r« Na j v eč j « slovenski dnevnik H I v Združenih državah _ VeUa za vse leto ... $6.00 m Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 T List sIovensKih'delaycev'y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEI.EF0N: C0RTLANDT ?876. NO. 266 — ŠTEV. 266. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY. NOVEMBER 13. 1922. — PONDELJEK, 13. NOVEMBRA, 1922. TELEFON: CORTLANDT 2S76. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. AL SMITH - PREDSEDNIŠKI KANDIDAT izjava prejšnjega Mokrači se zavzemajo za Smitha, bodočega governerja dr- predsednika wils0na! zave New York, kot kandidata za predsednika Zdra-j - ženih držav. — Zveza mokračev in farmerjev bo naj-iprejšni predsednik Wilson, ZAHVALNI DAN SE BLIŽA! brže kontrolirala bodoči kongres. — Farmerji so udarili po republikancih. ki je po daljšem času zopet javno nastopil, je rekel, da se njegovi sovražniki umikajo. Washington, I). C\, 11. iiovcmbra. — Danes so pokazali s ju«x*»M tI jivo nu^lico razvoji, ki kažejo razpoloženje! _ Mik^kih in mokračkih sil v deželi | Washington, D. c.. 11. nov. - IM 1'laitov zvezo proti prolllhirij) jr zapore] z £lba-j Prejšnji predsednik Wilson je ujmi. potom katerega naj bi s<- nomiiiiralo k«»r deinokra) imel danes popoldne kratek na-liene^a kandidata j>t*i prihodnjih predsedniških volitvah >«'ri<- if prieela v St. Loiiisu kon-■\etieija »•/..' proti prohibieiji. n.i Kiit.-ri s«» bo Mistavilo narodni p<>liti<-iii program mokračev. Ta /\>/..i namerava odobriti liberalnega kandidata za mesto predsednika iit pri t«-m prideta v pošt-v dva kandidata, sedanji go-v«-rwt-r ni izvoljeni senator Ed-war«!s i/ New .Jersey ter izvoljeni L'overner države New York. Al Smith. Soglasno s senatorjem Sinoo-t'«m. ki je eden glavnih zastopni- Kadikalno gibanje, ki je ki»v r« pnblikanskc stranke, se Inisia morali lotiti tako demokratična kot republikanska konven-ei.;a leta 11*24 modifieiranja suhe postave, liekel je, ani na mirovni kontVrenei v Lausanne le takrat, ko se bo razpravljalo o vprašanjih prostosti d;irdanelskih ožin. Moskva j«- zahtevala, naj bodo sovjeti in republike, združene /. njimi zastopani tekom e*le konference. Zavezniki pa so zavzeli stališče, da nima sklenitev miru s Turčijo, nobenega opravka z Rusijo, 1'krajino in (»eorgijo. ! Rekli so tudi. da lahko vključi- mi naj bi se izpremenilo Volsteadovo postavo. Washington, i). ('.. 10. nov. — Poročnik Kellv, ki je prt^d krat-' ci »° (zanikanje). Pomenja ustat-1 Čeprav bodo kongres v 67. za-kim poskusil polet preko ameri menceau-ju je, da ga bodo sicer poslušali, da pa se ne bodo ozirali na njegova izvajanja. škejra kontinenta ne da bi se i»ri tem ustavil, je izjavil tukaj, da bo ponovil svoj poskus, kakorlii-tr«» bo dal vojni depnr.inent potrebno dovoljenje. PROIZVAJANJE PREMOGA SE JE POVEČALO. Washington, I). ('.. 11. nov. —-Proizvajanje premoga tekom preteklega tedna je znašalo več kot dvanajst miljonov in pol ton. namreč mehkega premoga in skoro dva iniljona ton trdega ali antra-e it nega premoga. Vse skupaj znaša to skoro več kot 200.000 bilo nikakih t ran-j ton nad proizvodom preteklega <|tortaeij»kih možnosti. Priprav- tedna. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU •« potom na&e banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah. TteraJ M bik Jugoslavija: Ktrpofiilja na zadnje poŠte ln izplačuje "Kr. poStnl čekovni urad ln "Jadranska banka" v LJubljani. Zagrebu, Beogradu. Kranja, Celja. Ma-ril*oru, liubrovniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer j« pač sa hitro izplačilo najugodneje. 300 kron ____ $ l"45 1,000 kron ____ $ 4.60 400 kron ____ $ 1.95 5,000 kron ____ $22.50 500 kron ____ $ 2.40 10,000 kron ____ $44.00 Italija in zasedeno ozemlje: Rarpoftilja na sadnje poŠte ln Izplačuje "Jadranska banka" t Trata, Opatiji ln Zadro. 500 lir .... $24.00 1000 lir .... $47.00 $ 2.75 $ 5.10 $14.40 ^▼ajaettiaot kron nil pa *vmtlaot Ur ie pesebal 50 lir . 100 lir . 300 lir . Za petiljatra. Id preeecaje dovaljujemo pa Vrednoat kronam, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja ae večkrat ln nepričakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Ck4e~tžplačll v "aaaerteklh dolarjih glejte posekan aglaa v tem Usta. Denar nam > poslati najbolje pa Domestic Money Order all pa Mew York Bank Draft. FRANK SAKSEH STATE BANK 83 Cortlandt Street Hew York, H. T. lj«*n.jt* sovražnosti. prenehanje boja in mi st» tako zelo brigamo /a prenehanje bojev, da mečemo (m* I o proč* svoje orožje. — Amerika se je vedno zavzemala za pravico ter se bo vedno. Malenkostne osebe, ki stoje sedaj na poti. bodo kmalu našle, tla se njih slabost ne nii>re primerjati s silo vedno eujeee Previdnosti. — Mislim, da lahko danes obnovimo svojo vero v bodočnost, čeprav proslavljamo preteklost. Bodočnost je v naših rokah in če ji-ne bomo kos, bo padla sramota na nas in na nikogar drugega. — Zahvaljujem se vam iz polnega srea. prijatelji moji, za ta dokaz prijateljstva, ki ste mi ga nudili ter želim vam in celemu narodu najboljšo srečo. ČUDNI NEMŠKI NAZORI O AME^I^i Berlin, Nemčija, 10. novembre. Gotov del nemškega časopisja, posebno pa Nationale Zeitung, objavlja, da se bo predsednik Harding umaknil, ker so zmagali pri volitvah demokratje. V nekem poročilu, ki je baje prišlo iz Pariza, se objavlja presenetljivo informacijo, ki bo po-menjala za ameriški narod nekaj posebnega, da najbrž Harding ne bo ostal še nadalje v Beli hiši, ker bo v poslanski zbornici demokratična večina in da bo prevzel novoizvoljeni governer države New York, Smith, mesto v Washingtonu, katero zavzema sedaj Harding. sedanju nominalno kontrolirali še vedno suhači, so se že danes mokrači kaj povoljno izrazili o možnosti, da bo Volsteadova postava modicifirana v doglednem času. dale alarm, in požarni brambi se je v družbi carinskih uradnikov posrečilo rešiti številne dragocene stvari, nahajajoče se v skladiščih carinske hiše. Obenem so tudi pomagali reševati prebivalce hiš, ki stoje v bližini obali. Poročila iz province Atacama pravijo, da je bilo središče potresa ozemlje, katero omejujejo Copiapo, Ovalle, Vallenar, Oia-naral in Sail Fernando. Med temi kraji je najbolj trpel Copiapo. V < hanaralu je velik morski val preplavil trgovski tlel mesta, ter unieil med drugimi poslopji tudi poštni urad. Cilasi se. da so vm prebivalci zapustili mesto. Washington, 1). ('., 11. nov. — V državnem departmentu so danes izjavili, da bodo sprejeli vsak poskus Georges Clemenctau-ja, __ , „ . v. prejšnjega francoskega ministr- Mokraci računajo ocividno s tem, , . , . . , . . v . , , - I skega predsednika glede ustvar- ila bodo številni doseclaj suhi *:on-. , . .. , jenja razpoloženja za umesavanje grešniki upoštevali nauk. katere- ' r, , , . , . j Združenih držav v evropske ža- ga so jim dale zadnje volitve ter , , , . . , v . . . , deve z izjavo, katero se lahko skusali najti zavetja v taboru f , . . . . . Santiago. Chile 11 novembra ' kondenzira s par besedami, gla- . n. mokrih . i seeWse: — Naj govori. Petsto hia je bilo uničenih danes V poslanski zbornici je število ; * tekom potresa v ( oquimbo, med mokrih naraslo na najmanj 155 Administraciji ne smatra ob-1 \'alpa raiso ter Antot'ogasto. glasov in če bodo imeli srečo, bo- iska prejšnje^ francoskega mi- Tako pravi noko sporoC.ilo na. do šteli celo 185 glasov. 215 gla- nistrskega predsednika za nekaj j rodnega brzojavnega urada, v ka-sov pa je potrebnih za kontroli-tcficijelnega in vlada jZdruženih I terem se glasi tluli da je bUo Celo prizadeto ozemlje potrebuje nujno pomoči. Zveza z Santiago, Valparaiso in južnim (.^iih* je pretrgana. ranje zbt»rniee in blok lb.j ino-j držav ne bo sprejela njegovih iz-krili z ojačenji, katera bi dobil od ! vajanj drugače kot je sprejela strani omahljivih, bi na vsak način predstavljal moč, ki bi se kmalu lahko lotila modifieiranja Volsteadove postave. izvajanja Ladv Astor in drugih Angležev, ki so skušali prati črno zavezniško perilo v tej deželi. Kongresnik John Ilill iz Marv-i ,, . . . , .... . , * i \ admmistracnsih krogih so Ianda. voditelj mokracev v po-i.. .. - , . , . . ... . citali z velikim zanimanjem poro- slanski zbornici, ki je bil zopet V, , . - , , eiJa. ki so pripovedovala o bliza-izvoljen. ie ze objavil, da namera-j - - , . , . jočem se obisku (_lemenceau-ja v tri- 1 tej deželi. To potovanje sta pod- LONDONSKI POLICIJSKI NAČELNIK ZBOLEL. London, Anglija, 10. novembra. Sir William Horwood, londonski policijski načelnik, je naenkrat zbolel v svojem uradu danes zjutraj. Zbolel je tako resno, da ga ni bilo mogoče prevesti iz urada. va vložiti predlogo za tri in četrt odstotno pivo ter davek na to pivo v znesku dvajsetih odstotkov, kateri dohodek naj bi se porabilo za vojaški bonus. Fred A. Britten, iz Illinoisa pa ga še prekaša. Izjavil je, da bo predlagal modificiran je Volsteadove postave že v posebnem zasedanju kongresa, če l»o predsednik sklical tako zasedanje, drugače pa čimpreje mogoče, Britten je rekel: — Moja predloga bo določala davek enega dolarja na sod piva, dveh dolarjev na galono domačega vina, štiri dolarje na galono importiranih vin in osmih dolarjev na galono šampanjca. Pivo naj bi bilo štiriodstotno. vina pa štirinajstodstotna. Ta davek bo pokril stroške vojaškega bonusa ter iz ved ne stroške moje predloge ter ga bo mogoče sčasoma zmanjšati, ko se bodo stroški bonusa zmanjšali. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. pirala dva odločna pristaša Wil-sonove administracije in Lige narodov. polkovnik House in Bernard Baruch. Splošno pa prevladuje naziranje, da so se ameriški volilei izrazili glede tega na tako odločen način, da ne bodo napravile izjave prejšnjega francoskega ministrskega predsednika nobenega utiska na narod. V administ rac ijskih krogih smatrajo Ligo narodov za mrtvo stvar, kajti splošno prevladuje naziranje. da se ne morjeo Zdr. države vmešavati v evropske zadeve. Edina stvar, katero more doseči Clemenceau s svojimi izvajanji, je, da okrepi čustva prijateljstva med Francijo in Združenimi državami. V tem oziru mu bo stala administracija na strani. Kakorhitro pa bi skušal zaplesti Združene države v evropske ho-matije, pa bi zavzela administracija stališče: — Pustite ga govoričiti. rušenih v Coquimbo več kot petsto hiš in da cenijo izgubo približno na pet miljonov pesos. Železniško skladišče v Coquimbo se je porušilo in prebivalci mesta so preživeli noč v bližnjih gričih. Velikanski morski val je odnesel večji del pomola. V nekem sporočilu iz Vilos, v provinci Aconcagua, severno od Valparaiso, so gla*i. da je uničil morski val enajst ribiških hiš ter večji del tainošnjega pomola. Štirje otroci s<> bili pri tem resno poškodovani. Sporočila i/. Verbas Buenas, v provinci Coquimbo, pravijo, da je severni del mesta opustošen in da so številne hiše v razvalinah. Poročila, ki so prišla malo pod zoro, javljajo, da se še vedno ponavljajo potresni sunki. Valparaiso, Chile, 11. nov. — Trgovski del mesta Coquimbo, vključno tvrdko Grace & Company, je bil popolnoma uničen vsied potresa. Pet tisoč ljudi je brez dvoma v Ovalle, Hlapel ter v drugih mestih istega okraja. Hilo, Havajsko otočje, 11. nov. Velikanski vali so se pojavili v Iiilo zalivu včeraj zvečer ter vrgli na breg številne ribiške ladje, ki so se nahajale med tem časom na morju. Obžalovati pa ni nikakih človeških žrtev. Japonci, živeči ob vodni fronti, so pograbili svoje stvari ter bežali v paničnem strahu v notranjost dežele. ___ni* jo Rusi zastopnike Ckrajine in (Jeorgije v -voj«» lastno delegacijo. Moskva je bila informirana danes glede tega sklepa. Sedaj, ko so prišli "zavezniki do popolnega sporazuma glede tega vprašanja, se lahko lotijo izdela-nja dogovora med njimi samimi, še pred no bodo prišli Turki v Lausanne. Tukaj je opaziti pre-cej upapolno razpoloženje, da bo kmalu dosežen tozadevni dogovor. Angleži so mnenja, da bodo skušali Turki potisniti zagvozdo med zaveznike, če ne bodo slednji predstavljali trdne fronte. Skušali bodo izigravati eno silo proti drugi ter priti iz konference s kar največjim plenom. Francija in Italija sta baje že privolili v preložitev konference za en teden, da bo tned tem časom mogoče priti do sporazuma. Washington, I). <11. nov. — Ameriška križarka Pittsburgh bo ustanovila novo komunikacijsko črto med bližnjim iztokom ter Washingjtonom. kakorhitro bo dospela v Carigrad. Odkar so turški nacijonalisti prerezali kable, so prišla v zvezno glavo mesto le pomankljiva poročila od ameriškega visokega komisarja, admirala Bristola. Rim, Italija. 11. novembra. — Po daljšem pogovoru, katerega je imel francoski poslanik z mi-nistarskim predsednikom Musso-linijem. se je ofieijelno objavilo, da soglašata Francija in Italija glede vseh vprašanj, tikajočih se bližnjega iztoka. Upravičena je domneva, da se bosta dogovorili tudi glede splošnih političnih vprašanj. VOGELGESAKG NAČELUJE MISUI ZA BRAZILIJO. Washington, D. C., 8. nov. — V državnem departmentu je bil podpisan dogovor med vladama Združenih držav in Brazilije, soglasno s katerim bodo prišli ameriški mornariški častniki v Rio de Janeiro ter ostali tam dve leti, da pomagajo pri preustrojenju brazilske mornarice. Mornariški misiji bo načeloval podadmiral Vogelgesang. "GLAS N Alt ODA" (WH.V1WIAW PAIlvy ind PtiblWtHl by Publishing C0M9U9 iA Corporation) LOUIS MNKDIK, thm Corporation and A«niin Borough of Manhattan, Now of Abovo Offtooroi York City, N. V. ALA? NAKOIfX, 13. VOV. 1922. • LAt NARODA (Vole« off t h« Pcopl«) Svory Day Cxcopt Sundays ana Holiday*. *.m - -- .... |Za Now York ra r»ln Htn . _ 97 jm Zm In Canada ................M.00 za W tot« ■! ............«3.00 Za iMxamaCvo u I^tt •o**»«»»a**od*o**«oo*o aMI j SA do! lata »LM wrjm Zrn ool lata ........ Subacrtptlon Yaarly ««.M A#v*rtlMfn«nta on Agroamont. ~aiaa Naroda** Izhaja vsaki dan lxvzsm*l nodolj In prasni kov. tm Srsa »odpis* la oaobnostl as os prloMuJ«Jo. Dens. r oaj as SlscorsS 90- •UJstt 90 Mono 7 Order. Pri >pr«memt>l kraja naročnik or prosimo, *ro]ta]o MvattMo nssnsnl. da hltrojo n*J4< « L A • NARODA •orough of Manhattan, Nsvr York. Tslaphons: Cortland t S87i M. Y. PROCES PROTI PREMOGARJEM V t«*ku naslednjih par tednov in najbrž celo naslednjih par mesecev bo postal Herrin, 111., ena najbolj važnih prednjih postojank razrednega boja. To, kar se je pričelo tamkaj v sredo, ni navaden 1110-riini proccs, kot bi nam rado vteplo v glavo kapitalistično časopisje, temveč spopadov, v velikem boju med kapitalom in delom, prav kot je bila stavka premogarjev, ki je dala povod za ta proces proti premogarjem v Herrinu. Javni obtožite] j, državni generalni pravduik Brun-dage in njegovi pomočniki, bodo seveda zagotavljali, da jih vodi le čut dolžnosti in javil komitej trgovske zbornice iz Illinoisa povsem javno, da so /brali podjetniki več kot petdeset ti-soc dolarjev, katere so dali na razpolago državnemu prav-dništvu. da pomagajo s tem pri zasledovanju premogarjev, ki so se vdeležili masakra v Herrinu. Ta svota je postala med tem časom še večja, in nobenega dvoma ne more biti, da bo nastopilo proti premogarjem vse, kar se da v Herrinu podkupiti. Državnega pravdnika pa bodri pri tem še upanje, da bo vlekel političen dobiček iz cele afere ter se dvignil s pomočjo podjetnikov do višjih časti. liaditega hoče tudi premoga rje izročiti vislicam. Poleg državnega pravdnika. ki se je izkazal pred državno poroto povsem pristranskim ter stavil pod obtožbo le stavkarje in njih prijatelje, ne pa stavkokazov in lastnikov rovov, čeprav je dal povsem neupravičen umor dveh stavkarjev povod za nato sledeči masaker, se je izkazala kot pristranska tudi velika porota. Vspričo takih okoliščin je velikanska hinavščina, če se pritožuje kapitalistično Časopisje nad pomočjo, katero je nudila preniogarska organizacija svojim članom v.Her-rinu, ki so bili stavljeni pod obtožbo. United Mine Workers of America bi zakrivila naj večjo nemarnost in pustila na strani vse svoje dolžnosti, če bi ne bila priskočila na pomoč svojim članom v Herrinu ter jim ne nudila polnega varstva. V procesu, ki se je pričel v sredo proti premogarjem v Herrinu, ne bodo odločali med "dobrim" in "slabim", pač pa se bo vladajoči razred poslužil te prilike, da zada »Švice do Črnega morja: Avstrija, Madžarska in Romanska. Ta jez deli Južne od Severnih Slovanov in dokler bo ta jez držal, ne bodo Slovani mogli prevladovati v Sredozemski nižini. fcZnan je pritisk Severnih Slovanov na ta jez (prosluli koridor) in energični nastop Italije je do sedaj preprečil nevarnost, da bi se jez prodrl. Toda ta nevarnost ni nehala, posebno z ozirom na šibkost Avstrije. Zato se Za-padna Evropa in pred vsem Italija ne bi smela obotavljati ter pomagati Avstriji, da je slovansko morje ne poplavi in ogroža nato ostalo Evropo ob Sredozemskem morju. Če ima ta jez — Avstrija, Madžarska, Romunska — velikansko važnost, da zaustavi slovanski 4pritisk, nista nič manj važna dva glavna stebra ob morju, ki ju tvorita Istra in Trakija. Brez teh dve stebrov Slovani nč bodo mogli nikoli zavzeti* predvladajoče-ga položaja ob Sredozemskem* morju, ker Istra obvladuje severno Adrijo, Trakija pa morske o-žine. Ostali jim bo le naravni izhod na Solun, stisnjen med Grčijo in Turčijo. Iz tega izhaja, da ima Turčija "kardinalno funkcijo" v Evropi in da ima pravico obstanka; ima isto funkcijo, katera pripada Italiji v severni Adri-ji. In ker bi padec enega streba — Trakije ali Istre — zmagal tudi drugi steber, je jasno, da imata Turčija in Italija vzajemni interes, da se podpirata, da trdno obdržita svoji obvladajoči poziciji nad severno Adrijo in nad O-žlnami. Če hoče torej Italija izvajati realno politio, mora gledati s simpatijo vstop Turkov v Evropo. Ne sme je pri tem motiti sedanje zavezništvo med Rusi in Turki. Začasna skupnost interesov ne bo nikoli izbrisala dejstva, Slovani in Turki pripadajo dvem različnim plemenom in kulturam. Toda da se utrdi turški steber med Črni min Egejskim morjem, ni samo v interesu Italije, ampak vse Evrope. Samo strast je mogla zaslepiti Francijo, ko je hotela obdati Nemčijo z žandarji ter je j Večje junake kot Mussolino pospeševala ustanovitev Malega v kot je metalo z Brd naših vino. Peter Zgaga Sporazuma, ki — po našem mnenju — predstavlja kal prave in velike nevarnosti za zapadno Evropo. Evropska Turčija pa je tudi predpogoj za tisto ravnotežje na Balkanu, katero edino zamore jamčiti za mir. Navzočnost Turčije zadržuje grški in jugoslovanski imperijalizem ter preprečuje zopetni začetek boja za prvenstvo na Balkanu med Jugosloveni, Romuni, Bolgari in Grki. Vstop Turčije v Evropo je odstranil nevarno rano na južnem vzhodu Evrope, ki jo je predstavljalo grško gospodstvo na ozemlju ob egejskem morju do pred vrat Carigrada. Le sovraštvo in up na ribarenje v kalnem sta za-mogla diktirati sevreško pogodbo. Skrbeti pa je treba, da bo turška posest v Evropi trajna in zato morajo imeti Turki utrjeno točko Drinopolje, tudi če to ne bo prav Bolgarom, pri katerih ne smemo pozabiti, da tudi oni spa-pajo k tisti veliki slovanski družini, katero zajezti je naloga evropske Turčije. Dokaz svojega prijateljstva bo Italija vedno lahko dala Bolgarom s tem, da podpira njihove težnje po izhodu na egejsko morje. Mislimo, zaključuje Benciven-ga, da imata Italija in Turčija velikanske skupne interese in zato smo mnenja, da je med tema dvema državama mogoče sodelovanje. ki ne bo pomenjalo ne za e-clen ne za drugri del suženstvo ali podvrženost, ampak nasprotno, jamstvo, da bosta obe državi neodvisni od angleške ali francoske hegemonije. Močna evropska Turčija pomenja za Italijo vzpostavitev ravnotežja na Balkanu." Če bo pokušal Re italjanski le prepogosto našo rebulo, se ga bo lotil maček neznanski [ in v penzjon bo šel zdravit Rej bulo. * • * Italjanski ministrski predsed- j nik Mussolini si je izmislil nov na-! črt: Ustanoviti je treba državo, J sestoječo iz sedanje Tirolske, Vo- i rarlberške. Saltzburške. Koroške : in Štajerske. Nova ilržava bo v tesnem di-j plomatskem stiku z Madžarsko ' ter pod kontrolo Itaije. Kaj bo rekel Belgrad na to ? Morda bo rekel "allright'', kot je že njegova navada. * * • Praznik Premirja in sveti Martin sta padla oba na en dan. Tudi v Downtownu so praznovali svefega Martina. Kdaj bodo pa sklepali premirje, bom pozneje poročal. * * * Ni je reči nad kranjsko klobaso. Pa ne samo jaz, tudi ženske, bodisi Kranjiee ali Amerikanke, stare ali mlade so tega mnenja. * * * Pozor rojaki, ki imate prve papirje ! Sedaj, ko ste enkrat odtočili, odcedili, sprešali, poprešali, po-kuhali in pomili, pojdite po dru-je papirje ter prisezite na ustavo Združenih držav, da boste točno izpolnjevali njene določbe. 4ftu}aslmmn3ka Ustanovljena 1. 1898 SCatm. Slrimnta % Inkorporirana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLP PERDAN, 933 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS ^ALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER. Ely, Minn. .AJ Blagajnik: GEO. L. BKoZlCH, Ely. Minn. * blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 413 — 12th Ave. till lJuluth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, 841 H Ohio Street. N. 8., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denvsr. Colo. Porotni odboi1. LEONARD 8LABODN1K, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZGR1CH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON r^LARC, 7 bi napadli koreniko zla. vil, da m se nikdar noben clo- 1 vek trpel vsled prevelikega ali prenapornega dela.. Iz Londona poročajo: — Noben človek ni še nikdar trpel vsled preobilnega ali prenapornega d^j laL — S to izjavo je presenetil pro- dopis. Forest City. Pa. Y poiuleljek (i. nov. sta hila v , . t 1M , . .fosor William Palmer Wvnne, slavitukajsiiji slovenski cerkvi sv. Jo- Te dm so bo vr»d velik krst oz,-; ^ g ^^ za Obrano po. |*-ra pur, čcr.a AViUiani De^min in roma prekrseen.e v t hicagu. slugalstv0f obstoječe iz znanstve- !M ' v Skaza bo namreč prekrstil faro ■ ni]rnv fpr <'ity. V poiid«-!jek I t. nov. pa l>o- sv. tefana v faro sv. Florjana. bo unelo. Bo že vsaj imel kdo gasiti, ko Kristana ni na izpregied. Morda še vedno pobira po .Ta- sta poročena -lohn Zupančič, doma iz št. L vit-nea o5) Temeniei, in Matilda Zupančič, ki je pred časom prišla iz Čateža Avtomobilski promet Škof ja Loka —Železniki ustavljen. Ka\or srno že iKuroeali, je v Železnikih in v selški dolini napravila po voden j osrromno škodo, razdrla (.-esto in peta ter odnesla tiri; mostove.«Avtoinobilni ij>romet med1 §k«»fjo Loko in Železniki je vsled I v •■roxnenm sainoinoni je bila beda. ker je Miliar užival za 'J'J letno službovanje le neznatno mi-ivali lostno pokojnino. Truplo j»napeljal i v mrtvašnico na Savi. nikov ter prena^ihnjene visoke ! družbe. — Stanje, katero splošno pripi sujemo prenapornemu delu, — je :„ i\ 1 vi i i\ 1 tli rekel zdravnik, — je vedno posle- \ { ZjpIlutlim na Dolenjskem. dica mrkega egoizma, slabih na-; Kt>1. jt. za prirejanje iger, ....... . vad ter pozeljenja slabiča po sim-J ;e tukaišnie sl.-.ve?s»ko kat. «ev- I »foslaviji prispevke za jugoslo- patiji drugih povsem neprimcr. 5n ih,;ilMti,n J vanskega kralja, s katerimi bo objuo razburjenje gIedo maieIlkost- velika | svojem prihodu v Ameriko po- v Ameriko šteno vrnil vsem, ki so kaj daro-za jugoslovansko republiko. nih ■ Te dni bo prišel v Ameriko bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau. z Zidanega mosta poročajo: Ko| GovorU bo 0 vzrokih svetovne teua začasno ustavljen. Pošto nosi se je v nedeljo 8. okt. zvečer vra Napad na cesti. do nadajnjega poštni sel. - čal tukajšnji poštni uradnik T. okoli 11. ure domov, sta ga dva Pcvcdenj zahtevala dve človeški neznanca brez vzroka s palicami žrtvi. i napadla ter ga na oheli nogah po- Kakor smo poročali, se je nad škodovala. OrožniStvo ju išče. -.-K- —«1----, Opustitev orožniške postaje v Limfcušu. Vsled redukcije je opuSčena Tržičem in okolico razlila velikan I .-Ua ploha. Voda je prestopila bre-1 j-uve. napravila mnogo škode na| c-estah in p«> polju ter razrušila več) mostov in jezov. Povodenj je za- rožniška iitevala tudi dve človeški žrtvi. vojne in vsledtega ne bo imel veliko poslušalcev. C'e bi govoril o najnovejši pariški modi, bi se trlo ljudi v dvo- ta bolezen ni bila moderna v onih dneh. Sedaj pa je moderno za o-drasle možke in elegantne ženske, da imajo napade živčnega poloma. Postopa se z njimi simpatič- r. društvo 1( i_»u in th-ugini drus'vom Do in "živčni polom.'* js"daj st;t I .'ii v»>clno dve zabavi »-.n Naše pramatere niso poznale l vo nikakor ni koristno ne teh bolezni ali je vsaj niso upo- /a ':i » ir: n" društvo. S:1j števale. V onih dneh je bilo tako vendar ai.i v torej stanje v splošnem omejeno na hi- :'a Yse- sterične mlade ženske; Take ženske pa ni nikdo bodril. Sploh pa Poročevalec. rani. postaja v Limbušu pri Mariboru. Občina Bistrica je do-Mlad fant Jernej Štrokelj iz Sla- deljena orožniški postaji v Rušah, prodaj, pa pri Tržiču je utonil v deročih ostale občine tega okoliša pa crož-vilovih. Ko je z dvema tovarišema niški postaji v Studencih. S poštenostjo lahko veliko do-j sežeš. Eilinole do denarja je s 0_ poštenostjo težko priti. C'e imaš pa denar, ti je poštenost na vseh koncih in krajih na- rc-ševal jez, «e je jez v sredi piv- lomil. ^t rekel j in nek Stajerc sta Povodom druge obletnice koroške- izginila v valovih. Dne 8. oktobra g3 plebiscita so našli trupli utopljencev ter ju je priredil "Cosposvetski Zvon" pokopali v skupen ^rob 9. okt. [v Ljubljani 10. okt. zvečer v ve-' liki dvorani :'Uniona" manifesta-! Avtomobilska nesreča. cijski shod. ki se ga je udeležilo j V nedeljo S. okt. so napravili, vse, kar v Ljubljani resnično na- z avtomobilom izlet v Slovenijo^ eijonalno čuti. Otvoril je shod z r - Zagrebčani Vladimir Novak, ele-k- lepim govorom dr. Oblak, za njim resu v trotehnik in lastnik avtomobila,; je pa govoril znani kort>ški l>ojev-| za p t v " narod Statistika pravi, da je v Združenih državah samo pet mož. ki imajo na leto več kot pet miljo-nov dolarjev čistih dohodkov. Upajmo, da to še ni nobeno znamenje, da je začela Amerika propadati.' Ko je dospelo poročilo o po-v Chicago, je šel Ska-gledat v leksikon, kakšne ve-tam Stranka jugoslovanskega fašizma. V Somboru so jugofašisti imeli svoje zborovanje. Kakor poroča uradni list jugofašistov '"Prin-no, jih predpiše nešteto medicin, \ ciP na tem zborovanju govo-izpremembo zraka in drugo, me- j ril dr- Ivo Mogorovič, ki je med sto da se jih zapre v osamljeno j drugim dejal, da je ta pokret celico ter jim predpiše kot dijeto ! vzvišen nad strankarstvom, ter vodo in suh kruh. Tako "bole-!da mu lahko pripadajo člani vseh upornim delavcem udarec, katerega po njegovem mnenju kavarniški ravnatelj Vadlej. gdč. ,,ik dr. Arneje. ki je ži-1 za svoja re ZU1 tam- lillino potrebuieio 'Štefka Cubelie ter finančna tajni- \ temperamentna -izvajanja burno' Natančno se je n; __ka Viktor Kružic in Ivan Matic.,in vsesplošno odobravanje. Z ena- PreJ Prepričati, pr< Vračajoč se iz Rele Krajine, je na ko enoduŠnim odobravanjem je zaPiše- Kazen božja! Italija, Turčija in Slovanstvo. zen" pripisujejo skoro vedno prenapornemu delu, a v celi svoji obširni zdravniški praksi nisem videl niti enega človeka, ki bi trpel na posledicah prenapornega dtla. — V celi Angliji ni niti enega moža, ki bi bil preobložen z delom. Nasprotno, tisoči, in milijoni nimajo zadosti dela in opravka. V tej zadevi je občina povsem slična posamezniku. Kot posameznik 14 namreč treba' morale tudi občine skušati, da predno človek Italijanski general R. Beneiven-ga je pred kratkim objavil značilen članek. Gen. Beneivenga si je pridobil kot publicist dobrozveneče ime. V svojih člankih se Včasih bavi « strogo vojaškimiv prašanji, naj- lje se razteza od Kaspiškega do Ledenega morja in od Črnega do Balaiškega morja, nadalje od o-zemlja ob Volgi do ozemlja ob Donavi, kjer je pretrgano, ter se nato nadaljuje do Adrije na eni strani in do Egejskega morja na rajši pa zaide na politično polje, i drugi strani. Tako stojimo pred in četudi se zdijo njegove ideje velikanskim slovanskim svetom, in njegova predvidevanja včasih ki sili do nižave Sredozemskega nekam čudna, so vendar vedno morja ter išče pot k Adriji in k zvest odmev mnenja, katero via- Egejskemu morju. Pritisk Slova-da v gotovih vplivnih italijanskih nov danes ni močen, ker -je Rusi krogih. "Če pazljivo pogledamo etno-grafično karto Evrope, pravi Beneivenga, vzbuja našo pozornost velikansko zeleno polje, ki ■ svojimi različnimi spremembami označuj« ozemlje, na. katerem prebivajo Slovan L To ja oslabela, ker se posamna slovanska plemena niso Se zadostno zbližala, oziroma zlila drugo v drugo in ^^o^i^ ker Severni Slovani, brez katerih so Južni Slovani prešibki za nastopanje, butajo na pravcati jez, t. j. tiste in jem je, nekem ovinku avtomobil zdrsnil bil sprejet govor dr. Puca, k"i je; s ceste in padel v globok prepadpozdravil shod v imenu demokrat-ua srečo pa se je pri padcu vsta ^Ue stranke in združil z 10. okto-vii ob močnem drevesu. Vadlej je brom tudi nesrečni Rapallo. Dr. bil pri padcu lahko poškodovan, Uožman je govoril c akciji koro-' vsi ostali pa .so težko poškodova-jškili Slovencev povodom obletnice nI Prepeljali so jih v zagrebško plebiscita, ki gre za tem da se z bolnico. Avtomobila ni bilo mogo- ljudsko izobrazbo povzdigne na- najdejo odpomoč proti temu zlu s tem, da napadejo koreniko zla. — Mi si ne moremo privoščiti strank, ki imajo v programu e-dinstvo in nedotakljivost naše države. Dejal je: "V našem pokre-tu so člani srbske, radikalne, demokratske, narodno-socialistiene stranke itd". — l'gotovijamo to brez komentarja! Mišja fronta. Sovjetski časopisi poročajo, da se je pojavila v južnih ruskih gu-bernijah nenavadna množina miši, ki so uničile veliko množino žita. Sovjetska vlada je napovedala '"mišjo fronto". če potegniti iz prepada. rodno zavednost koroških Sloven- ec v. Vojvoda Ristič je pozdravil,' Štorklja na voiu. navdušeno pozdravljen, zboroval j Neka delavka iz ljubljanske o-jee v imenu "Narodne odbrane kolice se je v nedeljo 8. okt. -z vo-:in priporočal ko»roškdin bratom zoin podala v I.jubljano v i>orodiš-;samo Cuc: ostati zvesti svojem«' nieo. A že na vozu je štorklja c-■ materinskemu jeziku, svojim obi-pravila svoje delo. Mati in otrokičajem in — potrpeti, kakor so po-l sta našla zavetje v bolnici. ,trpeli .drugi. Tudi gospa Oučkova' Lie žela za svoja rodoljubna izva-l Tragedija umirovljenega železni- 'janja splošno odobravanje, pravo čar j a. J navdušen je je pa izzvala izjava dr. Na grozen način je prostovoljno I Oblaka na lenneu zborovanja, da šel v smrt umirovljeni železničar Ignacij Minar. Dne 7. okt. je na progi Zagorje—Sava položil glavo na tir južne železnice. Brzovlak države, ki se razprostirajo od moje odrezal glavo in roke Vzrok --...... ima iz Koroške poročila, da se od plebiscita niti eden koroških SJn*st sob in kuhinja. Xa tl«'h smeti st«.|i<-- IVtra Velikega — slavne- stene umazane, okna razbita, praga Pitera. zno in mrzlo. Za silo sem počistil Tu so Judje iz Sibirije in vzhod-1 zamaiil sem s papirjem in cunja-ne Rusije, ki jih je zurjarmila re- i mi okna, odšel sem po drva. Ku-volucija in zdaj služijo edinozve-' P'* sen* jih nedaleč pri Varšav-ličavnemu Molohu; tu so Tatari, *kem kolodvoru. Plačal sem tri Kirgizi, Baškiri, ki hite v okornih' milijono^v rubljev za vrečo in od-co i »a tah m /a so Ijenih kaftanili, da uesel na hrbtu domov, izpremene ovčje meso in sirovo Zjutraj sem se napotil v mesto, maslo v kitajski čaj in nemško " Markomindel", "Petroevak", sukno; med njimi so Rusi, Polja- GPl", "Petrogubispolkom", mi ki, Lfcitiši, Estonci. L.itvovci, ki iumi po ušesih. Vprašujem poJi- vozijo iz Sibirije lačnim prebivalcem velikega mesta živež in slu žijo sovjetske milijone. Pred veličastnih poslopjem j«* butnil val caja. kje so vsi ti komi in vfcki "Ne vem ,pojdite naravnost". — Vprašam moža s porteljem pod pazduho. Isti odgovor. Vrag vas ob val. Množica "sovjetskih ko- vzemi, kdo pa vendar ve! Uradi, fijašev". mestnih postopačev z ki odgovarjajo našim ministr-majhnimi sanmi, se je strnila z -itvom. pa nihče ne ve zanje! A množico "sovjetskih trgovcev", zima je in veter piha od vseh stra-mestnih špekulantov, in ta val va- ni. Stopil sem v "čajno" (naša lovi nemirno sem in tja, pričaku- gostilna), da se pogrejem. Izpil je nestrpno dnevnega zaslužka. iem kozarec čaja brez sladkorja "Sani. sani. komu sani f Samo !i prigriznil košček kruha. "Ko-petsto tisoč do mesta. Komu sa- liko stane?" l>vest opetdeset tisoč, n i f.... Maslo po osemsto tisoč Grem dalje. funt, jajca po dvestopetdeset ti- xa Izmajlovskeni prospektu"de aoč, kdo proda T — Najvišje cene, !ajo rdečearmejci. Ko muhe so solidna ponudba, v mestu cene- zlezli na vojašnico in vlačijo vse. Ju • | kar le malo spominja na drva Najel sem "sovjetskega koči- j Okvirja, tla, vrata, lesene poste-jaža". Hipoma je zložil moje skro- j ije. Vse razdirajo in razbijajo in mn«. premoženje, reducirano po 1 losijo domov. Zima je, kurjave sovjetski socijalizaciji do minima, pa ni. Krenil sem na Voznesenski rezultat sedemletnega tavanja in ubijanja dragocenega časa po Rusiji in Sibiriji, na majhne sani, prospekt. Pri Voznesenski cerkvi je stala nekdaj štirinadstropna hiša. Zdaj stoji ena stena; neka- in že sva hitela nizdol po Nev- k0 čudno se je nagnila na stran, sk< iu prospektu. Ijovil sem sapo, v varnosti mimoidočih so jo pri- mož ki mu je bilo komaj petnajst vezali z vrvjo k sosednji hiši. let. je podil z neverjetno naglico1 Končno sem našel Petfroevak taiii pred Seboj. Avtomobili, mo- urad za izseljence). Vstopil sem. 1"i-na kob- a. kopije, jezdeci na Strašna gneča. Poljaki, Estonci, konjih, dame in gospodje, delavci Litovci, Latiši, Nemci, Begajo in postopači, siromaki in sovjet- semintja vprašujejo, kriče, kolne- ski kapitalisti peš, vse drvi sem J j0 v vseh mogočih jezikih, iščejo in tja, desno, levo. nekoga, vlečejo iz žepa nekake le- \r. 1 to pestro množico begajo pjtiraaeije, odhajajo, vračajo se in n^ajhni prodajalci raznih jestvin. ZOpet kriče.... Beže iz Rusije, "Pirožki ruska posebnost, v te- v-.SHrn se strašno mudi, vsi hočejo rtu pečeno meso. zelje, razne jagode itd.), pirožki, topli, vroči; po ceni, po dvestopetdeset tisoč! Kotnu pirožkov f Bulke, buločke (naše žemlje), komu buločke f" V rdeči čepici drvi v avtomobila mladenič, na prsih velika rdeča zvezda, na lev»»m rokavu isto-taka kometa in št- nekaki "Kubi-ki" — menda komisar. biti prvi. No — v vrsto! Velikanska vrsta stoji pred mizo. kjer registrirajo begunce in optante. Stopil sem v vrsto, čakal pol ure. uro. dve in odšel. Ni mogoče. Zadavijo te, vržejo na cesto. Vsem se mudi. vsi bi radi čim prej ubežati iz Rusije. Grem mimo sv. Svnoda (pravoslavni Vaaikan). Na oglu stoji V kočiji z dvema čistokrvnima , čudna figura. Niti ženska, niti dir kač ima sedi elegantno oblečen moški, zavito v nekako cunjo, po-gospod. nagiba se k dami, ki je dobno rjuhi, stoji strašilo na pi-obleeena po poslednji modi in ji edestalu. Stopil sem bližje. Ogle-šepeta nekaj na uho. Menda "od- dujem. Spomenik je! Mimoidoči govorni sovjetski delavec" ali mi je povedal, da so hoteli boljše-"sovjetski trgovec" kot pravijo ) viki zapustiti bodočemu pokole- boljseviki špekulantom. Moj kočijaž je krenil na levo. Hitiva pa Sadovi ulici, krenila ha a na Voznesenski prospekt, kočijaž podi svoje sani po Izbajlov-skftn |>r«>sjM-ktu. "Pirožki, bulke, buločke. kupite, poceni!" Povsod nju spomin : postavili so spomenik ubitemu tovarišu Volodarskemu. Ta "brezvestnež" je vrgel ponoči bombo, ki je raztrgala spomeniku velikega vodje petrograd-skt-ga proletarijata ves trebuh in desno nogo nad kolenom. Da bi krik, šum, vsi prodajajo, vse pro- skrili ta barbarski čin. so zavili dajajo in sam ne veš kdo kupije.' boljševiki spomenik v rjuho. Menda sami med seboj. Krenil sem k obrežju Neve. — Ustavila sva se na 12. roti. To Zimni dvorec! Carska palača, je ena od dvanajstih ulic, kjer je zimski sed^ž "Velikega" carja! bilo prej razmeščeno dvanajst v mislih je hitel mimo Peter Ve-stotnij izmajlovskega polka car- liti in vsa poznejša velika zgo-»ke garde. Kočijaž je pokazal s j dovina ruskega naroda. Stoji Zi-prstom hišo: "Tu, če dobite, si- mni dvorec kot je stal, nekako cer v vsem Petrogradu ni prostega stanovanja." Plačal sem mu otožno gledajo okna na trg pred seboj, ^'a oknu sedi umazan pa petstotis >«'• za uslugo in odšel po glavec in pljuje mimoidočim na stopnicah v hišo. Smeti, umazano glavo. V palači stanujejo delav- vse in povsod. Stopnice se podira- ci. Trg pred palačo jeprekrsčen jo, omet je odpadel. Potrkal «m v "trg Urickega". Na trgu stoji v tretjem nadstropju. "Nim«e- rdeča tribuna in nekaka rdeča li prostega stanovanja t" gesla od vseh strani. S te tribune Priletna dama, siromašno oble- je govoril 1. maja letošnjega le- čena, je odprla in me sumljivo d- ta veliki tribun Zinovjev in tu so gleduje. Pomišlja. ! sežigali portrete Lloyd Georgea, "Kdo ste, odkod f" Povedal Poincareja in Barthoua. S tem so sem. "Je prosto stanovanje; sa- se boljševiki "maščevali" za po- či je". Čudna piramida sredi trga, zložena iz ogromnih, neobte-sanih skal — grobovi ubitih bolj-ševiških glavarjev. Vojaška straža okrog. Ogledujem: na rdeči deščici "tov. Uricki", dalje "tov. Voladarski" itd. Do trideset grobov sem naštel. Tam v oglu pa je bratski grob. eden. dva, trije, štirje. Kuj) kamnov, nobenega napi ' sa. Celo v grobu boljševiška nedoslednost ! Tam odstran valoveče Neve pa j se blešči v žarkih zahajajočega ^solnca pozlačena kupola nadgrob-J ne cerkve ruskih carjev. Koliko velikih misli in junaških činov je pokopanih pod njenimi stenami! I Strah grabi človeški srce in misel človeška se boji teh spominov. Preveč jih je, preveliki so. Tam počivajo balzamirana trupla cele nekdaj vladajoče rodbine Romanovih. Tam spi večno spanje Peter Veliki. Požar revolucije je objel tudi njegove kosti. Boljševiki so odprli sarkofag in sneli z njegove desnice zlat prstan z velikim briljantom. Vračam se. Stopil sem v Isaki-jevo stolno cerkev. Pri vhodu či-tam: pravoslavni kristjani, spe šite z darili, rešite naše svetinje, rešite iknostas. jutri ob 12. up bo že propozno! V cerkvi vlada grobna tišina. Jmpozantna slika Krista □a oknu nad glavnim oltarjem /leda nekako otožno predse. —■ Srebrni grob Krista Odrešenika še stoji v kotu. v altarju še stoji ikonostas. Jutri jih ne bo več, jutri pridejo in vzamejo. Rešite! . Napotil sem se domov. Na NČV--kem prospektu kipi življenje. — Kafe-šantani, restavracije, trgovine, sadje, vino, likerji šampanjec, vse je tu. Prodajajo in kupujejo, pijejo, plešejo, vozijo se. Aevskij —*to je šumeče zbirališče špekulantov, komisarjev, Židov, kratkomale nove sovjetske bur-žoazije in inozemcev z dobro valuto. Preprostemu smrtniku tu ni mesta. Slabo pivo 8 milijonov rubljev steklenica, vino 15 milijonov, kosilo 10 milijonov, srednje vrste obleka 80 milijonov. Petrograd živi, v gladujočih gubernijah pa kmetje jedo človeško meso. Kaj pa tovarne in druga podjetja? Deloma delajo, deloma štoje. Večje tovarne so nacionalizirane, združene v "državi tre-ste". Delavci dobivajo po 30—40 milijonov mesečne plače, od kate re se odtegne do 40 odst. za razne profesijonalne organizacije Zanimivo in pouči j i vo za naše delavstvo je dejstvo, da mora ruski delavec plačevati članarino pro-fesijonalni organizaciji, če je njen član ali ne. Delavci delajo, poslušajo na mitingih navdušene komunistične govornike in molče.... Pričakujejo nečesa, nekoga, sami nimajo 0*000. Poljska -.>'>0.000, Italija 250,000, Anglija ^:i7,000, Španija 216.000, Amerika 158.000. Turčija 1S S.000. Rumuni-ja 16"» 000.. Češkoslovaška 158,000 Anglež o važnosti produkcije češ-f pod orožjem 1 iv.il jon 400 tisoč pelj v Jugoslaviji.r V "The European Commercial" i'ise neki Anglež, ki je bivaj dalje časa v Jugoslaviji, o produkciji če^pelj sledeče: Po žitu je najvaž nejši pridelek v Jugoslaviji češ-plja. V produkciji če Špel j zavzema Jugoslavija prvo mesto* v Evropi. Skupno pridelajo Francija 111 končno Jugoslavija s 130,000 in Združene države 2-40.1)00 tonl,1!°ž- Številke najboljše dokazuje-češpelj. dočim znaša letni pridelek v kolike je opravičeno kriča-VJugoslaviji okoli 600.000 ton. Od 11 Je zunanjih in notranjih nasprot-eelotne produkcije se jih posuši "n nik«-v Jugoslavije, izvozi 2 petini Nekaj let se poslužujejo domači produ c en t i m.xlar-' , Aretacija zdravnika, neiših metod sušenja, pripravlja-' °krn/no -sodišče v Bečktreku je nja in pakovanja v malih Šfcatljah.[uvedlu preiskavo proti zdravniku Ker je jugoslovanska češplia znat- dr' J"vaim Kleinu. ki se je profe-no manjša, nego kalifornijska, je *J™alno bavil z nedovoljenimi -od maja do septembra. :>dednje dni pc,lovile precejšnje Št<-- vile ženskih tihotapcev ki so n t Carinske ugodnosti pri uvozu ju- l\os"lmo spreten in diskretni na goslovanskcga lesa v Francijo. , m vtihotnpljale jugoslovanski de- , , ... uar na Madžarske. Dve sta na 1-rancosko poslaništvo v lieo- - ... , , ■i , Vi • u , primer nneli v podlogi svojih klo- gradu je obvestilo jugosl^^va/neako , .... ' _ i • l l i . i bukov vsitih ->b tisoč dmnriftv. vlado, da je francoska vlada pred- ..c- • „ , , J * . -1 , • i i . 1 svci cel icam .so denar zaplemb videla za uvoz jugoslovanskega le- , , . 1 T„ .. , e . .m jih posadili v luknje, sa v Francijo posebne olajšave, tki se sestojajo v tem, da se jugoslov Tihotapstvo z igralnimi kartami, les. ki se izvozi iz Jugoslavije v Kakor porečajo iz Osijeka. je Francijo preko Reke, treetira, kot tamkajšnja finančna o*>last prišla da je uvožen neposredno in t;il ter bulil vanj kot zabodeno tele. /.a njim pa so Mali nj< tfuvi taMniki. prav tako presenečeni kot on. Kapitan Blood j«- zopet sedel na zaboj ter potegnil iz nofra-t.j«'jia svoje suknje malo mošnjo iz usnja. *— Veseli me, ila lahko rešim težkočo, ki je izgledala za tre-nut'-k ncreiljiva. — Odprl je mošnjo t«-r natresel v dlan svoje ro-k»-»j.et ali biser*»v v velikosti vrabeevegra jajca. Dvajset takih je imel v mošnji. Vi se postavljate, da |>oznate bisere. Cahusae. Koliko je vre Jen ta? lii»ti.ne.- je vzel rned svoja dva prsta blesteči biser. Tisoč zlatnikov, — je rekel takoj. — Na Tortugi ali Jainaici bi bil vreden več. — je rekel kapitan Blood, — m v Evropi dvakrat toliko. Hočem pa sprejeti vašo oeeiio. r)vaj- t jih je v tej mošnji in to predstavlja vrednost dvajset tisoč zlatnikov. Dvanajst tisoč zlatnikov je delež vaše ladje, na tinclj>i sklenjene pogodite, to j»* tri petine vrednosti plena. Osem t i s' č zlatnikov pa je delež Arabelle, katerega moram izročiti svojim ljudem. Wolverstone, ali hočeš odvesti mojo lastnino na krov Arabelle. — je dostavil ter pokazal pri tem na oba jetnika. - Ne. ne, — je vzrohnel Levasseur. — Xa noben način! Ne bo.su* j.- vzeli . . . Planil bi bil na Blooda, če bi ne bil slednji mo- zoreu. Zadržal ga je eden njegovih lastnih častnikov. — Za božjo voljo, kapitan! Kaj hočete storiti? Vse je uravnano. Pošteno uravnano v zadovoljstvo vseh. — Vseh? — je vzkliknil Levasseur. — In kje sem ostal jaz? Cahusae, ki je še vedno držal bisere v svoji roki. je stopil na drugo stran. — Ne bodite bedak, kapitan. Ali hočete izzvati spor med posadkama? Njegovih ljudi je skoro dvakrat toliko kot naših. Kaj za e je o|»otekel. Bi-eri so padli na tla. C«i|]tisaf -e j.- takoj -klonil, da jih pobere in sledili so mu to-' 1 « j variM N-kaj trenutk -v -o 1--kali p', tleh t»-r ]>ozahili na vse tiru-j trm \ a? \\ P, kih im pri za vršile u-odpoln.- si vari. ni»i"-. da zabrani BIixnIii rxlhod. BI i'< Ma se. M tri l. M \redn a načii -r živi« jaz. — je vzkliknil. k . bo«.?.- mrtvi. — je rekel kapitan »ti' a je /ahl' Mela V »»lliell. — ( leni po-or.e«.i na jarU.l v-akega. ki prikrije najmanj-j -ti en- ga [«-za. To m*uh vam namenil. Ker pa . \i i*--, -,-ni vam na ra/|*»lata mu snela s čela v« nec nagajke. -.■ti,- j«- medtem dvignila, se sklanjala naprej, držeči s z roko na prsi. z bledim lieein ter divjini terorjem v svojih oe?li. i Kmalu je lu!.i vitega konee. Brutalna moč. na katero se je L<-vas>. tir Jako /aupiio /anašal. ni mogla ničesar opraviti proti ve-J liki izurjenosti in gibčnosti Irca. Ko je ležal s predrtima pljučama j lin, belem |e—ku ter i/kašlje\al svoje lopovsko življenje, se je ka- I pitan BI. ...i hladno ozrl »»a Cahusae*. ki j<- stal na nasprotni strani. ! Mislim. hočete zopet odjadrati z menoj. — je rekel kapitani Blood, — storite to lahko pod pogojem, da se poravnate s Holand-j ei ter jim vrnete ladjo in tovor. Gospodična d'Ogernn in njen brat. kateremu so odvzeli spoli«*, — sta sedela v veliki kabini Arabelle. kaipor so ju povedli. Benjamin, črni služabnik in kuhar kapitana Blooda. jima je • pvita\il na mizo vina in jedil, katerih se pa nista dotaknila. Brat in sestra sta sedela vsa zbegana, kajti domnevala sta. da pomen ja njih rriitev le beg iz dežja pod kap. Konečno, vsa iz sebe od mučne negotovosti. m» je vrgla gospodična na kolena pred svojega brata. katerega je pričela prositi za odpuščanje za vsa zla, katera jc povzročila njena blazna zaslepijenost. M. d'Ogeron pa" ni bil kar tako pripravljen odpustiti. % — Veseli me. da vsaj spoznavaš, kaj si storila. Sedaj pa te je kupil ta drugi razbojnik in njegova si. Upam. da u vidiš tudi to. Rekel bi najbrž še več. a je zapazil, da so se vrata odprla. | Kspitan Blood, ki je zaključil posle s sledilci Levasseurja, je stal na pragu. M. d'Ogeron je izrekel svoje besede zelo naglas in ka-! pitan je vsied tega čul zadnja dva stavka Francoza. Vsied tega je tudi popolnoma dobro razume!, zakaj se je gospodična preplašena, umaknila, ko ga je zagledala. Snel je svoj klobuk, ae priklonil ter stopil k mizi. V davnem, zelo davnem času, ko še ni bilo ne samo nas. nego tudi naših dedov in pradedov ni bilo na svetu, je stal na morskem bregu bogat, trgovski slovanski grad Vrneta. V tem mestu je živel bagati trgovec. Usedom. Njegove ladje, natovarjene z dragocenim blagom, so plavale po daljnih morjih. Mogoče, da je tudi ime Usedom ali Vsedom dobil od tega, ker je bilo na njegovem domu v izobilju vsega, kar se je le moglo dobiti tisti čas dobrega in dragega. Gospodar, njegova žena in otroci so jedlo samo z zlatih in srebrnih krožnikov in hodili samo v najdražjih oblačilih in v svili, z zlatom pretkani. V vsedomovih konjušnici je bilo mjiogo izvrstnih konj. a niti Usedom, niti vsa Vinet ni imela hitrejšega in. lepšega konja od Ujemivetra — tako je Usedom i-menoval svojega ljubljenca, na katerem je jezdil.— radi hitrosti njegovih nog. Nihče ni smel jezditi na Ujemivetru razen gospodarja, a ta ni nikdar sedel na kakega drugega konja. Zgodi se pa nekoč, da je trgovec na svojem potovanju, vračajoč se domov, jahal na svojem konju-ljubljencu skozi gosto in mračno šumo. Bilo je že proti večeru. Šuma je bila strašno mrka in velika, in veter jo šumel v vrhovih temnih borov. Trgovec jo jahal sam samcat počasi, da varuje svojega konja-ljubljenca, ki je bil že truden od daljnega pota. Nenadoma skoči izza grmov šest plečastih hrustov z zverskimi li-ei. v kučmah, s sulicami, s sekirami in noži v rokah, trije na konjih, trije peš — in že zgrabita dva razbojnika trgovčevega konja za uzdo. Bogati Usedom ne bi več videl rodne svoje hiše. da je bil p<*d njim kak drug konj, a ne Ujemi veter. Ko začuti konj ca uzdi tujo roko. se iztrga, pole rt- s svojimi širokimi in silnimi prsi na zemljo ona dva drzna zločinca, ki »ta ga držala za uzdo, vrže pod noge tretjega, ki se je s sulieo zaletel naprej fta mu hotel zagraditi pot. ter zbeži kut vihar. Razbojniki na konjih jo udarijo za njim. tudi oni so imeli dobre konje, ali kje naj dobite Usedomovega konja! Četudi je bil Ujemiveter truden, za-čutivši preganjalce za seboj, je letel kot strela, sprožena s čvrsto napetega loka. in je pustil daleč za seboj razjarjene zločince. Ccz pol ure je Usedom že prihajal v domačo hišo na svojem dobrem konju s katerega je pena kar v cunjah letela na zemljo. Trgovec stopi s konja, kateremu so se boki od utrujenosti visoko dvigali, in obljubi svečano, gladeč ga po mokrem tilniku., naj se zgodi z njim karkoli, da ga ne bo nikoli prodal in nikomur daroval. Tudi ne bo nikdar zapodil svojega zvestega konja, naj še tako oslabi in obeta da mu bo dajal vsak dan do njegove smrti po tri merice ovsa. Ali ker se mu je mudilo k ženi in otrokom — ni Usedom sam pazil na konja. leni sluga pa ni vodil izmučenega konja okoli, ko treba, da se polagoma ohladi, ter ga je prehitro napojil z mrzlo vodo. Od tega časa je začel Ujemiveter hiia-ti in giniti. oslabel na nogah in nazadnje oslepel. Trgovcu ga je bilo zelo žal in pol leta je trdno držal svojo obljubo: Slepi konj je stal kot prej V konjušnici, in vsak dan so mu dajali po tri merice ovsa. Usedom pa si je kupil drugega konja za ježo, ali čez pol leta se mu zazdi preveč dajati slepem ukonjn, ki ni za nobeno rabo. po tri merice ovsa, in odredi, da se mu .dasta le dve. Mine pol leta, slepi konj je bil se mlad, in ga bo treba še dolgo hraniti; zato mu začno dajati samo po e-no merico. Slednjič se tudi to zazdi trgovcu odveč in da Ujemivetra od vezati ter ga nažene iz hleva, da ne bi zastonj zavzemal prostora v konjušnici. Slepega konja zapode sluge a palicami z dvorišča* ker se je upira) In ni hotel oditi. Siromašni slepi Ujemiveter ni vedel in videl kam iti, zato obstoji za vrafi, povesi glavo in .tožno striže z ušesi. Nastopi noč, začne snežiti, a na kamnu spati je bilo trdo in hladno za ubogega slepega konja. Nekoliko ur je stal na istem mestu ali naposled ga prisili lakota, da si poišče živeža. Vzdiga glavo in voha po zraku, §11 ne bi nalatel kje vsaj na mr-vieo slame in stare razdrte strehe. . Slepi konj je blodil na slepo srečo ter se neprenehoma zadeval zdaj ob vogel strehe, zdaj ob ograjo. Moram vam povedati, da Vrneta kakor vsa starinska slovanska mesta ni imela kneza, a mestni prebivalci so se sami upravljali. zbirajoči se na trgu kadar je bilo treba reševati kake važnejše posle. Takšna narodna skup ščina za rešavanje posebnih poslov. za sodbo in razpravljanje se je imenovala veča. Sredi Vine-te, na trgu. kjer se je zbirala veča. je visel na štirih stebrih velik zvon in na njegov glas se je zbiral narod. Z njim. je smel vsak pozvoniti, kdor je mislil, da je razžaljen in je iskal od naroda sodbe in varstva. Seveda ni smel nihče zvoniti z zvonom veča zaradi malenkosti, vedoč, da ga bo narod za to hudo kaznoval. Blodeč po trgu je slepi, gluhi in lačni konj naletel slučajno na stebre, na katerih je visel zvon in misleč, da bo potegnil iz strehe mrvo slame, zgrabi z zobmi vrv, privezano za zvokov bat in začne vleči. Zvon je zazvonil tako silno, da se je narod, ne oziraje se na to, da je bilo še zgodaj zjutraj, začel v trumah zbirati na trgu, da vidi, kdo tako gromovito zahteva njegovo sodbe in varstva. Vsi v Vineti so poznali Ujemivetra, vedeli so. da je rešil življenje svojemu gospodarju, vedeli so za njegovo obljubo — ter ostrmeli, videč sredi trga ubogega« konja, slepega, lačnega, kako drgeta od mraza, in pokritega 6 snegom. — Skoro se pojasni, za kaj se gre in ko narod zve. da je bogati Usedom zapodil iz hiše slepega konja. ki mu je rešil življenje, sklene enoglasno, da je Ujemiveter imel popolnoma prav, da je pozvonil z zvonom veča. Pokličejo na trg nehvaležnega trgovca in. ne oziraje se na njegovo opravičenje. mu zapovedo. naj vzdržuje konja kakor poprej in naj ga redi do njegove smrti. In nalašč za to je bil določen človek, da pazi, ali se izpolnjuje sodba. ki je bila vrezana v kamen, postavljen za spomin tega dogodka na trgu veča. Pravijo, pa da ni bilo niti enkrat treba prisiliti Usedoma da izpolnjuje sodbo. — Trgovec je čutil vso grd ob o svojega dejanja, hranil in stregel je slepenu konju do njegove smrti. RQYAL. MAf|~ NARAVNOST V CHERBOURG — HAMBURG Velik, moderen parnik na tri vijake. "OROUNA" odpluje 25. m. To h«i izl orna vožnja za one. ki hočejo biti par tednov pred Božičem v stari domovini. Vse xaprte. privatne kabine. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK j - ali pa pri lokalnih apentih. - Kretanje parnikov - Shipping News sti za ukrajinski prestol. Baje je Viljem v Berlinu, kjer vodi pogajanja z raznimi ukrajinskimi strankami. Rezultat teh pogajanj je baje tajna pogpdba s Petlju-rinovimi pristaši. Petljura je priznal bivšega habsburškega nadvojvodo za ukrajinskega monarha. — Rusija proti Angleški. 15 novembra: France, ilavre. i 18 novembra: | Antonia, Cherbourg. 21 novembra: Berengaria. Cherbourg. Volendam, Boulogne. 22 novembra: Hannover. Bremen. Paris, Havre. '25. novembra: Majestic. Cherbourg; Scythia. Dubrovnik in Trat. 28 novembra: Georg Washington. Bremen. Mauretaxtia, Cherbourg. 29 novembra: Saxotiia. Cherbourg in Hamburg. 2 decembra: La Savoie. Havre: N'oordam. Roul' gn«». Olympic, Cherbourg, j 4. decembra: Aquitania.. Cherbourg. 5 decembra: : Taurntna, Genoa. President Wilson. Tret. 6 decembra: Yorck. Bremen. Tuscania, Dubrovnik In Trst. '9 decembra: , Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: ) Kou^sillon. Havre. i 12 decembra: | Bereugaria. Cherbourg. 13 decembra« Paris. Havre. ' 16 decembra: I Majestic, Cherbourg 18 decembra: Mauretaiiia. Cherbourg. 20 decembra: SejJlin. Bremen. 21 decembra: Antonia, Cherbour« in Hamburg. 23 decembra: , liyndam. Bou!>«ne. 28 decei bra: i Colombo, Genoa. 30 decembra: I-i Srivoie. Havre: Olympic. Cherbourg. 2 januarja: Bert-neraria. Cherbourg. 11 Januarja: Argentina, Trst. "Times" prinajo vest, da. je i sovjetska vlada sklenila s Perzijo tajno pogodbo, v kateri se Perzija obveže, da prepusti v slučaju vojne med Angleško in Rusijo ^sovjetsko vojsko preko svojega ozemlja v Mezopotamiji. CUNARD & ANCHOR 20.000 ton Koliko stane Društvo narodov. 50 držav, sprejetih v Društvo narodov, plačujejo letno 21.015.-088 zlatih frankov za kritje različ nih stroškov elanov Društva narodov. Eno jajce — 2000 kron. Kakor poroča z Dunaja, so se pred nekaj dnevi prodajala jajca j na tržiščih po 2000 kron komad. To je najvišja cena, ki so jo do i sedaj dosegla jajca. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Dva velikanska parnika, kurjena z joljem NARAVNOST V TRST Razkošne kabine tretjega, razreda z 2. 4 in C posteljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivali3ča. Zaprt krov z ašetanje. Domafa kuhinja. Vino brezplačno. Domača udobnost. Brezskrbnost. Usodno Dotovatue. Istotako preo Cherbourga v osmih dneh v Jugoslavijo odplujejo vsak torek. AQUITANIA MAURETANIA BERENGARIA 17.C0C ton NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ. kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. za t o raj prosimo rojake, da mu bodo kolikor 'mogoT-e naklonjeni. Slovenie Publishing Co Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal nSS zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na-j roenino za naš list. zatorej ;>rosi-ino rojake, da mu bodo kolikor; mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co. A ko kateri rojakov ve za naslov JOHNA MAKINCIČA, ki se je pred ear*>m nahajal v .Martin's Coal Mine, Fayette Co., Pa.. prosim, da mi ga siaznair, ali pa če sani čila ta oglas naj mi >.:m < glasi, ker bi rail 11-kaj zelo važnega govoril. Moj naslov j-: Joseph Hrib.i". 4 114 Hamilton \ v.. • "Vvel:'.lid. • » M < > V2 11-13- -11 Ako želite dobiti sorodnike ali iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker i število priseljencev je omejeno.' ! FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. j Pakt med D'Annunziem in fašisti? Na vest neke rimske agencije, da je D'Annunzio odbil zvezo s fašizmom, ugotovlja Mussolini v svojem glasilu "Popolo d'Italia", da tistega pogovora med njim in D'Annunziem sploh nikoli bilo ni. Pač pa je res, da se je 4'med D' Annunziem in fašizmom dosegel in podpisal dogovor velikanske sindikalne in narodne važnosti, in to o konkretnem vprašanju, ki ni nič manj važno in aktualno." To je pač reško in dalmatinsko vprašanje ? : \ Sporazum med fašisti in Zveso mornarjev. Vaši sorodniki, prijatelji in: , znanci v starem kraju ' kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi i dolarji. Proti predložitvi potrje-! nega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški (Ifnar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju pa iahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Za izplačilo do $10.— po 50 centov, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Erank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St.. Hew York, H. Y. Praktični Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi sa izračun j en je obresti. Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York Italijanski listi poročajo, da se je po posredovanja D'Annunzia dosegel sporazum med fašisti in i Strokovno zvezo mornarjev. To je : pakt, o katerem je govoril Mussolini. — Svoje legionarje namerava D'Annuzio organizirati na novem temelju in osnovati z njimi : mogočen organizem za narodno i propagando in pomirjenje v deželi. ftuaki r^narhirti in Hababnrgovci Berlinski ruski list "Na Ka-nunje" poroča, da splet kari bivši habsburški nadvojvoda Viljem pod ukrajinskim imenom .Vasilij Višivanij z ruskimi monarhi- &AVK0KAK JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilostrovana izdaja Vsebuje 308 strani CF* Cena s poštnino $2<— SLOVENIC rUBLZSHINO CO„ 82 Cortlandt Street, Mow York City, V. Y. Ne odlašajte do zadnjega časa. v B0ZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom. Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-lev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, ila sejbrnete na nas. Frank Sakser State Bank 82 Clrtlindt Strut - New Yirk, H. Y. r«M zastopstvo JADRANSKE BANKE. Mi'" VABOCAJTC O KA "GLAS HASODA". Ili.