Strokovna razprava
GDK: 156:231(045)=163.6
Monitoring vpliva rastlinojedov na naravno obnovo gozdov
Monitoring of the Influence of Herbivores on the Natural Forest Regeneration
Franc PERKO
Izvleček:
Perko, F.: Monitoring vpliva rastlinojedov na naravno obnovo gozdov. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 4. V slovenščini
z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 20. Prevod Breda Misja, pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek ocenjuje monitoring vpliva rastlinojede divjadi na naravno obnovo gozdov, ki ga izvaja Zavod za gozdove
Slovenije. Monitoring analizira glede na podatke iz Dolgoročnih načrtov lovskoupravljavskih območij za obdobje
2007-2016.
Ključne besede: načrtovanje, lovstvo, objedenost gozdnega mladja, naravna obnova, Slovenija
Abstract:
Perko, F.: Monitoring of the Influence of Herbivores on the Natural Forest Regeneration. Gozdarski vestnik
(Professional Journal of Forestry), 67/2009, Vol. 4. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 20. Translated by
Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
This article evaluates the monitoring of the influence of the herbivorous game on the natural forest regeneration,
performed by Slovenia Forest Service. The monitoring is analyzed with regard to the data from the Long-term
Plans for Hunting Management Areas for the Period 2007-2016.
Key words: planning, hunting, game bite on forest young growth, natural regeneration, Slovenia
1 UVOD
Za kontrolo in načrtovanje ukrepov usklajenosti
populacij rastlinojedih parkljarjev z okoljem je
potrebno redno izvajanje in vrednotenje popisa
objedenosti mladja in gošč. Oceno je mogoče
izboljšati s postavitvijo manjših ograjenih kon-
trolnih ploskev.
Zakon o gozdovih v 10. členu določa, da se pri
spremljanju razvoja gozdov na območju določijo:
usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev
naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih
združb na podlagi bioloških kazalnikov.
Po Zakonu o divjadi in lovstvu (Ur. list RS,
16/2004) so naloge Zavoda, da pripravlja metodo-
logijo za monitoring divjadi, za vodenje evidenc,
ugotavljanje bioloških kazalnikov usklajenosti
divjadi z okoljem.
Resolucija o nacionalnem gozdnem pro-
gramu v ocenah razvojnih možnosti med
drugim določa naslednjo usmeritev: Naravno
sestavo drevesnih vrst je treba zagotavljati z
naravnim obnavljanjem sestojev, pri čemer je
treba posebno pozornost nameniti nenehnemu
usklajevanju rastlinske in živalske komponente
gozda. Pri indikatorjih pa določa: objedenost
in poškodbe od divjadi.
2 DOPUSTNA POSKODOVANOST
Veselič (1978) je postavil koeficient objedanja (Q)
kot najboljši kazalnik vpliva rastlinojede divjadi
na gozdno mladje. Koeficient objedanja pove,
kolikšen del skupnega prirastka mladja je v času
spremljave rastlinojeda divjad porabila za prehrano.
Za njegovo določitev potrebujemo pare ograjenih
in neograjenih ploskev. Za oceno vpliva rastlino-
jedov na pomlajevanje je pomembna določitev
največjega dopustnega objedanja mladja. Da bi
se gozdovi (analize so bile napravljene za jelovo-
bukove gozdove visokega krasa) lahko normalno
naravno obnavljali z rastišču primernimi dreves-
nimi vrstami, koeficient objedanja katere koli od
nosilnih drevesnih vrst ne sme biti večji kot 0,35
(kar pomeni, da za hrano ne sme biti porabljeno
več kot 35 % prirastka mladja katere koli nosilne
drevesne vrste (Veselič, 1978, Perko, 1982, 1983).
Glede na navedene in druge ugotovitve je bila
postavljena kot dopustna poškodovanost 30 %.
O teh izhodiščih in sploh o metodah sprem-
ljanja vpliva rastlinojedov na naravno obnovo
gozdov pa se pri Zavodu za gozdove Slovenije, ki
Mag. F. P., Slivice 34, 1381 Rakek
je zadolžen tudi za lovsko načrtovanje, pojavlja
vse preveč pomislekov in dilem, kar gotovo slabi
rezultate usklajevanja odnosov gozd-divjad.
V poročilu Zavoda za gozdove Slovenije za leto
2007 lahko preberemo: Kljub na prvi pogled nekoliko
nižjim realizacijam odvzema nismo nezadovoljni,
saj je bilo za razliko od preteklih let ponovno čutiti
manj težav zaradi neusklajenosti divjadi z okoljem,
zlasti v območjih, kjer so bile v preteklih letih te zelo
aktualne. O problemu naravne obnove le toliko.
Kljub popisom objedenosti gozdnega mladja, ki jih
opravlja Zavod za gozdove Slovenije (1996, 2000,
2004), o tem ne izvemo nič. V poročilu je veliko
več napisanega o zaščiti sadik gozdnega drevja
in stroških zanje. Med drugim lahko preberemo:
Problem z okoljem neusklajenih populacij rastlino-
jede divjadi je v Sloveniji že dolgo navzoč. Dokler
se usklajenost številčnosti populacij in prehranskih
zmožnosti ne izboljša, moramo pri obnovi gozdov
za zaščito naravnega mladja in sadik gozdnega
drevja pred rastlinojedi uporabljati draga mehanska
in kemična zaščitna sredstva. Pri tem se zavedamo,
da z navedenimi sredstvi dolgoročno problema ne
odpravljamo, z njimi le blažimo posledice.
Jošt (2008) v prispevku ne predstavi poškodo-
vanosti naravnega mladja v slovenskih gozdovih,
izogne se tudi koeficientu objedenosti ter dopustni
poškodovanosti.
Tudi pogled v Dolgoročne načrte za lovsko-
upravljavska območja 2007-2016 kaže, kako
Zavod za gozdove Slovenije (ne)izpolnjuje svojih
obveznosti na področju monitoringa objedenosti
gozdnega mladja. V načrtih so upoštevani kot
najnovejši podatki iz leta 2004, so pa še druge
pomanjkljivosti.
3 PROBLEMI IN DILEME
MONITORINGA
OBJEDANJA GOZDNEGA
MLADJA V SLOVENIJI V
DOLGOROČNIH NAČRTIH
ZA LOVSKOUPRAVLJAVSKA
OBMOČJA ZA OBDOBJE 2007-
2016
Seznanimo se s problemi in dilemami glede na
primere iz poglavij Obj edenost gozdnega mladj a v
Dolgoročnih načrtih lovskoupravljavskih območij
(LUO).
01	- Novomeško LUO
Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme so
ugotavljali s popisom objedenosti gozdnega mladja
na stalnih ploskvah velikosti 5 x 5 metrov:
Leta 2004 je bil izveden podrobni popis obje-
denosti gozdnega mladja, ki je zajel le 38 ploskev.
Ostale ploskve so zaradi preraščanja mladja ali
drugih vzrokov izpadle iz popisa. Glede na majhno
število ploskev ocenjujemo, da so podatki lahko
nereprezentativni in ne kažejo objektivnega stanja
objedenosti gozdnega mladja. Ocenjujemo, da so v
popisu ostale le ploskve, na katerih je bilo pomlaje-
vanje in preraščanje v višje višinske razrede manj
uspešno, čemur so lahko razlog svetlobne razmere na
ploskvi ali pa večja izpostavljenost ploskev divjadi
(prisojne lege, manjšapomladitvena jedra ...).
Načrtovalec takole na kratko komentira rezul-
tate popisov: Rezultati analize popisa objedenosti
gozdnega mladja v letu 2004 kažejo, da naj bi se
objedenost mladja povečala. Razen pri bukvi in
smreki, naj bi se objedenost znatno povečala pri
plemenitih listavcih in hrastih.
Glede na to, da je stopnja objedenosti mladja
odvisna na eni strani od številčnosti rastlinojede
divjadi, na drugi pa od razpoložljive hrane v okolju
(delež gozdov, pomlajenih površin, razporeditev
gozdov, rabe kmetijskih zemljišč) ter vremenskih
razmer v posameznem letu, je direktno sklepanje na
gostoto divjadi samo na osnovi stopnje objedenosti
mladja, neprimerno. To še zlasti velja za območja,
kjer prevladuje srnjad.
Načrtovalec še ugotavlja: Objedenost, ki se
ugotavlja na tako majhnem vzorcu, je namreč bolj
odvisna od lokacije ploskve in prehranske ponudbe
okoliškega predela, kot pa od gostote srnjadi.
Gotovo so rezultati odvisni od lokacije ploskve
in prehranske ponudbe, res pa je tudi, da so za
obstoječo prehransko ponudbo prevelike gostote
divjadi.
02	- Gorenjsko LUO
V celotni Sloveniji je bila leta 1996 za spremljavo
stanja v odnosih med rastlinojedimi kopitarji in
njenim okoljem po enotni metodologiji postav-
ljena mreža ploskev s površino 25 m2. V istem letu
je bil prvi podrobni popis, ponovljen pa je bil v
letih 2000 in 2004. Leta 1998 je bil opravljen t. i.
hitri popis, ki je bil ponovljen leta 2002.
Načrtovalec glede na analize popisa ugotavlja:
Na osnovi stopnje objedenosti posameznih vrst
menimo, da se stanje v odnosu med divjadjo in
okoljem ni pomembneje spremenilo.
03	- Kočevsko-Belokranjsko LUO
Na Kočevsko-Belokranjskem lovskoupravljavskem
območju rezultati popisov niso vzpodbudni: Stop-
nja poškodovanosti mladja gozdnega drevja se v
preteklem obdobju ni značilno spreminjala. Skupna
poškodovanost je visoka in močno presega 30 %.
Najmanj poškodovano je mladje smreke in jelke,
sledi bukovo in hrastovo mladje, mladje ostalih vrst
je močneje poškodovano. V mladju je najpogosteje
zastopana vrsta bukev, slede ji plemeniti listavci,
drugi trdi listavci in smreka. Delež drevesnih vrst
v mladju ostaja podoben, pri čemer se v najvišjem
mladju povečuje delež bukve, smreke in jelke ter
zmanjšuje delež preostalih vrst.
04	- Notranjsko LUO
Tako kot drugod je bil tudi tod zadnji popolni
popis poškodovanosti gozdnega mladja od ras-
tlinojede divjadi leta 2004. Načrtovalec na sistem
popisa in vrednotenje postavlja vrsto pomislekov
in zadržkov:
Podatki so le z zadržki primerljivi s podatki pred-
hodnih dveh popolnih popisov, saj so se naravne raz-
mere (sklep) na istih ploskvah močneje spremenile,
število popisnih ploskev pa se je zaradi različnih
vzrokov zmanjšalo od 210 na 158. Zato so popisi le
omejeno uporabni pri sklepanju o povezavi trendov
razvoja gozdnega mladja in stanjem v populacijah
rastlinojede divjadi oziroma stopnje usklajenosti
divjadi z okoljem.
Popolni popis mladja vključuje tudi stare akumu-
lirane poškodbe, zato so rezultati o poškodovanosti
bistveno višji od rezultatov hitrega popisa, kjer so
upoštevane le zadnje poškodbe.
Metoda popisa poškodovanosti mladja daje tudi
sicer težko razložljive rezultate, zato jih moramo
ocenjevati s pridržki.
Ob številnih zadržkih in pomislekih, ki jih
izraža načrtovalec, kljub temu smelo zaključi:
Kljub temu lahko za celotno LUO Notranjske v
grobem ocenjujemo, da se stanje v pomlajevanju
gozda v primerjalnih letih 1996-2004 ni poslabšalo
oziroma, da se je celo izboljšalo.
05 - Primorsko LUO
Objedenostgozdnega mladja se na območju vrši od
leta 1996 v dveletnih presledkih. Leta 1996, 2000
in 2004 so bili opravljeni podrobni popisi, 1998 in
2002 pa hitra popisa. V popisu je zajeto celotno
Kraško gozdnogospodarsko območje.
Tudi tod se je občutno zmanjšalo število popis-
nih ploskev: Mreža popisa je leta 1996 vsebovala
193 točk. Število točk se iz leta v leto niža, tako je
v zadnjem letu bilo popisanih le še 122 točk. Izpad
točk gre predvsem na račun uničenja popisnih
traktov, saj še na nobeni točki mladje ni preraslo
meritvenega praga.
Glede na analize podatkov načrtovalec zaklju-
čuje: V analizi trendov objedenosti mladja po
letih treh podrobnih popisov (1996, 2000 in 2004)
zasledimo padec v deležu objedenosti in sicer se je v
primerjavi z izhodiščnim letom stopnja objedenosti
v povprečju za vse drevesne vrste v vseh višinskih
razredih znižala za 50 %. Bolj pomembno od
stopnje objedanja je dejstvo, da kljub objedanju
osebki višinske razrede preraščajo.
Načrtovalec še ugotavlja: Za zagotovitev
reprezentančnega vzorca objedenosti gozdnega
mladja bi bilo potrebno postaviti zadostno število
ploskev. Glede na intenzivnost gospodarjenja
v kraškem GGO, je v večini primerov obnova
sestojev neustrezna, zastrtostploskev z matičnim
sestojem je velika. To je verjetno tudi pomem-
ben razlog manjšega skupnega števila osebkov
mladja.
Kljub vzpodbudnim težnjam in preraščanju
mladja pa so zaključki v nasprotju z navedenimi
ugotovitvami zaskrbljujoči: S povečano številč-
nostjo rastlinojede divjadi so narasle tudi škode
na kmetijskih površinah in gozdovih. Rastlinojedi,
z objedanjem mladja, zlasti zmanjšujejo število
osebkov posameznih drevesnih vrst (predvsem
hrasta in plemenitih listavcev). V območju so se
začeli problemi pri naravnem obnavljanju. Naj-
bolj je to očitno na manjših pomlajenih površinah,
tudi na poganjkih iz panja, kjer se gozd ob vplivu
divjadi obnovi le z eno ali dvema drevesnima
vrstama. Na Krasu je to večinoma mali jesen, v
Čičariji bukev. S tem rastlinojeda divjad dodatno
selekcionira drevesno sestavo ter onemogoča razvoj
gozdov mešane drevesne sestave.
Slika 1: Položaj lovskoupravljavskih območij v Sloveniji
06 - Pohorsko LUO
Na Pohorju je s proučevanj e vpliva rastlinoj edov na
pomlajevanje gozdov kar nekaj tradicije: Prvi poiz-
kusi ugotavljanja vpliva divjadi na pomlajevanje
segajo v leto 1989. V proučevanje so bili zajeti višin-
ski gozdovi nad 1.250 m nadmorske višine. V teh
gozdovih praktično ni bilo naravnega pomlajevanja.
V parih so bile postavljene ograjene in neograjene
ploskve. Analize so pokazale, da propade zaradi
ekoloških dejavnikov 90 % vznika, na preostalih
10 % pa je pomembno vplivala divjad, ki je bila v
tem prostoru zelo številčna (gams, srnjad).
Sistematično smo pričeli ugotavljati objedenost
gozdnega mladja leta 1996. Ploskve velikosti 5 x
5 m so bile postavljene na mreži 2 x 2 km na celo-
tnem LUO. Do sedaj smo opravili tri podrobne
popise, prvega leta 1996 in naslednja dva leta 2000
in 2004. Vmes sta bila leta 1998 in 2002 narejena
hitra popisa objedenosti.
Večina parametrov, ki jih ugotavljamo s popisi
objedenosti, kaže ugodne trende.
- Pomlajujejo se nosilne drevesne vrste, mladje
prerašča v višje višinske razrede.
-	Skupna objedenost mladja prihaja v normalne
okvire. Nizka je zaradi visokega deleža smreke
v popisih.
-	Razen bukve so vse druge vrste listavcev preveč
objedene.
Podatki vsakega popisa so realni in kažejo
takratno stanje objedenosti gozdnega mladja. Niso pa
rezultati popisov med seboj najbolj primerljivi. Tudi
tod se namreč srečujejo s problemom zmanjševanja
števila popisnih ploskev: Že med prvim in drugim
popisom je izpadlo 25 % števila ploskev in med leti
2000 in 2004 še nadaljnjih 6 %. Skupni izpad skoraj
ene tretjine števila ploskev niti ni tako visok. Pro-
blem je v tem, da je bil izpad največji v centralnem
območju razširjenosti jelena in gamsa na Pohorju.
Ponekod je ostala le posamezna ploskev.
Ravno v tem prostoru pa je bila ugotovljena
pri prvem popisu največja stopnja objedenosti. Ta
ugotovitev in visoka stopnja objedenosti listavcev
v LUO kaže na prevelik pritisk divjadi v gozdu. V
nekaterih predelih LUO (Pohorje, Uršlja, Olševa)
nekontrolirana paša govedi in ovac pomembno
vpliva na objedenost gozdnega mladja.
07	- Posavsko LUO
Objedenost ni posebno velika in se je od leta 1996
(24 %) do leta 2004 zmanjšala na 18 %. Srečujemo
pa se z zelo veliko objedenostjo kostanja (51 %),
g. javorja (44 %), maklena (41 %), češnje (38 %),
gradna, doba (34 %) in malega in velikega jesena
(31 %). Načrtovalec ugotavlja, da je usodno pred-
vsem objedanje mladic hrastov, ki potem propa-
dejo. Kljub relativno nizki stopnji poškodovanosti
gozdnega mladja je selekcijski vpliv na naravno
obnovo velik. Načrtovalec ocenjuje da so težnje
pozitivne: Sodeč po rezultatih zbranih s podrobnimi
popisi objedenosti gozdnega v letih 1996, 2000 in
2004 lahko zaključimo, da se objedenost gozdnega
mladja nekoliko zmanjšuje, ki pa jih je potrebno
jemati z določeno rezervo: Zaključek je potrebno
upoštevati z določeno omejitvijo zaradi relativno
majhnega števila še uporabnih popisnih ploskev, kar
posledično zmanjšuje vrednost podatkov zadnjega
izvedenega popisa.
08	- Pomursko LUO
Tudi tod se srečujejo z občutnim zmanjševanjem
števila popisnih ploskev: Popis objedenosti narav-
nega mladja na mreži 2 x 2 km v izvedbi ZGS poteka
od leta 1996. Izhodiščno število primernih stalnih
popisnih ploskev v letu 1996 v območju je bilo 56.
Do leta 2004 se je število ploskev zmanjšalo na 33,
kar pomeni, da bo v primeru nadaljevanja popisa
le-tega potrebno vršiti na novih ploskvah.
Tudi tod je dilema objektivnosti popisa: Pri-
kazana je skupna objedenost po podrobnih popisih
1996-2004, ki izkazuje večje vrednosti, kot pa tekoča
letna objedenost, ki prikazuje samo poškodovanost
v zadnjem vegetacijskem obdobju (čas 1 leta).
Kljub dilemam načrtovalca pa so podatki
popisa zastrašujoči: Po drevesnih vrstah in po letih
je objedenost (pri vsaj dveh popisih):
Nadpovprečna: mehki listavci, trdi listavci,
graden in gorski javor. ( graden 60, kostanj 69, g.
javor 78, v. jesen 34, češnja 72, smreka 32).
Podpovprečna: rdeči bor, smreka, bukev, veliki
jesen (2 x) in češnja (2 x).
Pregled potrjuje že znane ugotovitve, da so
listavci močneje objedeni kot iglavci, med listavci
sta najbolj objedena trepetlika in beli gaber. Na
višino objedenosti vsako leto odločilno vpliva ostrina
zimskih razmer.
Vrste, ki so v vzorcu popisa mladja zastopane z
večjim deležem so praviloma manj objedene (bukev)
kot pa manj številčne oz. minoritetne drevesne vrste
(plemeniti listavci, razen velikega jesena).
09	- Savinjsko-Kozjansko LUO
Načrtovalec ugotavlja: Trend objedanja mladja
je še vedno v porastu, kljub občutnemu dvigu
odvzema večine rastlinojede divjadi, v zadnjih letih.
Najbolj so poškodovani plemeniti listavci, med
katerimi prednjači gorski brest s 67 %, sledijo pa
mu gorski javor 50, jelka 41, češnja 39, brek 48,
maklen 35, mali jesen 33, kostanj 30, bukev 10
in smreka 3 %.
Načrtovalec se kar ne more sprijazniti s zaskrb-
ljujočimi rezultati: Predvidevamo, da je stopnja
objedenosti po višinskih razredih precej odvisna
od višine in trajanja snega v zimskih in zgodnjih
spomladanskih mesecih, kar pa se z leti močno spre-
minja in posledično vpliva na razmere v popisnem
letu. Predvidevamo tudi, da je stopnja objedanja v
letu 2004 posledica ekstremno sušnega leta 2003,
kar je pomenilo manjši delež razpoložljive biomase
in posledično večji vpliv divjadi.
10	- Slovenskogoriško LUO
Tudi tod se načrtovalec nikakor ne more spri-
jazniti z dejstvom, da morajo biti populacije
rastlinojedov usklajene z zmožnostmi v okolju
in da marsikje zelo presegajo zmožnosti okolja:
Skupni obseg objedenosti gozdnega mladja v lov-
skoupravljavskem območju moramo gledati tudi
v luči naslednjih dejstev:
-	v gozdnogospodarskem območju je glede na
model 41 % premalo mladovij in stanje se še
slabša,
-	v gozdnogospodarskem območju je glede na
model 48 % premalo sestojev v obnovi in stanje
se še slabša,
-	gozdovi so po jesenski žetvi pridelkov skoraj
edini vir prehranske osnove za srnjad.
Skupni obseg objedenosti od srnjadi, ki je bil v
zadnjem popisu 33 %, bi se seveda dalo zmanj-
šati, vendar se postavlja vprašanje: »Ali res samo
na račun srnjadi?« verjetno je odgovor ta, da
je potrebno problem reševati tako, da se hkrati
povečujeprehranska osnova okolja in hkrati zniža
številčnost srnjadi. Na žalost, pa o razmerju raz-
vojnih faz odloča trg, in dokler bodo cene lesa tako
nizke, bomo imeli težave s povečano objedenostjo
gozdnega mladja.
Preveliko objedenost gozdnega mladja je treba
reševati s posegi v populacijo divjadi, pa tudi z
ukrepi v njenem življenjskem okolju, vendar brez
večjih posegov v populacije ni mogoče pričako-
vati rešitev. S takim razmišljanjem je načrtovalcu
težko, verjetneje nemogoče uravnotežiti ukrepe
v populacije rastlinojedov in okolje.
11 - Triglavsko LUO
Načrtovalec takole razloži sistem popisa: Popolne
popise objedenosti gozdnega mladja smo izvedli v
letih 1996, 2000 in 2004 po enotni metodologiji
v celotni Sloveniji. Popis smo izvedli na celotnem
področju ZGS OE Tolmin in sicer po krajevnih
enotah.
Za potrebe popisa smo pripravili karte 1: 25 000
za vsako gozdnogospodarsko enoto in vanje vrisali
v Gauss - Krugerjev koordinatni sistem točke v raz-
ponu 2 x 2 km, ki so bile vezane na točke umiranja
gozdov. Vseh teoretičnih točk je bilo 506.
Rezultati popisov kažejo naslednjo sliko:
Skupno število mladja od 0 do 150 cm je v treh
popisih upadlo iz 100 % v letu 1996 na 61 % v
letu 2004. Upadanje števila mladja je posledica
povečane zastornosti sklepa krošenj. Točke se je
pri prvem popisu izločalo na podlagi prisotnosti
mladja in zastornosti, ki je morala biti manjša od
75 %. Nasprotno pa se je število mladja višine 16
do 150 cm, to je perspektivnega mladja, tekom
treh popisov povečalo in sicer iz 100 % v letu
1996 na 122 % v letu 2004. Povečevanje mladja
pomeni vraščanje mladja iz nižjih v višje višinske
razrede. Število mladja nam kaže na normalne
pomladitvene procese v gozdnih ekosistemih
območja.
Skupna stopnja objedanja gozdnega mladja
višine od 0 do 150 cm je pod kritično mejo 30 %
v vseh treh popisih, v zadnjem popisu se je še
nekoliko zmanjšala iz 24 na 21 %. Objedenost
perspektivnega mladja višine 16 do 150 cm pa je
bila v prvem popisu zelo visoka in je v drugem
popisu že nekoliko upadla, vendar je bila še vedno
nad kritično mejo. V zadnjem popisu pa je stopnja
objedenosti upadla pod kritično mejo 30 %. Skupni
trend objedenosti gozdnega mladja kaže na upad
pritiska divjadi na gozdne ekosisteme, vsaj kar se
tiče objedenosti gozdnega mladja.
Trend objedenosti bukve in smreke je tekom treh
popisov v upadanju, v zadnjem popisu je objedenost
upadla pod 30 % (27 %). Ker sta bukev (18 %) in
smreka (26 %) najpomembnejši graditeljici bodočih
sestojev je ta trend zmanjševanja pritiska rastlino-
jede divjadi na ti dve vrsti vsekakor ugoden. Pri
velikem jesenu opažamo upad objedenosti šele v
zadnjem popisu, ko objedenost tudi pade pod mejo
30 %, kar je vsekakor ugodno dejstvo.
Zelo pa so objedene vrste: gorski javor 61 %,
jelka 70 %, jerebika 59 %, češnja 33 % in mali
jesen 42 %.
12 - Zahodnovisokokraško LUO
Popolne popise objedenosti gozdnega mladja smo
izvedli v letih 1996, 2000 in 2004 po enotni meto-
dologiji v celotni Sloveniji. Popis smo izvedli na
celotnem področju ZGS OE Tolmin in sicer po
krajevnih enotah.
Za potrebe popisa smo pripravili karte 1 : 25 000
za vsako gozdnogospodarsko enoto in vanje vrisali
v Gauss -Krugerjev koordinatni sistem točke v raz-
ponu 2 x 2 km, ki so bile vezane na točke umiranja
gozdov. Vseh teoretičnih točk je bilo 506.
Načrtovalec takole komentira rezultate popisov:
Skupno število mladja višine od 0 do 150 cm ostaja
tekom treh popisov približno enako. To dejstvo je
ugodno, vendar število potencialnega mladja višine
od 16 cm navzgor tekom popisov upada in to za
cca 30 %. Upadanje mladja namesto preraščanje v
višino kaže na nenormalne procese v pomlajevanju
gozdov v LUO.
Trendov objedenosti gozdnega mladja iz treh
popisov ne zaznamo. Objedenost je tekom let
konstantna. Skupna objedenost mladja od 0 do
150 cm je pod kritično mejo 30 %, perspektivno
mladje višine nad 16 cm pa je objedeno nekaj nad
kritično mejo. Splošno gledano, glede trendov in
višine objedenosti, stanje glede pritiska rastlinojede
divjadi na gozdne ekosisteme ni kritično.
Največ mladja je v višinskem razredu do 15 cm.
Tekom treh popisov je število mladja upadlo in sicer
iz 100 % v letu 1996 na 56 % v letu 2004. Upad
števila mladja je izključno posledica zaraščanja
oziroma povečevanja sklepa krošenj nad poskusnimi
ploskvami. Ali je to res? Število mladja nato iz
nižjega višinskega razreda v višji razred upada, kar
je normalen proces razslojevanja mladja. Mladje
v naslednjih dveh višinskih razredih tekom let ne
prerašča v višino, temveč je število dokaj konstantno,
podobno kakor velja za seštevek vsega mladja. V
zadnjem višinskem razredu pa imamo opraviti s
preraščanjem mladja v višino in sicer iz 100 % v
letu 1996 do 138 % v letu 2004. Slednje dejstvo je
v analizi števila gozdnega mladja edino razvese-
ljivo, saj mladje višine 61 do 150 cm že predstavlja
zasnovo bodočih sestojev.
Najpomembnejše vrste drevja, ki so tudi bodoči
nosilci sestojev v LUO so bukev, gorski javor mali
in veliki jesen. Te štiri drevesne vrste predstavljajo
73 % vseh drevesnih vrst v mladju. Ostalih 27 %
predstavljajo toploljubni listavci in mehki listavci,
vsaka drevesna vrsta pa je zastopana z deležem
manjšim od 8 %. Posebnih trendov objedenosti treh
najpomembnejših drevesnih vrst bukve, velikega
jesena in gorskega javorja ne beležimo, objedenost
se tekom popisov ni bistveno spreminjala. Opažamo
pa upad objedenosti pri malem jesenu. Objedenost
bukve in malega jesena je pod kritično mejo 30 %.
Objedenost gorskega javorja in velikega jesena pa
je velika in presega 50 %.
Da ni vse tako lepo, kažejo stopnje objedenosti
mladja naslednjih vrst: gorski javor 56 %, graden
43, veliki jesen 51, jelka 40, črni gaber 61, jerebika
74, mokovec 55, gorski brest 39 in češnja 44 %.
13 - Zasavsko LUO
Popis je potekal na ploskvah 5 x 5 m, na mreži
2 x 2 km. Povprečna objedenost gozdnega mladja
16-150 (0-150) se manjša s 34 % (22) leta 1996
na 23 (19) leta 2000 in 17 (13) leta 2004. Načrto-
valec še ugotavlja: Prikazana povprečja kažejo le
splošno sliko. V posameznih predelih Zasavskega
LUO so na mikrolokacijah bistvena odstopanja.
S primerjavo popisa objedenosti iz vseh treh let
ugotovimo, da delež objedenega gozdnega mladja
upada. Ugotovimo lahko tudi, da je bilo leta 1996
13.360, leta2004pa24.630 nepoškodovanih osebkov
mladja na ha v višinskem razredu 16 do 150 cm.
Posamezne drevesne vrste so zelo objedene: gorski
brest 40 % gorski javor 37, maklen 45, ostrolistni
javor 56; bukev pa le 8 %. Načrtovalec pravilno
ugotavlja: Podrobnejša analiza popisa pokaže, da
je objedanje še vedno preveliko za normalen razvoj
oziroma preraščanje v višje višinske razrede pri jelki
in hrastih. Podobno bi po vsej verjetnosti, moralo
veljati, tudi za številne plemenite listavce.
Podobno kot v številnih drugih območjih
tudi tod načrtovalec opozori na problematiko
razporeditve popisnih ploskev: Pri čemer je tudi
tu potrebna določena previdnost pri razlagi, saj
ploskve pogosto niso postavljene v razvojne faze,
kjer se osnuje mlad gozd.
14	- Kamniško-Savinjsko LUO
Načrtovalec takole strne ugotovitve popisa objede-
nosti gozdnega mladja: Podrobnejša analiza popisa
pokaže, da v višje razrede najslabše preraščajo
pionirske vrste in nekateri plemeniti listavci.
Objedenost mladja (16-150) se povečuje:
leta 1996 je bila 17 %, 2000 26 % in 2004 32 %. S
popisom objedenosti iz vseh treh let ugotovimo,
da se veča delež objedenega gozdnega mladja.
Objedenost kaže negativne, količina mladja pa
pozitivne težnje (1996 26.459; 2004 38.787 kos/ha
mladja 16-150 cm)
Leta 2004 je bil pri popisu ugotovljen izredno
velik delež objedenosti: beli gaber 73 %, gorski
brest 89, gorski javor 77, mokovec 69, graden
52, jelka 31, jerebika 83, kostanj 58, mali jesen
58, veliki jesen 56 %, na drugi strani pa smreka
z le 6-odstotnim deležem. To kaže, da je ogrožena
biotska raznovrstnost sestojev.
Hkrati pa načrtovalec opozori: Pri ovrednotenju
vpliva rastlinojedov na naravno pomlajevanje je
potrebna določena previdnost, saj ploskve niso
postavljene v razvojne faze, kjer se osnuje mlad
gozd.
15	- Ptujsko-Ormoško LUO
Podobno kot pri Slovenskogoriškem LUO (načrto-
valec je isti) se tudi tod načrtovalec ne more spri-
jazniti z dejstvom, da so za obstoječe prehrambne
razmere prevelike populacije rastlinojedov in
niso usklajene z možnostmi okolja: Skupni obseg
objedenosti od divjadi, ki je bil ob zadnjem popisu
38 % (16-150 pa kar 52 %), bi se seveda dalo
zmanjšati, vendar se postavlja vprašanje: »Ali res
samo na račun divjadi?«. Verjetno je odgovor ta,
da je potrebno problem reševati tako, da se hkrati
povečujeprehranska osnova okolja in hkrati zniža
številčnost srnjadi. Na žalost pa o razmerju raz-
vojnih faz odloča trg, in dokler bodo cene lesa tako
nizke, da se lastnikom ne bo izplačalo sekati, tako
dolgo bomo imeli težave s povečano objedenostjo
gozdnega mladja.
Posamezne drevesne vrste so zelo prizadete:
beli gaber je objeden kar v 72 odstotkih, brek
36, češnja 53, drugi trdi listavci 47, duglazija 100,
gorski brest 92, gorski javor 35, jelka 47, kostanj
60, lipa 83, oreh 100, rdeči bor 33, trepetlika 81,
veliki jesen 78, skupaj 38 %.
Obseg objedenosti gozdnega mladja v lovsko
upravljavskem območju moramo gledati tudi v
luči naslednjih dejstev:
-	V gozdnogospodarskem območju je glede na
model 41 % premalo mladovij in stanje se še
slabša.
-	V gozdnogospodarskem območju je glede na
model 48 % premalo sestojev v obnovi in stanje
se še slabša.
-	Gozdovi so po jesenski žetvi pridelkov ednini
vir prehranske osnove za srnjad.
4 ZAKLJUČKI
Analiza Dolgoročnih načrtov za lovskouprav-
ljavska območja kaže, da pristop, kljub enotnim
začetnim izhodiščem leta 1996, postaja vse bolj
neenoten. V osemletnem obdobju spremljave
objedenosti gozdnega mladja se zelo zmanjšuje
število popisnih ploskev, tako da so trendi vpliva
rastlinojedov na naravno obnovo gozdov lahko
vprašljivi in nezanesljivi.
Postavlja se vprašanje o pravilnosti postavljenih
in izbranih točk za spremljavo vpliva rastlinoje-
dov na naravno obnovo gozdov. V analizah bi
bilo treba upoštevati le ploskve, ki so v sestojih
v obnavljanju.
Srečujemo se tudi z različnimi pogledi načr-
tovalcev na spremljavo vpliva rastlinojedov na
obnovo gozdov z objedanjem gozdnega mladja.
Nekateri komentarji tudi ne vzdržijo strokovne
presoje, kar je slaba popotnica za lovskogojitveno
načrtovanje.
Kljub določenim posameznim pomislekom se
kaže kritična meja za dopustno poškodovanost
mladja (0-150 cm) pri 30 odstotkih v grobem za
primerno in je do priprave boljših in podrobnejših
meril (po skupinah rastišč) ne kaže spregledati.
Trendi vpliva rastlinojede divjadi na pomlaje-
vanje gozdov so različni od območja do območja
in kažejo na različne uspehe pri usklajevanju
odnosov rastlinojedi - gozd.
Analiza dolgoročnih načrtov v LUO kaže, s
kako pestrimi problemi se srečujejo pri naravni
obnovi gozdov med posameznimi območji in v
območjih samih.
Zavod za gozdove Slovenije kot načrtovalec bi
moral temeljito in celovito analizirati vpliv ras-
tlinojede divjadi na naravno obnovo slovenskih
gozdov. V letnih poročilih namreč tej aktualni
problematiki ne nameni nič prostora (razen
stroškov umetne obnove), čeprav je to eno najpo-
membnejših spremljanj razvoja gozdov za uresni-
čevanje racionalnega, na naravni obnovi slonečega,
trajnostnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi
in zagotavljanje biotske raznovrstnosti.
Analiza kaže, da je treba poenotiti metodolo-
gijo postavljanja kontrolnih ploskev, ponavljanje
(časovni roki) in tudi vrednotenje popisov.
5 VIRI
JOŠT, J., 2008. Zaščita naravnega mladovja in sadik
gozdnega drevja pred rastlinojedo parkljasto divjadjo.
Gozdarski vestnik, Zdravje gozda, st. 305-320 in
321-331.
PERKO, F., 1982. Metode in prvi izsledki kvantificiranja
vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. Gozd-divjad.
Gozdarski študijski dnevi v Ljubljani 28. in 29.
januar 1980. Biotehniška fakulteta, VTOZD za
gozdarstvo.
PERKO, F., 1983. Bestimmung des höchstzulässigen
Verbissgrades am Jungwuchs. Schweizerische
Zeitschrift für Forstwesen.
VESELIČ, Ž., 1978. Analiza vpliva divjadi na naravno
obnovo jelovo-bukovih gozdov visokega krasa.
Strokovna naloga. Gozdno gospodarstvo Postojna.
Dolgoročni načrt za I. Novomeško lovsko upravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za II. Gorenjsko lovsko upravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za III. Kočevsko-Belokranjsko lovsko
upravljavsko območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za IV. Notranjsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za V. Primorsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za VI. Pohorsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za VII. Posavsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za VIII. Pomursko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za IX. Savinjsko-Kozjansko
lovskoupravljavsko območje za obdobje 2007-
2016.
Dolgoročni načrt za X. Slovenskogoriško
lovskoupravljavsko območje za obdobje 2007-
2016.
Dolgoročni načrt za XI. Triglavsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za XII. Zahodnovisokokraško lovsko
upravljavsko območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za XIII. Zasavsko lovskoupravljavsko
območje za obdobje 2007-2016.
Dolgoročni načrt za XIV. Kamniško-Savinjsko
lovskoupravljavsko območje za obdobje 2007-
2016.
Dolgoročni načrt za XV. Ptujsko-Ormoško
lovskoupravljavsko območje za obdobje 2007-
2016.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Zveza
gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba,
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
RS. Ljubljana, 2008.