NOVA PRAVDA % Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, L nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. Češkoslovaški parlamentarci v Jugoslaviji. Dne 28. oktobra 1922. leta so Jugoslovan-' predsednik senata Klofač, senatorji Kle-ski, poslanci obiskali bratsko Češkoslovaško, č.a k, dr. Krousky, Pa nek, Vagner, R e i c h s t a d t o v a in Planink o v a; poslanci Prašek, David, dr. Gagatko, C e r v i n k a, dr. U h 1 i r. Nekateri izmed njih republiko. V dneh od 3. do 12. oktobra letoš-1 njega leta vračajo- češkoslovaški poslanci in senatorji obisk Jugoslovanom. Dva in sedemdeset parlamentarcev iz Češkoslovaške poseti Beograd, Skoplje, Zagreb, Split in Ljubljano. Češkoslovaški parlamentarci ne prihajajo med nas samo kot gostje zavezniške države, ampak kot bratje in predstavniki naroda, ki se je z nami zaeno boril za nacijonalno< in državno svobodo. Zgodovina češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda je v zadnjih desetletjih hodila skupna pota v trpljenju in radosti, v delu in krvi, v žrtvah in v medsebojnem podpiranju. Pravilno se ugotavlja, da bi ne bilo svobodne Jugoslavije brez Češkoslovaške in obratno. Skupno sta si oba naroda priborila državno samostojnost in skupno1 jo morata tudi v bodočnosti braniti proti vsem zunanjim sovražnikom. S posetom češkoslovaških parlamentarcev v Beogradu se bližata dva slovanska parlamenta, ki tipično predstavljata interese slovanskih narodov in katerih naloga je, da ustvarita enotne smernice slovanski nacijonalni in državni politiki sploh. Temeljiti pa mora to zbližanje in enotno politično udejstvovanje med seboj in v razmerju do drugih narodov v Evropi na principih demokracije. Med isto-krvnimi brati ni potreba šablon diplomacije, ni potreba čakati nobenih formeinih prilik za skupno delo, ampak narod naj stopi k narodu in odkrito ter brez pridržkov izpove svoje VAGLAV KLOFAC mišljenje in potrebe ter izrazi svojo voljo. Ni lepše prilike kot sedaj ob priliki obiska so bili zadnja leta že ponovno v Ljubljani, češkoslovaških parlamentarcev v naši državi, ’ v Mariboru, Celju in na Bledu na kongresih da se izvoljeni predstavniki obeh narodov \ NSS. Te svoje stare znance, prijatelje in brate ujedinijo v znamenju kulture, socijalne in! še s prav posebno prisrčnostjo bratsko po-ekonomske solidaritete. Težko to ne bo, ker zdravljamo v svoji sredi. Tem bolj, ker so je na obeh straneh veliko bratske volje za1 predstavniki najčistejše demokracije in dr-popolnoma enotno fronto Čehoslovakov in žavotvornega socijalizma na Češkoslovaškem Juscoslovanov. Posebno smo vzradoščeni, da bo tudi slo- in ki so pri vsaki priliki pokazali v največji meri razumevanje za jugoslovanske politične, venski narod imel priliko pozdraviti v svoji gospodarske in kulturne težnje. V češkoslo-prestolici, v Ljubljani, bratske zastopnike 1 vaških narodnih socijalistih ima naša država Češkoslovaške republike. Slovenci smo že od; svoje najboljše zagovornike, ki pri nobeni pri-nekdaj videli svoje vzore na češkoslovaškem J liki ne zamude tudi dejansko dokazati ljube-in zlata Praga nam je bila vedno dobra in' zen do jugoslovanskega naroda, skrbna mati, kadarkoli smo iskali pri njej zatočišča. Ne le predstavniki češkoslovaškega Prvi Pozdravi češkoslovaškim parla-Ijudstva, ampak ljudstvo samo nas je spreje- mentarcem. mah) vedno z odprtimi rokami in z bratsko j Deputacija jugoslovenskih poslancev je pričako-UubeznijO. V Celioslovakill smo našli svoje ■ vala bratske goste v Subotici. Po prihodu .poseb-uuteijc in domovino, kako bi bil posebno slo-; nega vlaka je prvi pozdravil goste poslanec Ra-\enski narod v zadnjih desetletjih tako na-j donjič. Za pozdrav se je zahvalil narodno-socija-prc 0V£d. če bi ne krepil svoje duševne ener- listični poslanec dr. Uhlif, poudarjajoč, da sc če-gije na cškoslovaškeni. Masaryk, Klofač in škoslovaški parlamentarci počutijo pri nas kakor Buics so 'mena, ki predstavljajo program vse ( v svoji hiši; stopajo na prijateljsko ozemlje po-naprcdlio ni socijalno čuteče slovenske demo- božno, kakor na svojo bratsko zemljo. Ogromna ^ra*Pe' si ' mno?-*ca ljudstva je burno aklamirala češkoslova- Med češkoslovaškimi parlamentarci se na- ške goste in jih obsula s cvetjem, haja tudi 12 senatorjev in poslancev narodno-' Po vsej poti do Beograda so bili dragi gostje socijalistične stranke, in sicer bratje in sestre: I najsvečaneje pozdravljeni, na vseh kolodvorih so jih pričakovale množice ljudstva in jim klicale dobrodošlico. Največji je bil sprejem v Beogradu. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki vlade, narodne skupščine, vojske in vseh drugih državnih kakor tudi kulturnih korporacij. Goste je pozdravil predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Za pozdrav se je zahvalil predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypeter in predsednik senata Klofač. Svečana seja narodne skupščine. Dne 4. t. m. ob 10. uri 20 min. dopoldne se je vršila svečana seja narodne skupščine, katere so se udeležili skupno z našimi poslanci tudi češkoslovaški parlamentarci. Na predsedniško tribuno so stopili: Trifkovič, Malypeter in Klofač. Trifkovič je med velikim odobravanjem pozdravil češkoslovaške poslance in senatorje, nakar je tajnik Koba-sica prečital adreso delegacije češkoslovaškega parlamenta in senata naši narodni skupščini. V adresi se poudarja neomajano bratstvo obeh narodov, boje za osvoboditev in nalogo, da se čuva in dela na to, da se Kosovo in Bela gora nikdar več ne ponovita. Nato se je oglasil k besedi predsednik češkem slovaškega senata V. Klofač, ki je očrtal skupne boje Jugoslovanov in Čehoslovakov za časa balkanske in svetovne vojne. Vedno smo se zavedali — je izjavil Klofač — da je naša usoda zvezana z vašo! Vedno smo spremljali z največjim zanimanjem vaše nadčloveške borbe, ki jih je bojeval vaš narod za svetovno demokracijo in mir vsega sveta. — Klofačev govor je bil sprejet z viharji aplavza, kakor tudi pozdrav -predsednika češkoslovaškega parlamenta Malypetra. Za pozdravnimi govori je sledil refc*rat o go-spodarsko-kulturnih vprašanjih in narodna skupščina je sprejela resolucijo, ki prihaja do zaključkov: 1.) da se narodno gospodarstvo in ekonomska struktura Češkoslovaške republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev popolnjujeta ter da s tem omogočita čim tesnejše in intenzivnejše ekonomsko sodelovanje in trgovino med obema bratskima državama; 2.) da je dosedanje gospodarske in trgovinske zveze treba razvijati dalje in odpravljati vse zapreke, ki bi bile na potu izvedbi intenzivnega ekonomskega sodelovanja. 3.) da treba delati na to, da se v cilju olajšanja izmenjave dobrin in trgovine deluje in ustvarja pri definitivni valutami reformi za čim bolj enoobrazno valutar-no edinico in da se v isto svrho izdajo čimprej enako se glaseči predpisi, ki regulirajo trgovinske in devizne odnošaje. Da bi se čimprej udejstvil tukaj naznačeni cilj, je potrebno, da sc od obeh parlamentov sestavita dve komisiji: kulturna in ekonomska. Vsaka od teh komisij naj bi imela po 20 Članov, to je od vsake strani po 10. Ti dve komisiji naj se v najkrajšem času sestaneta v Pragi. ^ V bratskem navdušenju je bila zaključena svečana seja narodne skupščine ob 11. uri 20 min. Na grobu neznanega vojaka. Dne 5. oktobra so češkoslovaški parlamentarci položili na Avali venec na grob neznanega vojaka. 27. avg. 1896., veljaven za bivšo vojvodino Štajersko, zadevajoč javno pomoč, predvideva javne hiralnice in določa v § 40., kdo in na kakšen način se mora sprejeti v hiralnico, in sicer a) na prošnjo občine, b) brez nje, če politična oblast spozna, da spada dotičnik v stalno ubožno oskrbo občine in da mu občina ne more nuditi take oskrbe, ki bi bila v skladu z načeli humanitete itd. Na podlagi tega zakona se v mariborski oblasti še dandanes uraduje, le žal, da sta ostali po prevratu samo še dve javni hiralnici v področju te oblasti, namreč hiralnici v Ptuju in Vojniku, ki sta bili prej podvrženi nadzorstvu deželnega odbora, sedaj pa velikega župana. Boljše je vsekakor kakor v ljubljanski oblasti, kjer javne hiralnice sploh ne obstojajo, marveč samo zasebne, v katerih se najraje sprejemajo taki, ki kaj zapustc, oziroma v katerih za prave reveže nikdar ni prostora. S tem, da smo citirali ubožni zakon za Štajersko, ga nikakor nismo hoteli hvaliti, ker povojne razmere zahtevajo mnogo več kakor predvojne, marveč smo hoteli samo pokazati na razliko v poedinih pokrajinah in na potrebo, da se prične čimprej delo’ v oblastnih samoupravah. Tudi menimo, da zadošča en primer, da se pokaže, kako važne posle bo imela oblastna skupščina v socijalncm oziru. Za nas Slovence, ki imamo za taka vprašanja več smisla, že zato, ker mejimo na Avstrijo in smo v stikih s Cehi, bo prav posebnega pomena, da si socijalno politiko uredimo po: _____________—_______________________ ubožcev zasebnim hiralnicam, se pravi,] svoje in kolikor se da, da jo v oblastnih samo1- trana v Beogradu kot nekako nepotrebno zlo, | odreči se vsakemu vplivu na te velevažne j upravah sami rešujemo. Oblastna samoupra-o tem po izkušnjah zadnjega časa ni več no- naprave, odtegniti se svoji dolžnosti napram ] va je boljša takšna, kakršna je, kakor da je Na grobu je govoril narodni poslanec David: Ce je res, da se pravo prijateljstvo preizkusi šele v težkih življenskih trenutkih, potem bo trajalo med bratskim češkoslovaškim in jugoslovenskitn narodom večno. To prijateljstvo je posvečeno s skupnimi borbami. Sinovi češkoslovaških mater so sc borili in umirali zaeno s sinovi te krasne zemlje. Na raznih bojiščih, po vsem svetu, v Srbiji, na ruskih frontah, v Sibiriji in na obalah Tihega oceana. Klanjamo se pred grobovi neznanih jugo-slovenskih vojakov, katerili junaštvo nima primere v zgodovini. Veliki nesmrtni junaki, vi niste zastonj umrli, ker jugoslovenski narod je doživel, da se mu je rodila svoboda. Vi ste umrli tudi za našo svobodo, na kar češkoslovaški narod ne bo nikdar pozabil. — Globoko občuten govor poslanca Davida je na vse prisotne napravil izredno velik vtis. Razne prireditve v Beogradu. Kjerkoli se pojavijo v Beogradu češkoslovaški parlamentarci, povsod so predmet bratskih ovacij. Gostje so se udeležili polaganja temeljnega kamna češkoslovaškemu domu, zakuske beogradske občine, predavanja Kola jugoslovenskih sester, slovesne predstave v Narodnem gledališču in routa pri poslaniku Sebi. Smrt soproge predsednika senata Klofača. V torek dne 5. oktobra je došla v Beograd brzojavna vest, da je predsedniku češkoslovaškega senata V. Klofaču umrla njegova soproga. Pokojna gospa je bila že več let težko bolna. Predsednik V. Klofač se je po žalostnem sporočilu takoj odpeljal v Prago in prekinil svoje potovanje s češkoslovaškimi parlamentarci po naši državi. Češkoslovaški gostje v Ljubljani. Češkoslovaški parlamentarci se pripeljejo v Ljubljano v ponedeljek dne 11. oktobra ob 9*55 uri dopoldne. Na glavnem kolodvoru pozdravi goste veliki župan in deputacije vseh ljubljanskih kulturnih in političnih organizacij. S kolodvora odidejo gostje v špalirju članstva organizacij, šol in ostalega občinstva po Miklošičevi cesti pred magistrat, kjer se vrši pozdrav zastopnika občine. Po ogledu mesta so povabljeni gostje ob 13. uri na vladni banket in ob pol 18. uri na čajanko mestne občine. Zvečer ob 21. uri se odpeljejo češkoslovaški gostje čez Jesenice v domovino. Pozivamo vse naše organizacije, politične, kulturne in strokovne, da se sprejemu češkoslovaških bratov udeleže v največjem številu. Socijafna politika oblastnih samouprav. Da je naša državna socijalna politika sma- benega dvoma. Žal pa tudi onemu delu soci jalne politike, ki je po ustavi pridržana oblast-vom, ne gre nič boljše, ker se zavlačuje razpis volitev v oblastne skupščine. In vendar spadajo po členu 96. vidovdanske ustave v delokrog oblastnih samouprav jako važne ubožnim članom državne zajednice, ki si sami j sploh ni. Zato se naj njene izvedbe ne zavla-ne morejo ničesar pomagati. Kolikokrat se1 čujejo preveč, ker je bil tozadevni' zakon dogajajo primeri, da je sprejem ubožca v hi- j sprejet že 26. aprila 1922. Od tedaj so potekla ralnico neobhodno potreben. Tak je bil gornji! polna štiri leta, a o oblastnih samoupravah primer in takih primerov je na stotine in nikjer še ni duha ne sluha, razen da so bili tisoče. Oblast si lepo umije roke, revež pa se j postavljeni veliki župani. Gospoda si naj za- socijalne naloge, kakor skrb za narodno ; naj sam briga za to, da dobi kje kako streho. | pomni, da ima tudi potrpežljivost ljudstva zdravje v oblasti kakor tudi za vse naprave, s katerimi se pospešuje zdravstveno stanje v oblasti (točka 5), skrb za socijalne naloge v oblasti (točka 6), oblastne humane naprave (točka 7). Polje je torej široko, ker navedene točke tudi v zakonu o oblastni in sreski samoupravi niso podrobneje označene, marveč samo splošno. Socijalne naloge pa imajo jako širok okvir. Doslej se v tem pravcu ni storilo drugega, kakor da je bil na podlagi naredbe o razdelitvi države nd oblasti določen delokrog poedinim oblastveni in da so bili postavljeni veliki župani, ki poslujejo seve na osnovi obstoječih zakonov, naših in bivših avstrijskih. Naprej pa se ne pride niti za las. Kake važnosti bi bilo delovanje oblastnih samouprav, dokazuje dejstvo, da je zlasti v ljubljanski oblasti potrebno v marsičem popraviti grehe bivšega deželnega zbora, ki je za koroškim in štajerskim daleč zaostajal. Za primer hočem navesti sledeči slučaj: Neka občina v mariborski oblasti je, misleč, da so zakoni v ljubljanski oblasti isti kakor v mariborski, naprosila velikega župana ljubljanske oblasti, da se sprejme v hiralnico neki ubožec, ki je sposoben zgolj za hiralniško oskrbo. Njegovo bivališče je v mariborski, toda pristojen je v ljubljansko oblast. In veliki župan ljubljanske oblasti je predmetno vlogo rešif s sledečimi vrsticami: V ljubljanski oblasti ne obstojajo javne hiralnice, zato se obrnite za sprejem na kako zasebno hiralnico! V tej odločitvi je zapopadeno socijalno re-akcijonarstvo skrajne vrste kot posledica nekdanjega režima na Kranjskem in nesposobnosti nove države, ki tekom osemletnega obstoja ni znala take nujne primere urediti tako, kakor to zahteva sedanji čas. Prepustiti uso- V tem pogledu je bil štajerski deželni zbor! svoje meje! bolj napreden in socijalen. Zakon z dne' Vsi na pomoč poplavliencem! Dne 27. septembra 1926. je zadela del ljubljanske oblasti strahovita nesreča, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ze v jutranjih urah je razsajala v žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih grozna nevihta, ki je dosegla v opoldanskih urah višek s tem, da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak. Divje narasle reke in potoki Poljanščica, Sora, Račeva, Gradaščica, Božna, Mala voda, Brebrov-nica, Ločnica itd. so prestopile bregove mestoma šest do osem metrov na visoko ter razdirale in uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, tvorniške naprave, elektrarne, hleve, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in livade in žal tudi človeška življenja. Tako so bili čez noč spremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Žiri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje Loke, Polhov gradeč in vsa Gradaška dolina do Viča, dolina Brebrovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. A tudi drugod je nevihta, ki je trajala ves dan, napravila veliko škode, tako n. pr. na Viču, v Kozarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gatneljnih, v Ornem grabnu nad Lukovico, v Izlakah pri Zagorju itd. Uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih je čez 40 hiš, nešteto mlinov in žag; mnogo drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci ,teh krajev, ki so sedaj zaradi zasutih cest odtrgani od sveta, begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: na pomoč! Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost: glad, siromaštvo in bolezen. Naša človeška dolžnost je, da pomagamo tem siromakom. Trdno sem prepričan, da ne kličem zastonj na pomoč zlatih slovenskih src, ki še nikdar niso odrekla, kadar je šlo za to, da se pomaga nesrečnikom. Človekoljubno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljubljanski oblasti vsi sreski poglavarji, na katere edine naj se vpošljcjo zneski za poplavljence. Prosim vsakogar, naj daruje po svoji moči za te najbednejše naše siromake. Naj pomisli vsakdo, da tudi njega lahko zadene enaka nesreča in da je rešitev le v skupni pomoči: Vsi za enega in eden za vse! Zato pa prosim tem potom tudi vsa naša društva, da v teh težkih dneh ne prirejajo za druge, bodisi še tako blage namene, kakih nabiralnih akcij. Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jih bomo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno! V Ljubljani, dne 30. septembra 1926. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Realni socijalizem Kdor danes misli v politiki ali sploh hitro naprej priti, rad pričenja z govori in agitacijo o demokraciji, socijalnosti, seljaštvu itd., kratkomalo pričenja z gesli, ki vlečejo ali ki so slučajno v danem trčnutku najbolj prikladni, da- vzvalovc instinkte. Tako početje go-tovo ni demokratično, ker omamlja razum in zapeljuje ljudstvo v nerazsodna dejanja ali v neodpustljiva dejanja. V dnevnem življenju takemu početju pravimo demagogija, to je uporaba takih sredstev, ki s prepričanjem, realnim življenjem nimajo ničesar skupnega, ampak špekulirajo le na nerazsodnost, nezadovoljnost, razburljivost velikih mas. Demagog udarja ob mizo in kriči, da množice skozi udarec in krik ne vidijo resnice. Masa-ryk je rekel, da je demokracija za ljudstvo, demagogija proti ljudstvu. Demokracija zahteva premagovanje samega sebe, zatiranje lastnih nečednih nagnenj, požrtvovalnost, vztrajnost v tihem in napornem delu, potrpežljivost v najnevarnejših trenutkih, izgubo popularnosti lastne osebe. Demagog se zadovoljuje z momentanimi uspehi, demokrat hoče trajnih uspehov, ki imajo hrano v razsodnosti in prepričanosti množic. Masaryk ni bil demagog, zato njegova stranka pred vojno ni bila močna. In vendar je on ustvaril svobodnoi [republiko svojemu' narodu. Najmočnejše stranke, ki so slonele zelo pogosto na dema-goškem omamljanju množic, niso bile sposobne realno misliti in teh misli potrpežljivo in vztrajno uresničevati. Največji nevarnosti je izpostavljen socijalizem, socijalno gibanje. To gibanje v nepravih, neresnih in demagoških rokah mora biti kaj hitro diskreditirano, Nevarnost postoja, da se mu vzame idealni, občečloveški, etični značaj, ki naj prerodi človeško družbo in da se mu prilepi značaj grobega in brezobzirnega materijalizma, ki ne pozna ljubezni, ampak seje in dela le sovraštvo, ki nikdar ne bo sposobno izvesti zares socijalne, gospodarske, politične in kulturne reforme. Kdor hoče voditi socijalno gibanje, mora biti celi človek, ki je sposoben plavati proti vsem instinktom množic, ako spozna, da zadovolja-vanje teh instinktov ne bi pomenilo kulturno in materijelno povzdigo množic. To idealno gibanje za preporod src in glav y smeri spoznavanja in uveljavljanja vse-človeških načel pravičnosti in poštenosti, je zlasti po vojni silno trpelo. Ta najčistejši ideal človeškega srca in sanje najplemenitejših duš od Kristusa dalje je postal kakor obcestni kanton, na katerega je vsakdo sedel, ga zamazal in oncčistil. Veliko jih je bilo, ki nemških internacijonalcev in drugih strank, ki so svojo moč gradile le na demagogijo, tako so1 te sile tudi po vojni pokazale, da niso zmožne realizirati tega, kar označujejo za svoj program. Kdo je med vojno rušil avstrijski in nemški imperijalizem? Pristaši onih grup in skupin, ki so svoj program vklesale v kamen prepričanja, ki so delovale na temelju realnosti. Med vojno je odpovedal ves inter-nacijonalizem, pridigo-van od raznih demagogov, ruval in rušil je le narodni čut, ker je le ta živa, ustvarjajoča sila, računajoča z naravnimi možnostmi in nemočnost m i. Šele, ko se je stavba že podirala, so zopet prišli predvojni sodrugi in drugačni nenarodni socijalisti in mislili prevzeti v svoj monopol predvojni patent svojega programa o revoluciji, internacijonalizmu, socijalizmu itd. Zakaj delavski pokret ne more naprej? Ves trud je zaman. Odgovor je lahek. Zato, ker voditelji gibanja ne vodijo resno, iščejo osebnih koristi in znajo samo negativno kritizirati, ničesar pa pozitivno ustvarjati. Socijalizem je politika. Politika pa je znanost, resnost, dejanje, delo. Politika je globoko premišljevanje in prečutevanje vseh dnevnih javnih vprašanj. 'Politika je najtežje delo, ker ima izravnavati najrazličnejše interese. Dober politik mora biti vzradoščen le nad resnimi obrazi svojih množic, ki se od njega raz- uveljavljajo načela razrednega boja, je jasno, da delavstvo vidi svoje interese in zlasti že pridobljene pravice ogrožene, ker je nasprotnik prišel do moči in je tudi moralno upravičen svoje razredne • interese brezobzirno uveljavljati. Kar je dovoljeno tebi, mora biti tudi meni. Tako gre ta večna pesem naprej. Tudi naš jugoslovanski socijalizem ni pozitiven, ustvarjajoč. To je morda naše prekletstvo. Če imajo otroci denar, imajo kramarji sejem. Če delajo nerealni ljudje socijalizem, imajo reakcijonarji užitek. Gibanje zaduše in gotovo. In uboga para mora tako tudi v primeru potrebe in upravičenosti svojih zahtev molčati. Današnje gospodarsko življenje je tako, da zahteva popolne resnosti in preudarnosti, globokega znanja in poznanja vseh stvari. Smešna je večna pesem o kapitalizmu, o reakcijonarjih, o šovinistih itd., ako pa danes kapitalizem pri nas niti ne izkorišča več, ker se ne uveljavlja in ker ga ni. Tovarne stoje, novih ni, brezposelnost je. Popolno mrtvilo povsod. Ali je v tem trenutku umestno kričanje o stvareh, ki jih ni, ali ki so manj nevarne, kakor ta neizmerna kriza v produkciji in na delovnem trgu? Le papagaj kriči to, kar se je naučil in mu je vseeno, ako zvečer pozdravi z «dobro jutro*. Mislim, da realni socijalizem zahteva krepko in resno sodelovanje delavstva na ozdravitvi splošne naše gospodarske krize. Delavec se mora pričeti zanimati za notranje politične prilike in s hajajo globoko zamišljene in resne, ne raz-. , .. ... .. . draženc, razpaljenih strasti, pripravljene na I za vse PnDVe, ki kvarno vplivajo na pokolj. Socijalizmu ali potrebam delovnega ljudstva ni zadoščeno z radikalnimi gesli, z negativno kritiko, z neizprosno razredno' borbo. Ko sc sedaj na Češkem ustvarja blok čeških in nemških nesocijalističnih strank, očita soci-jalistično časopisje, da se hoče uveljaviti razredni egoizem in nestrpnost agrarnih ir. meščanskih strank, te pa odgovarjajo, da pač delajo isto, kar so preje delale socijalistične stranke. V takih političnih situacijah, ko se naše gospodarsko stanje. Momofitano je najbolj potrebno, da delavstvo izsili sedež pri skupni mizi k skupnemu razgovoru in ne, da še naprej poudarja nekompromisna načela in da noče z nikomur imeti ničesar skupnega. Življenje ni tako naivno, da bi na to kaj dalo. Šlo bo naprej in delavec bo ostal praznih rok. Da v Trbovljah ni bilo revolucijonarnih in nekompromisnih nestrpnežev, bi bila kriza gotovo vsaj manjša. Več resnosti, več pogleda na zemljo! Po drugih državah. SO Panevropski kongres. V veliki dvorani Kon-certhausa na Dunaju je bil otvorjen panevropski kongres, katerega se je udeležilo 28 zastopnikov evropskih držav. Ustanovitelj panevropskega po-kreta dr. Coudenhove-Kalergi je v svojem govoru na kongresu označil kot praktičen cilj panevrop skega stremljenja odstranitev evropskih notranjih meja, in sicer v strateškem' pogledu potem ustva ritve panevropskega sistema razsodišč in garancij no vojni začutili v sebi lastnosti, da po-:ki bi za vedno onemogočale medsebojne vojne; vedejo množice k lepši bodočnosti. Preveč jih 1° bijo in vsakdo izmed njih je imel večji demagoski talent. Resen kapitalizem se ie moral le smehljati, k0 je gledal ambicijozne generale delavskih mas, ki niso delali načrtov gospodarskem pogledu potem odstranitve carinskih in prometnih ovir; v narodnem pogledu z odstra nitvijo nacijonalnega zatiranja in hujskanja. Društvo narodov ima s panevropskim gibanjem mnogo skupnega. Problemi, ki obsezajo ves svet, s pa Preti pravemu skupnemu sovražniku, ampak daJ° Pre(l Društvo narodov, oni, ki obsezajo Ev-le Preti svojim rivalom. Vojskovodje so vodili ropo, pa pred Panevropo. Prvi panevropski kon- Politiko oseb, ne politiko programa. Konkurenca ni bila v resnem in stvarnem delu, ampak v potenciranju demagoških gesel, ki _ . , s° bili v Čudnih povojnih časih od možnosti |Za panevropsko idejo so se izrekli najodlič "T^čitve tako daleč oddaljeni, kakor zemlja ■ l.'1 ai?a- Množice so valovile iz tabora v taoor, zjcdinjevale se tu m tam pa zopet raz_ hajalc, brez načrta, brez programa, brez javnih ciljev in sredstev. Tega’ semintja so se naveličale, da so postale brezbrižne napram vsemu. Mesto, da bi danes vojska bila že krepko na pohodu, jo je treba šele dramiti. Naj se obrne in obrača kakor hoče, dejstvo ostane: Kakor so med vojno odpovedale vse revolucijonarne sile, zlasti avstrijskih in gres je izraziti propagator in ‘organizator mirovne akcije in za ustvaritev znosnih gospodarskih in narodnostnih odnošajev med evropskimi državami. ičnejši predstavniki sedanje Evrope, ki dajejo vse garancije, da bo pokret tudi dosegel praktične uspehe. Češkoslovaški parlament. 14. t. m. popoldne se sestane češkoslovaški parlament in bo s tem! otvor-jeno jesensko zasedanje. Na dnevnom redu prve s°je je zakonski predlog o visoki trgovski šoli v 1 ragi, zakonski predlog o elementarnih nezgodah in trgovinski dogovor s Turčijo. Na prvi seji bo skoraj gotovo predložen tudi državni proračun za leto 1927. Prva seja češkoslovaškega parlamenta bo zelo zanimiva, kor ima pred prehodom na dnev- ni red razpravljati o raznih nujnih predlogih, katerih poglavitni so: o konfiskaciji «Ceškega slova*, o davčni reformi in o vprašanju brezposelnosti v zvezi z gospodarsko krizo. —; Švehla se zelo trudi, da sestavi parlamentarno vlado, ki naj zamenja sedanjo uradniško vlado. V tej misiji se je švehla posvetoval z Masarvkom in na podlagi dobljenih direktiv pričel znova konsultirati pri predstavnikih raznih strank. Nemci so še vedno v kombinaciji za vstop v vlado. Lahko se zgodi, da vstopijo v novo vlado le nekateri parlamentarci, dočim bi del resorov ostalo še vedno v rokah uradnikov. Današnja češkoslovaška politika je razdeljena na dva tabora: na socijalističnega in meščanskega, na nacijonalnega in na kompromisarje z Nemci, na demokratskega in na reakcionarnega. Zaenkrat prevladuje v češkoslovaški reakcija, meščanstvo in nacijonalno kompromisarska grupacija. Rudarski štrajk v Angliji. Angleški parlament se je sestal zato, da reši vprašanje rudarskega štrajk a. Do zaključka pa ni prišel vsled konsmva-tivne večine. Vlada ni hotela, da intervenira na Temelju rudarskih zahtev, ki predvidevajo: 1. Takojšnji pričetek dela. 2. Redukcija plač za 10 od sto. 3. Ustanovitev arbitražnega sodišča, ki naj določi pogoje za stvoritev končnega sporazuma. Konservativna vlada si osvaja mišljenje lastnikov ruk nikov, ki trdijo,, da se bodo prav kmalu morali rudarji brezpogojno vrniti na delo in da je Urajk v bistvu že zlomljen. Zato je vlada nespravljiva in dopušča, da se štrajk nadaljuje, četudi pri tem trpi angleško gospodarstvo ogromno škodo. — Med štrajkujočimi rudarji obstoje tri struje. Prva struja odbija lOodstotno znižanje plač in zahteva nadalje vanje Strajka toliko časa, dokler ne bo javno muljenje aktivno interveniralo v korist rudarjev. Druga struja je mnenja, da je mogoč sporazum ie da se je treba pogajati z vlado. Tretja struja žel> da se reši konflikt z glasovanjem rudarjev po di-striktih. Glasovanje je pa zelo težko izpeljivo, ker mora biti za sprejem predloga — dvetretjinska večina. — Voditelji štrajka morajo hiteti z reševanjem rudarske krize, kajti kmalu bo četrta struja najmočnejša, to je ona struja, ki se v velikih m'a-sah vrača na delo. Rudarji, ki se preko sklepov svojih organizacij vračajo na delo, resno ogroža p ugoden zaključek rudarske stavke — za delavec, seveda. Štedenje na Francoskem se je pričelo v področju ministrstva za vojno in mornarico. Druge države, ki so enako v slabem gospodarskem položaju kot Francija, so pričele štediti pri upravnih in prosvetnih izdatkih, dočim so vojsko izvzele od štedenja. Na Francoskem je to drugače. Šest odlokov francoske vlade je že dejansko pričelo z izvajanjem štedenja v vojski. Ukinjenih bo predvsem 160 konjeniških brigad, ker je vzdrževanje konj najdražje. Konjeniške brigade se spremene v pehotne. S to redukcijo bo dosežen tudi znatni odpust častnikov in vojakov iz aktivne vojaške službe. Ukinjeno bo večje število vojaških bolnic. Tudi vojaški službeni rok se bo na Francoskem znižal. Vsled gospodarskih neprilik je torej Francija primorana, da znatno zmanjša svojo militaristično moč v mirni dobi. Vse to gotovo ne bo nikomur v škodo, nasprotno, država bi imela koristi, ker bo denar, ki se je doslej razmetaval za vojsko, porabila za druge koristnejše ustanove. Ruska ofenziva proti Poljski. Sovjetska Rusija sklepa prijateljski dogovor z baltiškimi državami. Rusija vabi sicer tudi Poljsko, da se pridruži temu prijateljskemu dogovoru, vendar je tendenca sovjetske zunanje politike očividna, da bi najraje sklenila dogovor samo z baltiškimi državami — brez Poljske. Poljska politična javnost je glede sklenitve prijateljskega pakta s sovjetsko Rusijo odvojenega naziranja; eni so odločno za Rusijo, dočim so drugi odločno proti njej. Za sovjetsko Rusijo bi bil vsekakor velik politični uspeh, če bi sklenila pakt prijateljstva samo s baltiškimi drža- Naše naloge v zimskem času. V poletnem času je naše delovanje povsod zastajalo. Nismo imeli v organizacijah pravega življenja, kakor ga nimajo v tem času tudi druge organizacije. Bliža se jesen in za njo dolga zima. Pravimo dolga, a za nas bo kratka, če bomo opravili vse ono delo, katerega imamo v tem času izvršiti. Jesensko-zimski čas izrabi vsaka organizacija za svoje delo. Izrabimo ga tudi mi. Predvsem naj bo dolžnost vseli organizacij, da pregledajo vrste članstva. Ugotoviti je pravo število rednih članov. Tako zvanih papirnatih članov, ki so samo vpisani, ne imejmo med nami. Niso nam koristni in ne potrebni. Tudi krnet populi ves plevel z njive, ker mu škodi. Storimo to tudi mi. Kar je mrtvo in nam ne koristi, odslovimo. Pač pa posvetimo vso pažnjo rednim članom. To vodimo-v točni evidenci. Te kličimo na redne sestanke ift jim dajmo duševne hrane. Te zbirajmo pogosto skupaj, da se pogovorimo o naših težnjah, o našem programu, ciljih itd. V jesensko-zimskem času vzpostavimo red v organizaciji. Ta čas izrabimo tudi za pogoste sestanke, predavanja, strokovne tečaje, sploh za vse ono, kar nudi našemu članstvu izobrazbo. Priznajmo si, da leži velik del krivde na razdrapanih razmerah v našem delavskem vprašanju ravno v pomanjkanju vami in jih s tem obenem odtujila od Poljske. — Medtem je bila na Poljskem sestavljena nova vlada, kateri načeluje maršal Pilsudski. V vladi je tudi bivši ministrski predsednik Bartel, ki zavzema mesto prosvetnega ministra. Nova poljska, vlada je prav za prav le stara vlada v novi izdaji. Pilsudski je bil voditelj zadnje revolucije. V parlamentu tudi Pilsudskega vlada nima večine. Zato se pa še ne bo umaknila. Ce drugače ne pojde, razpiše Pilsudski volitve in razpusti parlament. Kandidature za češkoslovaškega prezidenta. Nekateri listi so prinesli vesti, da namerava voditelj češkoslovaških agrarcev nastopiti kot kandidat pri prihodnjih volitvah češkoslovaškega prezidenta. Na te vesti so listi češkoslovaških agrarcev ugotovili, da Švelila ne bo kandidiral in da bo stranka podpirala kandidaturo dosedanjega prezidenta T. G. Masaryka. Poljska vojska v politiki. Vodja narodnih demokratov in bivši poljski zunanji minister Zd/.ijehov-ski je v sejmu ostro napadel politiko Bartlove vlade. Govor Zdzijehovskega so smatrali poljski častniki za nepatrijotičen in so sklenili, da s politikom osebno in dejansko obračunajo. Nekega jutra je vdrlo v Zdzijehovskega stanovanja 15 višjih častnikov. Vsi so bili oboroženi z revolverji. Po medsebojnili očitkih so častniki napadl: Zri/.ijehov-skega, ga pretepli, da je nezavesten obl..žal. — Nesreča za deželo, kjer vojska politizira in še posebno tam, kjer nastopa tako nekvalificirano, k»t je ravno slučaj napada na Zdzijehovskga. Sestanek Chamberlain-Mussolini. V Livorna sta se sestala angleški zunanji minis1’! Chamberlain in italijanski ministrski predsednik M .p^oliai, kjer sta razpravljala o raznih internacijonalnih vprašanjih. Neposredni vzrok sestanka je bil razgovor francoskega in nemškega zunanjega ministra v TUoHu, kjer sta se Francija in Nemčija znatno približali. Sestanek v Livornu naj bi bil protiutež franeosko-nemškemu zbližanju in naj bi dal Italiji in Angliji enotne smernice v na novo nastalem političnem položaju. V Livornu se je po časopisnih vesteh sklepalo tudi o aktualnih vprašanjih giede Abesi-nije in Tangerja, kjer je poleg Anglije tudi Italija močno zainteresirana. Italijansko časopisje je polno hvale o uspehih sestanka, dočim angleško čašo pisje ob priliki sestanka odkrito izjavlja, da Angliji ni nič kaj všeč zbližanje Francijo in Nemčije. i vestnik. izobrazbe delavstva. Človek, ki ne pozna življenja in ne svojih ciljev, se težko priključi boju. In prave borce za socijalna prava dobimo le takrat, ko si jih z izobrazbo vzgojimo. V zimskem času pa bodi ena naših glavnih nalog ta, da pogledamo v vse sosednje kraje, kje še ni naših podružnic. Ko to ugotovimo, moramo poskrbeti, da jo tak kraj kmalu dobi. Ne prepuščajmo te skrbi centrali sami, tudi mi se brigajmo, da se krog naših podružnic razširi. Pa ne samo krog podružnic, tudi članstvo se mora pomnožiti. Zato bodi naša dolžnost, da razpredemo niti in se vsi vržemo na podrobno agitacijo, posebno med one, ki stoje danes izven vsake organizacije. In teh je na tisoče in tisoče. Vsak član inora porabiti vsako priliko, da pridobi »naši organizaciji vsaj enega novega člana. In če bi vsak član res storil svojo dolžnost ter pripeljal v podružnico enega samega novega člana, kar vsekakor ni pretežko, si izračunajte, za koliko bi se naš krog borcev pomnožil. Na delo torej, tovariši, da pomnožimo svoje vrstel In še na nekaj ne smemo pozabiti. Na naš list. V poletnem času ga malokdo prečita pazljivo , in dobesedno. Površno in hitro preleti naslove, pa že misli, da je vse prečital. Temu pa ni tako. List je pazljivo prečitati in pri tem je razmišljati o vsem tem, kar piše. Posebno pažnjo je posvetiti strokovnim člankom, ki so za vse delavstvo zelo važni in tvorijo lep del naše duševne hrane. Organizaciji ne sme zadostovati, da list izda in ga razpošlje, njej mora biti mnogo na tem ležeče, da ga tudi člani prečitajo, in sicer pazljivo prečitajo, kajti ne sme nam biti dovolj, da list naročimo in ga plačamo, naša dolžnost je tudi, da ga čitamo. V zimskem času odpade izgovor po pomanjkanju časa, ker odpade delo na polju in vrtovih in ima vsak naš član gotovo toliko časa na razpolago, da list prebere. Našo «Novo Pravdo* moramo pa tudi vsepovsod razširjati. Strokovni list naj dobi vsak delavec v roko, imamo naj ga povsod tam, kjer se naši člani shajajo. Podrobneje o našem delu govore okrožnice centrale, po katerih se imajo ravnati vse podružnice. Skrbimo, da sledimo povsod klicu centrale in izvršimo vsaj en del teh nalog. Če to storimo, bomo v poletnem času prav radi pogledali po uspehih in bomo ponosni na svoje delo. Na delo torej vsi, ki ste naši! * III. Kongres Delavskih zbornic. V sporazumu z vsemi delavskimi zbornicami sklicuje centralno tajništvo Delavskih zbornic. TIT. državni kongres delavskih zbornic, ki. se vrši 24. oktobra t. 1. v BrogTadu. Na kongresu bodo sodelovali delegati delavskih zbornic iz cele države in. predstavniki vseh delavskih strokovnih organizacij, ki sodelujejo z Delavskimi zbornicami. Za sedaj je določen sledeči začasni dnevni red: Splošen gospodarski položaj v državi, referent dr. Z. Topalovič iz Beo grada. Stanovanski zakon, referent Filip Uratnik iz Ljubljane. Zakon o neposrednjih davkih, referent Bogdan Krekič iz Beograda. Socijalno-politična zakonodaja in njo izvajanje. Referente določijo delavske zbornice iz Zagreba, Ljubljane in Splita. Seja upravnega odbora Delavske zbornice, v soboto, 2. oktobra, se je vršila seja upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani. Vsled odsotnosti predsednika g. Oobala je predsedoval podpredsednik g. Sedej. Zapisnika zadnjih dveh sej sta se prečitala in odobrila. Člana upravnega odbora gg. Gajšek in Leskošek sta protestirala, da Delavska zbornica ni sklicala skupnih shodov vseh strokovnih organizacij o znani akciji proti Trboveljski premogokopni družbi, temveč je te shode sklicala samo «Unija rudarjev*, na katere je zbornica poslala svoje referente. Upravni odbornik tov. R. Juvan je t,o postopanje tudi obsodil ter izrekel željo, da se v bodoče pri takih akcijah nastopa sporazumno z vsemi organizacijami. Nato sledi obširno poročilo tajnika g. Uratnika. Poroča o akciji rudarjev, o mezdnem1 gibanju v tovarni «Sat'i',nr<», ki je bilo uspešno. Dalje o kritju iz/atkov za rodbine izseljencev. Zbornica se je odločno izrekla za podaljšanje stanovanskega zakona, fi podporah za brezposelne pri borzi dela jo zbornica /.ahtevala, da se vsi prispevki nalagajo v Hipotekarno banko. Zagrebška Delavska zbornica skliLii;o enketo ) nedeljskem počitku v Zemunu. Kongres;' steklarjev v Hrastniku se udeleži tajnik g. Uratnik. Blagajnik g. čelešnik poroča nato o seji odh»’a centralnega tajništva. Kongres delavskih zbornic sc bo vršil dne 23., 24. in 25. oktobra v Beogradu Na ta icon-gros pošlje zagrebška delavska zbornica 20 delegatov, splitska 10 delegatov, vse ostale zbornice pa po 15 delegatov. Centralni odbor jene Dasa na kalkutski univerzi so se dobrovoljske čete podvojile. Dasa je bila aretirana. Na vseindijski ženski konferenci v Alimedabadu je sodelovalo nad 6000 žensk, med njimi muslimanke brez zagrinjala. Sprejeta resolucija poziva vse indijske žene, da naj vstopijo v dobrovoljske čete. V Ljuknovu so ženske sklicale zborovanje, dasi ga je vlada prepovedala. Sprejeta resolucija zahteva, da ‘naj indijske ženske nosijo samo «kad-dar» (domače blago) in sodelujejo pri narodnem revolucionarnem gibanju. V Kalkuti in Puni so vdrle organizirane ženske v manufakturne trgovine in uničile inozemsko blago. V Lahori so ženske priredile ogromno manifestacijo, pri kateri so bile vse oblečene v «kaddar». Mnoge so se obhoda udeležile z dojenčki na prsih. Ob strani so mar-širale dobrovoljkinje, da bi jih branile v primeru potrebe. Leta 1922. žensko gibanje narašča. Zena zaprtega Eshandija razpošilja poslanice, v katerih poziva ženske, da naj vztrajajo pri pasivnem odporu ter sodelujejo pri indijsko-muslimanskem uje-dinjenjti in podpirajo domačo industrijo. V Kalkuti so ženske organizirale originalno' sabotažo uni- verzitetnih izpitov: polegle so pred vrati vseučilišč-nega profesorja po tleh, in kdor je hotel k izpitom, je moral prestopati čez nje, kar je po indijski veri prestopek. Aprila 1922. demonstrirajo ženske v Madrasu proti inozemskemu platnu in agitirajo proti plačevanju davkov v prisotnosti policije in vojaštva. V Bombaju je bil .prirejen narodni teden, pri katerem so večinoma sodelovale ženske. Končno je bila vsled revolucionarnega gibanja obsojena na leto težke ječe Ganga Balirata Subajima. Zakonodajni zbor združenih provinc je odglasoval 25.000 rupij za zgraditev ženske kaznilnice v Gerehamo-iru. Agitacija žensk med delovnim ljudstvom ima velike uspehe in kadri dobrovoljcev se dopolnjujejo v glavnem potom ženske propagande. Boj za ženske pravice se vrši sporedno z na-rodno-revolucijonarnim gibanjem. Ženska društva se od leta 1919. brigajo predvsem za širjenje izobrazbe. Istega leta so bile sklicane tri konference za žensko izobrazbo in ustanovil se je v ta namen poseben fond. Leta 1918. se je izrekla vseindijska muslimanska konferenca proti mnogoženstvu in zahtevala izpremembo zadevnega zakona.. Vlada je vsled tega izdala poseben «bill» (zakon) o civilnem zakonu, proti kateremu pa so nastopili muslimani v Delhi. Zenska društva so se na raznih mestih izjavila proti prezgodnji možitvi. (Indijke se može namreč često že v 8. do' 12. letu.) V zadnjih letih je pričelo izhajati večje število ženskih časopisov, ki so posvečeni predvsem širjenju izobrazbe med ženskami, ki pa se poleg tega bavijo tudi z vsemi ostalimi aktualnimi vprašanji. Zrna. Ce imaš posla z drugim človekom v kakršnikoli zadevi, stavi si vprašanje: Kako bi želel, da bi se postopalo z menoj v podobnem slučaju? In po tem in samo po tem se ravnaj in nikdar ne boš postopal napačno. J. S. M a c h a r. * Vsakdo je demokrat, če gre za višjega kot je on sam, in vsakdo je aristokrat poleg nižjega. Prava demokracija pa ne obstoja od tega, da se enačimo višjim, kar ni težko, temveč v tem, da se ne povišujemo nad nižjimi; vsak mora z demokracijo pričeti sam pri sebi in potem pojde. .Karel Havliček. * Demokratizem pomenja ljudstvo dvigati, ne poniževati se k njemu, prilizovati se mu in zadovoljevati trenutnemu hotenju in strastem množice. T. G. M a s a r y k. * S silo primorati ljudi, da prenehajo z zlim delom, pomeni isto, kot pregraditi reko in veseliti se, da je postala za nekaj časa pod pregrado plitvejša. Kakor se reka, ko pride čas, prelije čez jez in bo tekla kot preje, tako se tudi zli ljudje ne poboljšajo in samo čakajo na ugoden trenutek. L. N. T o 1 s t o j. * Če je človek nezadovoljen s svojim položajem, ga more izpremeniti samo na dva načina: ali zboljša svoje življenjske pogoj,e, ali pa zboljša svoje duševno razpoloženje. Prvo ni vedno mogoče, drugo je možno vedno. Z m e r s o n. NAJPOPOLNEJŠI 15letna garancija BREZPLAČEN POUK JP hvalni stroji za šivilje, krojače, čev- m gpgfr apjfo M** JA 2 P Wk_JP F9 8*1 ijsjgf Ijarje in za vsak dom. Preden nabavite BOI §T 11 ® wBB9 0 stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki šelenburgova ul. 6/1. LJUBLJANA Telefon štev. 980. * Talinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «Cemu naj vam prikrivam?« reče Manuela z utrujenim glasom. «Sedaj, ko stojim tik pred grozno smrtjo, mi pač ni treba molčati. Ko sem se vas preje v svojem obupu ovila, se je to zgodilo, ker vas smatram za edino bitje, ki ga ne čislam samo sedaj, ampak bi ga enako visoko cenila tudi v dnevih svoje sreče. Francis, ko bom umirala, ko bom pod neusmiljenim bodalom vašega groznega gospodarja, tedaj bo moj zadnji dihljaj vaše ime, ime onega, komur bo pripadalo moje srce še cclo tekom smrtnega boja.» Kako strašno laž je vendar izrekla pretkana pustolovka! Toda Manuela je docela pravilno računala. Njena mamljiva lepota je odnesla zmago, celo mož s podmornice, ki je vedno zvesto izvrševal ukaze neizprosnega gospodarja, je postal njena žrtev! «Manuela!» zajeclja Francis, kateremu divje valovi kri po žilah. «Da, vam sliši moje srce za vedno!« Manuela se nagne naprej, njena usta se sedaj dotaknejo njegovih, vroče ustnice lepe ženske se zagrizejo v njegove. Kje je sedaj njegova mirna preudarnost? S skoro viharno kretnjo jo potegne k sebi, čuti valovanje njenih prsi in navda ga brezmejna radost, ko se mu privije na prsi. In sedaj jo poljublja vroče, strastno, dolgo zatrta strast bruhne sedaj z vso silo na dan. «Manuela!» «Francis, moj Francis!« In zopet se strnejo njene ustnice v vroč, strasten poljub. Naenkrat pa izpusti Manuela ter hoče odskočiti. «Kaj sem storil?« zaječi. «Oh, besedolomnež, jaz sem----------» Beseda mu zastane, kajti lepa Španiolka ga s pogledom svojih žarečih oči tako rekoč začara. «Ne morem te pustiti, Manuela!« vzklikne Francis. «Ali misliš, da bi mogla jaz?» se smehlja Manuela vsa zasolzena. «Tvoja sem, in če bo tvoj gospodar izvršil svoje grozno maščevanje nad menoj, umrem s tvojim imenom na ustnicah.« Francis se naglo dvigne. «Ne, ne,« reče odločno, «ti ne smeš umreti, ne, ne!« Znova ga objame s svojima mehkima rokama okrog vratu. «Francis, smrt naj me ne zadene od roke groznega maščevalca,« šepeče Manuela, «ampak ti sam mi zadaj smrtonosni sunek z bodalom, ti! V tvojem objemu, s tvojim zadnjim poljubom na ustnicah hočem umreti!« «Ne, tudi to se ne bo zgodilo, Manuela, ti ostaneš živa!« Neveren smehljaj kroži okrog njenih ustnic, do-čim na tihem od veselja vriska konečno, konečno vendarle! «Živa ostanem? Francis, to je nemogoče, iz te ječe ni mogoče pobegniti.« «In vendar! Nočem, da umreš, razumeš, nočem,« odvrne Francis ter gleda v njen lepi obraz, «ManueIa, če bi se mi posrečilo, da pobegneva s podmornice, kaj bi se potem zgodilo? Težko, zelo težko je pobegniti, roka moža s krinko sega daleč, zasledoval naju bo, in potem nimava nič več upati.« «Francis,» odvrne Manuela po kratkem1 razmišljanju, «če moreš, dragec moj, na kak način doseči, da pobegneva s tega zagonetnega vozila, potem vem za kraj, kjer naju strašni mož ne bo našel, in če bi celo razpolagal z nadnaravnimi silami. V nekaj urah bi mogla dospeti do skrivnega kraja, in čim poteče nekaj časa, dvignem svoj denar, ki ga imam naloženega v Dublinu. Potem pobegneva v Ameriko, tamkaj bova živela sama zase v brezmejni ljubezni.« Ubogi Francis se nahaja sedaj popolnoma v mrežah lepe pustolovke, vabljive slike za bodočnost vstajajo v njegovem srcu. On, ki nima doma, ima za družico očarujoče lepo žensko, samega sebe vidi kot‘močnega moža in uglednega državljana. Kako bi se torej mogel še dalje upirati tem vabečim silam, ko se mu vendar smehlja taka sreča? Da, nesrečnež je trdno odločen, da reši lepo zločinko. Manuela docela ugane, kake misli navdajajo sedaj njeno žrtev. Gre za njeno rešitev. In vedno znova ga nežno privija k sebi, mu nudi ustnice v poljub ter ga obsipava z najnežnejšimi prilizovanji. Ubogi Francis! Mislil je, da je njegova za vedno ženska, katere lepota ga je že od prvega trenotka, ko jo je zagledal, priklenila na njo. In vendar je bil le žoga v rokah brezsrčne ženske, ki je svoje naravne čare le v to uporabljala, da je zvabila nič zlega sluteče moške v svoje mreže. Francis se je polagoma zopet umiril. «Še danes morava pobegniti,« reče navidezno mirno, «kajti jutri zvečer se že vrne mož s krinko. Potem je prepozno, ker sem trdno uverjen, da mu pade v roke tvoja prijateljica. Njemu itak nihče ne more uteči!« «Kdo je prav za prav ta zagonetni mož?« vpraša Manuela ter se še bolj tesno privije k Francisu. Francis odmaje z glavo. «Tega ne ve nihče. Manuela!« Manuela nič ne odgovori, saj so vse njene misli usmerjene le na njeno skorajšnjo osvoboditev. In tudi mladi mož misli le na, to, kako bo pobegnil z lepo lahkoživko, ker ve, da to nikakor ni tako lahka zadeva. Kajti podmornica leži na dnu reke in znamenje, da naj se dvigne, pa sme dati edinole mož s krinko ali pa Bill. Manuela bere Francisu na obrazu precejšnje skrbi. Toda en pogled v njegove odločne oči ji pove, da ji je ubogi prevaranec vdan sedaj na življenje in smrt. Prav nič več ne dvomi, da bi zanjo žrtvoval vse, tudi življenje, če bi bilo treba. «Francis, Francis, kako te ljubim — tvoja sem!« šepečejo ustnice hinavske pustolovke. «Danes ponoči, draga moja, danes ponoči!« šepne Francis komaj slišno ter odide iz celice. Zadovoljna z uspehom se Manuela zlekne po trdem ležišču, saj je več dosegla, kot si je drznila upati. In vendar ga moram zaničevati. Ellena je že zdavnaj ozdravela. Ravno istega večera, katerega naj bi Manuela dosegla zopet prostost ali pa jo dohitela gotova smrt, stoji Ellena pri obokanem oknu v grajski dvorani ter zre v zimsko pokrajino. Prvikrat je danes Ellena zapustila svoje sobe v stranskem krilu gradu, v katerih je dolge tedne preživela v popolni osamelosti. Sedaj stoji lepa deklica pri oknu ter zamišljeno upira svoje temno modre oči, iz katerih odseva globoka žalost, v daljavo. Kje pač plovejo njene misli? To bi pač mogel uganiti le tisti, kdor bi mogel videti v njeno dušo! V tej duši biva slika, katere pomilovanja vredna deklica kljub svojim duševnim bojem ne more pregnati, lep, ponosen mož mračnega, skoro zlovoljno grozečega obraza, njen William, njeno edino bitje — in vendar za njo tako strašen človek, pred katerim se trese, katerega mora sovražiti. «Oh, kako pogosto so njene trepetajoče ustnice šepetaje izgovorile tako drago ji ime, koliko solz je potočila za možem, katerega pač nikdar ni mogla pozabiti. Kje se nahaja, ali še živi? — Postarni oskrbnik je pač že več kot desetkrat pripovedoval, kako grozno spačen je bil obraz strašnega moža, ko je skočil skozi okno, ko je dozdevno mrtvo, ljubljeno Elleno zadnjikrat videl. — Kaj pa, če je prostovoljno šel v smrt? Ellena vije svoji nežni, shujšani roki. «Oh, bog, odpusti mu, če on, moj William, ni več med živimi, odpusti mu zaradi matere, zaradi mene. Naj trpim jaz zanj, saj sem ga tako vroče ljubila!« Kako pogosto je Ellena na tihem tako molila; angeljsko čisto bitje je vedno prosilo, da naj bo grešniku njegova krivda odpuščena. Nikdar ni Elle-ni kaj prišlo na uho o zginulem Williamu. Postarni oskrbnik je tu pa tam prejel tudi vest, kaj se godi v Londonu. Toda nikdar ni zvedel, da bi se bil William še kedaj pojavil v svoji hiši. Brez sledu je zginil, nobenega znaka življenja ni dal več od sebe. Brez dvoma je mrtev, o tem je bila Ellena že precej časa uverjena, zlasti še, ker se ji je njen vroče ljubljeni William parkrat prikazal v sanjah. Bog ve, kako je končal svoje življenje! Morda se je potopil z zagonetno ladjo in z njimi vsi, ki so se nahajali na njej? Tudi je možno, da se je ladja ponesrečila, pa kdo naj to ve. In Ellena niti ne ve, kje počivajo njegovi zemeljski ostanki. Plakajoč zakrije obraz z malima rokama. Kolikrat se je odločila, da prežene za vedno njegovo sliko, da izruje iz srca vsako misel na groznega moža. Zaman, srce je bilo vedno močneje kot volja nedolžne deklice. Ellena je bila pač ena onih deklic, ki le enkrat in tedaj za vedno ljubijo. Kako pogosto se je vdajala neznosnim mukam, predstavljajoč si v duhu svojega nekdanjega ljubljenca, ko vrši svoj krvav posel. Saj ni vedela, kaj je prav za prav povod njegovemu zločinsko gnusnemu delovanju. Nikoli se ni podrobneje poglobila v poročila listov, tudi ni mogla povzeti iz njih, da so bile žrtve njegove maščevalnosti le propadle lahkoživke in podobna sovražna bitja. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Franjo Rupnik v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič). čigar čudovita milina ga je naravnost omamila. PII Najboljša kolesa In šivalni stroji so edino ' PETELINČEVI znamke „ „ Od dobrega naj Grltrner, Adler, Ph5nix boljše je svicar- sadom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk, ski P'etilni stroj ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. „Dubied“ JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Naročajte in zahtevajte Novo Pravdo! KRAVATE, ovratnike, naramnice, srajce, nogavice, nahrbtnike ln palice, modno blago, toaletne potreb-ičine, jedilno orodje Ima v bogati Izberi in po najnlljih cenah edino Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega .pomenika ob vodi.