ta dr. Joža Vilfan v poseb-n^im pismu posredoval Univ6r- zitetn^mu svetu. V pismu se posebej poudarja da želi LS iz-r^či Univerzitetnemu svetu, vsem fakultetnirn svetom, rek-torafcu in univerzitetnii upravi. fakultetnim upravaim. vsem fa-kultetnim učiteliem [n njiho-vim sodelavcem zahval.o \n pri-znanje za veliko delo, oprav-ljeno pri rtformi univerzitet-nega šcudija. Zdasti pa še za delo v zadnji etapi, ko je šlo za uvedbo stopenjskega študija. Nadalje pravi pismo. da je IS pri razpravi o refarmi Studlja NTOVI DEKANI !N PRODEKANI NA NAŠIH FAKULTETAH FILOZOFSKA FAKULTETA: Dekan prof. dr. Emil štampar Prodekan prof. dr. Franc Bezlaj PRAVNA FAKULTETA: Dekan prof. dr. Jože Juhart Prodekan prof. dr. Stojan Pretnak EK0N0MSKA FAKULTETA: Dekan prof. dr. Pavel Marc Prodekan prof. ing. Stane Krašovec FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO M GEODEZUO: Dekan prof. ing. Ivan čuček Frodekan prof. dr. ing. Bojan Žnideršič FAKULTETA ZA ELEKTRO: Dekan prof. ing. Mirjan Gruden Prodekan prof. dr. ing. Venčeslav Koželj NARAVGSLOVNA TEHNOLOŠKA FAKULTETA Dekan prof. ing. Avgust Gogala Prodekan prof. dr. ing. Roman Modic Prodekan prof. dr. Franjo Dominko FAKULTETA ZA STROJN ŠTVO: Dekan prof. dr ing. Zoran Rant Prodekcn prof. ing. Bojan Kraut FAKULTETA ZA AGRONOMiJO, GOZDARSTVO EN VETERINO: dekan prof. dr. Srečko Vatovec Prodekcn prof. ing. Jože Levstik FAKULTETA ZA MED CINO !N STOMATOLOGIJO: Dekan prof. dr. Franc čelesnik Prodekan prof. dr. Franc Derganc na oddelku za splošno medici-no prišel do prepričanja. dia se je k razmišljanju o refarmi študija pristopilo razmeroma pozjno in ne dovolj odločno. "Kljub temu pa IS pričakuje, da bo med letošnjim letom tudi na medicini pripravljeaa in izve-dena reforma. Pri obravnava-nju štatutov je IS izrecno po-novil mnenje. da je reforrna dolgotrajen proces in da seda-njih oblik študija ne moremo iteti za dokončne. Zato je tre-s ba še naprej proučevati možno-sti uvedbe stop&njskega študi-ja na tistih katedrah, kjer je zaenkrat ostal nedeljen štiri-letni studij. Zlasti ve:lja to za sociologijo, geologijo in mine-ralogijo. Os.novna naloga, ki stoji l€-tošnje leto pred univerzo, je nadaljna realizacija univerzi-tetne reforme. Učne pirograme, k: še vedno niso prilagojeni okviru stopenjskega študija. bo potrebno prečiščevati in dopol-njevati. Posebno skrb bo uni-verza poSvetila vprašanjem tretje stopnje študija, izredne-mu študiju. kadrovski proble-matiki. arganizacijski uovrsti-tvi fakultet in univerzitetnih inštitutov. Vsekakoir pa bo univerza skrbela tudi za štu-dente in reševala njihove pro-bleime. Rektor univerze dr. DoJfe Vogelnik je poročal o Vpisu noviinoev. Letos se je vpisalo na univerzo 3500 študentov ali za eno tretjino več kot lani. Od teh jih bo okoli 1000 študi-ralo iz-redno. Na V.išje šole v Slovemiji pa se ie vpisalo tu-di približno toliko študentov, kar kaže, da so tudi višje šole pomemben faktor pri izabraže-vanju študentov. Naijveč štu-dentov se je vpisalo na teh-nične fakultete in sicer 1600, na druižbene 1200 in 700 na ostale. Pirav tako se je dvignilo števi-lr> študentov brez formalne izo-brazbe na 127. Več kot 75 od-stotkov teh študemtov se je vpi-salo na družbene fakultete. Go-spodarska komisija ie predla-gaila finamčni plan v globalnih zneskih s tem, da bo, univerzi-tetni svet v postavkah posame-znih fakultet razpravljal. ko bo predlog dokončno sprejel Iz-vršni svet. Predlog predvideva 25 odstot.no povečanje proti lanskemu letu, tako da znaša približno 1 milijardo 690 mili-jonov: osebni izdatki bi se po-večali za 21 odstolkov, ope>ra-tivni za 43 odstotkov in funikci-onalni za 30 odstotko.v. Po pre-dlogu plaina investicij za pri-hodnje leto se predvjdeva do-graditev 5 učnih objektov za Veterinarski odsek. gozdarski, oddelek za šibki tok. tek&tilni odsek in Filozofska fakulteta. Vsota 3 milijonov pa je pred-videna z,a izdelavo načrta pri Zavodu za zdravstveno varsbvo študentov, 5 milijonov pa za izdelavo načrtov za zaprt šport-n; objetot za študente. Med dirugim je Univerzitetni sveit razprav'ljal o uvedbi no-vega statističnega oddelka na Ekonomski fakulteti i,n sklenil predlagati LS. da to potrdi. Sprejel je tudi sklep o osamh niso hoteli razpravljati o programu v širšem krogu, pcnokod pa se tudi na fakultetah ob spreje-mainju prcgramov ni dovolj poglavljajo v vsebino. Progra-mi, ki so sicer zahteva družbe do šole, pa nikakor ne bi smeli ovirati posa.meznih profesorjev pri njihovem znanstvenem poglabljajo v vsebino. Progra-trebno cpožoriti na obseg pro-gramov, ki ne upoštevajo ce-lotnega študija, na to, da se poredimeti predavaio o okviru programov, in da postanejo programi javni. Učne programe moramo zelo initenzivis« iji s.istem.attičn/5 prdučevati in to zLasti v prak-si. Na o&novi izikušenj pa jih moramo stalno popravljati in izpolnjevati. Le tako bomo za-gotovili v praksi primerno šo-lanje ter ga izpopolnili do take mere, da bo popolnoma sodob-no. Na nekaterih razvitih uni-verzah v svetu stalno in vsako l€to izpopolnjujejo učne pro-grame in to je o&novna naloga fa:kulitetnih vodstev. Mi hoče-mo pri učnih programiih pa predvsem to, da tudi idejno oibli'kujejo strokovnjalka naše sociali&tične družbe. Zato si moramo toliiko bolj prizade-vati za zna.nstveno doslednost in še v večji meri za brez-kompromisno nastopamje proti raznim negativnim vplivom in nesocialističnim teorijam. Boljši študijski uspehi ter-jajo tudi od študentov kar največ resnosti in družbene odgovornosti. Na daoiašnji komferenci moramo tudi zelo resno opozoriti na študijske u>sipeh6 študentov naše univer-ze, akademij in visokih šol. Danes lahko že ocenjujemo re-zultate prizadevanj v začetku reforme. Osirejši študij&ki re-žiim, večja prizadevanja peda-goškega kadra, boljši odnos študentov do študija, pa tudi nenehna prizadevanja študen-tovske organizacije in ZK, so dovedli do študijsikih uspehov, ki so boljši kot kdaj koli prej. Analiza učnih uspehov nam pove, da je v tem šolskem letu uspešno opravilo izpite ...? študerrtov. Enaiko s« je zvišalo število diplomantov. V šo]-skern tetu 1957/58 je diplomi-ralo 619 študentov. 1958/59 678. letos pa že 741 študentov. Ugo-toviti pa je tudi treba, da se je znižalo število absolventov. saj ie v šolskem letu 1959/60 že 80 odstotkov študentov re-dno diplomiralo. Dosežen; uapehi p=i še vedno ne odgo-varjajo družbeni potrebi rla-sti še ob dejstvu. da študenfe prav po poostrenem režimu študirajo zgolj zato, da izpol-nijo študijske po^goje. Pripom-be profesorjev. da .ie vedno več študentov. ki vlečejo 6 pi:k. za.stavl.ia 'dvoje vprašanj: 1. Ali se velik del študentov zadovolji z osinovnim znanjem, samo da opravii izplt? 2. Ali obseg študentovskega gradiva omogoča povprečnemu študentu, da ga v krajšem ro-ku dovolj dobro spozna in ob-vlada? Kolikor je vzpodbud;no, da v celoto narašča odstotek uspešno opravljenih izpitov, pa je le potrebno, da se zvi-šajo tudi ocene, saj ni vseeno ali študent komaj zadovoljuje ali pa solidno obvlada učno snov. Povsem napačno bi biJo, da bi se kriteriji znanja razr-vrednotili. Pri vseh zadnjih ukrepih za pospešen univerzi-tetni študij hočemo na vsak način doseči spremembo ne le v kvantiteti, pač pa predvsem v kvaliteti. Osnovna naloga da-dašnjih študentov je študij in v tem morajo biti tudi osnov-na prizadevanja organizacij ZK in ZŠJ. Študent' komuni-std bi morali voditi, zato je tudi skrb ZK, da slabe študen-te razbremene druigih dolžno-sti. Reden in sistematičen štu-dij je možen le ob tem. da študentje po&lušajo predava-nja, sprejemajo seminar&Ke naJoge, kar zagotavlja boljši študijski uspeh. Ugovarjati je treba tendencam, ki se javljajo med študenti, da odklanjajo in se updrajo različnim metodam, ki jih uvajajo profesorji zato, da bi študentje redno študirali in dosegali čimboljše uspeh-*. SVETI LETNIKOV Sveti letnikov so že do sedaj usipešna opora študentorn pri njihovem študiju, vendar so bili preveč sarno študentovski, ker vse fakultete niso upošte-vale, da so sveti letnikov tista osit^ovna enota, ki bo že v let-niku spremljala in reševala vse probleme študija, pa tudi pomaga.la študentom čez indi-vidualne prepreke. Sveti letmi-kov bi morali stalno spremlja-. ti in analizirati študij posa-meznih pTedmetov, študijske uspehe v izpitnih rokih, delo v seminarju; morali bi biti iniciator in organizator oblik pomoči šfcudenrtom. , Zveza študentov bi morala Svete letnikov opoizarjati na vprašanja, ki jih je treba re-šiti, pripravljati material, . o zaiključkih Svetov letnikov pa bi morali razpravljati vsi štu-dentii v letniku. Zveza študen-tov bi morala doseči, da Sveti 'letnilkov posebej skrbijo za študente, ki so se na univerzo vpisali brez popclne srednje-šolske izobrazibe. Teh je z le-tošnjim vpisom nad 250. Na naši univerzi študdra tudi ne-kaj študentov iz azijskih in afriškilh dežel. Eini in drugl se pri študiju srečujejo s po-sebnimi težavami. Prav tem študentom bodo morali Sveti letnikov določiti mentorje, ki bi jih uvajali v sisitem študija. jiim pornaigali in svetovali. Še posetmo bi se morali Sveti let-nikov zavzeti za to, da študenti dobijo skripta in učbenike. Pri tem je treba upoštevati, da imamo nove učne načrte in precej novega predavaiteljske-ga kadra, ki ne bo zamogel na-pisati učbenikov že v enem letu. Zato bi morali precej bolj angažiraiti Zvezo študen-tov, da sama t>oskrbi za skrip-ta kot osnovni prinomoček pri študiju. Fakultetne uiprave bi morale v večji meri spremljati Svet? letnilkov. Sveti letnikov bodo taiko postali nosilci novih od-nosov med študenti in profe-sorji, ki bodo v neposrednem kontaktu, iri si bodo prizade-vald za reševanje skupnih te-žav. Prav s tein bomo odpra-vili pomeikod tako ^evilne pri-pombe, da so za vse odgovorrp profesorji, in tudi pripombp profesorjev, č6š' da so vs; vzroki slabih uspehov pri štu-dentih. Konferenca Zveze komunistov je vsako leto političen dogodek, ki je vreden vse pozornosti, kajti ta konfe-renca je obenem temeljita analiza vsega delovanja na univerzi. Zaradi tehničnih vzrokov v tej številki Tribune ne moremo podrobneje poročati o delu konference, pač pa ptiobčujemo del referata, ki ga je na konferenci podal sekretar Univerzitetnega komiteja tovariš Stane MARKIC. Ob VI. mednorodnem študentovskem srečanju MODERNA DRUŽBA NA PRAGU ATOMSKE DOBE »Človeštvo je pruspelo do od-ločilne stapnje, ko se kažejo spremembe na vseh področjih človeške aktivnosti. Te spre-memibe nenehno sMijo člo^veško družbo. da s krepitvijo vseh svojih mioči stopa v korak s tehničniTn razvoje.m. Naše ©re-čanje, ki nosi naslov Moderna družba na pragu atomske dolbe naj predstavlja prispevek k boljšemu razumevanju tega procesa.« Pod tem geslom se je od 5. dio 14. julija letos zbraLo 71 delegatov iz 25 držav v pro- storih Kluba poslancev. Sreča-nje. ki ga prireja že šesto leto Mednarodni odbor ZŠJ ijub-ljanske vuniverze ob sodelova-nj^u Centralnega odbora, Z§J, je letos prav s tem trdno izob-likovanim programskim nače-Lom ob rekordni udeležbi tujih študentov doseglo poimemben uspeh. Obeneim pa je tako ob-šiirna zajeta tema predstavljala izredne možnosti za izmerijavo mišljenj o še takb razdičnih problemih, saj so se udeleženci sami odločili za glavne teze, o kateirih naj bi spregovorili v splošni diskusiji. Prav s tem je odpadla tista značilnost m\-nulih sTečanj, ko so diskusije po predavanjih prehajale ome-njeni vsebinski okvi.r in so 6e-sto izgubljale rdečo nit. ki naj bi vezala tako različna stališča posameznih delegatov. Osnovni namen tega najpo-membnejšega dogodka v dejav-rosti Mednarodnega odbora tn do konca izoblikovana fizio@no-mija ljubljanskih razgovorov mladih intelektualcev za zeleno mizo bi lahko v kratkem oz,na-čili kot poTnefnben prispevek pri iskanju skupnih poti tev ci-ljev izven blokovskih meja. ki jih v študentovskem svetu pred-stavljata v marsičem prav obe organizaciji: Mednarodna štu-deriitska zveza in Mednarodna študentsika konferenca. Poka-z.alo se je, da je tako srečanje tista oblika mednarodnega spo-razumevanja. v kateri se pred-stavniki posameznih nacional-nih unij, oziroma univerz se-znanjajo s problemi združenj in zveze. obeinem pa zavzemajo doiločeno načelno stališče do najpoiinembnejših dogajanj v svetovnem merilu. ob katerih cudi sami ne ostajaio nepriz;a-deti. Vpxav vsa tri predavanja so osvetlila tri za mlado inteligen-co modernie dobe tre.nutno naj-pomembneišt probleme. Zdi se. da &o Dr-ivt/ bistvo zanimivegs irvajanja dr. Jow Vilfana c znanstveni in tehriOioški revo-luciji ter demokraciji dojeli v največji meri ravno predstav niki črne Airike. Jugoslovansk: ude'ieženec Bjelič je aplicira\ obe zahtevi te revolucije. nov tip mlad.'ga znanstvenika in dtTr^okratizacijo, ki sta se' pr; • as pojavili obenem tudi H.uf zahtevi nove sociaiistične druž-bene uredltve in v zvezi s t&m r; šli »vcjo rešitev v obvezn šoiski \7gt,,, ter udoiežbi v sa-moupravi. Za njim so se ogla-sili k bescd' kenijski xiigerijsk: rodezijsk; ter sudanski študeot-je, kar ni nič čudnega. saj se prav v njihovih deželah, ki sc danes sproščajo kolonialnih ve-zi. mladina jasno zaveda svoje vloge. povezane s še nepreho-jeno potjo družbenega razvoja Tudi kritični pregled novih neodvisnih držav in možniosti za njihov ekonomski ter druž-beni razvoj, ob katerem se je zaustavil Janez Stanovnik. je osvetlil paradoks moderne ci-vilizacije: napore teh dežel ob blokiovski razdelitvi sveta, ki j.m nudi pcmoč za ceno različ-nih političnih koncesij. »Bistvc demokiracije kot jo razume afriški človek. ni želja po vod-stvu in nastopanju v svoj: stramki. to je nacionalni parti-ji; pač pa se kaže v sn irepričljiva izjava nigerijskega lu-denta ekonomije Enocka >anija. V splošnj diskusiji, za katerc >o bile pripravljene teze c mednarodnih ekonomskih k političnih problemih. teoretič-nih asnovah jugoslovansk&gE ekonomskega sistema ter štu-ientskih organizacijah po Sve-"u so najbolj izstopali proble-ni rasne diskriminacije v Juž-ai Afriki, alžirskega osvobodil-nega gibanja ter pre'tresljiv.a zpoved mladega m-edicinca lordana, ki je enajst let pre-">U pod šotori palestinskih be- unceTr. Letošnje Ijubljansko medna- cdno srečanje se je sprememi-o v msnifestacijo mlade gene-¦acije. ki z jasn:m: cilji ob ve-likih initeleklv!?i^nih sposobnio-?tih stopa na pot, ki vodi k po-no'lni osvoboditvi človeka. Za-vedati pa se je treb-a. da pr tem še ni izrekla svoje zadnjt in oben-am najP-OTnembnejše be-^edft. A. J3ASSTN Ob formalnetn zaključku ljub-ljanskega srečanja je dr. Gor-janc vse udeležence povabil na svečano večerjo Ob prijetnem pogovoru se je slišala tudi mar-sikatera pesem. Tudi tu je bil najaktivnejši predsednik Iondon-skega študentovskega združenja John Berridgc itesmo sftiu s-3 oripravljali na to ekskurzijo; po vseh pedago-ških pravilih, tako kot se bo-dočim pedagogom spod&bi. Mairsikaj o Reziji, o Benečiji, o nsših na Goriškem in Trža-škem smo zvedeli že vnaprej, -nismo mogli slutiti obraza de- . želice in Ijudstva, ki je zgodo-vlna od nekdaj barantala z njim. ljudstva. ki mu je ta čas poverjena najpomembnejša na-loga v poslednjih enajstih ali dvanajstih stoletjih. To je na-loga graditve mostu med dve-m. carodoma, med dvema sve-tc, . ma. Zai, da ta misel še ni dovcij globoko pronikla v za-vest cbeh sosedov. Morda za-to ne. ker smo enajst ali dva-najst stoletij. vse do včeraj graiili namesto rnostov okope. In to. kar so utrjevala stoletja, so kajpak ne da zrušiti kar na mah. Ali vendar — obzorja se jasnijo... Mi zdaj vemo, da naši v Italiji zmorejo to veliko oviro uspešno odstraniti. Treba jim je le podati roko s te in one strani, podati in jo prija-teljsko in krepko stisniti ter tako stopiti na prag novega sveta. Tsto jutro smo bili tako do- obale in d,a nam to popolnoma zrdcjLuje. Z nasmeški smo &e razšli. Cesta i-n Bela sta s,e zdaj pre-lomili in ubrali po.t naravnost na jug. Kričeči reklamni napisi so lovili naše poglede, medtem ko je zastor. stkan iz neprijet-ne isivine. zastiral garske pano-rame na levi in desni. Tu in tam je preskoeil skalo manjši aV večji slap. Na Beli (to je zdaj ime kraja) smo ee odlepili od asfalta in zavili v Rezijo. Rezija je bila prvi cilj naše poti. Kako nas bo sprejela? Malo smo vedeli o njej. Slišali smo za njene krošnjarje, vede-li smo. da j« nekako pred sto leti 'tod hodil p&ljski slavist Bandonin de Courtenay in po-tem marsikaj napisal o dftželi, n.ieni:h ljudeh in zlasti o nje-nem jeziku. To je bilo pa tudi vse. — Dohod v dolino je ozek. Tesnido ga z bornim gozdom porasla pobočja Mošcev. Edina cesta, ki jo ubira v dolino, se motoviili sem in tja, preden te priipelje v Ravenico. Prato di Resia je njeno uradno ime. Naš avtobus je kaj kmalu zibra! okrog sefoe pisan.o druščimo. Očitoo tak© »slovesnosti« v Ra- Na Travniku v Gorici bre v»lje, da nemara sploh ne bj opazili, da je ostala Ljuiblja-na za nami, če bi nas takto vsi-ljivo že na vse zgodaj ne opo-zorila na svojo poglavitno zna-menitotst na ruimeno-rdeče diro-gave, ki so se skloniili čez Ce-lovsko cesto. Pa smo bili res preveč dobre volje. V Srški Ln potem v Kranju gmio pobrali še zadnje naše. Potem sm,o se pogovarjali o luni. ki je na predvečer strašila s koloibar-jem, in ugibali, ali veaja njena vremenska napoved tudi za Italijo. Nazadnje sm>o sklenili, da vremenoslovci tako vse na-rcbe povedo. In zakaj se n© bi moglo tatoo zgoditi tudi luni? »Na upanju pa svet stoji«, re-čej.o pri nas doma. Jesenlc skoraj opazili nismo. Pač pa smo se moirali še spom-niti na Ljiiibljano, ko smo mo-rali na poti med Mojstrano in Ratečami še dvakrat čepeti pred zapoirniicami. Stvar bi še ne bila tateo huda, če ne toi bil čisto novi Kompasov TAM že ves nestrpen. Na meji smo se nasmejali italijanskemu stražni-ku, ki je neverjetno domiselno pačil naša imena, in priimke, Pa že smo bili onstran. Belopeška jezera so bila za-spana. Nič kaj se jim ni ljubi-Lo adpreti oči in pogledati pu-steiBU nebu v obraz. Njihovo lepoto smo mogli samo slutiti. Trbiž — to mestece s tremi imeni (Trbiž, ital. Tarvisio, neln. Tarvis) — p,a nais je že blagoslavil. Radi, neradi smo morali onemu nebesnemu pote-puhu priznati. da je imel prav. Tnbiž je bil mračen in resen, boit se mejniku med tremi sve-tovi spodobi. Po^zdraviii pa so nas tu tudi prvi naši rojaki, kl &o prisedli k nam, ln nas potslej dva dni sp.re,mljali. Slavisti se-veda* ne b; bili slavisti, če bi nas že v zigodnjem diopoldnevu ne začelo žejati. Zlasti še ko imajo v Ukvah gostilno »Pre-seheren«, kjer ti prija.zna doma-ča hči postreže s koroško obar-irano siovensko besedo. Naš TAM se poslej nikakoT ni dal ugnati Beli, ki se je opote-kala zidaj ob njegovi levi, zdaj ob desni strani. Saj je t>i 1 ve-&el svoje prve vožnje v svet. In svet ie tako lep! Ta slovenski svet! — V Pontebi gmo že mo-rali preskusiti svojo italijanšči-rK>. Doibili smo že prve poklone ua ta račun. Kar nekam ime-aitno se ji;m je zdelo, ko so svedeli. da imiamo v Ljubljani Doimanifitiko, ter da se vmi tanimamo za italijanščino kar -akov amatersko. M^rno nas je [ila kcl&na avstrijski'h avtcmo-i>ilov, ki so hi'teli v Benetke, Ha morje. Seveda si naiši sobe-sedniki ni.so mc-gli kaj, da bi — čisto čisto diskrerno — seve-i>a — -ne povpr.ašali. zakaj se mi tako redko pojj.v mo na nji-tiovi strani. Prav takb — želo Bljudno — smo j-m pojasnili, fai iffnamo sami 600 km prelepe vencl niso pogoste. Mamca. ki je počiivala pred bliiž.nj.o hišo, mas je začudeno gledala. Iz na-še gcvoritoe bi rada razbrala odkod smo se vzeli. Pa se ji ni kar ina mah posrečilo. Patem pa je oživela. Spregovorila je. Primaknila se je še scnseda in še druga in tretja... P(a ne samo etari. Spregavoril je zdaj fcudi sedeminajstletni pekoviski vajenec. s katerim sva v nekaj urajj p'ois'tala prava prijatelja. drobni dekletci pa sta nam za-peli rezijsko narodno »Lepa ma Mairica«. Nekaln tuje eo nam zveneli zamolkli vokali. ki so za rezijanščino posebno ka-rakteristični, vmes se je tu in tam villla furlaniščina. Ali rezi'j-ski govor j© le sloveruski govor! Ali je maT mnogoče, da so ti ljudje že rmalone sto let (od 2866) pod Italijo, da niso še ni-koli imeli slovenskiih šol? Le k&kiih petdeset izvodov »Mata-jurja« — dista beneških Sloven-cev — priihaja sem. Kot oni se opleta list zdaj z rezijanšičino. t&aj s furlanščino. zdaj 9 knjiž-no slov»nščmo. To je njihova edinia vez z nami. Nato sroo se razlili v okolico In najbrž zato, da bi bil vtia kar se da lep, se je zdaj še sonce priismejalo na nebo. Z ravnic© nad vasjo smo mogli z enlm samim pogledom objeti donnala vso dolino. Skromne njivice in trate so vklenjene med gore. Na valovito dno so se polegle vasi; Solbica, Njiva, Osojani. Korita. Tja proti 2586 m visokemu Kaminu pa zaga-njajo Rezijani svojo živinico na pašo. — Spet smo srečali ljudi. Pogovor s tremi delavd na cesti se je tudl sprva opote-kal. Potem pa smo marsikaj zvedeili. Pripovedovali so nam o svojeim delu. ki ga ni nikoli do rok, 0 iziseljevanju, ki je v zadnji vojni z,a nekaj časa za-črtalo meje republike Rezije. Pridružilo se je še nekaj žena. Mamca, ki je stara »trikrat dveisti anu desiet let« (značil-no rezijansko štetje: 3x20 in 10 je 70!), je bila posebno ago-vorna. Zapeli smo. Oni so za-peli nekaj svojih. Slovo je bilo skoraj ganljivo. Sedemdesetlet-na miamca nas je poljufoila diru-gega za drugim. Možje pcstave so nam prepo-vedali fotografirati. Baje zaradi abmejnega pasu. Pa to nam n* kvarilo dobre volje. Sredi trga smo spet zapeli. T.o in ono in nazadnje še »Slovenci kreme-r.iti«. Na naših oibrazih so bili razisuti droibci hudornušnost;. In ;ko smo odhajaCi, smo se dobrodušno nasmihali možem postave. ker so iiaše kamere lf ukradle nekaj dragih spominov. 1. spoznanje: Kvečjemu kak starček bo še znal slovensko, smo menili, ko smo biji še do-ma. P-red šestnajstimi leti. da, rakrat so vsi še govwili p© do-mače — Pa smo bili prijetn,o Pfres&nečeni. V Reziji govoni slovensko še stari0 in mllado. N,e gre tega pripis-ovati njihovi narodni zaves.ti. To bi bilo ne-urneistno ne le zaradi njih z.go-dovine, tudi zaradi geografske zaprtosti proti vzbodu. Ne ino-rejo se čutlti kdove kako Slo-vence, a tudi Italijani nočejo biti. Oni so predvsem Rezijani. Povsod po rezijariiskih klan-cih -je šlo veliko hitxeje. Ge-moina — pred sco leti še silo-vensiki Humin — nam je priišla nasproti z leve. V Vidmu nas je dohiitela noč. Zjutraj smo začeli v Čedadu. Staro mestece, ki hrani dokaze o svojd pretekLosti v bogatem muzeju. Ze v začetku 14. st. se je na primer potegovalo za svojo univerzo. Za nas je bil posebno zaALmiiv Cedadski ro-kopis, slovenski jezikovni spo-menik vz lleta 1497. Pa veliko se tu nismo utegnili zadrževati. Ko simo se sprehodili še čez ko da je beseda že kar na za-četku nanesla na tolminski punt 1713, ki so moi prisluhnile tudi te vast. PobilLsk tega pun-tarstva sem ujel ,na obrazu mo-žakarja, ki je, govoTeč o na-rodnostnih razmerah, zaroban-til: »Vse suo n.as zmiešali. Sem taku jezen, da suo vsi hudiči.« Mislil je na načrtno priseljeva-nje Italijanov v teh kraje. Po-tem ie navezal na izseljeniški PToblem, ki je osrednje vpraša-nje Beneške Slovenije. Mož je bil sara rudar. Mnogo let je prebil v Belgiji. — Tistih nekaj njivic ko.ruze in krompirja in nekaj latnikov ni dovoli še za tako skromno življenje. Gozdo-vi so izčrpani. Javnih del ni, če pa so kje, so nesprejemljivo slabo pilačania. In ljudje leto za letom odhajajo v Švico, v Nem-čijo. v Francijo. Izseljevanje je večjidel sezonsko. Odhajajo tudi deklela. Beneška Sloveni- Rezijanka pripoveduje zmameniti Hudičev most, ki ga je baje peklenišček sam razpel čez Nadižo. sem pojasnjeval koleigom da iima Cedad 26 slo-venskih gostiln. Da iimam čud-ne asociacije, so me dražili. Jaz sem bil pa hud, ker sem hotel povedati. da 26 gostiiln za naše v Cedadu tud; ekonomsko ne-kaj pomeni. Sicer pa. saj ne rečem. da njihove kapljice ne bi pokusil. Zavozili smo oto Nadiiži ma-vzgor. V §t. Petru Slovenov — Središču Beneške Slovenije — se nismo mogli ustaviti. Spoim-nili simo se le požiga sedeža Demokratske fronte Sloveracev pred desetimi leti in zvedeli' aa itailijansko učiteljiišče, ki je po-stalo center raznarodovanja, In kt je v jninulLh desetletjih vzgojilo mnogo janičarjev. Vas Lesa je bila na,ša zadnja posta-ja. V go&tilni pri Kovačih so r.as prisrčno pogostili, .nalili so nam domačega vina, mi pa smo zapeli. In domaičini so nam pritegniili. Zapeli smo nekaj narodnih, partizanskih, za ko-nec pa še »Le vkup uboga gmajna«. Gospodar ni hotel nič slišati o povračilu. S prisrčnim »Slovie.ne Slovieincam« se je poslovil .od nas. Spet smo krenili in z nami jo je mahnila »častna straža«, ki so nam jo dodelili. V Klodiču smo parkirali pred rojstno hišo dr. Zdraivliča, komandanta zna-nega beneškega odreda, ki so mu .sodili na prooesu v Firen-cah. za to ker se je boril za svobodo. Z domačini smo 'se pirisiričnjo pogoivarili. Ne vem ka- ja pošilja gospodi.nj.ske pomoč-nice za v,so sevemo Italijo. Taim se neiredko izguibijo v ve-lemestnem trušču. Stevilo izse-ljencev gre v tisoče. Čez leto odlde včasih tudi dp 60 odst. ljudi. Dfoma ostajajo otroci in žene. V »Matajurju«. ki seže tudi v posledinjo vas te deželi-ce. simo irnogli razbrati še drug probleim. 2ene ostajajo same. V opuistoišene vasi pa prihajajo številni oibmej,ni stražniki, ka-rabinierji m cariniki, ki dobro plačani, pa brez pravega posla poi&topajo knoig. Posledic ni tretoa posebej opisovati. Cer-kvene oblasti potem seveda si-pajo prekiletstvo na vse strani. Toda kaj so torili, da bi zlo spodrezali pri koreninah? Kaj-so storili, da bi dormačim lju-dem dali delo doma?! Tu, tu je rešitev'... Kako radi bi še ostali, kako radi bi $e še pogovarjali. Pr dva sta vseskozi bedela nad nc mi : fcarabinier (ital. mili'čnK — »častna straža«, in čas, i nas je neusmiljeno podi'1. Ze simo ubirali nasproi' smer. Vrsta podab, hribov h-vasic i.n cenkvic ob levd in desni se nam je zaeekala v spo-min. Slišali smo o župniku. ki je imel že vrsto procesov zato, ker je pridigal slovensko. Spomnili smo se Bevkovega »Kaplana Mairtina Čedermaca« in njegovega vzora, ki je žlvel v Lazah. Po teh vasicah je še ved,no edino pTevozno sredstvo hrbet in glava. Videli smo Oš-nje — niajbolj partizansko vas v Benečiji. Slišali smo za dru- gega duh.ovni.ka, ki ni hotel cerkveno pokopati človeka, za-to ker je bil član Prosvetnega društva »Ivan Trinko«! Pcgreb je bil zato civiilen in se razra-sel v pravo manifestacijo slo-venstva. Vozil; smo mimo Eto-lenje Merse, kj&r je bila 6. X. 1943 najhujša bitka med part:-zani in Nemci. Spomnili smo se prvega benieškoslovenskega pe-snika in pom&mbnega gospo-darstvenika Petra Podreke. Po-tem smo prisluhnili zanosnim verzom Ivana Trinka-Zaimej-skega iz Trčm^una. Kako dru-gače kot pri nas, kako pristno zvenijo v tej deželi. zelo dru-gače kot pri nas. Rodili so se pač iz njene krvi in ob njeni krvi se pojijo. In ko smo se voizili mifflo Podbcmesca. smo se spomnili še Marka Redelon-gija, beneškoslovenskega na-rodnega heroja. padlega 1944. 2. spozimanje: Beneška Slove-nija je narodno zavedno zelo raizgibana. Najbrž že zaradi boljše geografske povezanosti s Slavenijo. Očitno je k tej raz-gibanosti veJiko pripomogla tu-di NOB, ki je posredovala ob-čutefe narodne enotnosti z vse-mi Sl-ovenci. Tem nasproti de-lujejo, žal, tudi druge silnice. V prvi virsti šibkost ekonom-skih pozicii Slovencev. Potem migracije, ki s&veda že po svo-j&m bistvu ra'zblinjajo zavest nacionalne pripadnosti. Zavest-nega raznarodovan.ia niti ni po-brebno poiudarjati. — Vsekakor dela v naš prid odprtost meja. Na na,s pa je dolžnost, da za-vestniTn narodnim silam, ki so v Benečiji. zavestoo pomagamo. Tudi na Logu so nas ilepo sprejeli. Se neverjetno krepka je bila beseda osemdesetletne-gp. komunista, kl ima za seboj že šestdeset let preganjanja, pa še vedno kljubuje. To ti je ko-renika! — Oarli ismo se na okna domačij, vsa polna rdečega cvetja. Tudi beneške Slov&ruke imajo rade cvetje, kot njihove aosede. Kaibaridoanke in Tol-minke. 2al pa smo se morali prehitro posiLoviti. To pot smo zapeli v elovo beneško najbolj narodno, njihovo izseljeniško: »Oj božime, o.i božime, te le doline kuo vais težku kuo vas težku jaz zapustiim.« skega upora. Tu, na Travniku so nam:reč sodili in 0 bsodili njegove voditelje — misel pa je šinila naprej, v obdobje med dvema vojnama, koliko naših je pod fa.šizmom še šlo isto pot. NTa gradu razkazujejo celico upornika Ivana Gradnika in mučilno orodje s kateriim so trgall iz njega uporno misel. In čudno! Vse to gledamo le še kot zanimivost. — Kaj vse bi nam vedele te celice povedati o polpretekli dobi! Koliko Gradnikov je še gniio med te-mi zidinami! Zidine pa so na zunaj opletene z bršljanom; kar nekam dobrodušne se zdijo spričo svoje starosti. Očitno jih vsa zloba ni prav nič prirzade-la. — S karrmite terase nam je ušel pogled čez mejo v Jugo-slavijo. Na drugi strani pa se je pred nami razprostrla pano-rama mesta. — Da. Gorica je bila nekoč pomembno sloven-sko kulturno središče. Zdaj ie prerezana. Ziviljenje ji odteka iz ž II. Ko smo se poslavljali od nje, >:mo se morali posloviti tud: od dragih beneških prijateljev, ki so bili z namj. dv^ dni na^ poti. In ena misel nam je legla v srce: še večkrat se bomo mo-rali srečati. Preko dobrdobske gmajne — kako bi mogli tu zavreti tok žalostnih spominov! — smo kre-nili proti Benetkam. Naš avto-bus je zdaj elegantno zaplaval s tokom avtostrade. 3. spoznanje: V Doberdobu smo opazili prvi dvojeziični na-pis. »Prvi«, čeprav smo bili dva dni med ljudstvom, ki je po-vsod govorilo slovensko bese-do! — Na Tržaškem bo skoTaj minillo že šest let od london-skega sporazuma, pa doslej še ncbena fzmed njegovih določb ni bila do kraja uresničena. Kaj šele, da bi bile te določbe uve-ljavljene za vse Slovence v Ita-liji! — Počasi gredo te stvari. In ni razloga, da bi Slovenci na Goriškem in v Beneški Slo-veniji ne dobili istih pravic, ki jih je posebni statut priznal — ne še dal! — našim na Trža-škem. Naši to vedo in zato se borijo. Če me vprašate za najlepše vtise iz Benetk. vam jiih takoj naštejem: 1. Četrt ure večera ob kavi pred doževo palačo (tri osebe) 960 lir! 2. Kilometrska ulica, ki pelje proti Markovemu trgu in gre »d,o mostu — potem .isubito' v des.no in prav tako, .subito' v ievo — pa še malo.diO mostu in tam, ,subito'... — skratka ne morete'zgrešiti ... ,Buon gLor-no'!« — Kilometrska ulica, ki se nazadnje slepo konča. Sicer pa ni čudno. Teh mostov in mo-stičev je v beneški gneči men-da blizu 360. 3. Mali park, ki smo ga nazadnje staknili, kjer smo se zastonj oddahnili in na-pili še kar hladne vode. Itd. Sicer bi lahko omenil še skro.mni »vaporeto«. ki te za mail denar popelje po »Canal Grande«. V oklepaju bi pa še pripomnil, da vam bom pri-hodnjič, ko bom obiskal Benet-ke s polno rnošnjo. posredoval nemara še kaj bolj zanlmivega, Ali vendar, ničesar v blešče-čih Benetkah ne bi zamenjal za doživetlje v Ogleju nasiled-nji večer. Nad cipresami se j© katalila luna, ko smo izstopili. In prav gotovo, ker nam je skazila prvi dan, se je hotela zdaj oddolžiti in nekaj prispe-vati k čaru antične arhitekbuire prečudovite katedrale. Nekaj da imata umetnost in religija nekaj skupnega. Kresnice — devinski ribiči na riOČnem lovu — so nas spet zdramile. In Trst nas ni moged kar tako uspavati. Kako bi tu-di ¦mc.gli zatajiti »Ponte ros&o« i-n sprehod po obali! Pogled na Barkovlje in Miramar nas je vračai med doživetja minul;h treh dni. »Po trgovinah pa kar po slo-vensko vprašajte. bodo že od-govorili!« so nas opozorili naši tržaški prijatelji, ko smo hoteli z bore dena,rj€m spoznati tudi to znamenitoist Trsta. In res je šlo. Da. Trst je trgovsko mesto. Točneje in žal: umirajoče tr-govsko mesto. Glava brez tru-pa! O tem vas prepriča vsaka cržaška gospodarska stat;stika. Pa kaj je pomagalo. da smo mi to že preje vedeli io pri re-ševanju tržaškega spora zavze-to dokazovali i,n prepričevalf! 4. spoznanje: Naša politik,a 0 odprti meji je rodila še eno po-membno stvar. Trst ima nepo-sredno korist od t^ga. Zaradi naših kupcev pa si tržaške tr-govine zadnji čas prizadevajo zaposlovati tudi silovensko de-lovno silo. In to je zelo po-membno!' Kaj takega se ni do-gajalo nikoli. To je reševanje manjšinskega problema p>ri nje-govib najgloblji.h osnovah. Za-četki so sicer skromni ali ven-dar so. So! Popoldne smo si ogiledali novi izredno lepi im moderni dljaški dom. 90 slovenskih dijakov je bivalo letos v njem. Spiregovo-rili smo z njimi nekaj besed, a vse premalo, da bi mogli z njimi navezati trdnejše stike. Pa to bi biLo koristno. Miino gradfoišča novega slovenskega kulturnega dodma. ki sice>r po-easi. a vztrajno raste v nado-mest:'lo za požganega že 1920. leta. smo se peljali k Sv. Justu. Stara bazilika, spomenk pad--lim v prvi svetcvni vojni, grad s prizoriščem poletnih piriredi-tev nam n'-so vedeli povedatl kaj posebno novega. Odpove-dali smo se obisku Miramara, da bi mogli počastiti spomin bazovrških žrtev. Sonce se je utapljalo v meg-lico nad Kraško gmajno, ko smo ' prispeli k spomeniku. Ti-šina. Spomenik s šti.rimi popol-noma obtolčenimi imeni. Spodaj tablica: »Poškod.ovali 1954. le-ta«. — Kdo ? ? — Položili smo k njegovemu vzncžju šop rde-č:h nageljnov. V tiBino so padl'. verzi Kosovelove »Baflade« po-tem pa akordi »Bazoviške« . . . V skromen spomin žrtvam fa-šizma na tej zemlji. Ob postednjih kilometrih na-še poti se nam je vsiljeval© še 5. spoznanje: Mi v domovini spričo velikih problemov gra-ditve našega gospodarstva in naše družbe. ki dikti.ra tempo našemu življenju, večkrat po-zabljamo na naše onkraj meje. Pravzaprav ne pozabljamo. al: vse premalo si prizadev.amo za konkretnost in kon-tinuiranost stikov z njimi, takih stikov, ki bl jirn dali čutiti, da sxno pri-padniki' enega, slovenskega na-roda. — Da, morali bi delati drugače. Mnogo je poti. Le če jim bomo vsak dan spet podaM roko. bodo Lahko obstali. le ta-ko bod0 m&gili s saimozavestjo izpolnjevati nalogo časa. Na poti domov1 smo se usta- v vili še v Kopru, ki s svojim pristan'š-čem raste v naš Trst. Muzika za ples na vrtu hotela Triglav je bj.la k»t naročerc, ?;\ Mi in slov«enski dijaki iz Trsta na dvorišču njihovega dijaškega aoma Nato sim,0 zdrsel! v ravan, In ko smo prešli mejo Beneške Slcwnije. smo hoteli manife-sti'rati tudi prijateljstvo z Ita-lijani, pa sm.o zapeli »Avanti popolo, bandiiera rassa trionfe-ra«. Popoldne smo se ustavili še v Gotrici, na Travni'ku. Najprej smo se epet spomnili tolmin- si!nega je biio v1 tem noenem obiisku, v monumentalniih ste-briščih. v bogatih mozaikiih. ki so kot preproga raizprotstrti po tleh. v freskah kapele... To Oibčutje, da, to občutje je ne-mara bistvo misticizma. Clove-ka prevzaime, mu vzame dih. razoToži ga življenjskega realiz-ma in ga ^ioootoi. ZačtitJ'1 sem, prijeten konec poti. v Ljublja-no srao se vrnili sicer nekoliko utrujeni, zato pa obogačeni s toplimi spomini in pirlisrčniml doživetji. s. Fatur NAŠI ONKRAJ MEJE TO RUBRIKO UVAJAMO V 2ELJI, DA Bi V VitSTl KKAJ- sih zapisov kriticno in objektivno spremljali sodobne in aktualne pojave v vseii panogah nasega kulturnega zivljenja. upamo, da bo ru-brika zajela slrok krog bralcev in sodelavcev, ki spremljajo nase kulturno zlvljenje in ob nekaterih negativnih pojavih v n.jem ne morejo ostati neprizadeti. seveda si bo svojo pravo fi-ziognomijo ustvarila šele scasoma in tedaj, ko bo našlo pot do nje clmvec naslh bralcev, ki kriticno spremljajo naSe kulturno dogajanje in cutijo potrebo, izraziti svoje misli in o*>a?,anja OB NJEM. Pomisleki Nekaj pomislekov nn rob vtiscm ob štiridnevnem slovenskem tednu knjig Po vsej Jugoslaviji smo praznovali Mesec knjige. Beograd se je postavil z že tradicionalnim knjižnim sejmom, iz drugih mest so poročali po posebnih prereditva h: tako je neka makedonska založba oiganizirala javno ocenjevanjc svojih knjig. Kako se je razveselilo mojc študentovsko srce, ko sem bral, da bomo imeli v Ljubljani oktobra prvi slovenski knjižni sejem, ki bo obcnem pre-gled povojne slovenske založniške dejavnosti. Mcd dnevnimi novi-cami so prinesli naši časopisi vost, da bodo slovenske knjige v času knjižnega sejma (4 dr.i) po vsch knjigarnah v Sloveniji deležnc 10 do 15 odstotnega popusta, na sejmu pa celo do 50 odstotnega popusta. Studfnt, intolcktualcc, dijak, ljubitelj knjig, ponuja se priložnost, da si za malo dcnarja omisliš knjige, o katerih si že dolgo sanjal. In mcsec oktober jc bil za takšno prireditev odlično izbran, saj je to čas, kj se v ijubitclju knjig prebudijo prave nakupovalne strasti. Bil sem nt- sojinu in prebral sem, kaj so o sejmu pisali časo-pisi. Da je ponifcmbcn zelo in da je pomemben nasploh in koliko da je z njim storjcnega za našega človcka . . . Mcne jc sejem razočaral. Nekaj stojnic pod arkadami Križank, zadnjl hip postavljenih, nekaj stojnic na hodniku — v vsaki knjigarni vlada bolj kulturno vzdušje. O obljubljenem pregledu slovenske povojne založniške dejavnosti na sejmu nobenega sledu. Zdelo se je, kot da se hoče prireditelj na hitro in brez truda oddolžiti za Mcsec knjige. Popusti, pač, ti so me zamikali. Dcset do p«tnajst odstokov na ceno knjige. U, kr.-^e na dobro voljo založb. Večjega 30, 40, 50 od-stotnega popusta je bilo deležno le malo knjig, po večini iakšna knjižna ' roba, ki je obležala na knjižnih policah, oblcžala zato, ker je izšla v pre-isoki nakladi. Ža) je bil moj študentski žep prevcč prazen, da bi ~;i j popustom lahko kaj pomagal. Poskusil sem si nabaviti knjige ,.a odplačilo v mesečhib obrokih. Zal ,je ireba za to potrdilo o rednl zaposlitvi... Mimogrede pa se včasih zamislim nad pojavi v naši založniški politiki. Kako iiore imeti ena in ista knjiga različno ceno, tudi prctirano visoko rono? Založba Mladinska knjiga je letos izdala v zbirki Levstlkov hram (zamisel zbirke ,ie lepa in pomembna) »Vlim-menovo trilogijo« A. Rootha^rta v trch knjigah. 1000 strani romana, vezancga \ polplatno, so dnbili naročniki zbirke za 3720 din, kupec v knjigarni je plačal zan.j 4800 din, za knjige, vczane v platneno veza-vo, pa jv, bilo treba odriniti nič manj kot 6600 din. Ta vsota je enakovredna bol.jši rnomrsečni štipendiji. Razumem, da je treba visoko cano pripisati na račun honorarjev, tiskarskih stroškov, papirja, vezavc, založniških stroškov, knjigarniškega popusta itd. Toda vsceno se mi zdi, da bi z nekaj truda Iahko dosegli znatno nižjo ceno. Po tej ceni je mladcmu človcku (in njemu Je namenjc-na, ker je izšla v mladinski založbi) ncdosegljiva. Državna založba Slovonije izdaja bibliofilsko zbirko VeCnl sopot-niki, v kateri izhajajo velike pesnitve avtorjcv svotovnega slovesa. Toda za nelcaj sto vorzov v navadni nebibliofilski izdaji plačati 800 din je prchudo. Mislim, da je takšna zbirka namenjcna prcdvscm mlademu človoku, di.iaku in študcntu. Ce si jo za enkratno branje izposodi v knjižniti, od tcga nima veliko, pesniško knjigo je treba prebrati vočkrat, za takšno branje je treba razpoloženja in zato je treba imeti knjižnico doma. In ni potrcbno, da je tiskana na raz-košnem papirju v dragi vezavi in razko.šno ilustrirana. TakSna je nameniena samo zbiratfljcm bibliofilskeh izda.i. Mi študonti pa si vroče žolimo nadaljcvalke Male knjižnice bivšega Slovenskcga knjiž-nega zavoda (sedaj Cankar.jeve založbe). Ta jc prinašala prozo, poezijo, etej v drobnih brošurah... Ze nckaj let je tega, kar je povscm umolknila. Kcs je, da je v tem času nekaj dnprinesel tudi Kondor pri Mladinski knjigi. Toda želeli bi si predvsem v sodobnost usmerjene knjižne zbirke, ki ,bi s pametnim vsebinskim programom, nizko ceno in skromno oprenio prodrla. Mislim. da bi bilo s tem storjen«ga več, kot da priložnostno uničujemo stabilnost ccn kniig. In o novih izda.tah bi želeli tudi kaj več slišati, brati že pred izidom. Danes se je težko znajti. Proda-jalec v knjigarni največkrat ne ve ničesar, propagandnega materi-ala pa )e žal prcmalo ali pa ga sploh ni. Mnogokrat se pojavi v izložbi nova knjiga, o kateri še nisem bral ničesar in moje zani-manje zan.jo razumljivo ni posebno veliko. O prvem slovonskom knjižnem se.jmu, prirejenom v Stlridnevnem slovenskem tednu knjige bi raje pisal pohvalno, žal to ne morem. Z. R. Kako pišemo »Akcija m slab film. Lahko bi bil celo dober film.* »... bremenijo pa ga idejna nedoslednost in negotovost in na koncu — izpad iz začrtanega odnosa do snovi.« »Odnos do snovi sam po sebi je brezpredmeten.« (Lado Kralj: Akcija, Mladina, 13. oktobra 1960) »Nedvomno vajvečja vrednost Akcije je njena nenehna težnja za iskanjem novih še nerazvitih poti. ... marsikdo išče v njej najrazličnejše »izme«, ki to niso.« »In kaj govorijo Rožančevi junaki? O čem? Precej je tega, vendar pa bi človek pričakoval, da bo njihovo področje precej širše.« »Njegoin junaki so le redko živi Ijudje, resnični nosilci avtcrjevih idej. Prav tako je marsikatera lepa zamisel ostala skrita, nerazumljiva (recimo Klemen, ki je gotovo ena naj-bogatejših osebnosti, je kratko malo — misteriozen; le redko-kdo si je na jasnem, da se je v trenutku zavedal, da je star, odveč...) in od tod izvirajo nekatere idejne nejasnosti.« »... pred seboj imamo delo, ki se v marsičem razlikuje od tistega, kar je bilo že enkrat izpostavljeno presoji občin-stva in kritike.« (Toni Tršar: Žrtev prevelike pretenzije, Naši razgledi Uev. 19, 1960} Vprašujemo, kako se neka umetnina ocenjuje. Da Akci-ja ni slab in ne dober film, pač pa kratkomalo film, to bi menda bralci Mladine znali tudi sami presoditi. Dva meseca po rojstvu ŽK PRVA STEVILKA »rERSPEKTIV« JE PRI-NESLA SVOJEVRSTEN, NEPRlCAKOVAN DBA-MATlCEN ZAPLET. O-GLEJMO SI GA POBLI ZE. Veljko Rus j« v svoji razpravi o e+.ičnih problemih graditve ko-munizma naoe! vprašanje člave-kovega dela, ki je »proizvodnpga dela še ne more biiti viT, iz katerega naj bi se porajaia komunistična družba, komunistiCna morala in komuni-stičen odnos do dela.« Opira se pri tem na Marxa, Ki mu je »pro-blem dela predvsem problem i>|stvarjanja; t etična kaitego-rija,« uffotovi. Vsa obsežna raz-prava se zaključl z vzikilikam, da je »osv»'bioditev dela edina p»t v bo-dočnwi;t,» kajti »srmsel dela ni sa-n»o v izptHlmitvl potreb, temveč tudi v izpolnjevanju žlvljenja.« Rusova mlselna p.nvz.a.devan.?a se sklenpjo v trdiifcvi, da je s sociali-stičnim princLpam nagrajevanja po delu ukinjeno lastniško par_a-zitsitvo in s tem oprarvljen veMlk premiik v zgi»dov|ni človeštjva, toda vprašanje dela in njegove osvo-boditve ostaja — nerešetio. Tu je njegov problem. Probiem zato, ker foosta »ektm^mski in palitični aspeikt nujno postisnjena v oza'd-je, isaj se z uveljaivljanjem etič-nega aspekta vedno močneje raz-odeva nujna enenstranost in ne-za.dostn.ost.« Neposredno za Rusovim član-kom pa je natisnjena brajša razprava Janka Kosa, ki ostro nastopi zoper »renesanso mla-dega Marxa«, torej filozofsko tretirianje, oprto na tista Mancova stališča, ki jih je po letu 1845 ob korenite.išem pre-lomu s Heglom vse bolj poti-skal ob stran in naposled celo zanikal; ta filo7,ofija se posve-ča predvsem razreševanju pro-blematike »samoodtujenoga« človeka, ki niaj bi bila ključno vprašanje maTksistične znan-stvene misli. Naj na tem mestu vrinemo trditev dr. Goričarja, češ da se na takih staMščih znajdejo zlasti tisti misleci. kl so »iz objektivnJh ali subje,ktiv-nih razlogov. o^iroma iz obojih hkrati, kar se zgodi najčešče, odmaknjeni konkretnim pro-blemom družbenega dogaj.anja: v kapitalističnih deželah tisti, ki so odmafenjeni boju delav-skega razreda za revolucionar-ne cilje, v socialističnih pa ti- sti, ki so odmaknjeni boju /.a vsakodnevne vrednote socia'li- stične d;ružbi9 in torej političnc odtujeni.« Kos gre pri lej analizi še naprej. Njegovo stališče citira-mo v fragmentarinem izboru: »Ce naj bo lastniško stanje sveta, ki ga metafiz.ika posveča. odjpravljeno, ga ne smemo sa-m-o na različne načine filazof-sko razlagati. temveč mu mora-mo " kot praktično negacijo apriornosti in statistike posta-viti inasfroti spnemindanje stvarnosti in človeka, Toda isto-časno rriiora tej negaciji bitj v opo-ro teoretsko zanikanje poj-mov. s katerimi metafiztjca sto-ji in pade. to je. potrebino jih jp razkriti kot spekulativno m'-stifikacijo človekove prakse, njeniih etvarnih reallitet in di-menzij. predvsem pa njene di-alektike . . . Primer pojmovne zgradbe. kakršno gradi ,rene-satisa mladega Marxa', je filo-zofija svobodnega dela. ki se razrašča iz teorema, da je delo samOiUTesničujoče se bistvo &lo-veka Cs-am.ouTesničenje dela je njegova osvoboditev . . .). Pred nami je filazofija. ki s svojimi pojmi in osnovmiim dogajanjem na tipičen način obnavlja me-tafizično kon.struiran.je po vzo-ru filozofije 19. stoletja . .. De-lo je postalo delo samo po sebi ln za setoe. čisti pojem dela. de-\o kot ideja in absolutum. . . Iz empiričnega temelja člove-kove eksistence v prirodi in zgodovini. iz vzroka njegovega zgodovinskega in družbenega razvoja. iz momenta dialektič-nega gibanja človeka se je delo spremenilo v nadčloveško ab-strakcijo. ki je samostojen subjekt.« Bralec §1 lahko zakljuičke o tem »dramatičnem zapletu« ustivari saim. Samo dejstvo, da je do n.ie-ga prišlo, pa priča o živi potrebi po etičnih analizaii so-dobnega družbcnega stanja. Prav analize te vrste so bile dolga leta zanemarjene in v ozadju ekonomskih ter politi-č-nih proeesov. Ustvarjanje so-cialistične dru^be ni zgolj eko-nomska, politična in ideološka akcija. temveč je tesno poveza-na z oblikovanjeim novih mo-ralnih vrednot in socialistične-ga humainizma. Prav zavoljo teh potreb je nova slovenska revija tudi na-stala. »Odpre naj nove vidike v publicistični obravnavi mo-derne družbe in duhovnih pro-blemov,« ie zapisano v prospek-tu. »Namen publicisti^čnih raz-prav. ešejev, polemik in kritik je. osvetliti z različnih stališč in strani osrednje sfere sodob-ng družbe. položaj človeka sfe-di njenih stvarnih in duhovnih determinant. .« Tu je namen izražen nepo-sredno. Bolj posredno, za';o pa tudi ostreje. z ideološkim po-udarkom, ga je izrazil eden iz-med obeh ufednikov. I>ominik Smole v svoji »Antigoni«. Vladi-mir I^ralj je v svoji oceni te drame zapisal najkrajši možni povzetek: »Kreonovo uradno stališče bi se dalo na kratko povzeti takole: Krvava vojna je po naši zaslugl zmagovito zaključena. V dfžavl vlada zo-pet red in ta red prinaša blago-stanje, kruha Ih zabav, in to je vse. kar je moči pričakovati od države ... Toda Kreon doibro ve, da za njegovo m&lo neča-kinio Antigonio to ni vse; da je zanjo vse satno vznemirjeno in večno vzinemirjajoče iskaoje — notranje vsebine življenja. ki dela življenje šele lepo, z,ani-mivo. pravično in utešno.c Gre torej za poUdarjeno dvojmost: vladarju prepustirno dfžavo, umetniiku pa tisto, kar je iz-ven ekotlomike irl politike; se-veda sodi filozof prav tako v to drugo območje. Zlahka je poiskati nekatere sti^čne točke med Smoletovo dramo. med zahtevami po revi-ji s simboličnim naslovom »Per-spektive«, med Rušovo razpra-vo in še nekatefimi izvirnimi ali prevedeniml tekistl. natis-nj&nitni v obeh številkah. V hasprotju s proznimi in pešniškimi prispevki so le-tl z,a-nimivl zaradi pristopa k pro-blematiki in zaradi te proble-matike same. Diferenciacija. kl prihaja do izraza v njih ali ob njih. obstoj revije prav gotovo opravi&uje. Ovrednotitl pa je treba izhodišča in družbeni po-men posameznih razmižljanj in jih postaviti na pravo mesto. Sam namen publicističnega po-seganja na več ali manj zane-mairjena področja je nedvomno pozitiven. Nfč manj pozltivne-ga predznaka ni mogoiče dati dovoilj pogumnemu zanikanju konformizma kot cokle o-azvoja. Izrazit priiner težnje, d,a bi re-vija s svojimi prispevki filo-jofsko. sociološko in psihološko >svetljevala »ktualne družbene pojave, je prevod Whytovega >Človeka o.rganiz.aclje«, razapra-/a. ki skuša biti direkten namig na naše ra^mere. na na/§e »ne-iezljive« mladeniče, zadovoljne ' ; stvannostjo. kot jo doživlja-io. ' ' l Neposredno tcmu Clankn »a i iledljo Kermavnerjeva razmi«lja- , ija »O nekaterih problemih so-iobnega humaniizma«. Tu se kri-ična misel, kl Je nasfanku revtfje i »otrovaaa in jo moremo kcrt rde-•o nit spremljati skozi vcčji del loslej ofejavljenjh prispevkov, vokaže v še močnfrjši luči. Ker- i navnerjevo iznodišče je. ugotav-jati, kdaj človek preseže »vojo lanost. »Danost je vse, kar je • Joveku dano, tudi njegove zmož. i lOSti, cela vrsta še n&uresndčenih , nožnosti. Clove^enje je uresnifce- ' fanje teh možnosti — razčlov&če- nje pa je zastajanje pri dano&ti teh možnosti, prilagajanje temti, kar je dano. vir takšnega prila-gajanja je nezaupanje v člaveko-ve možnosti, namen pa potreba po skrivanju pred dogajanjem, potreba po zanesljivj varnsifcti, ki je najbolj trdna v oklepu pre-tekiasti . . . PriiagodLjjvost onemo. goča oloveku, da bi Ml človek, to je aresničevalec občestva, bojev-nik za nove, konkretne oblike države, prava, odnošajev med ljudimi itd., in ga sili v podaljše-vanje odmrle preteklostl v seda-njost« Pisec izhaja iz predipostavke, da je čiovekova osnovna potreba, preseganje danosti, tej potrebi zadosti s polaščanjem, z uživa-njem in z razdejanjem. Polašča^ nje je gmotno in moraano. Raz-prava posveča pozoirnost pred,-vsem slednjemu, s tem da prika-že njegovo dvojnost: lepodušnost in dogmatično&t. »Meditem ko pe-Ije lepodušništvo k zasebnikove-mu uživanju vseh drugiih, pa vo-di dogmatizem nairavnost k raz-dejanju. Kar ni skladno s f;tavki, vklenjendmi v posvečenost sko-rajda nadnaravne, predvsem pa nadzgodovinsike veljave, je ne sa-mo lažno tn neveljavnoj ampak tudi nično.« Oblik polaščanja od-krije pisec še več: fekmovanje za pcesfiiž in za večjo veljavo; tekmovanje za položaj, tekmova-nje v potrošnji in tekmovanje za posediovanje družbeno veljavnih simbclov; tekmovanje v spotao-s«. »Last in oblaat = (ob)last se spremdnjata v slast,« zatrdi. »Vse obravnavane oblike poflaščanja so samo začasno same svoj smo-ter. Kakršnokoli zasužnjevanje drugega se zmeraj navsezadnje skaže za sredstvo uživanja, pa naj bo to dobesedno in otiipljivo uživanje svoje lastnine, svoje vloge, svojega telesa, svoje mo-rale, aii pa naj bo uživanje v kulturd, v naravi, v prekupčeva-nju, v maščevanju, v kaznova-nju, v mučenju, v ljubezni, v so-vraštvu, v lepoti, v reiligioznosti in navsezadnje v ubijanju oziro-ma v kakršnem koli neposred-nem razdejanju. Uživanje ie edi-nj dokončni in neizogibni sm&ter izzivljanja v življenju polašča-nja.« Do vseh teh obliko ie i^razito odklonil&n. v njih vidi prilaga-janje danosti in prihaja do po-doibnih za-klju*kov kot Veljko Rus: »Dokler se bodo ljudje za-dovoljevaii s takšno organizacijo proizvodnje, ki ima en sam smo-ter: večao »torilnosi . .. dokler ne bodo zai&H v osnovi sprerni-njati same proizrvodnje (odnoša-ja delavca do lastnega dela, do lastnega mesta v proizvodnji. d<» celotne proizvodnje), ceLotnega družbencga ustroja (organizacije proizvodnje in javne uprave, si-stema upraviljanja v pr<»izvodnji in javni uipravi, šalstva, vzgoje itd.) in se tako zavestno osvobo-jevati nasilja čJoiveku »dtujene in od Cloveka skoraj neodvisne druzbene narave, toliko časa bo-do vztrajali na danosti te odtu-jenosti in skušali samo naknad-no podskati n&ki smise]; toliko časa bo ta nf»niiseliii smisel uži-vaaije.« Kermavneir išče poti k i»uresni<5evanju.« Takoae piravl: »UresniCevanje je na stopnji fi-lozofije kritično in mdselno do-sledno osvobajanje od zasebniko-vega zadovoljevanja z videzom, z dandmi in potfedovanimi ra/la-gami, z nakdjučnimj zvezami teh raziag, osvobajanje od miHdogi^ je religij in ideologij. Konkreifci-zac«ja filoziofije je revoluciiona.ma teorija. »Revolucionaraa teori.ia mu pomeni naslednjo stopnjo uresničevanje ter osvonje, ver-iame, da mu življenje uhaja, ne da bi ga videl, okusil, spoznail. Trideset jih ie mimo in še niresar nisem stninil. Nenadoma pričpnjam siiutjti. poln ^roze, da bi dokončno spoznal, da sem šušmar, da sem obsojen na neuspeh, ob-sojen na mi.rovanje, na fragment, na kr-Dico. Da, nesposoben sem. zares sem ne-soosoben. Qpazujem samn ta obraz, tak obraz je nesposobcn, ta.k obraz ie sr>osoben samo modrrvvati. fantazirati, grešiti in si domišljati, ne pa vztrajati i,n trdo deiati. Takšen obvarz je nečist, tak obraz bi bilo treba toiči po gobcu. ure in ure, tolči po gobcu, dokler ne bi izgubil zavesti. da bi se potem streznil. Spomenik. Hotel bi si postaviti spomenik. Vendar je nesposoben, hotel je reči, ravno tako nesposoben kot jaz, kot mi vsi, le da je preveč neumen, da bi to opazil. Razen tega pa v meni je nekaj, to vem. Morda ve tudi Rolf. Imel me je za pesniika, govori] je: piši, piši, pišj vendar! Nikoli ni csenil mojih predavanj in tudi ne kritik o meni, kakor tudi jaz sam, to je bilo samno sredstvo za zaslu-žek, da bi dokazal svojemu očetu, da se lahko preživljam. Rolf pa m,i je govoril: piši! in dejal Barbari: om je pesnik! in Barbara je rekla, on verjarne v to. Toda, Ijubi bog, kako bi on to lahko vedel? Iz tistih nekoliko odlomkov, ki jih je poznal, iz mojih razgovorov, iz mojih mlačnih navdušenj? Se sreča, da nikoli nisem jmel te ambicije. Toda, ali je nima vsak člo-vek? Ali pa se drugi le pre.i spametujejo. Ali drugj preje popustijo, odnehajo? * * * Da, vse fco sem malo prej videl v ogle-dalu na svojem obrazu, vso to neplodno predavateljsiko dejavnost, to bedno meha-njčno dejavnost, od katere životarim in v kateri uniču.iem svoje življenie. In še so na svetu idioti, ki mi zavjdajo, zato ker sem svoboden, ker dosti potujem, ker spoznam mnogo Ijudi, čeprav se jaz, čim neikam prispem, vležem v posteljo in samo čakam na večer. Tn zdaj, gilej, ne vem. koljfto časa bom moral še govoriti, kollko časa bom moral še brusfti jezik. morda do tedai, da se bom sam pokomčal. Valim se po tirih kot paket, potujem sem, potu-jem t.ja in potovati bom moral, dokler bom mogel potovsti, dokler bocn lahko navijal svoje piošče. srečen bom, če ne bom po-novno zbolel, kajti, če sem bolan ne mo- rem govoriti in nikdar ne govorim, nirnam denarja in kadar nimarn denarja, ne vem, kaj bo. Ne, ta obraz, ki sem ga malo prej videl v ogledailu, nima upanja, okrog teh oči, v teh očeh se je zasidral strah, obup, blaznost, 6inrt. Jaz sem že star, prezgodaj sem izrabljen, z mano je konec, imam enaintrideset let in s©m tak kot mlad starec. Morda bi moral pustiti vse to, mi-slim, to svoje življenje, morda bi ne smel prebrati nobene knjige več, morda ne bi smel več spoznavati novihljudi, takih ljudi, kot sem jih spoznaval doslej, morda bi se moral posvetiti svoji družini in postati dober oče in dober mož, postati samo do-ber družinski oče in saditi zelje, toda ze-lje je to, kar govorLm, to je fantastično, nemogoče, tudi če bi to hotel, nikakor ne bi mogel, jaz sem uničen in še dalje se bom uindčeval, kajiti ko umre upanje, kma-lu umre vse. * Sonce že zahaja, v oknu stoji moder sneg, gledam v modrikasta snežna polja, pred okriom so ciklame kot majhni rdeče-plavl cvetovi, peč šurni, zlato rumena sve-tloba moje luči je pired menoj zasenčena in jaz gledam zahod sonca, pričakujem za-hod, ki ga ljubim. ki se ga bojim. Koliko zahodov sem že doživel, koliko dnj je iz-scinilo brez sledu, za vedno izginilo brez sledu, ničesar ni ostalo in spomin je ka-kor grimasa. kakor prikazen, kakor sanje. Kako sem preživel svoie življenje, al| ga nisem prežive! brez smisla, ali ga nisem preživel neoprostl.iivo lahkomiselno ali za-služim, da sploii še ž-Jvim en sam dan, da še naprej tako živim7 Le kaj je ostalo od življeaia? Ne viem snomin na nek l^ vran, na vonj neke zgodnje pomladi pred našimi vrati, na vonj morja v La Rochellu, na nebo nad nek.im bukr,»vim gozdom, is-kati moram že po spominu, dosti — ni ostalo, nič več ni resničnosti, izginilo je, čeprav to nosiin v sebi in največ je izgi-nilo ravno tistega. kar nosim v sebi. Tisto, česar se več ne spotminjarn, ni propadlo. Ce 61ovek ne bi vedel ničesair več, bi bilo njegovo življenje Jahko, plaval bi kot v balonu, letel kot metulj, ne bi smel imeti znamja, znanje je nevarna bolezen, čim večje ,ie, tem silabše. Misei tvori človekovo vefličino. pravi Pascal. Težko pa, da tvori njegovo srečo. ona tvori njegovo nesrečo. Bil bi srečen, če me ne bi bilo, če se ne bi rodil. Vse radosti življenja niso ^redne toliko, kolikor ena sama velika žalogt. Ne, na noben način niso toliko vredne, in kdor trdi nasprotno, ni nikoli dožive! velike. prave veljke bolečine Sneg je tako moder, skoiraj kot nebo in se ovija okrog nog ja.blane. Ko člcvek pomisli, da bo nekoč moral umreti, ko se v to globoko zamisli, ko pomisli, da bo nekega dne, v nekem trenutku, v nekem popolnoma določenem trenutku y po.poživel. sanno strah nas preživi in on je v ž;v!jenju najosr.ov-Ktiše, kar nas spreinLia. Strahu s tega gveta ne bo mogoče spraviti, dokler bodo živeli lj'Udje, bitja, ki so oirganizirana kot md, tako nesrečna, tako strašno nesrečna. Clovek je organizadja obuipa. V to sean globoko prepričan in bi bil v to prepričan tudi, če sarn ne bi šel po zlu. Zivijenje je neskončno tragično in vse, kar starimo, služi saino za to, da to tragakp pokrije. V nekaterih trenutkih svojega življe-nja sem bi! srečen? In ali so bili trenutiki, v katerih sem bil srečen? Seveda so bili, tiešteto takih trenutkov je bilo, toda riiso bili moji najsrečnejši trenutkj, moji naj-srečnej&i trenutki so bili tisti, ko sem bil globoko zadovoljen, in n[č več, toda ti trenutki so bdli redki, tako redki, da ne vem, če jih je bilo deset. Ne vem, če sem bil pred svojim sedemnajstim ali dvajse-bim letom sploh kdaj tako zadovoljen, za-vestno zadavoljen, ker taki trenutki pred-stavljajo globoks zavestnost in taki tre-nutka niso dolgi, traja.io samo nekoliko sekund. to so tistj trenutki, skoraj se ne da povedati, celo gotovo je, da se ne more oovedati, to so tdsti trenutki, ko človeik brez razimiši^jaTija miruje, ko opazuje svet kot bi bil brez telesa kot da ima saimo dvoje očes, v katera v&topa svet in nič več. Vem, jaz sem imel samo netkoliko ta-kih trenutkov, z gotovostjo pa se spomi-njam 5=amo dveh. dveh takih trenutkov w to verjetno samo zato, ker sem jih takrat '.apisal, enega zase in drugega za Rolfa. Kaj je večno? sem nekoč zapisal. Sedj.4 a svojo mizo nad deLrtn velikega pesnika. Nenadoma dvignes glavo in začutiš to. Blago nebo z nfiehikimi belimi oblakd se svetj v tvo,ie>m oknu. Dvlgnilo se je in stoii nepremično. Na jasi pred njim orje kmet. Njegova bela srajca in ngegove rumene krave se po obzarjti gibljejo sem in tja. Pridušeno se sliši njegovo ravnodtišno pri-gan.ianje in ko oboie, bleščeči plug zasije na soncu. Za njim hodi ženska v rdeči obleki. Reber se spušča k potoku, kosi vzletavajo s topola. vsa hiša je mirna, no-benega gJasU ni slišati iz nje. To je bil en trenutek. In drugi je v istl soibi, pri isti mizi, sarno da je kasnejši, toda čas ne igra nobene vloge. O tem je neka.i pisanega v pismu Rolfu. Dragi Rolf, sem mu pisal. sam sedim doma, tišina je nenavadna. Okno je široko odprto, v njem trepeta krošnja topola in veter slišdm, kako šumj. Sliširn žabe, bližnje in daljnje peteline, raztresene človeške glasove in usipavajočo. utrudljivo glasbo muh v sobi. Barbara je s svojo materjo malo prej od-šla po traivniiku do krčme, to dela vsako nedeljo. Čuti potrebo, da se včasih polop-ša, da se pokaže, pa čeprav samo pred praznično oblečenimi kmeti in nekaj va-ščani, ki jih tja zanese slučaj. Jaz pa če-pim doma, neobrit kot navadno, v svojih starih, ve6kirat zašitih zelenih hlačah, ki sem jih nedavno hotcl zavreči, toda za-radi nepričakovanega računa za zdravlje-nje psa jih born nosil še do jeseni. Mogoče je, vge je mogače. Če je večnost, potern sedaj visi v okenskem okviru, polna vonja lipovke in lastovičjega cvrkutanja — cm-kraj pa fant in dekle hitita v pclje in zgo-raj rumeni oblaki, ravno pod okenskim križem. AH ni čudno, da so v živlienju trenutkl ko je človek zadovoljen? Ne mislim na tiste trenutke, ko je človek raz-položen ali oimamljein od sreče ali v tako napetem pričakovanju, da bj skorai počil. mislim na tiste redke trenut.ke, ko je vsa-ka cdica telesa prežeta s spoznanjem: nič se ti ne more r.goditi. Takrat lahkn gle-daš za ptico, ki leti v nebo, ali gled3š v veter, ki se je zapietel v drevje... Tak občuteik je vražje redek, so pa tudi lepš'. Nj pa n^česar t?ko poimiriuio-čerra. To je slutnja srnrti brez občutka strahu. Včasih poslušam pcnMtike, sedim poles? radia in jih poslušain in popadejo me krči, ko slišim, kako se neosebno norčujejo. Pred nekaj dnevi sem slišal enega, kako govori, njegovo ime sem pozabil, sicer pa to ni važno, stopil sem v sobo, radio je bil že vključen in ravno zaslišim, kako ta mailopridne;ž pravi, gospod kolega Knabl: zakaj zračne bojtne sile, kopenske bojne sile, pomorske bojne sjle, zakaj bojne sile, zakaj borbena sila (pri tem je postal nje-gov glas skoraj jokajoč) ali se je potrebno vedno boriti ali moira vedno biti borba, ali ni mogoče drugače, zakaj ne rečemo enostavno in preprosto, kot smo navajeni, oborožena siila, orožniška plača, orožniški davek, ali ni tako, je kričal ta idiot, to so dobri stari nazoiri, zakaj ne ostanemo pri njih, nenehno novi nazari, nihče več se ne more znajti od samih novih nazorov. In v tem trenutku sem popustil in že sem bil zunaj v polju, do grla sem ga bjl sit. In tega malopridneža niso zasuli s kamenjem! Zakaj oborožene sile. zakaj se je treba vedno boriti, za.kai ne preprosto in eno-stavno, zopet Wermacht. Vsemogočni bog! Toda ne spremeni se nič, prav nič se ne spretneni in če so danes take spremembe, so to sarno spremembe na g'abše. In oni se po+em vsedejo v letala in odletijo v emi-gracijo in se prek tujega radia bore z,i osvobodjtev in potem, ko je vse uničeno. ko je vse osvobojono, se vračajo, vse ptice so spet tu, vse ptice, vse. vračajo se in nostajajo ministri in predsedniki in stara nesem se znova pričenja. Cloveku se za-?abi. Ne, nič se ne spreminja. Poglejte v časnike, kinodvorane, filmske novlce, kjer nam kažejo novo modo, kažejo nam to in to cesarico v plašču iz saboljevjne, ki ga ii je poklonil Stalin. kažejo kitajske be ^unce v krpah. v krpab, pirestradane. zbombardi.rane. kažejo najneumnejša na-¦^protja, liudje pa sedijo negibno. udobno Hžejo bombe. to je šele predigra. film se bo priče! vsak trenutek. Ne, oini se ne dvignejo, no^čejo uni^iti vsega tega, platno. kinodvorane %n sile. ki dr?e svet v strahu, ki ga i7.korišr?.jo. ne. oni sedijo, samo se-dijo, to je šele predigra, film se bo pričel vsak trenutek. Sedaj se nič ne začenja, začelo se je že zdavnaj, kolo se vrti, bestio se vrti in vsak darj svetu milijonkrat za-stane dih. Kaj storiti? V kaj se lahko veruje? Kaj človek lahko upa? Ne vem, jaz tega ne vem, jaz nimam nobene znanosti, nimam nobene teorije, niimam nobenega progra-ma, ne vidim nobene možnosti, ne vidim nobenega izhoda, vidim sarno kolo, ki se vrti, vrti, vrti Ce bi morda zaprl oči, če bi jih zaprl za vse življenje, če bi se mor-da dal iztakniti mozeg in bi dalje živel samo z dro-bovjem, morda bi bil takrat zadovoljen, morda takrat ne bi občutil podtalni tok, kolo uničevanja, za katerega se krčevito držimo. Priznajmo, da vsd sku-pai ničesar ne vemo, da smo svoje oprtt.. vili, da smo vse razprodali, da je z nami končano, da se iz zgodovine nimamo ni-česar naučiti in da se iz nje tudi niičesar ne moremo naučiti. Kaj je zgodovina, po-litična zgodovina? To je veiliko gnojišče zgrešenih upanj. sMorda je to nazor človeka, ki ni uspel, toda večina ljudi ni uspela in tudi tlisti, ki so prepričani, da so uspeli, vendarie niso uspeli, ravno ti niso uspeli. Toda še vedno ie bolje ne uspeti, kot pa ne živeti dalje. Življenje mora torej le imeti neki smisel? Ne, nima smasla, ne verjarnem, da ima smisel, in nihče ne ve, če ga ima. Morda ima neko vrednost, gotovo irna neko vrednost, težko pa, da ima neki srcii-dragocenejšo življenje in da so vse ostalo mu gj mi dajemo. še tega ne vemo, če sploh ima kakšen smisel. Ne, ni verjetno. da ima naše življenje smisel. Ima pa vrednost, da vem, ima vrednost — vrednost življenja je sarno ^ivljenje. To z»vem preprosto, tada tako je, to sem spoznal talcrat. ko sem bil boian, tedaj sem spoznal, da je v življenju naj-iragocenejše živ]jenje in da so vse ostalo fraze, neumne fraze. kl jih blebetajo Ijud-;e samo do takrat. dokler so gotovi za živ-Ijeuje, dok>er življenje ni v nevarnosti. L,. L!$ V pričakovanju Nadaljevanje sl. strani. tev študentovskega kulturn>ega delovanja v našeon kulturno-prosvetnem življenju. v kate-rem že daines zavz&ma ali bi marala z.avzemati pomeTnbno mesto, čeprav to morda po ti-sku in v našem javnem življe-cju ni dovolj poudairjeno. Ne-katcre naše skupine so prodrlš v sam vrh slovenskeiga amater-skega kutttuTiiega delovanja. c čfcmer dovolj j«sno pričajo ne-šteti uspehi skupim doma in v taijini. G,re torej za poudarek festi-vala navzven. v naše javno in kultorno življenje. Gre za to, da opozorirn<> vso našo iavnost na živahno kulturno delovanje na univerzi. ki bi moralo biti odsev vseh novih. sodobnih. pri-zsdevanj v univeirz.i'tetm vzgo-ji. Gre za to. da bo univerza vr.ap^ej v nekem določenem, zdravem, socialističnem pogle-du avantgardistični nosiilec so-dobni'h, kulturnih in intelektu-ainih teženj v kulturnovzgoj-n€im delovanju Ln prizadevanjih vseli zavestnih činiteljev v naši dtružbi. DruEO. še važnejšo in vsebin-eko globlje pogojen.o kompo-nento pa moramo gledati s t^-g* aspekta. v koiliko bo uspelo zaint-eresirat' študentovsko jav-nost in v določenem smislu vplivati na oblikovanje njiho-vega odnosa do študentovskega kulturnega delOvanja in š<ž v6Č, v koliko jim bo to predstavljailo impuilz za razmišljanje o svO:'-osebnosti. ki naj bi bila inte- lektualistično — v vsem pome-nu besede — formirana. Tu mi-slim na to. d,a bodo ob pirire-ditvah festivala. ki jim bodo po formah in po dostopnosti ze-lo bli'7U, občutili potretoo po š^ nadaljnjem obiskovanju kultur-nih manifestacij, ne samo štu-dentoviških ampaik vseh. ki bi morale biti pomemben činitelj v našem sodi pomenil prispevek k razvo-ju; bil bi vseskozi ustvarjalno ang^žira«, medtem ko je za zdaj samo kritičen in še v tej kritičnosti nekoliko odmaknjen v splošnost in celo v prete-klost; pripenja se ob pojave, ki jih sam razvoj že presega, v kolikor jih celo ni prerascl. Razpravljanje bi se pravzaprav moralo pričeti. kjer se zdaj konča. »Perspektive« torej nakazu-jejo določena hotenja, jih pa ne oblikujejo. Zaivoljo tega prevla-duje vtis, da šc niso našle svo-jega obraza. Nobenega dvoma pa ni, da bi duh »kritične ge-neraclje«, nagnjene k meščan-ski tradiciji, k eksistencialistič ni filozofiji in a.vantgardizmu svoja sftališča poudaril prece.i jasneje «n bolj opredeljeno, ko bi imel svojo protiutež v mark-sistični in k realizmu orienti-rani reviji. Take revije na Slo-venskKm nimamo, »Našb sodob-nost« je revija vseh, ki želijo v njej sodelovati ozirama ,:ih urednik prcpusti skozi svoje idejno in estetsko nevtralno re-šeto — kvalitete. »Perspektivc« pa so zgolj revija mladih, k avantgardizmu opredeljenih lju-di. Pričakovati je, da se bodo razmerja oblikovala v edin<» možno sraer. Diferenciacija ob-staja na vseh področjih, od sve-tovnonazorskib do estetskib »a bi razvoj tekel v pravo smet. bi jo bilo treba v celoli in rteposredno izraziti. Rešitcv, kot se je pokazala v Beogradu, kjer sta obe vodilni reviji, »Sa-vremenik« in »Delo« med scboj ostro in neizprosno razmcjeni, sc zdi v današnjih pogojih naj-bolj ustrezna, če nočemo osta-t'\ enosiranski in brez kritičnih protislovij, ki so in jih je za-torej treba razreševati, iskati najbolj ustrez-nih poti in torej skupnega imenovalca, ki bo de-IovM kot gibalo družbenega razvoja. V. K. Sedem filmov CEPRAV JE TfcDEN VESNINIH FILMOV, KI GA TE PRIPRAVILO DISTRIBUCIJSKO PODJETJE VES-NA-FILM ZE PRECEJ ZA NAMI, SE OB NJEM VSE-KAKOR MORAMO USTAVITI, KER PREDSTAVLJA POMEMBEN KULTURNI DOGODEK NE SAMO ZA LJUBITELJE FILMSKE UMETNOSTI, AMPAK TUDI ZA VSAKEGA, KI SPREMLJA NASE KULTURNO ZlVLJENJE IN MU JE PRI SRCU KULTURNO UMET-NOSTNA VZGOJA LJUDI, KI JEMLJEJO KULTURNE MANIFESTACIJE KOT DOPOLNILO K IZPOPOLNJE-VANJU SVOJE OSEBNOSTI TER DRAGOCENO IN KVALITETNO RAZVEDRILO. Po zelo medtem, oslabelem in nekvalitetnem programu.ki je v poletnih mesecih polnil naše kinernatografe in ijna močan odsev tudi v sedanjem repertoarju, je bil ta teden prava osvežitev. Ne samo za-radi filmov, o katerih se po svetu govori v superlativih in z vso resn&stjo, ampak tudi zaradi vse resnejšega in kri-tičnejšega odrvosa občjnstva do sporeda, kl ncum, ga posre-dujejo naša distribucijska podjetja. Ob takem tednu se vsakdo, ki resno spremlja kulturno umetnostno vzgojo, ki io da-nes zelo številnemu občinfttvu posreduje filtnska umetnost, resneje zamisli. Razumemo komerc^alne obveznosti, ki jih imajo distribucijska podjetja in niz težav, ki spremljajo zdravo in sodobno repertnamo politiko, za katero se naša di-stribucijska podjetja resno prizadevajo. Prav zato je tre-ba namen, stmjeno prikazati najkvalitetnejše filme, ki jih je podjetje odkupilo v enem letu, iskreno in prisrčno po-zdraviti, saj kaže na resno pri-zadevanje podjetja, da mora-mo v njegovi repertoarni po!i-tiki ocenjevati tudi težnje po kvalitetnem filmskem sporedu. Ob vseh teh pozitivnih pri-zadevanjih po. ostane sa/mo 5« en pomislek. Takšna panora-ma najboljših fihnov je pri nas samo erikrat letno, in še ta samo v našem kuiturnem središču v Ljubtjani in še tam samo za določen, za minimal-nejši del občinstva, ki sicer polni kinodvorane. Ali ne bi kazalo take mcmifestaciie, ki imajo globlji odmev pri film-skem občinstvu, poskušati or-ganizirati večkrat, z vsemi ju~ goslovcmskimi distribucijskimi podjetji in ali ne bi kazalo, prirejati take tedne tudi po drugih večjih kulturnih sre-disčih naše republike? S tem bi ta najbalj hvaležna in naj-bolj pozitivna prizndevanja distribucijskih podjetij najbolj učinkovito prlbližali občin-stvu, ki globljo in intenzivnej-šo sodobno vzgojo najbolj po-trebuje. V letolnjem tednu se je zvrstilo sedem res kvalitetnih filmov. Prvi vecer je biln slo-venskn premiera Veselice, ki na nepretenciozen način zelo sugestivno oživlja naše slo-vensko okolje, globoke člove-ške probleme ter humane in nove medčtoveške odnose v naM sodobni družini. Sledil ji je po tisku neštetakrat ome-njani ameriški film Starec in morje, ki pa v svoji končni iz-vedbi ne midi nič več kot He- mingwayev umetnihki tetest in odlično igro Spencerja Tracy. ja. Izreden užitek je nudil ita-lijajnski jilm Velika vofda, ki je na svoj groteskni način ve-Hčasten protest proti inilita-rizmu in >vojni. Poljski film Vlak pomeni resno prizadeva-nje, okarakterizirati današnjo družbo in reagircunje njenih posameznikov v določenem okolju in času. Škoda, da je ta psihološka študija ostala zgolj na formalnih efektih in marsikdaj nepoglobljenih re-akcijah njenih junakov. Fran-coski dokumentami film Nena-vadna Amerika na zelo svoj-stven način oživlja svet, ki je zaradi svojih družbenih in medčloveških odnasov nadvse zanimiv. Ameriška jilma Khjuč in Vrtoglavica nudita izredno močno i/n sugestivno režijo C. Reeda in A. Hitchoc-ka ter neJcaj odličnih igrcuU skih kreacij. Še posebej je treba omeniti vrsto kratkih in lutkovnih fil-mov ter risank, ki so jih pred-vajali obenem s celovečemimi filmi. To je pomenilo po eni strani afirmacijo domačega kratkega fvlma tudi pri našem občinstvu, po drugi strani pa tudi nove stilne in vsebinske prijeme v sodobni svetovni ustvarjailnosti kratkih jiltmov. Tudi Uvkih kvalittetnih srečanj z umetniškimi prizadevanji ob ustvarjanju kratkih filmov ter risank bi si želeli mn&go več, saj tudi ti — z resnično urnet-niškimi pretenzijami izdelani fvbmi — lahko mnogo vplivajo na okus raašega jilmskega ob-činstva. B. L. ^e jt oanui, in.ju. ^i/i ^u <>elkldrncije po fakultetah oairo-ma Združenjih študentoiv. Vsi športni referenti fakultetnih odborov in večjih, delavnih od-borov združenj ZŠ so člani upravnega odbora ZŠ'SO. ki od-loča o najvažnejših odločitvaih. Sekretariat ZSSO pa naj bi bil koordinacijsko teilo, ' združeval bi delo posameznih komisij in zastopal organizacijo oziroma sklepe upnaivnega odbora iizven organizacije. Na žalost moramo ugotoviti. da ne izpolnjujejo ne-kateri člani sekretariata večji del nalog. torej je videti, da so bili za svojo funkcijo nepravrlno iz-brani in jih bo treba izmenja-ti. S pomočjo odiborov ZŠ in oripnizacij ZK na fakultetah brez dvoma ne bo težko najti pravih Ijudi. tako da bo dek) Dovsod steklo kot je treba in kolikor možnosti dopuščajo. Predhodnik ZŠŠO je bila Ko-misija za šport pri Univerzitet-nem. odboiru ZSJ, ki pa v danih prilikah ni mogla raizviti med študenti prave množičnosti. Nje-no paglavitno delo je bilo or-gani.zlrainje redkih medfakultet-nih tekimovanj in pa izibiranje kamdidatov za uniiverzitetne re-prezentance, kj so nastopale n«a študentovskih tekmovanjih v državi in zamejstvu. Nj treba posebej na-glašati, da so v tak-šnih prilikah imeli vse možno-sti le oni študentje, ki so v okvitru druigih. športniih kolek-tivov dosegli potrebno stopnjo športne izvežbanosti. Sklepi I. kongres,a o tAesni vzg^oji so se mocno odrazili tu-di v telesnovzgojni organizaciji študentoiv. Ustamovljena je bi-la Zve^za študentovskih šport-nih organiz.acij, kl je poleg no-vega imena prinesla v študen-tovsko telesnovzgojno dejavnost v&žno načelo: množičnost. V Ljubljani je bila ZSŠO usta-novljena nekaj kasneje kot v Beogradiu in Zgretou, vendar po-goji, ki so tedaj vladali, novi OTgainizaciJi ne bi omogočali pravega razmaha. Tudi na sa-mi 'Univerzi so poiborniki štu-dentovskega telesnoivzgojnega udejstvovanja dobivali čedalje več pomo>či. S pomočjo univer-ze so bi'li (čeprav s precejšjijo zamudo) dograjeni športni te-reni v Tivoiliju. ki ,so nam ee-daj na razpolago (vendar žal le v spomladainskem i-n iesenskem času). Glavno delo športne 01-gsniizacije študentov pade še vedno ma zimske mesece. takrat pa ne moremo zagotoviti več-jemu številu študentov prosto-ra v telovadnicah. Doslej je bi-lo vse pirepuščeno le iniciativam posamezniikov. ZŠŠO pa je na-letela tudi na nekorektne po-stopke lastnikov telovadnic. KOMISIJA PRI UNIVERZITETNEM SVETU — VELIKA POMOC ZVEZI SSO Poleg ZSSO posega posebno v z.adnjem letu čedalje močneje v problematiko študentoveke te-lesne vzgoje in športa tudi Ko-m-isija za telesno in predvoja-ško vzgojo pri Uniiverzitetnem svetu, Z veseljem lahko ugo-tovimo, da vedno bolj uspešno zastopa načelo, naj se teleisna vzigioja uvede na univerzi vsaj kot fakultativen predmet. Ve-lika pa je tudi mate;rialna po-moč Zvezi ŠSO in študentom športnikom, vključenim v šport-n,o društvo Olympia. V tem šol-skem Letu je rektorat. umiverze že namestil dva referenta, ki bosta skrbela predvsem za va-diteljski kader in opremo, po-leg tega pa bosta vsklajevala potrebe študentov z obstojetči-mi mažnostmi. Njuno delo bo imelo predvseim cilj, pripraiviti či.mp.rej vse potrebno za uved- bo fakultativnega pouka telesne vzgoje tudi na naši univerzi. NA NAPAKAH SE UClMO — DOSEGLI SMO NEKAJ LEPIH USPEHOV V preteklem šolskem letu se je pri delu ZŠŠO pokazalo pre-cei dobrih in slaibih stra-ni. k; pa &o služile kot dragocene iz-kušnje d-bojki in maleim rokometu. Prav ti dve tekmovanji sta %e na za-četku privabili veliko število dotlej neiaktivnih študentov- Or- andzacijske slabosti pa so se javile proti koncu letnega se- nestra. v času Lzpkov; postalo je jasno, da je tak čas tek-movanj precej neprimeren. Seveda pa je bilo nekaj nad-v,se uspeišinih prireditev. Naj-večji uspeh je vsekakor ude-ležba študentov na IV. parti-zanskem pohodu »Ob žici oku-pirane Ljubljane«, saj se ga je udeležilo nekaj nad 200 tekmo-valcev. Tudi smučarski izleti in državno smučarsko študentov-sko prvenstvo lahko štejemo med najbolj uspele prireditve, ki so Tned študenti niajbolj po-pularizirali ZSŠ'O. Važna postavka v preteklem delu športne organizacije so t»u-di srečanja Ijubljanskih študen-tov s k&egi z drugih univerz na špoirtnem polju. V teh sre-čanjiih so nekateri naši študent-je dosegli res lepe rezultate. Ne smemo tud; pozabiti inter-nega deila osnovnLh športnih. or-gLni'zacij na fafeultetah, saj na te polaga Zveza S&O težišče svojega dela. Nekateri športni odbori, katerim je uspelo zago-toviti telovadnico za svoje štu-dente, so odlično delali in so lahko vedno sodelovali v med-faikultetnem programu Zvbze. Ti so tudi lahko najbolj pove-zali svoje člane in utrdili svojo organizacijo, Ostali pa se brez teLovadnice ni&o znašlli in so lahko le občasno zbrali svoje tekmovalce. Zato so bili tudi njihovi uspehi dosti slabši od ostalilh. V BODOCE — VEC INICIATIVE ŠPORTNIM ODBOROM V za<četku tega šolskega leta je upravni odbor ZŠSO za-vzel stališče. naj osnovne orga-nizacije piripraivijo čim večje, toda vendar realne pn>gxaime za svoje študente. Tako bo le-tos skupen program ZSSo ožj.i, vendar bodo skušali vsa tek-movanja dobro izpeljati. Telo-vadnico bo Zveza dobila šele proti koncu leta (telovadnica TSŠ elektro oddelka v Vegovi ulici). To bo nedvomno velika prddoibitev, ki bo pripiravila tla za uvedbo fakultativnega pou-ka telesne vzgoje. Zveza b,0 to i>n ostale telovadnice. ki jih uporabljajo študentje, oskrbel, z najnujnejšiimi športnJmi rek-veziti in preskrbela nekaj vadi-teljev za posamezne športne panoge. Veliko večja pa bo de-javnost ZŠSO v zimskem času. Smučarski izleti bodo v tem le-t-u organiziraai na ši.rši podla-g' in tudi onim študentoim, ki sarai nimajo smuči, bo omogo-čena udeležba izletov, ko bo-do dosegli povezavo z izposoje-vaOnim servisom v Kranjski gpri. Poleg tega namerava Zve-za naibaiviiti nekaj pairov Simuči in jih dati na razpolago svojim članom. Skupaj z Akademskim planinskim društvom bo Z&ŠO cmogočila organizirainje snru-čairskiih tečajev za študente v Taimarju. Videti je, da se bo večiina priiredilev s programa naše špoTtne o.rganizacije letos oid-vijala neodvisno od raznih čini- teljev. ki so doslej na ta ali oinl način zavira'li športno or-gankacijo študentov pri izvaja-nju njenega delovnega načrta. MLADI KOLEGI ClMPREJ SE VKLJUCITE! Izpolnitev vseh zadanih nalog je predvsem odvisna od dela vseh članov špoirtne organiza-cije. predvsem pa onih iz vod-stev prj odborih Zveze študen-tov im v upravnem odboru ter sekretariatu ZSSO. Upamo. da se bodo naši novi kolegi, ki so letos p>rvič med nami kmalu znašli in po svojih najboljši'h mačeh prijeli za de-lo. Ond saimi bodo najlaže z dobrim delom uveljavilj svoje ležnje in prilagodili oblike te-Les no vzgo j nega ude j s t v ovan j a poigojem svojega študija. Odbojka Turnir je bil v Sarajevu 22. in 23. oktobra. Ljubljana ni poslala svoje ekipe, ker ni mogla zbrati (zaradi kratkega roka) kandidatav, ki bi pirišli v poštev za sestavo reprezentance. Nasiopile so ekipe Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skopja in Splita. Borbe so bile precej ostre im zmaigovalec Beograd je osvojil prvo mesto le zaradi boljše razlike v setih. Beograd 4 3 1 12:4 6 Zagreb 4 3 1 9:4 6 Sarajevo 4 3 1 10:9 6 Skopje 4 1 3 6:10 2 Split 4 0 4 3:12 0 Rokomet Turnir je bil v Beogradiu zadnjo soboto Jn nedeljo v oktobru. Nastopile so vse prijavljene ekipe razen Splita. Doseženi so bili naslednji r&zultati: Sarajevo : Skopje 9:13 Zagreb : Sarajevo 17:11 Zagreb : Beograd 10:16 Beagrad : Sarajevo 10:9 Zagreb : Ljubljana 16:12 Ljubljana : Beograd 14:20 Ljubljana : Skopje 11:25 Lrjuibljana : Sarajevo 11:23 Zagreb : Skopje 10:11 Beograd : Skopje 16:9 ^eograd 4 4 0 0 62:42 8 Skopje 4 3 0 1 58:46 6 Zagreb 4 2 0 2 53:50 4 Sairajevo 4 10 3 52:51 2 Ljubljana 4 0 0 4 48:84 0 Zmagovalna ekipa Beograda je prejela pokal Rokometn" zveze Srbije in pokal redakcije »Student« iz Beograda. Objavljamo spisek najboljših strelcev turnirja: 1. Knjazo-v (Skopje) 21 golov, 2. Tomič (Skopje) 20, 3. Kaluža (Sarajevo) 13, 4. Bakovič (Zagreb) 12, 5—10. Matkovič (Zagreb), Uzelac (Sara-jevo), Slatničar (Ljubljana), Radovanovič, Vukanovič, Bratulje-vič (vsi Beograd) 10 golov. Najboljši strelec je prejel pokal, poleg tega je redakcija študentovskega lisiia »Student« iz Beograda nagradila 10 najbolj-ših strelcev. SENČNE PLATI V Beogradu so bile 29. in 30. oktobra na sporedu tekme meduniverzitetnega turnirja v malem rokometu. Sodelovalo je 5 ekip iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skopja in Beogra-da. Končni vrstni red nastopajočih: 1. Beograd, 2. Skopje, 3. Zagreb, 4. Sarajevo in 5. Ljubljana. Skušali bomo nekoliko razjasniti udeležbo Ijubljanske ekipe na tem turnirju. Upravni odbor in sekretariat Zveze študentovskih šport-nih organizacij Ijubljanske univerze se sprva nista odločila poslati na turnir svojo ekipo, ker njuni člani niso imeli pre-gleda nad študenti, ki bi prišli v poštev za izbiro reprezen-tance. V preteklem študijskem letu namreč v Ljubljani ni bilo medfakultetnega prvenstva v rokometu, kjer bi lahko spoznali kvalitete posameznih igralcev. Za daljše priprave pa tudi ni bilo časa. Kolegi s Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in vete-rino so opozorili, da imajo v svoji sredi tudi nekaj študen-tov novincev, ki so že v srednji šoli skupaj precej dobro igrali. Upoštevajoč dejstvo, da so študentje te fakultete med najaktivnejšimi člani športne organizacije, je ZŠSO prijavila svojo ekipo za turnir. Na hitro so bile organizirane skromne priprave, nanje je bilo povabljenih tudi nekaj ostalih štu-dentov in izbrana je bila ekipa, ki je odpotovala v Beograd. Seveda same priprave niso mogle roditi posebnega uspeha, pa tudi izbira igralcev je bila preozka. Vendar z ozirom na kratek čas, ki je bil na razpolago, je ta del — priprave — bil povsem v redu. Nihče tudi ni pričakoval od naše ekipe ne-kega »prodornega« uspeha v borbi z ekipami ostalih univer-zitetnih centrov, ki so imeli pri pripravah in izbiri repre-zentance prav gotovo boljše pogoje. Do pisanja teh vrst in kritike igralcev nase ekipe in njenega tehničnega vodsU?a nas niso privedli porazi in zad-nje mesto, ki ga je le-ta zasedla, ampak njihovi nekorektni postopki v času turnirja in po vrnitvi v Ljubljano. Neopravičljivo je dejstvo, da se po prihodu v Ljubljano ni javil na ZŠŠO nihče od tehničnega vodstva, da bi poročal o poteku turnirja in rezultatih, ki jih je dosegla naša ekipa. Le nekaj igralcev je izpolnilo svojo dolžnost in so takoj ptf vrnitvi vrnili svojo opremo, od njih smo tudi izvedeli za neuspeh Ijubljanske ekipe. Podrobnosti pa smo zvedeli šele iz poročil v študentovskem in ostalem časopisju. Nihče ni na Zvezi poročal o protestih, ki jih je vložila naša ekipa in o njihovi upravičenosti. Z nenehnimi neuspelimi pritožbami in obtožbami na račun »pristranskih« sodnikov so si na tur-nirju ustvarili »sloves«, katerega naša športna organizacija prav nič ne potrebuje. Obenem je tehnično vodstvo izgubilo možnosti more- bitnega dema^tiranja »netočnih« časopisnih poročil. Poleg I tega pa je tudi sekreAariatu Zveze študentov športnih orga- ' nizacij onemogočeno posredovati prl ZSŠO Jugoslavije zaradi morda resničnih napak na turnirju. | Druga stvar, zaradi katere moramo kritizirati takoigral-\ ce naše ekipe in tudi vo^stvo ie nrndgovorno ravnanje z opremo Igralci te ekipe so bili prvi tekmovalci, ki so odšli na pot (vsaj za pojme štndcntovske športne organizacije) res dobro opremljeni. Ne samo. da večina i.:ralcev še ni vrnila ; opreme, ampak tudi nckaj opreme, ki so jo že vrnili kaže \ sledove, po katerih 1/ihko sodimo, da ni služila le za igranje tekem. NavsezadnjC' n-" gre predvsem za materialno škodo, gre za netovarišk' onnns do ostalih študentov, ki bodo zaradi podobnih dejanj vrikrajšani še za ono malo športnega udej-stvovanja v n-"~:-ih '.-; -:^ o.P^nj lahko nudimo. Vprašujemo se, ali ima svloh smisel, da se študentovski športni delavci naprezajo in moip^^jeio na vseh straneh za izboljšanje ma-terialnih pogoiev "^v^pntovskega. športa, če na drugi strani neodgovorni posamezniki (polnoletni, akademski državljani) uničujejo in krniin njihove napore. Videti je, da študentovska športna organizacija sčasoma postaia res prava »športna« organizaciia z vsemi vapakami ostalih šnortnih organizacij, na katere naletimo v vsakdamjem \ življeni'1 U^amo, da bomo s primernimi ukrepi uspeli zor 'l ustaviti ta »prehod« in z zavestnim delom ustvarili organir ' zadjo, ki bo ostalim vzor. Morebiti ne v materialnih pog^ 1 jih, v moralnih pa prav gotovo. Popolna zmaga Zagrebčanov Meduniverzitetni turnjr v imiznem tenisu je bjl odi-,ran v Ljubljani preteklo so-ooto in nedeljo. Sodelovale so ekiipe Beagrada, Zagreba, Sa-rajeva, Skopja, Novega Sada in Ljubljaine. Poleg študentov so prvič letos (na meduniv. tumi>rju) nastopile tudi štu-demtke in sicer iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. (Uparno, da to kaiže na postapno reše-vatnje »ženskega probleima« v športu!) Tekmovailci so naslopili v naslednjih skupinah: ženske ekipno in posaimezno, moški ekipno in posamezno, ženski, motški in mešani pari. Po pričaikovanju so imeli Zagrebčani najmočnejšo ekipo in so z laihkoto premagali vse nasprotinike. Osvojili so pre-hodni poikal Zveze študentov-sfcih organizacij Jugos-lavije in tako ponovili s*voj lanski usipeh. Beograjčani so prema-gali ostale ekipe, z izjemo Za-greba, kateri so klonili z 1:5. Zainimivo je pnpoimniti, da je Simovec (Zgb), najuspešnejši igralec tumirja izgubil sreča-nje proti Budaku (Bgd); to je bi.1 njegov edini poiraz. Nasled-nje tri ekipe: Skopje, Novi Sad Ln Ljubljana so dosegle enako število točk, vendar sta se Skoipje in Novi Sad zaradi boiljšega razimerja v nizjh uvrstila pred Ljubljano, ki je bila peta. Pričakovali sma 4. mesto, vendar je v zadnjem srečaoju Novi Sad nepričako-vano premagal Skdpje in tako osvojil še 2 točki. Ljubljanskj tekmovalci Ura-nič, Poljak in posebno Turk so imeli pri nekaterih srečanjih precej smole; z malo sreče bi lahko dosegli ugodnejše izide. Taiko bi ljubljanska ekipa lah-ko pristala celo na 3. mestu. Obžalovati je tudi, da v sreča-nju z Beogradotm ni igral Ura-nič, ki bi gotovo osvojil vsaj eno zmago. Sarajevčani niso mogli res_ neje poseči v borbe, saj so njihovi igralci precej zao^sta-jali za kolegi iz ostalih uni-verzitetnih središč. Med dekleti Zagrebčanki Baračeva in Radičeva njsta imeli večjih težav. Za njima sa se uvrstile Beograjčanke, na zadnje mesto pa domačin-ke. Tudi v finalu med posa-meznicami se je pokazala nju-na premoč, saij sta zasedli 1. in -2. mesto. Srečanja poisameznikov so billa zelo zanimiva, kajti vrsta tekmovalcev, ki so šteli za fa-vorite, je izgubila dvoboje z igralci, kaiteirih igra jim ne leži. V finalu sta igrala Sino-vec (Zgb) in Uranič (Lj), zima-gal je Sinovec z 2:0. Med moškijtni pari sta zma-gala Biondič in Sinovec, (Zgb) ki sta v borbi za prvo mesto premagaila Tanevskega in Mi-ladinoviča (Skopje), kiljub te-mu, da sta tadva že močno vodila v trefcjem, odlooilnem nizu. Med mešanimi pari Za-grebčani niso imeli enako-pravnih nasprotoikov. V fina-lu sta Baraceva fn Biondič premagala Radičevo in StreJ-ca. Turnir je pokazal, da imajo razen v Ljuibljani m Skoipju igraici namiznega tenisa štu-denitoiViskiih športnih klubov čedalje boljše pogoje za izpo-poljnjevanje. Z igro naše eki-pe smo povsem zadovoljni, saj so bile njene priprave res minimaLne. Turnir bo precej prispeval k aktivizaciji štu-dentov v tej špcrtni panogi. Zveza študentovskih špoirtnih podiprla vsako akcijo, ki bo orgainizacijo seveda krepko vodila k bodjšim uspehom in množičnosti, skratka do uspeš-nejšega razvoja namiznega ti-nrsa med študenti. Organizacija tekmovanja je bila prav dobra. Tudi za tek-movalce je bilo dotoro poskrb-ljeno — organizator turnirja ZŠŠO ljubljanske univerze za-služi vso pohvai'0. Komisija za teiesno vzgoio pr. Un v-~* tef nem svetu je pred zaičetkom turnirja priredila sprejem za teikmovalce, kateremu sta pri-sostvovala tudi prof. dr. Sto-jan Pretnar, predsednik Ko-mjsije in Janez_ Rugelj, pred-sednik UO ZŠJ. Upravično lahko zapišeimo, da je turnir v celoiti usipel in v polni meri potrdil načela, ki vodijo štu-deintovsko špcrtno organizacijo pri njenem delu. Poleg tega je tudi prispeval nadaljnjemu zbliževanju med študenti ju-goslovanskih univerz, kar ,ie tudi ena od nalog podobnih meduniverzitetnih srečanj na športnem področju. REZULTATI TURNHRJA Zenske ekipno : 1. Zagreb (Lju-bljana 3:0, Beograd 3:0), 2. Beo-grad (Ljubljana 3:0), 3. Ljubljana. Ženske posamezno: 1. Barač (Zgb), 2. Radič (Zgb), 3. Sentjurc 4. Rode (obe Lj). Zenske pari: 1. Barač-Radič (Zgb), 2. Klisarevič - Ljumovič (Bgd), 3. Šentjurc-Rode (Lj). MOSKI SKUPNO: 1. Zagreb 10 točk (Ljubljana 5:0, Sarajevo 5:1, Novi Sad 5:0, Skopje 5:0, Beograd 5:1); 2. Beograd 8 točk (Ljubljana 5:0, Sarajevo 5:0, Novi Sad 5:2, Skopje 5:3); 3. Skop-je 4 točke (Ljubljana 5:2, Novi Sad 4:5); 4. Novi Sad 4 točke (Ljubljana 3:5, Sarajevp 5:2); S. Ljubljana 4 točke (Sarajevo 5:0); 6. Sarajevo brez točke. Moški posamezno: 1. Sinovec (Zgb), 2. Uranič (Lj), 3. Tanevskl (Sk), 4. Zivančevič (Bgd), slede Obradovič (Bgd), Strelec (Zgb), Prelog, Klemenčič (oba Lj) itd. Mešani pari: 1. Barač-Biondič, 2. Radič-Strelec (vsi Zgb) itd. Moški pari: 1. Biondič-Sinovec (Zgb), 2. Tanevski-Miladinovič (Sk), sledijo Zivančevič-Hristič (Bgd)j PrelogrKlemenčič (Lj) itd. OPOMBA K »SENCNIM PLATEM« Naknadno smo izvedeli, da porcčilo beograjskega lista »Student« po katerem smo po-vzeli del gradMi za naš članek, ni povsem točno. Netočna je tr-ditev, da je ljubljanska ekipa vložila protest Po skoraj vsaki izgubljeni tekmi. Točno pa Je, da se je to zgodilo le enkrat in še tcdaj so pritožbo umaknili, da ne bi kMarili vzdušja na tur-nirju in razburjali duhov, ki »majo žal že dolgo tradicijo na pcdobnih športnih priiieditvah. Izvedeli smo tudi, da je imela naša ekipa najmanj ktznovanih igralcev, kar jim je vsekakor v prilog. Članek pa vseeno p-riobčamo, predvsem da polcažemo bralcem, kako škodljive posledice ima lahko netočno prikazovanje do-godkov in pa opuatitev dolžno-sti vcdstva ekipe po vrnitvi ˇ Ljubljano. Florjanov forum V težkem času preizkušenj, ki ogrožajo dobrobit vesoljne akademske mladine, imam za potrebno, da opeto-vano povzdignem svoj glas (in prst, ki svari!), tokrat ne za stvar počitnic, ampak za povsem posvetno zadevo. (Nič ne bom več okolišil, kar z glavo bom pribil brucovanje na sramotnj oder.) Jaz, Florijan, 4 karaten bruc (bil sem namreč na 4 »rodnih« brucovanjih) proglašam s tega foruma vsa brucova-nja za veliko PREVARO. ŠPEKULA-CIJO in sploh ZDRAVJU SKODLJIVO zadevo. Vsega tega seveda ne bi trdil, če ne bi doživel v lastni osebi. Kot ex-kan-didat za brucmajorja* sem prišel tej stvari do dna. Vse stvari okrog bruco-vanja so ena velika figa. Če bi bil jaz odgovoren forum, bi brucovanja sploh ukinil, kot na prirner sanitarna ali zdravstvena inšpakcija ukine poslova-nje nekaterih vinotočev ali gostinskih obratov. Kakšna smola. da nisem vsaj malo uvaževan forum, tako se pa moram naipotiti v puščavo, da moj svareč klic dobi pristen ton. Čujite, o, čujte! Enolična je zgodba mojega brucovskega pitja (oprostite — škrat: žitja). Zaradi boljšega pregleda objavljaim vtiske z brucovanj lepo po vrsti. Prvo brucovanje: Oblekel sem zre-. lostno obleko, privil kravato in pri-šedši v dvoramo sedel na označeno me-sto. Ohoilost starejših študentov in obupni poskusi odpora brucov, so mi b-:li poznani. Ker izviram iz boljše fami-lije sem sklenil biti ob tern vstopu v akademsko družbo, skrajno vljuden in poslušen. Na poziv mimoddočih (ki so nas pravilno ocenili za prišleke) naj si Ga le priivoščimo, sem si pošteno nalil iz buteljke. Pozivov je bilo več, zato sem se kmalu preselil v stanje, ki mu pravijo euforično (po domače — vinje-nost). Tako sem bil zrel kot tepka za slovesnost. — Po pripovedovanju kole-gov sem bil prav »fajn« bruc; le doma nisem bjl tako fin. Zralostna obleka je bila videti, kot da sem v njej prikazoval momente iz najstarejše grške historije, zdj se mi, da sem igral Hektorja, toda šeie tiste kadre, ko ga Ahil mrtvega priveže na svoj bojni voz in-" popelje naokrog. Drugo brucovanje: Glej zgoraj! Ni bilo bistvenih razlik, razen tega, da je bii izhodiščni položaj drugačen, saj sem bil že v drugem letniku. Seveda sem bil v drugi obleki, pa tudi nastap se je menda izcimil v samogovor (ki je baje terjal prispevek za dobrodelne namene 1.000 din). *Kandidatura mi je šla po vodi, ko sem na izbirnem tekmovanju za brucmajorja na vprašanje komisije moral priznati, da v TT najprei pregledam zadnjo stran, kjer navad-no desno zgora.i čaka lepa deklica poželjivih pogledov željnih bralcev. Ta moj izraz viso-kega smisla za lepoto .ie bil ocenjen od strani dotične komisije za negativen. Tretje brucovanje: Zavedajoč se dveh proipadlih brucovanj sem skilenil biti povsem »normalen«. In sem seveda tudi bil! 2e pred začetkom sem se to-Iažil za zaimujeno in si dajal pogum, da ne zapadem starim grehom. Nič ni poriUa dva bruca.« Jaz nisem vedel, kaj to pomeni in sem molčal. Oni so se smejali fn on je spet rekel: »Ta je pmv tak, kot tisti bruc, ki je bilv soboto na ple-su v naselju. Vsakemu dekle-tu je pokazal indeks. Da je on že študent. Ambiciozen tlp. Dekleta so se kar trgala zanj. Saj so vedela, da bo po novem zakohu končal v štirih letih. Če ga ne bodo prej povozili. Nam, starim bajtam pa je na-sedel le konjak, pa še ta je bll razredčen 'kot letošnji pro-silci za naselje.-t Drugi je rekel: »Ha, ha! Le-tos je ena brucka pisala v prašnji, naj jo sprejmejo. Ker je ona že dosti žrtvovala za skupnost. Ker je njen brat že dvakrai dal kri Rdečemu kri-žu.« Spet so se smejali in na~ ju grdo gledali. Jaz sem še razjezil. In sem rekel: »Jaz nisem noben bruc. Jaz sem pošten učenec osem-letke Jožek. ln to je Tonček. Ki je najboHši učenec v raz-redu. In jaz iščem nulega Frenka, ki bo lcmalu inženir.« Oni so dali osivele glave skupaj in čez dolgo časa rekli: »Naj Ti bo, če res nisi bruc. Pa ii bomo pavedali, da Fren-fca ne moreš najti, ker je on ilegalec. Včeraj je bil v hali, danes pa, ne vemo, kje je. Najbrž igra karte v kavarni. Pogilej tja!« Potem sva šla s Tončfcom tja. Tam ni nihče igral kart. Ker ni nihče mogel v kavar-no. Tam si je starejši mož pu-lil lase, g.rdo govoril in črno gledal. Bil je vbeH blnzi. Na drugi strani pa je bil čuden radio, ki je kazai slike. Kako so eni iprali fuzbal. Kavarna Pa je bila polna učencev z univerze. Vsl so topotali po "-leh. Dosti bolj kot mi v šoli. Po tleh je bilo polno časopisov 'n drunpqa umazanega mate-"ijala. Kakor na našem pod ftrešju. Kričali so »Šekularac $eku'arac!« In jaz nisem ve-del, ali so jezni, ali veseli. Ke* so preveč tulpi. Kakor včasili mi v razredu, ko čitamo nc ~loh zelo čustvena. Ker s Ton.čkom nisvi mogla v kavarno, nisva nalla našega Frenka. ln jaz mu nisem mo~ gel dati klobase, katero mu je poslala nasa mama. Zato sva šla spet v mesto. Proti tisti knjižnici, v katero smo šli zadnjič. Ker tisti teritorij že poznava. Sla sva notri. Oba sva zelo radovedna. In zato sv-a pokukala skozi ena vrata. Na njih je pisalo: Slovanski seminar. Notri je bilo sedem učenk. Ena je rekla: »Kar notri! Ali sta tudi vi-dva brucka? No, vendar se tudi moški spol vpisuje na naš ' oddelek!« Druga je že začela kuketi-rati s Tončkom. In ga je bo-žala po glavi. Ker je mislila, da je bruc. Mene je ta razjezilo in sem rekel: »Midva nisva bruca in ni-koli ne marava biti. Ker naš Frenk zmeraj pripoveduje, da ne mara imeti z bruci nobene-ga apravka. Ker so oni važni in frajerji in mu prevzamejo dekleta. In pravi, da smrdijo in da so zeleni. Jaz pa nočem smrdeti. Ker je rekla naša to-varisica, da je snaga pol zdravja.« Prijel sem Tončka za roko. In sva šla. Okrog knjižnice in univerze se je plazilo polno učencev. K'i so bili skoraj taki fcot midva. Vsi so se plašno ozirali okrog sebe. Kakor tisti v kriminalnih romanih, ki jih bere -ncš Frenk. Ko študira za inženirja. In sva se spraše-vala, kje je univerza. Še mi-dva s Tončkom sva vedela, kje je. Pa čeprav sva navadna učenca osemletke. Zato sem sklenil, da ne bom nikoli bruc. Pa če bi moral vsako leto zaostati v gimna-ziji. Ker nas sedaj ne pusti-jo zaostajati. Jože Pišuka Mafuranfova pokficna posvetovalnica »Ali ne znate šteti do pet?« »Ne, sem bruc!« Iz patentne knjige: predlog za bruccivsko samopostrežbo Tetiva je vztrepetala Nadaljevanje s 1. strani TAKOLE JE BILO NAŠE VPRAŠANJE: Po tej analizi so sedanje ce-n,e stanovanja zadostae. pač pa bi se morala cena obema obro-fcoma hrane dvigniti na 180 di-narjev. Vendar je do kouica ju-nija ostala cena ista (155 di-narjev). kajti Izvršni svet LS LRS je po v-sestranski prouči-tvi poiložaja, odobril enkratno dotacijo v' znesku okrog 8 mil. di,n z naročiLom, da se ta denar porabi za kritje izgu.be, ki bo nastajala v menzi do junija 1961 ter da se postopoma pre-ide na ekonomske cene, ker ni več pričakovati tovrstnih do-tacij. Upravni odlbor se je odlo-čil za tak način koriščenja teh sredstev: 5,850.000 se bo upora-bilo v letu 1960. ostalo pa do junija 1961. Po vs©m tam je razumljivo, da j.e bilo okrog nrenze kot ce-lote vedno nekaj problemw; ki ji>h stanovailci povedo na vsak6letnih skupščinah. Pri- znati moram. da še ni uspelo v celoti urediti vsega tako, kot bi mcirali, čeprav so vsa prizade-vanja v največji meri usmer-jena prav s©m. Trdim pa, da se je hrana v primeri z lan-skim letom kvalitetno in kvan-titetno zboljšala, čeprav padajo tudi obratne trditve. Uredili smo boljšo nabavo živil. Prizadevamo si, da naj-masovnejše prehrambene arti-kle. kolikor tega ne zadržuje tržna inšpekcija s svojimi pred-pisi, ki so včasih dokaj ostri, nabavljamo neposredno pri proizvajalcu. Zlasti zelje, fižol. Pa tudi sadje s.m,o uspeli naba-viti po pfecej nižjih cemah pri tigovskem podaetju Sadje-zele-njava. s katerim sm,o morali že spomiladi pogodbeno planirar tovrstne. potrebe in si zagoto-viti vsaj najosnovnejše. Letos srrno. ne da bi se diržali pogodbe, sklepali vse nabave krompirja, razen ene, deloma pri akolišk.'h zadrugah, za kva-liteten bel krompir pa kar pri proizvajalcih. Tako smo pri na-bavi krompirja prihranili okrog četrt milijoTia din. Slično jebilo z zefljem. Meso nam dobavlja podjetje. ki je na področju Ljubljane najsolidnejše z ozi-. rom na kvaliteto. pripravo in daVoz mesa. To je Mesnina Škofja L'Oka. Ostale mesne iz-delke pa narn dobavlja zagreb-ško podjetje Sljeme. Trgovsko grosistično podjetje Mercator nam niudi najugodinejše poigoje iri nam dobavlja vse ostale špe-cerljske artikle. Tu bi lahko podrobneje na-števali nekatere stvari, vendar niirnamo tega riamena. Naj za drabiro ilustracijo povemo še, da dotoro vemo, da je zaradi ri-ža. ki je res slabe kvsalitete, veliko prlpomb, vendar naj dodamo, da smo ta riž dobili iz CARRE pomoči in g,a ne kaže zavreči. Sicer pa smo tako pri kraju z njim. Poudiariti moram, da povsod zaisLedujemo osnovno smer, da bi se nabavljalo ceneje, kljub temu, da stalno stojimio v na-sprotju s predpisi tržne inšpek-cije. Opažamo, da se letos tr-govina neko^liko bolj sprošča. Se vedno obstajaijo težave glede kadrov, kajti danes so v go,sti'nstvu ljudje rnnogo bolje plačani kot jih lahko plačuje-mo mi, predvsem pa je odvi-sen njihov osebni dohodek od delovnega uspeha. Cim bo ino-goče tudi v naših prilikah taloo urediti osebne dohodke. bo brez dvoma marsikateri dosedanji problem odpadel. Vendair pa se naši delavci in uslužbenci tru-dijo in prizadevajo, da bi čim-bol.i zadovoljili koristnike. S kadri so naspdoh težave. Najprej je težko dobili nekva-lificLrano delovno silo, še to-li-k0 težje je dobit; kvalificirano, ker so tu večje zahteve -o osebnih prejemkih. Položaj je še težji z usLužbenci. Tu je treba iskreno pozdra-viti prizadevanje sindikalne po-družnice za strokovno usposab-ljanje kuharskega kadra. Trdim. da ta delovni kolektiv dela z zavestjo, da bi zadovo-ljil koiristnike dom«. vendar razni neotojektivni izpadi posa-nieznikov. ki več škodijo kot koristijo, to zavest in ta elan samo zmanjšujejo. Prav tem preprostim ljudem bi dosti več koristilo, če bi jih primerno opozarjadi. pojačale bi se vezi in ti ljudje bi začutili. da so del koleiktiva. Priznati moramo, da je Stu-dentovski svet vlceil veliko pri-zadevanja, da bi vzpotstavil do-bre kontakte z delovnim kolek-tivom. upravnini odboroim in upravo. Dodati moramo, da je s/toril na vseh podr&čjih več kot katerikoli Stud. svet doslej. Da pa mdrda nismo v vseh vprašamjih našli skiupnih stališč, v celoti ni kriv Štud. sve,t pa tudi uprava ne. Ni pa niti zdaleč izpolnil svo-ja naloge potrošniški svet. Ta potrošniški svet naj bi &e v . j-doče preoblikoval v kolegij, kjar bodo proporcionalno za-stopani študenti in uslužbenci, ki se bodo na te stvari nekoli-ko spaznali in se zanje zanima-li, da bodo lahko stalno opo-zarjal; na razne morebitne ne-pravilnosti. Zelimo, da študen-ti izbero v kolegij ljudi. ki jim saupajo in bodo v stalnem kon-taktu z osebjem, ter da bodo sproti izražallj svoje piripombe. Popolnoma jasno je, da ne bi upravno osebje nikdar delalo v tiasiprotju s temi željami in po-crebaimi, ki bi jih člani tega ko-legija iznašali. Zelirao čim tes-neje sodelovati. da bomo zna'li razpioloženje štude.ntov.ske mase cadeti Ln zadovoljiti. Seveda menimo. da so to odirasli ljud-je ki znajo pravilno presojati :n ocenjevati tudi z gospodar-5.kimi očmi in ta svoja opaža- nja posredovati ostalim stano-valcem, ki pn teh stvareh ni-sio neposredno angažirani. Le tako si lahko obetamo rešitev tega večnega problema z men-zo. j Mi sami smo daslej grešili, ker nismo močneje postavljali zahteve po takem organu. mor-da srno živelj v zavesti, da lah-bo sami vse dobro opravimo. Skupščina medicincev Vedno novi problemi Velik priliv novih študentov — svobodna katedra je izpolni-la svojo nalogo — vprašanje re-forme študija medicine. Skupščina študentov medicine je bila vsled nekaterih tehtnih razlogov namesto spomladi še-le sedaj, siredi oktobra. V glav-nem je ocenila delo združenja v letu 1959-60. Diskusija pa se ;e bolj detajino dotaknila ne-katerih vprašanj, predvsem re-forme študija in materiialne po-moči prvemu letniku. Letos se je na medlcinsko in stoomatološko fakulteto vpisaLo 367 novincev. torej trikrat več kot Lansko ieto. S tem so od-pravili sice>r krivičen numerus clausus iz prejšnjega leta. po-stavlli pa so vse študente medi-cine v težaven položaj: jaisno je. da bodo učilnice prenatorpa-ne, profesorji pa prezaposleni — to pa se bo nujno odrazilo na ' kvaliteti znanja študentov. Pro-blem bi se vsaj delno dalo re-šiti. če bi v večji meri angaži-rali študente kot demonstrator-j€j Ta vprašanja se bodo še zaostrila, če bodo hoteli v sfcla-du z vsebinsko reformo študija nadomestiti predavanja ex ca-tedira z delom v manjših študij-skih krožkih. V skladu z pove-čanim vpisom v lecošnji prvi letnik bi bilo treba tudj več sredstev za samopamoč. pose-bej še, ker študentje prvega letnika prejemajo ve^iko manj-še in manj štipendij kor ostali letniki. ŠTUDENTJE, ŠTUDENTKE! | Uredništvo Tribune potrebuje nove sodelavce na vseh fakul-tetah in višjih šolah. Prosimo vse študente in študentke, ki bt želeli sodelovati v svojem glasilu, da se zglase vsak da sobotaih Pa za zabaive. Julija sta za bri-gadirje predavala Firancka Strmole o Refonmi študija in Vili Merhar o pomenu delav-skega samoupravljanja. Avgu-sta je primanjkovalo predava-te]jev. Imeli pa s-o zelo zanianiv ir. prijeten debatini večer, na katerem je govoiril Alžirec Mo-hamed o narodnooisvobodilniem boju v Alžiriu. Vsaka brigada je bila tudi na enodnevnem iz-letu na Bledu. Letožnje izkušnj« z brigada mi v Naselju dokazujejo, da bo s to prakso vsekakor treba na-daljevati. Ko bodo dogirajene stolpnic^, bo treba urediti par-ke in nasade. Ne bo se treba bati. da bj zmanjka'10 dela, 6e /ares bočemo imeti Naselje ta-ko. kakršnega si želiimo. Ven dar bo treba začeti s pripraiva-mi za delovno kacijo že pirej. Poskrbeti bo treba, da bo ma-terial prej pripravljen in v re-du dostavljen. Tafeo se ne bo dogajaLo, da bi delo zastajalo kot je včasih letos. ke,r ni bilo dovoilj Tobnikov. Studentovska tribuna premalo žanimanja! Studentovska tritouna sama nima naprej določemih naslo-vov predavanj. — Njen namen je sproti seznanjati študente z najaktualnejšimi dogiodiki in spremljati najpomembnejša do-gajanja na notranjepolitičneim, gospodaTskem }.n zunanjepoli-tičn&m področju. Tako je ideo-lo,ško-kulturna kornisij.a pri UO ZiŠJ konec oktobra v okviru Tlribune priredila prvo letoanje predavanje. Predavala je tov. Marija VHfan o temi »Ali je svetovni mir realnost?«. Ob koncu zelo zanimivega preda-vanja s« je razvila živahna di-skusija. Škoda je le. da je bil obisk precej slab, saj je bilo v menzi Študentovskega nase-Ija prostora še za 100 Ijiudi. Vsekakor mislimo, da bi mora-lo bi-ti za podobna predavanja v prihodn-je veilifco več za/nima-nja. posebej še, ker, je bila to-kirat lokacija zelo ugodna, agi-tacija pa je tu=T r»o S STEVTTTTr ^ETNTKA mTSAN vnni.AR TF TTRB-DNTK OO * «rnm nr v r WTU,