Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 13. novembra 1938. Štev. 46. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100. Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se morá naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1.50 Din. Gospodje sam tvojemi lüdstvi potreben, ne bojim se dela. Osemdesetletnoga starčka reči so to. Te tjeden obhajamo njegov god. Sveti Martin, naš svetnik, oča naše krvi je ležao na smrtnoj posteli. Njegovi vučeniki so okoli siromaškoga ležišča jokali i ga prosili, naj jih ne zapüsti, ar pridejo zgrablivi vučje i je raztrgajo. Na to jočečo prošnjo je odgovoro sv. Martin: Gospod, če sem tvojemi lüdstvi potreben, ne bojim se dela. Mladi so bili, ki so ga prosili, naj ešče dela, kda si je zaslüžo počinek. Mladi, delazmožni, navdüšeni za vse dobro obkolijo starčeka i ga jočič prosijo, naj še dela, naj še zadnje moči svoje posveti njim, ki so mladi toti, ki so pripravljeni toti delati, ki morejo tüdi delati, a bojijo se zgrablivi vukov, ka bi je znali raztrgati, če bodo sami delali brez starčeka. Dnesden, po svetovnoj bojni, se je ta slika spremenila. Dnesden po celom sveti se najdejo mlade, delazmožne düše, štere starih nepotrebüjejo, štere se starih ogiblejo, štere si držijo za nečastno, če bi s starimi stopile v edno vrsto i orale zemlo, ki rodi božo diko i zveličanje düš, ki pomaga lüdem telovno i düševno. Istina, ka je teh malo. Istina, ka je veliki deo mladine takši, kakši so bili Martinovi vučeniki: jočič, z vsemi želami svojega nesebičnoga, poniznoga i za vse dobro pripravnoga srca prosijo stare, naj je vodijo, ka ne zablodije. Ar pa je beteg deža vüpanja do starih i še hüjši beteg slepoga vüpanja v lastne moči zapelao en deo mladine po celom sveti, moremo par reči spregovoriti od toga betega, samo zato, da ga sküsimo ozdraviti. Malinovi vučeniki, ki so gotovo bili puni njegovoga düha, ovak ne bi se ga tak lübeznivo, dečinsko zavüpno držali, ščejo viditi pred sebov starčka, naj je vodi pri deli, .Zakaj nas zapü-stiš Oča? Zgrablivi vučje pridejo ji raztrgajo tvojo čredo !“ To je njihova tožba. Puni njegovoga düha, vendar prosijo njegovoga vodstva, dobro znajoč, da njuv stari izktišeni borec ma jedini začrtano pot, po šteroj je nemogoče zabloditi. Vidili so njegovo svetost, vidili so njegovo gorečnost, vidili so njegovo delo Čisto kak kristal, ki ne iskalo zemelskoga plačila, ne hvale, ne priznanja, nego je bilo ovito v plašč nesebičnosti i popolne lübezni do bližnjega. Zato so ga šteli ešče kre sebe meti, čeravno je že visoka leta meo, čeravno bi že rad bio pri svojem Gospodi, za koga je delao. Ti mladenci, pri svetom Martini izučeni, na vse dobro pripravleni mladenci so bili puni zahvale za delo, štero je on, sv. Martin doprineso za svoje lüdstvo, zato, kak plemeniti značaji se ga oklenejo. Ti mladenci sp vidili, da je Martinova prva i najvekša skrb bila, da spopolni svojo düšo, zato so se ga držali i šteli ga kre sebe meti, da bi se včili od njega popolnosti. Ti mladenci so vidili v njem dovršeno jakost, vidili so v njem zamrle strasti i čütili v njegovoj bližini močno toploto ognja lübezni do Boga i bližnjega; zato so se ga držali. Na nje so ešče čakale borbe, šterih konca neso mogli viditi i neso si mogli proroküvati zmage. Martin je že prišo do zmage. Zato puni globoke poniznosti so se ga držali, ga zaželeli i prosili, naj jih starček še naprej vodi, ar oni znajo priti pod zobe zgrablivi vukov, strasti, grehov, šteri je semelejo zavedno nesrečo. Mogoče so bili ti vučeniki modrejši, kak sveti Martin; mogoče so bili imenitnejši predgarje, kak on, bole zatopleni v pobožao molitev, kak on; mogoče se znali bole obračati med svetom z lepšim nastopom kak on. Vendar ga jočič prosijo, naj ostane pri njih. Zakaj? Zato, ar so sprevidili, ka do zmage ne pela niedna drüga sposobnost, kak ponizna, zahvalna lübezen. Gde ne poniznosti, kde ne zahvalnosti, kde ne lübeznosti nesebične, tam zmage ne, je ne bilo i je nebo. To je zlati navuk, ki nam ga dajo vučeniki svétoga Martina. Dečko si odraseo. Priženo si se kam za zeta, ali si doma ostao pri oči. Če si pravi naslednik Martinovo vučenikov, te si zahvalen iz dna düše, da so se tvoj oča ali tvoje žene oča, tvoj test, teliko let mučili na grünti i ti spravili preživlanje i zato ne boš njim želo smrti, ne boš se njevkao, če ti verstva prek nedajo, če do oni naprej zapovedavali; celo veselio boš se tomi i rad boš jih bogao. Če pa nemaš düha, ki je napunjavao Martinove vučenike, te boš se kregao, te boš se svajüvao, te boš se tožaro, te boš podkapao siromaštvo tvojega oče i tvojega testa, te boš nezadovolen nezahvalnež, gizdavi nevoščenec. Boži blagoslov te zapüsti i boš pri lastnij deci s skuzami mogo jesti na stara leta svojo plesnivo skrorico krüha, štero ti vrže vnük v nadre. Takše so bože poti, pravične, ki nikdar nikoga ne vkanijo, pravičnoga ne pri plači, blodnika pa ne pri kaštigi. Ka od sina i zeta pravimo, isto vala tüdi od hčere i snehe. Samo ímena oseb se menjajo, istina v jedri je ista. Pa preidimo na izobraženi svet. Isti beteg najdemo tüdi tü. Hvala Bogi, je toti bole redki, kak gori omenjeni pri posestvaj, a vendar obstoji. Mladenec niti še ne zvršo osemrázredov gimnazije ali drügih srednjih zavodov zadnje leto, že je sodnik vseh starejših, že si osvaja pravico, da on določa, ka je slobodno i ka ne, kak bi se moglo to ali ono delo zvršiti. Mladenček, pri kom niti neso začele še vreti strasti, samo oglašajo se, stopi na višino sodbenoga stola i reže po starejših od njega, da jaj. Reže po starejših častitlivih možaj i ženaj, ki samo to falingo majo, da so toga mladenčka pomagali v šolanji, da je prišo do zadnjega razreda i mrcvari svoje dobrotnike v njihovih plemenitih borbaj i težnjaj. So to Martinovi vučeniki? So to ponizni, zahvale i lübezni puni značaji? Ubogi zasleplenci! Ka bo s teh, če malo više pridejo? Z te vrste mladine se regulirajo brezvestni agitatorje, ki podirajo vse dobro i podpirajo vse slabo. Jaj tistomi narodi, ki poslüša takšo mladino. Takša mladina, če zvrši višjo šolo, Bog ne dáj, da bi zvršila tüdi bogoslovje, je zapelivec svojega naroda. Komunisti, brezverci, brezbožniki, i pod drügimi imeni se skrivajoči levo pot tlačajoči zablojenci, so zrasli z te mladine. Nikaj plemenitoga ne v njih, iščejo samo sebe, samo svojo čast, samo svoj žep, samo zadovolitev svojih strasti, zato so njim pa na poti starejši pošteni lüdje, ki so se borili i si priborili pošteno preminočnost, ki so potrli strasti, ostali nevraženi i z ponosom zmage nad nevarnostjov sveta gledajo na svoje plačilo, ki je Bog. Štrta zapoved je tak jasna, ka ne potrebüje razlage. „Poštüj očo tvojega i mater tvojo, da boš dugo živo na zemli, štero da Gospod Bog tebi.ˮ Poštüj! Brez poniznosti, brez zahvalnosti, brez lübeznosti nega poštüvanja. Gizda je najvekša žalitev. Nezahvalnost je najgrša žalitev. Sovraštvo je peklenska žali- tev. Zato pa poštüj očo i mater i vse tiste, ki nosijo očinsko skrb nad tebov i to so tvoji düševni voditelje, i to so Starčeki tvojega naroda, ki so osiveli v borbi za tvojo večno i časno srečo. Tej ti davajo zgled Martinov: Gospod, če sem potreben tvojemi lüdstvi, ne bojim se dela,ˮ delati ščejo ešče v sivoj starosti za tebe, če z drügim ne, bar molitevjov i vsakdenešnjimi brigami za tvoj napredek. Bodi zato mladi človek, si prosti delavec ali kmet, si akademski izobraženec, ali mladi dühovnik, bodi ponizen, zahvalen, lübéči vučenik Martinov, poštüj svoje, ki so ti za, očo i mater, poštüj svoje, starejše stanovske tovariše: Püsti je delati, dokeč Bog šele od njih dalo i pomagaj njim delati (TSJ.) Dr. Korošec Slovencom za letošnje volitve. 30. novembra je bila v Ljubljani seja banovinskoga odbora JRZ. Vodo jo je notrašnji minister dr. Anton Korošec, ki je meo ob toj priliki sledeči govor: „Naša stranka stoji dnes v sredini političnoga živlenja v državi. Ona je najmočnejša, najbole organizirana stranka, stranka z jasnim programom za zdaj i za bodočnost. Niedna drüga stranka njej ne vednaka niti po razsežnosti, niti po moči. Dravska, dunavska, moravska, vardarska, zetska, drinska i vrbarska banovina so v njenom tabori. Napoved, kakši bo izid volitev 11. decembra, zavolo toga ne težka. Zato pa vidimo, da se vse drüge stranke, strankice, Odlomki ipokreti iz straha pred preveli-kim porazom zbirajo i vežejo vküp v edno sküpino, da bi izvlekle kak največ uspehov iz volilnoga boja. Komunisti, socialisti, pohorci, pofovci, nezadovolneži i vsakovrstni odpadniki iščejo i prosijo zavetje i zaščito pod strehov edino Zdrüžene Radičove ali Mačkove stranke. To je konglomerat, to je mešanica, ki se razdrobi v svoje drobtinice, če močno vdariš po njej. I mi bomo 11. decembra z vsov svojov močjov vdariti po njej, da se bo razdrobila v drobne falačke. Ta mešanica, ki se keli na Mačkovo stranko, nema nikaj sküpnoga ne med sebov, ne z dr. Mačkom. Naj pravi što, ka šče, mi smo po svojem programi vendar prvi i edini pozvani, da se sporazmimo z dr. Mačkom gledoč na ureditve naših notrašnjih razmer. Mi mamo volo za to, mi mamo moč, mi mamo tüdi jasen program za to. Zdrüžena opozicija nema niti zdaj, niti ne bo mela v bodoče zadosta moči, niti nema zadosta realnoga i izdelanoga programa za to. Kak pa se naj pofovci, pohorci, socialisti, komunisti ponücajo v enotno zidajoče delo, toga nišče ne ve povedati. Smešno bi bilo kaj takšega trditi i vervati. Predpostavimo, čeravno toga nišče ne verje, da bi naša pisana opozicija dobila 11. decembra večino. Ona ne bi bila sposobna niti za trenutek, da prevzeme t nosi na svojih ramah celo državno zgradbo. To je samo zveza za volivno borbo proti nam, ne pa zveza za vladanje! To bi nastanole težave i zapetlaji, ki si jih nieden prijateo mira i reda v državi nemre želeti, posebno v zdašnjih časih ne, kda je mednarodni položaj še vsikdar usoten i nejasen. I ka bi pomenilo na zvünešnjepolitično delo, če bi pravimo, zmagala ta mešanica? Mi bi se včasi oddanih od zdašnje zvünešnjepolitične linije, ki nam je ravno zagotovila mir na vse strani, nas občuvala vsake bojne nevarnosti i nam ohranila celino i ugled države. Što se šče podati v bojne nevarnosti, naj ide s komunisti, socialisti, pofovci i pohorci, čedni i trezni lüdje pa, v tom sam osvedočeni, bodo šli z nami, ki smo tüdi zvünešnjepolitično prestali sküšnjo z odličnim uspehom. Ali pa ne tüdi značilno za miselno zaostalost naše opozicije, da prihaja še vsikdar z zvünešnjepolitičnov orijentacijov, ki je v zadnjih vihernih časih doživela brodolome i ki jo zapüščajo zdaj tüdi njeni dozdašnji poborniki? V politiki vsikdar trbe gledati v bodočnost i naš narod naj v teh volitvah dobro premisli, v štero smer naj plavamo, v nevarnost bojne ali pa v mirno sožitje narodov. To trbe ednok glasno povedati, da ne bo zavolo bodočnosti kakše nejasnosti. Naša zmaga pomeni: nadalüvanje naše notrašnje pomirijive politike i razširjenje te za rešitev vseh važnih političnih problemov, zmaga nasprotnikov bi pomenila popolno mešanico v notrašnjih razmerah. Nišče ne bi znao ne kod ne kam. Naša zmaga pomeni: prijatelstvo z vsemi narodi, posebno s sosednimi, ohranitev dragocenoga mira; zmaga nasprotnikov bi pomenila, da idemo na drüge poti, pune nevarnosti za mir i za celo našo državo. Naša zmaga pomeni, da znamo, kama idemo v notrašnjoj i zvünešnjoj politiki. V teh volitvah ide za tak važne i velke stvari, da se mi vidi premalenkostno, da bi se v tom trenutki bavo z različnimi Kramerji, Puclji, Petejani ali celo s Stanovniki. Vsaki nam mora priznati, da smo celo državo i ž njov tüdi Slovenijo vodili k napredki, blagostanji, miri i redi. To so neprecenlive uspehi naše znotrašnje i zvünešnje politikeˮ Znova se čüje, to se najmre ponavla pri vsakih volitvah, da dr. Korošec i njegovi prijatelje odavlejo i izdajajo Slovenijo. Vsaki v državi, Slovenec, Hrvat i Srb, zna, da dr. Korošec lübi svojo državo i svojo Slovenijo. Ali lübezen odavle svojo zemlo? Što se je brigao od zjedinjenja pa do dnes za Slovenijo? Što se je brigao za univerzo? Za Srednje šole, za meščanske šole, za lüdske šole, za akademijo znanosti i umetnosti? Vsi so bili nasprotni, vsi so nam metali polena pod noge, vsi so gučali od slovenskoga jezika nasprotno ali pa z zametavanjom. Vsega toga i vnogo drügoga ne bi meli, če dr. Korošec i njegovi pristaši ne bi bili verni v lübezni do svoje vozkejše domovine. Poglednimo samo, ka smo meli pred dvajseti leti i ka mamo dnes! Čeravno so nam nasprotüvali oni, ki zdaj visijo na Mačkovoj listi, smo dosegnoli velikanski napredek i mi znamo, da naše delo i naši uspehi neso se končani. Naša vlada je trdno odločena, da bo po volitvah resno pristopila k rešavanji notrašnjih razmer. V tom volivnom boji davati kakša pojasnila, za to volivna razburkanost ne prikladna. Zagvüšno bodo Hrvati z nami bole zadovolni, kak s svojimi zavezniki pofovci, pohorci i komunisti. Da mislimo na Slovence, je samo po sebi razumlivo. Za bodočnost Slovencov se ne trbe nikaj bojati. Vse razmim, ka se zdaj dogaja v začetki volivne borbe, .Razmim, da je večina naših nasprotnikov zgübila svoje glave i svoje programe i da se v splošnoj zbeganosti zateka k dr. Mački. Samo toga ne razmim, da bo dr. Maček vzeo pod svojo streho tüdi komuniste. To je nekaj nezaslišanoga, nekaj strašnoga, ar davle pobüdo najvekšim neprijatelom 2 N O V I N E 13. novembra 1938. drüžabnoga reda i mira. Nevarno se je s tem čemerom se igrati. Moramo pa pred vsem svetom pribiti to žalostno i nevarno delo. Vsa Evropa, posebno naše sosedne države, se borijo proti tomi čemeri, a dr. Maček ga sprimle pod svojo streho! Komunizem ne neškodlivi, kak je na pr. saharin, on je čemer. Da mislimo na kmeta, obrtnika i delavca, mislim, da smo to zadosta pokazali že dosegamao s svojimi deli. V tesnoj zvezi s temi stanovi bomo tüdi v bodočnosti včinoli vse, ka zahtevle njihov hasek i njihov napredek. Osvedočeni sam, da bodo naše finance, ki so bile dozdaj indri zaposlene zavolo nevarnoga zvünešnje političnoga položaja, v kratkom dovolile, da se tüdi našim uradnikom, ki tak vestno vršijo svoje dužnosti, pride na pomoč i zbolša njihovo težko stanje. Trojno je potrebno za našo kim sijajnejšo zmago: da smo složni i se ne bavimo z malimi osebnostmi pitanji, da idemo z vsov gorečnostjov na delo i da ne zanemarjamo uspešne agitacije i da idemo z navdüšenjom, koražov i ponosom po svojo zmago! Meje Slovaške i Podkarpatske Rusije določene. Razsodba v Beči. — Madžari so dobili skoro vse, ka so zahtevali. 2. novembra sta razsodnika Ribbentrop i grof Ciano slüžbeno proglasila razsodbo vmadžarskočeškoslovaškom spori. Razsodba, ki ne še bila objavlena v obliki slüžbenoga poročila, se glasi: V Češkoslovaškoj državi ostanejo od Madžarov osporovana mesta Bratislava, Nitra i Seveljuš. Madžarska pa dobi mesta Nove Zamky, Levenc, Lučenec, Košice, Užhorod i Munkačevo. Nova meja se bo držala v glavnom te črte, pri tom se bodo upoštevale med imenüvanim! mesti narodnostne razmere. Ozemla, od šterih je razsodišče odločilo, da pripadajo Madžarsko}, je Madžarska vojska zasedla med 6. i 10. novembrom. Podrobnosti o tom bo določila posebna češkoslovaška-madžar-ska komisija. V krogih, ki stojijo blüzi razsodišča konference, izjavlajo, da so se Slovaki i Rusini jako slabo odrezali, ar zgübijo obsežna ozemla, kde prebivajo Slovaki i Rusini. Slednji so zgübili sploh najvažnejšivi mesti i zdaj takrekoč nemajo nikših prometnih zvez. Ravno tak mislijo, da je Madžarska od svojih prijatelov dobila navodila, kak naj postopa: naj jako dosta zahtevle, da se bo pri razsodišči lehko pravilo, da je dosta popüstila, v istini pa bo dobila to, ka je prav za prav štela. Borba za sküpne meje s Polskov spada v okvir teh nasvetov. Madžarska sama ne vervala, da bo mogla to dosegnoti, na konferenci je pa bilo razsodnikom delo olejšano, ar so meli izgovor, da so Madžari žrtvüvali vekši del svojih zahtev i da se jim mora iti na roko, ka se tiče Košic (Kassa), Užhoroda(Ungvár) i Munkačova (Mun kács). Madžarska taktika se je izkazala za jako hasnovito. Na češko-slovaško-ukrajinsko delegacijo je proglasitev razsodbe napravila porazen vtis. Takšega izida neso čakali, ar so bili prepričani, da bo zmagalo narodnostne načelo. Češko-slovaška-ukrajinska držáva dobi zdaj meje, ki so nemogoče, zgübi nekaj stojezer Slovanov, ki pridejo pod madžarski jarem, zgübi prometne zveze med Češkov i Ukrajinskov i zgübi tüdi velki del železnih i premogovnih rüdnikov v Kárpatsko} Ukrajini. Nova Češkoslovaška držáva zgübi tüdi neposredno zvezo z Romunijov. — Madjari pa dobijo znovimi Slovani tüdi dosta borbe, ar v 20 letaj vzgojeni Slovaki i Rusini bodo svoje narodne pravice do zadnje pičice zahtevali. Nova ČSR v številkaj. Praški list »Češke Slovo" objavla: ČSR je Nemčiji odstopila 28.2000 km2 i 3,600.000 prebivalcov, Madžarskoj pa je odstopila 12.400 km2 z 1 miljon 60.000 prebivalci. Čehoslovačka ozemle se jé zmenšala od140.000 km2 na približno 100.000 km2. Prle je mela ČSR 15 miljonov 300.000 prebivalcov, zdaj jih pa ma okoli 10,150.000. Od toga je Čehov 6,150,000, Slovakov 2,250.000, Rusinov 550.000, Nemcov 470.000, a Madžarov okoli 200.000. G. banski svetnik, advokat Bajlec Franc, kandidat JRZ za sobočki srez. Sobočki srez je v lepoj složnosti sporazumi Zvolo svojega kandidata za bližajoče se skup-ščinske volitve. Dozdajšnji poslanec g. Benko je že ponovno izjavo, da zavolo obilnoga posla v svojem podjetji nemre več nositi poslanskoga bremena. G. Bajlec pa naprošen od številnih prijatelov i pristašov, naj bi prevzeo poslanske dužnost na sebe, je ponovno izjavo, da je to pripravlen sprejeti samo pod takšim pogojom, če se tak katoličani, kak evangeličani složno zdrüžijo okoli ednoga kandidata JRZ. I to se je zdaj tüdi zgodilo. Že v četrtek, dne 20. oktobra, je meo v Soboti sejo širši sreski odbor JRZ, ob šteroj priliki so bile zastopane vse organizacije JRZ iz celoga sreza, tak katoličani, kak evangeličani, Na toj seji je bio soglasno i z navdüšenjom zvoljeni za kandidata g. Bajlec. Na ponovno pitanje, če je mogoče što proti, ali mogoče što predlaga kakšo drügo osebo za kandidata, so vsi navzoči ponovno izjavili, da smatrajo g. Bajleca za edino najpri-mernejšo osebo, šteri naj prevzeme to teško dužnost na svoje rame. Gda se je g. Bajlec zahvalo vsem za skázano zavüpanje, je Zednim povdaro, da se Zaveda, kak teško breme je poslanska dužnost, če se v punom obsegi i pravilno zvršava. Izjavo je pa, da ima vüpanje, da bo v tom teškom srezi s sporazumno sodelovanjom katoličanov i evangeličanov, kak poslanec obojih, lehko najlepše uspehe dosegno. Mi se tüdi vüpamo, da bo g. Bajlec, ki je kak banski svetnik ravno Soboti i sobočkomi srezi telko Spravo, kak ešče nieden pred njim, kak mladi i delaven poslanec mogeo svojemi srezi ešče vnogo več dobroga doprinesti, kak pa dozdáj. Zednim pa čestitamo tak g. Bajleci za izkazano njemi čast i zavüpanje, kak tüdi sobočkomi srezi, šteri dobi v osebi g. Bajleca istinsko primernoga, poštenoga, Pravičnoga i delavnoga poslanca. Bojna v Španiji. Moči rdečih so začele zadnje dni jako pešati, posebno po odhodni mednarodnih čet Francova vojska je zavzela gorovje Pandol i gorski greben Caballos. Prodirajo vsikdar bliže proti reki Ebro. Vojska rdečih se bo morala pobegnoti prek Ebra. To bo najvekši vdarec za rdeče na se- vernom bojišči, ar bo s tem prekrižani njihov načrt, da bi dosegnoli zveze z ostalov rdečov armadov, ki je pred Valencijov i pred Madridom. — Križarka nacionalne Španije „Nadirˮ je potopila križarico rdečih „Cantabrioˮ, ki je vozila bojni materijal iz Rusije na Špansko. Naznanila Drüžbe sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slov. Krajine. Kolar Rudolfa iz Črensovec je v Nemčijo brsno konj tak, ka je v velkoj meri postao dela nesposoben. Čeravno se je večkrat obračao na oblast, podpore ne mogeo dobiti. Naša Drüžba je sprejela njegovo pritožbo i dosegnola potom Centrale, da je bio Kolar Rudolf 15. septembra znova preglejen i njemi je priznana 30% delava nesposobnost. Na podlagi te nesposobnosti dobi od letošnjega leta naprej podpore po nesreči letno 187 mark 20 pfenigov. To javla: Leiter der Landwirtschaftlichen Berufsgenossenschaft Merseburg z dne 25. oktobra. POŠTA izselj. dühovnika g. Camplina. Ana Špilak od Grada. Vaša hči je od 22. februara 1937. chez Mr. Arnoult Lucien cultivateur á Ia Ferme de Brise d’été, commune de Bissey Ia Cőte (Cote ü’or). Tamošnji župan sporoča, da Vaša „Anetaˮ dela v kühinji i se njoj dobro godi. Vaše žele, ki ste jih sporočili izseljenskomi dühovniki, bo župan Sporočo Vašoj hčeri. Cerkev na čast Presvetomi Oltarskomi Svestvi posvečena v Maribori. V nedelo so blagoslovili prezv. g. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič za delavce postavleno cerkev v magdalenskom predmestji, prvo mešo v njej slüžili i prvič v njej predgali. Cerkev se je postavila po gorečnosti g. Oberžana iz siromaških darov. Lübezen jo je zidala, Lübezen bo v njej prebivala, je pravo g. Oberžan v svojem pozdravi na knezoškofa. Nedela po Risalaj dvajsetitretja. t Evangelij (Mataj 9.) Tisti čas, gda bi gučao Jezuš vnožini, ovo eden poglavnik je pristopo i molo ga je govoreči: Gospodne, či moja je zdaj mrla, + ali hodi, i položi roko tvojo na njo, i živela bode. I gori Stanovši Jezuš nasledüvao je njega i vučenicke njegovi. I ovo žena vu krvavom otoki bodoča dvanajset let, pristopila je odzadaj, i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Ar je pravila vu sebi: či se doteknem samo gvanta njegovoga zdrava bodem. Obrnovši se pa Jezuš, i njo videvši, pravo je: Vüpaj se či: vera tvoja je tebe Zdravo včinila. I ozdravila je žena od one vöre. 1 gda bi prišao i Jezuš vu hižo poglavnika i vido bi žveglare i vnožino smečeno, velo je: odstopte, ar je nej mrla deklička, nego spi. I osmijavali so se ž njega. 1 gda bi vö vrženo bilo lüdstvo, notri je šo, i prijao je njeno roko, i gori je stanola deklička. I vö je razišaó te glas po vsoj tistoj zemli. * „Deklica je ne Vmrla, nego spiˮ, je pravo Jezuš. Pa itak je istinsko Vmrla. Kajti spečega človeka zbüditi, to zna vsaki. Za to bi ne bilo potrebno Jezuša zvati, Mrtvoga obüditi k živlenji, to je znao pa samo Jezuš. „Deklica spiˮ. Zakaj je pa Jezuš tak pravo? Zato, ar je smrt samo nekše spanje. Što je vmro, je ne zaspao za zmerom. Pride čas, da se bo znova prebüdo, To tolažilno istino nam oznanja naša vera. Niedna stvar za človeka je ne Važnejša kak znati j mreti. Če gledamo smrt samo z naravnimi očmi, je pač nekaj žalostnoga. Smrt je ločitev. Vsaka ločitev je bridka. Smrt je na vi dež konec vsega. Živlenje je veselje, smrt je žalost. Za smrtjov pride trohnoba, razpad, gnjiloba. Kak nesrečni so zato tisti, j ki — kak pravi sv. Pismo — „nemajo nikšega vüpanjaˮ. Smrt jih loči za zmerom. Smrt jim vniči vse. Po pravici lehko jočejo: Kak vse inači pa mi, ki mamo vero! Samo iz toga že lehko , vidimo, kak silno lepa, da prekrasna je naša vera! Ta vera nam pove, da je s smrtjov nikak ne j konec vsega. Ne! S smrtjov se pravzaprav živlenje komaj začne. Mi smo kristjani i moramo gledati vse v krščanskoj svetlosti, posebno pa ešče smrt. Smrt je začetek večnoga živlenja. Ka pa ščete lepšega, j bolšega, kak večno srečno živ lenje? Zakaj bi se te smrti tak branili i bojali, ka nas v to živlenje pripela? Vej idemo iz pregnanstva domo, iz doline skuz v pravo domovino, k Oči, gde se ravno začne pravo živlenje, Na sveti živeti se pravza- j prav ne pravi živeti, nego vrni rati! Vsaki den najmre vmeramo, se staramo, se bližamo grobi, Vmreti se pravi začeti živeti. Da, to bo komaj pravo živlenje, gde ne bo nikdar konca, nikdar straha, da bi veselica minola. Ne! ne, smrt je ne smrt; smrt je roj- 9 stvo k novomi lepšemi živlenji, j smrt je Skok v Očinsko naročje... j Ali je ne to lepo? Je. Pa j tüdi istinsko je. To so ne samo j gole reči, to je puna, sveta istina. 1 Da, dragecena v očeh Gospodova je smrt pravičnih. Moramo pa tüdi priznati, da je smrt nekaj jako resnoga. Pri smrti se odloči večna Usoda človekova. Zato eden ali drügi j pravi: Vej se ne bi bojao smrti, 1 če bi znao, kak je tam!.. Zato mora biti živlenje Priprava za srečno smrt. V čem je glavna Priprava ? Mogoče v tom, da radi mislimo na smrt? Ne. Mogoče v tom, da nosimo škapuler, da se radi priporočamo sv. Jožefi? | To so lepe stvari, a ne so glavna Priprava. V čem je ta? Živeti zmerom V milosti božoj, to se pravi, nikdar se ne smemo nahajali v smrtnom grehi. Če smo po nesreči spadnoli v greh, očistimo se pri sv. spovedi kak najprle! Naša družina pri Srcu našega Kralja. Prvikrat se petjem iz Pariza z gare Montparnasse. Pa sem imel smolo s to „ježo na Parnasˮ: tri debele ure sem vmes moral čakati, v Rambouillet in Chartres, kamor sem prišel že v mraku. Vendar še zelo dobro razločim krasna neenaka stolpa svetovnoznane katedrale. Vem, vi bi raje, da bi vam kaj povedal o „La grande Chartreuseˮ, ki „ga ni mogoče posnemati; edini liker, ki ga izdelujejo menihi po stari skrivnostni formuli iz leta 1607. Ali, odkrito povedano, da se tam na to niti spomnil nisem. Katedrale menda popravljajo, zato je dohod dovoljen le v podzemelsko kripto. Je polna „večnih lüčiˮ. Tu je tudi znameniti vodnjak iz ne vem katerega stoletja, kjer se žene na porodu zaupno priporočajo varstvu Device in svetih mučencev. Rad bi nekaj temeljite razlage o katedralah sploh. Oko mi privabi izložbeno okno bližnje knjigarne. Težko izbiram med: Huysman, Gillet, Sertillanges in Rodin. Končno se odločim za Sertillanges-a, ker ima tudi fotografije. Zanimivo: prodajalka je vse navedene knjige prebrala in mi živahno razlaga njih vsebino. Vlak je pripeljal v Voves, cilj mojega potovanja v département Eure et Loir. Kljub pozni uri me izseljenci čakajo na kolodvoru. Mala deklica me krasno pozdravi z lepim šopkom rož.ˮ »Joj, čida si pa ti, ka si tak lepo povedala?" „Vej pa jes vas poznam, ka sem v Črensovcih pri vas bila pri spovedi...ˮ mi z zaupnim smehljajem hitro odgovarja. Gospodu dekanu sem razloži! svojo zakasnitev. Moram najprej večerjati, nato šele spovedovat. Prosim ga, naj mi ne govori v „brezzvezni francoščini,ˮ ker zelo dobro razumem književno: je tem bolj vesel. Ta večer sem se ločil od izseljencev z željo, da bi bilo jütri lepo vreme. Pa je res bilo, tako, da nas je bilo okoli 40; Seveda so mnogi prišli več desetin km daleč. Ob 9 uri začnem peto sv. mašo. „Katáˮ sijajno vodi petje. Razlagam jim pomen dalešnjega svétka, vse od proglasitve iz leta 1925. decembra 11. (kar si sedaj zelo lahko zapomnijo zaradi naših bližnjih volitev istega dne). Liturgija dneva mi nudi najboljšo snov: 21. pobinkoštna nedelja prosi varstvo za „našo drüžinoˮ; molitev svetka nam razširi obzorje do „družin vseh narodov, ki jih je rana greha (izvirnega) razkropila ... Mi smo začeli z zdravljenjem pri sebi, sveta spoved nam je rane grehov zacelila. Zato se našega Kralja zdaj več ne bojimo, ampak se Ga veselimo. Kako pravilno umevamo zadnje velike dogodke v tej lüči: On uravnoveša „Svetovna žezlaˮ. To je Imperij, kraljestvo, ki bo v se sprejelo vsa kraljestva in bo večno trajaloˮ; kraljestvo pa, ki Mu ne bo hotelo služiti, bo propadaˮ. Slava narodu, ki se Mu bliža, spolnjujoč Njegove zapovedi; kako bo vesel tak narod, ko se mu bo še bolj približa! tisti veliki dan v veličastni množici, ki je nihče ne more prešteti. — Kako zelo mi zaupamo, da se mu bomo vedno bolj bli- žali, saj živimo v deželih tolikih svetnikov in Bog na priprošnjo številnejših srednikov obilnejše usmiljenje razliva... Po sveti maši me je z novim šopkom pozdravila „Mariča.ˮ Cvetje smo položili pred francosko svetnico z rožami. Tudi gospod dekan so bili pri našem skupnem obedu, sem jih francoski pozdravil, izseljencem se pa prekmurski zahvalil. V zahvalo za „postrežninoˮ so nam küharice dajale zobotrebce iz gosjih pereš. Vrli izseljenec „Geza nam je pa brez napitnine dal fine kostane, ki jih je več dni nabirat za časa odmora (dela namreč v tovarni). Pri večernicah smo prepevali litanije Srca Jezusovega, vmes pa — kakor rožni venec — v pletali Marijine pesmi, pred veliko podobo Srca Jezusovega na glavnem oltarju. — Potem sem jim razložil podobe in slike v cerkvi, zlasti zanimivo rusko Bogorodico z Detetom Kraljem... V Paris sem se vračal prek Dourdan-a, ki ima med našimi izseljenci tako žalostni sloves... Camplin. 13. novembra 1938. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske krajine. Črensovci. Dnes tjeden, 6. novembra se je vršo v Našem Domi sestanek zavüpnikov JRZ. Navzoči so bili narodni poslanec g. dr. Klar, banski svetnik Klekl, župani zvün beltinskoga i törjanskoga, predstavniki krajevnih organizacij JRZ. vsega vküp 80 naših najbolših možov. Beltinski župan je betežen ležao i se opravičo. Najprle je dao g. nar. poslanec i kandidat za nove volitve poročilo, kak stojimo z volitvami. Potem je orisao, ka se je dosegnolo, I pri navdüšenom pritrjavanji vseh navzočih se je pribilo dejstvo, da je dr. Klar skoro do pičice vse dosegno, ka je pred tri i pol leti stavo v program i objavo v vüzemskoj številki Novin.. Povdaro je pa, da so se ti uspehi zato dosegnoli, ar so lüdje držali vküp. To je zdaj ešče bole potrebno. Ostro so navzoči obsodili namen, da se stranka trga i so se izjavili samo za ednoga kandidata. Nazadnje so banski svetnik Klekl dali pojasnilo, ka. pomenijo te volitve, ka je dužnost nas katoličanov i se zahvalili vsem, ka so tak krasno sodelovali pri proslavi 11. sept. i je prosili, naj ravnotak bodejo vsi ednoga srca i edne düše 11. dec. pri volitvaj kre liste dr. Korošca. Sr. Bistrica. Na Düšni den smo zakopali na Srednjoj Bistrici Kreslin Ivana, občinskoga odbornika črensovske občine z velikov vdeležbov. Od pokojnoga se je poslovio g. Horvat Anton pred, nik občine v genlivom govori na čeli občinskoga odbora, ki je prišo na sprevod. Pokojni je redno i goreče opravlao svoje krščanske dužnosti, bio mirolüben dober mož, naročnik naših listov. Steber je ž njim vlego v grob. Naj njemi Srce Jezušovo bode plačnik, njegove ostale pa doma kak v tüjini obilno potolaži. Ižakovci. Ka si nete mislili, ka so prej Ižekovčarje zaspali, se tüdi mi gnes malo oglasimo v naši Novinaj. Prišeo je den 10. septembra, cela ves je bila puna veseloga pričaküvanja, da pride te predragi večer kres. Večer smo žežgali kres, šteri pa neje bio samo navaden kres. Že po dnevi smo podrli stari križ na križpotji, šteri je bio podloga celoga kresa. Kak je začnola grmada križnoga dreva goreti, se je vsipavalo veseloga lüdstva proti kresi, med šterimi je igrala tüdi harmonike, med dečkov spevanjom. Gda nas je že bilo približno do 400, te so se oglasili Štefan Perša (Kovačov) z etimi rečmi: Dragi tü vküper zbrani (povsod velka tišina) naj mi tü počastimo te kres s kem vekšim haskom, se pomo-limo našemi Bogi za vse one junake, šteri počivajo v hladnom grobi. (Sledila je molitev.) Po molitvi so nam v vekšem razložili pomen kresa. Za njimi so se oglasili naš g. šolski upraviteo Sreš Martin, oni so nam pa omenili vse naše vrle + junake i njihovo hvale vredno delo za dobrobit Slovenske Krajine. Na konci govora smo pozdravili te naše junake z trikratnim: „Slava jimˮ. Nato so sledile lepe narodne pesmi kak: „Hej Slovenciˮ, „Slovenska Krajina mili moj domˮ i šče vnogo drügi primerni pesmi, Zaklüček pesmam je bila „Marija nebeska Kralicaˮ. Zdaj se je narod začno razhajati, samo naša vrla mladina je šče ostala, štera se je že proti edenajstoj vöri napotila z g. upravitelom Srešom na pokopališče. Tü smo počastili našega narodnoga junaka g. diakona Kühar Rudija z molitvijov i pesmijo „Vigred se povrneˮ. — Vračajoč se s pokopališča, smo šče ednok poglednoli naše Vrle ribiče, šteri so že pri kresi skoro pečene ribe meli, štere ste te lejko vidili v Črensovcaj na proslavi. Bog živi Slovensko Krajino i njeni veren narod. Žižek Štefan. Bogojina. Naš mali širiteo Štefan Horvat je zbetežao. Vüpamo, da se njemi zdravje pobolša, da nas bo v kratkom pozdravlao opet z našimi listi. Sobota. V petek, 4. t. m. je po dugšem betegüvanji vmrla mati g. Hahn lzidora, vodje Prekmurske tiskarne. Pokojna je doživela 79 leto starosti i sta s svojim pokojnim možom, šteri je tüdi letos meseca marca vmro, preživela vekši tao svojega živlenja v Bodonci, zdaj na (Stara leta sta se preselila v Soboto, gde sta v krogi svoje dece dokončala svoje lepo živlenje. Kak skrbniva stariša, posebno mati, sta se trüdila, da svojo deco spravita vsakoga do svojega stana, šteri so skoro vsem poznani v našoj krajini. Naj počiva pokojnica v miri! Deci i rodbini pa izražamo naše sožalje! Strašna smrt pod vlakom. 1. novembra se je v Ljutomeri, kde je dva dni pred tem do smrti povozo kretnika Horvat Jožefa iz M. Sobote, znova zgodila smrtna nesreča. Vlak je ščista razmesaro viničara Matijo Vogrinca, Vogri- nec se je z biciklinom vozo na Cven k svojoj vertinji. Med potjov proti domi je šteo iti prek železničke proge, pa ga je vlak, ki je z velikov naglicov vozo šče mimo postaje, vrgeo na progo, njemi odrezao noge i ga ščista razmesaro. Vogrinec je bio na mesti mrtev. Lotmerčani ne pomlijo, da bi se kaj takšega zgodilo v bližini mesta. Smrtna kosa. Na düšni den so nas za večno zapüstili Smejova mamica v Bogojini, ki so bila verna naročnica naših listov. Svojo deco so vzgajali v bogaboječoj lübezni do bližnjega. Bog njim daj večni mir pokoj. Bogojina. Volitve so pri nas v velkoj pripravi. Zdaj pokažemo, ka bogojanska „bela" zastava nede z niti ednim proti glasom. Gančani. Naši gančanci so sklenili, da odzdaj nedo takše vloge špilali, ka bi zadnji lüdje ostali. Naša zmaga je zagvüšana i to zmagao bo dr. Korošec. Volilci! Dragi volilec, bliža se Ti čas, da boš si lejko odločo svojo srečo v svojem zemelskom živlenji! Jeli si že premislo svojo volo, da kama daš svoj glas? Jeli boš mogeo mirno prenesti svojo düšno vest, da ne boš volo stranke, štera nas je vzdignola iz žmetnih gospodarskih težkoč? Nej dugo, ka si z žalostjov gledao bodočnost svojega verstva! Kak boš plačao davek, kak boš preskrbo svojo familijo i potrebščine, da se ne zadužiš i da se Ti noude tržila tvoja vrednost! Jeli se spomnim tistij žalostni časov, ka je dr. Stojadinovič i dr. Korošec v zadnjem hipi Tebi skočo na pomoč i celoj državi? Tak sta nam pomogla, da smo se rešili tistij velikij brig i težav, ki so te težile eli pa bi ešče prišle na Tebe, či ne bi dobra politika dr. Stojadinoviča i dr. Korošca to preprečila! Sam vidiš, da je vlada, ki jo mamo gnjes, dobro gospodarila i dobro vodila našo notrašnjo i zvünešnjo državno politiko. Nej smo meli mobilizacije, od štere si je več vsaki gučao i da pride bojna! Mirno je vsaki lejko gledao, da je pri nas mir i red! Tüdi se je tvoje gospodarsko stanje jako izbolšalo. Zdaj je pa prišeo čas, da si zbereš sam pot i pomagaš vsemi svojemi gospodarstvi. S tem sprevidiš, Što je naš dober minister i voditeo, i što je bio naš dober poslanec! Dragi volilec, gvüšno si nej tak hüdoben, da ne bi sprevido dobro delo našega poslanca dr. Klara! Zato pa ne vtopi sam sebe i svojega bližnjega prijatela s tem, ka boš volo s svojim glasom na volitvaj drügo stranko, štera Ti je ešče nej niti poznana! Živeli smo v časaj, gda si Ti, dragi gospodar, mogeo doma klati živino i jo šenkavati, ar si je nej mogeo odati! Što je pa te bio na vladi? Te je nej bio na vladi dr. Stojadinovič, nej dr. Korošec, nej je bio poslanec našega kraja dr. Klar! Te so bilij oni, šteri so se zdaj zdrüžili z Mačkom. Jeli ščeš nazaj tiste slabe čase? Bi li doma pali rad klao s_sekirov skrmleno živino? Nebi rad odao svoje živinče? Či tou ščeš nazaj, te boj za Mačka! Gde so tisti gospodje, šteri so te meli vlado v rokaj? Tej so zdrüženi v opoziciji z Mačkom. Je li boš nazaj volo tiste, ki ščejo Prinesti nazaj slabe čase, ka boš pali doma klao svojo živino! Kama boš gledao, če boš sam Ti sebi svojemi gospodarstvi toča? Ali ščeš dober napredek v svojem verstvi? Kak smo to zdaj Zapazili pri toj vladi, bi ga lejko dosegno! Či ščeš, te poslüšaj svoje dobre prijatele i oddaj svoj glas na Stojadinoviča i dr. Klara. Naj zmaga pravica i ne sleparija Mačka ! Naj se preženejo iz tvojega srca vse krivice, da nas ne spraviš s svojim glasom v prešnje žalosti, ki smo je vsi preveč občütili! Tvoja dužnost je, da to priznaš sam sebi! Priznaš tüdi, da so prišli s tov vladov bouši časi i zato s tem vüpanjom naprej! Voli nazaj svojega poslanca Dr. KLARA ! Zavüpati smeš svojo volilno pravico samo dr. Klari, na šteroj stranki je tüdi nadele pomoč! Povejmo ti, dragi volilec, da ne poslüšaš svojega slaboga srca i tistij zamotanij lüdi, ki Te ščejo pogučati na drügo stranko! NE DAJ SE ZAPELATI ! Hodi z nami i s svojov volilnov pravicov ne vtopi sam sebe! Ne vtopi svoje domače i nas vse v slabe čase! Ne vtopi nas v krizo in nevole. Ne glasüj na drügoga! Da pa moremo dosegnoti svoj cio, ki je dober i krščanski, se ne dajmo zapelati Mačkovcom! Mačkovci majo samo namen izprazniti tvoj žep i napuniti svojega! Ne ostani doma, ka nebi šou volit! Doma pri peči ne dosegneš nikaj! Od Mačkove stranke se dajo ništerni premotiti samo zato, ar neščejo premisliti njegove laži! Sami neščejo poznati prave poti i tak sami sebe ščejo vtopili v laži i v nesrečo spraviti tüdi dobre lüdi! Vsi na volišče, ne ostani doma, či lübiš sam sebe i svojega bližnjega! Pokaži što si! Pokaži ka lübiš istino ! Oddaj svoj glas na dr. Klara, šteri je pri dobroj stranki, ki se briga i skrbi za naše sirmaško lüstvo. Njegova stranka nas brani tiste krize, štero smo vsi občütili pred par leti, štero krizo smo vsi preveč občütili! Tak naj Bog živi stranko dr. Stojadinoviča, dr. Korošca i našega poslanskoga kandidata za naš kraj dr. Klar! Gledajmo samo dobro pomoč v gospodarskom položaji, štero dosegnemo samo v dozdajšnjoj vladi! Ta Vlada nas je ohranila gospodarskoga prepada. Vsi na volišče i vsi za dr. Klara! Sestavo Žalik Štefan, predsednik JRZ v Polani. Pozor! Preselil Pozor! sem svojo trgovino na glavni trg! Povečana zaloga, večja izbira, nizke cene, Solidna in točna postrežba. Velika izbira najnovejših in najboljših RADIJSKIH APARATOV, na odplačilo do 18 mesecev. HORNYPHON. RADIONE, MEDIATOR, LÖWE i. t d. NAUMAN, VERITAS, GRITZNER, DÜRKOPP od 1525 Din naprej, pogrezljiv Din 1800.- od Din 1800.- naprej. ŠIVALNI STROJI PISALNI STROJI FOTOGRAFSKI APARATI in OTROČJI VOZIČKI i.t.d. Tehnična trgovina ŠTIVAN ERNEST, MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG. Francoski katoličani in dühovniški naraščaj. Kako velika je v Franciji kriza duhovniških poklicev, najzgovorneje dokazujejo številke: leta 1900 je bilo 33.200 župnikov, leta 1920 le 30.000 in leta 1935 le 21.000. Zato so začeli perečo zadevo obravnavati na posebnih kongresih. Uspehi niso izostali: leta 1925 je bilo v bogoslovji 6.500 gojencev, leta 1935 pa že 10.000. Na letošnjem 14. kongresu za dühovniški naraščaj v Rennes so se zbrali: Pariški nadškof, 18 nadškofov in škofov, prek 500 duhovnikov in 25.000 vernikov. Mladina je imela posebna zborovanja. Mladi škof iz Nantes, Mgr. Villepelet, je 10.000 mladim dekletom krasno razvijal sledeče misli: Trajna življenska pot žene: redovna, saraska, zakonska. Tri skrivnosti Rožnega venca: Marijino oznanenje, poklic za redovno življenje; redovnice se prav dobro zavedajo, da morajo vse storiti, da najdejo in pripravijo duhovniške poklice. Skrivnost obiskovanja: to so tiste, ki ostanejo samske. Nasproti tem je svet večkrat zelo trd in nehvaležen; posmehuje, celo norčüje se iz njih. In vendar koliko dobrega storijo te „stare deviceˮ! Ali je mogoče najti bolj plemeniti cilj za nje kakor zanimanje za duhovniške poklice? — Pri tem bi trebalo tudi govoriti o zanimivi vlogi, ki jo pri tem igrajo sestre, tete, nečakinje. Končno skrivnost Rojstva: veličina duhovniških mater. Treba je iskreno želeti, da mlado dekle postane duhovnikova mati; treba je za to moliti in — žrtvovali ... Življenje takih mater bo vedno bolj podobno Marijinemu, skrivnost rožnega venca se bo pletla naprej, od veselega preko žalostnega v odičeni del v nebeški Slavi. Za zakljüček kongresa so igrali „Pekel proti oltarju": dejanje se razvija na hodniku pekla, v celici bogoslovca, v mirni vasici, kjer prevratni zlobneži poosebljajo grehe in mučijo duše; končno zmaga oltarja in nebes. Kardinal Verdier je v svojem govoru poveličeval Bretagne, deželo duhovnikov (morda jo smemo nekoliko primerjati z našo krajino glede vere —). Govoril je — zaključil z značilnimi besedami: „Ne morem se premagati, da ne bi mislil na svetega Pavla, gorečnika, strankama, vendar velikodušnega: to so tudi francoske lastnosti. Na poti v Damask je nevede preganjal kr- ščanskega Boga. Tako imam trdno upanje, da bo sedaj ponižana Francija na svoji poti znova našla Boga, zakaj On jo čaka, da je znova v svetu Njegova glasnica miru in sreče...ˮ Že dolgo zbirajo Francozi in dobivajo znatne vsote za zdravilišče bolnega klera v Thorenc. Tudi 20. kongres za rojstva in številne drüžine, ki se je vršil v Limoges, bo s svoje strani posredno pomagal, da vzraste čim več duhovniškega naraščaja. Stric z Amerike. — Bara, Bara, ge pa ste!?... Vej lekaj nikoga nega doma? — so zvali poštar Janoš pri preklitnij dveraj pri Logarovij. — Jaj, krščan boži! kak sam se zosagala; nej sam vas včasi mogla spoznati po glasi. Ka pa te je novoga Janoš lekaj nekše pismo mate za nas? Mislila sam, ka so Novine, — so se čüdüvali Bara, gda so Janoš v velkoj torbi pokapali i nekaj iskali — vej je ešče šmrklavec naš Jožek, pa njemi ti morem plačati „Mladoga Prekmurcaˮ, ka jako rad čte; pa meni se tüdi vidijo, ka tej mladi gospodje jako fajn notri pišejo. Samo, ka je gnjes Sreda, Novine pa navadno v so- boto pridejo . . . — Nej so Novine, nej, liki nekši brzojav iz Zagreba, tak mi je poštarica pravila. No, tü podpišite, ka ste v roke prijali . . . — Jaj, križ boži, vej pa znan nej rejsan! Kakši br... br...jav, ali kak ste že praviti, bi pa nam što poslao, pa šče cilou z Zagreba?... Jožek! Jožek! ge pa si, dete moje? friško odi se, ka eti knigo podpišeš!... Znate Janoš, ka že jes slabo vidim, pa tüdi slabo pišem. Vej v najnom časi nej bilou telko škol, pa vsega toga, kak zdaj je, pa smo se ti prekopali do tega mao. Jooo-žeeek! aj, ti j šmrklavec grdi, ge se pa vlačiš tak dugo!? — Vej pa nemrem skočiti doli s hüte z bilicami v šörci! — je larmao Jožek na lestvici na gümli. — Ve se pa paščim, pa nemrem zleteti naednok. — Hm! hm! što bi pa nam tou mogeo poslati z Zagremba, vej pa mi nikoga tam nemamo takšega. V tom časi je prišeo Jožek z bilicam v šörci i podpisao knigo z na vse kraje ležečimi slovami. — No, zdaj pa gori vtrgnite, ka mo viditi, što vam tou pošila. Bara so s trepetajočimi rokami gori vtrgnoti brzojavko, je vse prelükali i dati Jožeki, ka je naj prečté. Brzojav se je glaso: „Draga nevesta! Pridem vütro ob desetoj. Či moreš počakaj, Jančiˮ. — Pet ran! Tou pa naš stric ide z Hamerike domo!... Kak mi eti v prsaj bije!... Lekaj bom mrtva!... — so komaj spregovoriti Bara od začüdenja. Janoš so se posloviti i odišli. Za pol vöre je že celo selo znalo, ka Logarov Janči ide domov z Amerike. V celoj okroglini so znati, ka je Logarov Janči meo srečo v Ameriki, pa se jako obogato. Domo je jako malo gda pisao. Tem bole so pa drügi pisati od njega. Tak je ednok Vrnješov Tonči pisao, ka je Janči na pol milijonar, pa ka je šče njemi delo spravo, i gda je nej büo v deli, njemi je s penezi večkrat pomagao. Tüdi drügi so Jančija hvalili. Logarov Janči je büo dovec. Gda njemi je brat Marko, Barin mož, vő plačao, sta z ženov Katov odišla v Ameriko. Katá njemi je tam za edno leto Vmrla. Janči bi se lejko drügič oženo, pa se nej šteo, preveč je rad meo svojo Kate. Slüžbo je meo dobro: sprva je meo pri nekšem milijonari konje na skrbi, potli je pa prišeo v fabriko, gde je za kratek čas postao nadzornik. Tak je lejko pomagao svojim, rojakom. Pa njim je tüdi pomagao; 4 NOVINE 13. novembra 1938. Banko Zoltán, Crlguetot. Preč. g. Klekl ! Náj vam bo prisrčna zahvala od mene. Že dugo sam vam nameno pisati, zdaj se vam ednok oglasim iz te tühinske zemle. Jez sam evangeličanec iz Sebeborec, svojo vero lübim, vašo pa poštüjem. Lepo se vam zahvalim ná rednom pošilanji Novih Slovenske Krajine. Komaj je čakam vsaki tjeden, da je prečtem. Pozdravlam vas ise vam zahvalim za vaše trüde, štere mate za nas izseljence. Srčno vas prosim, da mi tüdi v novom leti pošilate Novine. Pozdravlam vse na vredništvi i upravi. Pozdrave pošilam svojim staršom, prijatelom, ki so doma i ki so po sveti; nadale pozdravlam svojo rojstno ves Sebeborci i celo Slovensko Krajino. Pismo prišla po 15 letaj na določeno mesto. Te dni sta prišle v roke naslov Pozdrav. Pisma so djali v bak- nika dve pismi, ki sta bile pisanivi i odposlanivi pred 15 leti. L.,1923. se je ponesrečila ladja, ki je šla na otok Grönland. Prišla je med ledene gore, ki so jo zdrobile. Lüdje so se pa rešili na ledeno goro. Vsi so mislili, da jé tüdi tü čaka smrt. Urednik nekoga danskoga lista je napisao svojoj drüžini i uredništvi svojega lista zadnji reno posodice to so pa djali v plavajoče hojo i püstili v morje. Ponesrèčence na ledenoj plošči je veter vrgeo na süho i tak so bili rešeni. Bojo, v šteroj so bila pisma, so zgrabili ribičje i tak je pisma dobo urednik, ki jih jé pisao. Zdaj je objavo ta pisma, štera je pisao tak rekoč že iz kraja mrtvih. Službena naznanila Navodila o pospeševanju urejanja umetnih travišč. 1. Za zboljšanje travništva podeljuje kralj, banska uprava dravske banovine prosilcem podpore za naküp semen in umetnih gnojil, ki so potrebna za napravo umetnih travnišč (stálni travniki in pašniki, menjalni travniki, deteljne mešanice, dosetev travnikov, semenska travišča, učna travišča), 2. Kralj, banska uprava objavi vsem Okrajnim načelstvom do 1. okt. vsakoga leta, rok za predložitev prošenj. Ako to ni posebej določeno, velja za poslednji rok 30. nov. 3. Kdor želi dobiti podporo za napravo umetnih travišč po predpisih teh navodil, se mora prijaviti kmetijskemu referent pristojnega okrajnega načelstva najpozneje do 15. novembra in lastnoročno podpisati prijavnico po obrazcu 1. 4. Na podlagi došlih prošenj bo králj, banska uprava izdala prosiicem odloke, za katero množini semena in gnojil ter v kakšnem znesku se podeljuje podpora, vso to v mejah proračunskih možnosti. 5. Prijávljenci bodo nato nabavili seme sami in sicer pri tvrdki, ki bo vsako leto pravočasno označena, ter plačali njim pripadajoči del vrednosti semena takoj pri prevzemu ostali del pa bo plačala králj, banska uprava naravnost tvrdki. Tudi za umetna gnojila je postopek isti, prosilci bodo na podlagi rešitve kralj, banske up- rave gnojilo sami naročili ter plačali svoj pripadajoči del pri prevzema 6. Ako bi prijavljenec naročil manjšo količino semena, kakor mu je bila odobrena podpora, bo dobil samo ustrezajoči del podpore. 7. Podporo za seme in umetni gnoj bo králj, banska uprava podeljevala prosiicem v mejah proračunske možnosti v sledeči višini: Posestniki, ki imajo do 8 glav velike živine, dobijo k nabavi ceni 50% prispevka, posetniki, ki imajo do 12 glav velike živine, dobijo k nabavni ceni 40% prispevka, posestniki, ki imajo do 18 glav velike živine, dobijo k nabavni ceni 30% prispevka. Kdor ima nad 18 glav velike živine, sprejme podporo za seme le izjemoma. Posamezen posestnik more dobiti podporo za Ureditev nájveč 1 ha umetnih travišč. 8. Kralj, banska uprava prispeva s semenom in umetnim gnojilom le tedaj, ako so dani vsi pogoji, da bo umetno travišče dobro uspelo. Ti pogoji morajo biti razvidni iz točne izpolnjene prijavnice. Prednost uživajo posestniki, ki imajo travnik ali pašnik drehiran, ki imajo urejene gnojišče in so člani kake kmetijske organizacije. Okrajni kmetijski referent skrbi pri predlaganih prošnjah, da se prispevek razdeli čim bolj enakomerno med posamezne kraje in da pride zlasti v kraje, kjer je potrebno ž vzgledom poučiti in pridobiti posestnike za urejanje umetnih travišč. 9. Okrajni kmet. referent nadzira pravilno uporabo semen in gnojil. Uspelo umetno travišče vpiše nato v kataster umetnih travišč, ki ga vodi po obrazcu 2. Prepis katastra dostávlja králj, bahski upravi vsako leto do 1. decembra. Istočasno obvestijo Okrajna načelstva vse občinske urade v svojem področju pri, katerih posestnikih v okraju so umetna travišča urejena. Občinski uradi razglasijo njihove naslove po običajnem načinu in pozovejo kmetovalce, da si ogledajo njihova umetna travišča. V Ljubljani, 31. okt. 1937. Ban: Dr. Marko Natlačen, s. r. Opozarjamo kmetovalce, da se poslüšao prekoristne akcije králj, banske uprave za napravo umetnih travnikov, s katerimi si povečamo količino in zboljšamo kakovost naše živinske krme. Saj od zboljšanja krme zavisi tudi napredek naše živinorejo. Zdravstvo. Kačja koža je moderna. Štera ženska nešče nositi punčolov iz prave kačje kože? Takši punčuli so jako mehki i elegantni i dajo ženski, štera je nosi, posebno eleganco. Z drüge strani je pa to, čeravno zgleda nemogoče — nošenje takših punčolov hasnovito za vse človeštvo. Nedavno so proučavali vzrok, zakaj se menše število slučajov málanje v Belgijskom Kongi. Pri toj priliki so prišli do nenavadnoga odkritja, po šterom to menšanje števila nevarnoga betega stoji v zvezi z dnešnjov modov. Koža kače, iz štere se delajo punčoli, se dobivle od vódene kače, ki živi v Belgijskom Kongi i štero tam lovijo. Kim menje je teh kač, tem bole se je povekšalo število rib, s šterimi se hranijo te kače. Te ribe pa se hranijo z nevarnimi komari anofelesi, ki prenašajo malarijo. V Belgijskom Kongi se je zdravstveno stanje znatno izboišaio. Zato zdaj tam možki i ženske nosijo punčule iz kačje kože. Na žalost pa so postanole kože od časa, kak se je zvedilo za rezultate proučavanja malarije, dragše. Medtem pa stopnja malarije v Kongi i v drügij krajaj ne zavisi samo od toga, če prebivalci nosijo punčole iz kačje kože ali ne. Prebivalstvi se priporoča, da jemle kak protisredstvo proti strašnomi betegi dnevno 0,4 .grama kinina, to količino priporoča tüdi Odbor Drüštva narodov za pobijanje malarije. Za zdravlenje toga betega pa se mora vzeti dnevno 1—1,2 grama kinina. Naknadno zdravlenje se ne vrši, pri ponovnih slučajih se zdravi na isti način, kak v prvom slučaji. Z pogledom na nizko ceno si lehko kinin nabavi vsaki človek. Kinin lehko damo v roke vsakomi brez nevarnosti. V tropskij predelaj, kde so apoteke jako redke, je to velka ugodnst. Kaj je najbolj odločilno? Mnogo je takih, ki v mladih letih nočejo slišati o tem, da bi se zavarovali. Pravijo, da za to imajo čas v poznejših letih. Ali je tako mišljenje pravilno in pametno? Ne I Razloga sta pred vsem dva: 1. Nihče ne ve, ali ne bo že v mladih letih umrl; 2. Starost je pri sklepanju zavarovanja najbolj odločilna. Od starosti je odvisna višina zavarovane vsote. Na primer: Ako se istočasno zavarujeta 29 letna in 49 letna oseba za mesečno premijo 20 Din., bo znašala zavarovana vsota pri prvi osebi 10.320 Din., pri drugi pa samo 4960 Din. (ako sta zavarüvani po ceniku CT.) Pomnite torej, da je pri zavarovanja „Karitasˮ starost najbolj odračuna. Iz tega sledi, da z zavarovanjem ni dobro odlašati. Kaka važnost se polaga na starost, je razvidno tudi iz tega, da se osebe v stárosti od 15 do 44 leta lahko zavarujejo po ceniku CA., po katerem plačujejo premijo 20 let. Starejše osebe pa morajo plačevati premijo do smrti. Ako torej hočete nebi in svójcem dobro, se takoj zavarujte. Karitas ima zastopnika skoraj v vsaki župniji. Vodstvo pa je v Mariboru, Orožnova ulica 8. Zastopnika za Slovensko krajino sta: Jožica Škafar v Murski Soboti in Jožef Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. CENE. Penezi. Holandski ranjški 24 din, nemška marka 17.60 din uradni tečaj, v zasebnoj küpčiji le 14 din, Švicarski frank 10 din, angleški fünt 212 din, anglikanski dolar 43.50 din, francoSki frank 1.17 din, taljánska lira 2.34 D. Zrnje. Pšenica 160 din, ječmen 120 din, žito 130 din, kukarica 100 din, graj 150—250 din, krumpli 55 din za 100 kg. Pošta. Zrim Franc, Kuzma 81. Javite nam, dali so Novine Heindler Roze za 1938. leto Plačane ali ne. Žalik Štefan, á Villers le Tilleuil. Letošnja naročnina plačana. Za K. F. nemamo drügoga atresa, Novine hodijo na staroga. LEPO POSESTVO, z večjim gozdom v bližini kolodvora v Poljčanah, se proda radi družinskih razmer, po ugodni ceni, z vsem inventarjem. — Pojasnila se dobijo, pri Š o r e c Antonu v Ljutomeru, Parna pekarna vpeljana, se lahko takoj pr evzame. Eksistenca zasigurana. Eppinger, Dol. Lendava. Vsem preč. gospodom naznanjata, da imam novo pasarsko delavnico za izdelovanje' cerkvene posode, kakor tudi vsa ognjena pozlatenja in posrebrenja. Delo solidno! Cene zmerne! Najtopleje se priporoča FILIPIČ ANTON, pasar CELJE, Prešernova u. 20 Stavbeni les, žagan, za rušte, čakature in drugo suhi prodaja JOSIP MURSA na KRAPJI. 2500 .- Din. rabite, da zaslüžite 1000 - Din. mesečno doma Pišite: „ANOSˮ Maribor BANKA BARUCH H, Rue Auber Paris 9 0 Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1458-66 Ned. Dienst; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št 5967, Luksenburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico. zato so ga pa vsi radi meli. Zdaj na stára letá bi pa rad svoje čunte odneso v rojstno ves, kak je večkrat pravo. Dokeč je živo brat Marko, tečas je šče kaj pisao domo, po njegovoj smrti pa jáko malo. Vzrok tomi je büo tüdi Barin dugi jezik. Oda njemi je Marko, — Bog njemi dáj düši dobro — vö plačüvao, te so njemi Bara nikaj takšega poblehetnoli, kak že tou pri ženskaj navada, ka či se bratje v meri dilijo, te že one nekaj takšega najdejo, ge si jezik brüsijo pa med brati svojo delajo. Tüdi Jančiji je za tisto reč dugo žao bilou. Nazadnje je pa li pozabo. — Ka bom se čemerio, vej mi tou ták nikaj ne pamaga, si je mislo. Bara so znali, ka je Janči na njij čemeren, pa so za toga volo nej čakali njegovij pisem. S tem bole pa jij je iznenado njegov brzojav. Gda so Bára malo k sebi prišli, je Ančka travo domo prinesla. Včasi je zvedila, ka je novoga. Tüdi njoj se je čüdno vidilo; po drügom kraji pa se je veselila rekši: vej či drügo nej, bar eden svilnati robec mi stric prinesejo. Tüdi Jožek je delao račune na amerikanski gvant, i — cilou na zlato vöro. Največ so šče pa čakali Bara sami. Vej so znali, ka či Janči domo pride, ka do te oni po njegovoj smrti herbali „pol milijonaˮ. Pa šče more biti prle. V dühi so že gledali lepo zidano hižo. Računali so, štero zemlo bi bole vrejdno bilo küpiti, ali tisto zeljovoga Petra na Gredaj, ali pa repnoga Pavla v Vüdini. Vej, či več nej, dva plüga zemlé, tou gvišno küpimo. Tak so si računali mati Bara. Što bi tisti dén prišeo k Logarovim, bi mislo, ka se na gostüvanje pripravlajo, telko pucanja je bilou vsešerom. Ančka je z male hiže vse vö znosila i prezračila postelino. Mazati je zato nej trpelo, ka so pred ednim mesecom namazali. Samo par mišjij lükenj je zateknola. Po kotej je zmela pavočino i po trikrat obrisala prah po klopej, pa se njoj ešče ti nej čisto vidilo. Tüdi posteo je bole visoko napravila kak navadno, pa na njou prestrla najbouše lenove prte, tak, ka do stric ja na mejkom spati. Jožek je pa vöni po škednji pucao. Samo mati Bara so se pa ta hoditi, davati povelja i z Jančijovimi dolari račune delati, za delo so pa skoro nikše nej prijali. Vidilo se, ka so njim dolari bole pri srci kak pa Janči. Tüdi k Lükovomi Marki so skočiti i ga naprosili, či bi šteo iti na drügi den s koleslinom na kolodvor Jančija čakat. — Pa tisti vekši koleslin vzemi, pa samo eden sic gori deni, ka nebi znao biti mati prostor za kufra. Či pa ti nebi bilou mesta, te pa ge lato v Lendavi nahajta tisto, ka node moglo gor ; najbouše bou, či pri Pavli nahata. Jes tak nebom mogla iti, pa Ančka tüdi nej; Jožek šče pa deca. Dobro, te pa samo tak napravi, pa ne pozabi Jančiji povedati, zakaj ga níšče nej prišeo čakat. Vej zna, ka moremo malo kaj vred djati, ka tak mamo vse zapüščeno, ka me samo sram, pa ka si nebi Janči mislo, ka smo vsi manjaki pri hiži — so priporočati Bara Lükovomi Marki, gda njim je obečao. Tisto noč so Bara nej mogli zaspati, telko skrbij njim je hodilo po glavi. Nej so znali, ge bi djati kufra, ka nebi na vlažnom bitij, pa ge jij nebi mogli obiskati nezaželjeni gostje. — Hiža je mala; kamra šče izda méša. V kleti?... tam je nej gvišno. V prekliti?... tam je tüdi nej skrito, pa šče vlažno je... Naj bou! vej že vütro nikake napravimo, — so se potolažiti i končno zaspati. Samo ka so nej mirno spáli. Senjalo se njim, ka je prišeo Janči s telkimi kuframi, ka ka so hižo i preklit ž njimi napuniti. Pa kak so vsi velki bitij! Komaj so štirje ednoga notri spraviti: — V tom je svilnato platno; v etom je pa porcelanasta pa kristalna posoda; v enom so penezi; v tistom tam žutom je pa radij pa gramofon... — je raztegao Janči — Pet ran! Čüješ Jožeki ešče radij pa grefefon so stric prinesli; pa ešče pükšo pa vrgolijo (samokres)— so zvati Bara Jožeka v senjah. Jožek je s takšov silov prileto ka se v prag opotekno i bi gvišno v prekliti z nosom jamo napravo či ga Bara nebi zadržati. — Pri tom so se Bara zbüdili. — Joj, kak se mi lepo senjalo ! Nekaj pa že ti prnese, da se mi takše senja. Tüdi Ančka je nemirno spala. Tak se njoj je vidilo, ka je s pajdašicami k meši šla, pa je ves gvant svilnati melo, nej samo robec, kak si je računala. Samo ka je nekam naopak büo napravlen te gvant. Tüdi Ančki samoj se je tak vidilo. Reklin je tak velki büo ka bi trij Ančke notri šle, pa je samo čden rokav meo. Janka pa je naprej tak duga bila ka je na njo stopala, Zadnja pola je pa na dva pendnja kračiša bila. Ančko je jako sram bilou. Tüdi dečki so se njoj smejati. Dekle so pa malo nej nore bile, tak se njim je vidila ta .nova moda*. Raščenova Verona, tista ka je s Francije prišla i se po noči skoz Pariza pelala, je pravite ka je tou prava pariška moda, ka v Parizi zdaj vse tak majo. Česnekova Mariča njoj je pa | včasi v reč vujšla: — Vej sam pa jes tüdi z Francije prište, pa sam nindri náj takše obleke Vidite. To jé prava amerikairskaraoda. Ka misliš, ka se amerikanci tak nosijo kak v Franciji? Vej Šče moški ka z Amerike- pridejo majo inačiši gvant, nej ka ženske ne bi. — Ka te tij bole znaš kak jes, ka sam se. skoz Pariza pelala? Tij si šče v Parizi nej bila — jo je včasi Verona dol dobite. Mariča je več nej znala kaj i je tüo postala. Verona pa se je gizdavo nasnrejala, zadovolna, ka je Zmagala. Če se je Jožeki tüdi kaj senjalo, nevem, ar mi je nikaj nej šteo povedati. Tak je našim Logarovim minola noč. Komaj je sunce gori šlo, se je že pripelao Lükov Marko i se pri Logarovci hiži stavo. Bara so šče njemi ednok tanače dati, kak naj Jančija sprime, pa kak naj s kuframi napravita. — Mati, štero kokoš pa naj zgrabim? — je pitala Ančka, gda so Bara notri prišli. — Vej sam pa pravila, ka tisto hubasto, ka sam jo zato štela odati, pa je kupinar nej šteo zeti, ka pravo, ka je betežna, či je glij nej, ka je takša mirovna, ka jo mást mantra. (Dale.) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.