Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
I shaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered u Second-Claw Matter January 18, 1»15, at tke Port Offiee at Chicago, Illinois under the Aet of August 24, 1911
TJie largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL

r
No. 8. Štev. 8.
Chicago, 111«, 1. marca (March) 1916
Leto II. Volume n.
Lokalne vesti.
—	Minulo soboto, dne 26. februarja se je zglasila pri družini našega znanega slovenskega mlekarja Frank Grilla štQrklja. Prinesla ji je zdravega in krepkega j sinčka. Čestitamo!
—	V našem uredništvu se je zglasila minuli teden znana rojakinja Mrs. Trampuš iz Virginije, Minn., soproga pokojnega Frank Trampuša, Tu se je mudila kupči-čijskim potom, ker je kupila v East Gary, Ind. več lot. Vsem prijateljem-in znancem, ki so jo tukaj uljudno sprejeli, se lopo zahvaljuje za njih naklonjenost in gostoljubnost.
—	Na pustni torek zvečer se bode Vršila v Joe Perkotovih prostorih domača zabava in seja kluba Slovenskih pečlarjev. Ta dan se bo pričelo tudi slovesno zabijanje žrebljev v novi klubovi znak, ki je bil šele te dni izdelan iz večjega kosa hloda. Prijatelji naših slovenskih samcev, dobrodošli!
—	V zadnji številki smo poročali o nameravani rokoborbi atletskega kluba "Forward", h kateremu spada tudi nekaj naših slovenskih fantov. Napovedana rokoborba se je vršila minulo nedeljo popoldne v Hoerberjevi cjvorani. Vdeležba gostov je bila precej po volj na. Kakor smo zvA vnaprej pričakovali in mislili, sta zopet naša slovenska atleta, ali metalca zmagala na vsej črti. Rojak Anton Wencel je vrgel svojega nasprotnika Hill Millerja h Kentucky v 7 minutah in 20 se kundah; rojak Anton Gregorič
mlajši je pa premagal svojega nasprotnika Čeha Sandova prtfč v 7 in pol minutah, drugič pa v 1 minuti in 10 sekundah. Navzoče občinstvo je našima domačima zmagovalcema navdušeno aplav-diralo v svesti si in iz prepričanja, da "Slovenska kri, nikoli ne sfali!"
—	Dne 21. februarja je umrl v Chicagu sirom Amerike dobro znani tovarnar regalij in izdelovalec društvenih zastav, Čeh Emil Bachman v 51 letu svoje dobe. Zapušča ženo in 5 otrok. Pokojni Bachman je bil vedno navdušen Slovan; prva leta je bil urednik nekega češkega lista, nakar je pričel trgovino z regal i jami in društvenimi zastavami, s katero se je povspel do blagostanja. Pokojnik je umel tudi dobro slovenščino in hrvatsko, ter je bil član raznih slovenskih društev v našem mestu Časten mu pomin!
—	Župan našega mesta Win. H. Thompson bode skoraj gotovo preklical v kratkem koncesije 17 znanih gledališč, ker se nahajajo preblizu cerkva, šol in bolnišnic. Za to se posebno poganja mestni odbornik Aleksander A. McCor-miek, ki je že uvedel tozadevne potrebne korake pri okrajni sod-niji. Prizadeta gledišča bodo: Ashland, Marlowe, American, Colorado, Harvard, Frolic, Paris, Kenmore College, Criterion, Columbia, Pastime, Star, Casino in Boston gledališče ter splošno znani Coliseum na 1461 So. Wabash Ave.
—	Chicaška policija si prizadeva na vse načine, da bi izsledila in ujela znanega anarhista Jean Cronesa, bivšega pomožnega kuharja University kluba, ker je nameraval dtie 10. februarja zastrupiti vse vdeležence banketa, prirejenega v počast novemu nadškofu Rt. Rev. Mundeleinu. Te dni so v Sayre, Pa. aretirali nekega človeka, ki je baje identičen s pravim Crone^om. — Cronesove-ga ožjega prijatelja John Allegri-nija imajo sedaj oblasti pod poro-
štvom $25,000. Vodstvo University kluba je te dni odpustilo iz službe še dva druga pomožna kuharja, ker sta bila preveč na roke z Jean Cronesom.
—	Rojake iz Chicaga in okolice opozarjamo na oglas "Royal'' kino gledišča koje podjetje je v slovenskih rokah. Dne 5. marca se bodo videle krasno slike Anette Kcllerman, v igri Neptunova hči, dne 19. marca se bodo pa videlo času primerne znane lepe slike "Kristusovo življenje, trpljenje in smrt."
—	Proda se zaradi bolezni do-broidoča trgovina z barvami in železnino v sredini slovenske naselbine v Chicagu. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na lastnika. John Kosmach, 1804 W. 22. St.
Ameriške vesti.
Žrtev davice.
Dne 21. februarja za rano.zju-traj je nemila smrt ugrabila znanemu rojaku Frank Petkovšku v Waukegan, 111. edino srčno ljub ljeno hčerko Franciko v starosti 5 let. Revica je bolehala samo teden dni za davico. Oče in mati pokojnice sta neutolažljiva, ker sta izgubila tako nepričakovano svoje najdražje na svetu. Naše is kreno sožalje!
Novi poslanik za Mehiko.
Washington ,D. C., 28. februar ja. Senafrska zbornica je potrdila imenovanje Henry Prather Flet-cherja novim poslanikom Zedinjenih držav za Mehiko. Zaeno je se-natska zbornica tudi odobrila i-menovanje Edvard Whita nasel-niškim komisarjem v San Francisco, Cal.
Avstrija se opravičuje.
Washington, D. C., 28. febr. Ker se je vlada Zedinjenih držav pritožila Avstriji vsled neopravičenega torpediranja ameriškega tovornega parnika "Petrolite",— je dobil državni tajnik z Dunaja tozadevno pojasnilo. Poveljnik avstrijskega podmorskega čolna je v Sredozemskem morju ukazal streljati vsled tega na označeni parnik, ker je mislil, da je bil ta parni k last kakega sovražnika in da je nosil le nalašč ameriško zastavo. Dalje se je streljalo tudi na ta parnik vsled tega, ker je nameraval baje potopiti avstrijski podmorski čoln. Vsled tega streljanja je bil en mornar nevarno ranjen, parnik "Petrolite" pa zdat-no poškodovan.
Vlada Zedinjenih držav ima pa v rokah vse druge podatke in dokaze. Avstrijski podmorski čoln je s silo zahteval nekaj provijan-ta od kapitana "Petrolite"; ker mu ga ta ni hotel takoj dati, so Avstrijci s silo vzeli enega mornarja tega parnika na podmorski čoln kot garancijo za dobavo zahtevanega živeža. — Vlada Zedinjenih držav ni torej zadovoljna z opravičevanjem Avstrije, ker se ne opira na resnične dokaze.
. Poljakom na pomoč.
Washington, D. C., 28. febr. — Ker nameravajo v Ameriki živeči Poljaki začeti veliko akcijo v pomoč svojim nesrečnim sobratom v Evropi, se je ustanovil posebni tozadevni pomožni odbor z John F. Smulskijem in Ignac Paderewski-jem na čelu. Oba navedenca sta se mudila dne 26. t. m. pri predsedniku Wilsonu in državnemu tajniku Lansingu, da naj vlada Zedinjenih držav v tem kaj ukrene. Zastopnikoma ameriških Poljakov se je obljubilo, da se 'bode pošiljalo živež in obleko v Evropo na vladnih transpornikih ladijah. Državni tajnik se je že obrnil do angleške in nemške vlade, da naj
bi ne delale nikakih zaprek pri tem. Več senatorjev bode že te dni stavilo v senatski zbornici posebno resolucijo, da naj se plaČfe vse stroške za prevoz blaga nesrečnim Poljakom iz državne blagajne.
16 palčni topovi na novih bojnih ladijah.
Washington, D. C., 28. febr. — Državni mornarični oddelek je odredil, da se ima postaviti na novih 'superdreadnaughtih' "Pennsylvania" in "California" th'set 16 palčnih topov namesto tlva-najst 14 palčnikov. Obe ti novi bojni ladji se bode pridelilo atlantski flotili. Veščaki trdijo, da bo mogoče streljati s temi topovi v daljavo 18,000 jardov.
Povišanje plače rudarjem.
Calumet, Mich., 28. febr.—Rav-niteljstvo tukajšnje Quincy Mining Co. bode s 1. mareoiii t. 1. povišalo plačo svojim delavcem za 7 in pol odstotkov. Ta plača ostane v veljavi do 30. junija t. 1. ali pa še dlje časa, ako bode cena bakra vedno tako- ugodna. Vsled tega bode imelo korist 1700 pri tej družbi zaposlenih rudarjev.
Pogajanja med premogarji in • družbami.
New York, N. Y., 26. febr. — Danes bodo predložili zastopniki linijskih premogarjev države Pa., O., Ind. in lil. zastopnikom rovov trdega premoga ponovno svoje zahteve povodom obnovitve nove plačilne lestvice in nadaljne pogodbe. Delavci zahtevajo uvedvo "mine run" sistema, povišanje plače od 10—20 odst. in še nekaj drugih varnostnih določb. Kakor se čuje, so premogarske družbe v Penna in Ind. že zadovoljne sprejeti "mine run", tudi glede nove zahtevane plače se bode nekaj ukrenilo, ali morda doseglo celo kompromis. Lastniki rovov želijo le še nekaj dni presledka, da bodo zahteve premogarjev natančno preštudirali.
Zlato v državi Illinois. Springfield, 111., 28. februarja. — Iz Montezume, 111. se semkaj poroča, da so našli na Glazoobroo-kovi farmi ob reki Illinois bogato zlato žilo. Sedaj se bo poslalo tjakaj nekaj vešča kov in vladnih inženirjev, da preiščejo kakovost te rude in obseg zlate žile.
Posledice prepovedanega plesa. Greencastle, Ind., 28. februarja. —Ravnateljstvo tukajšnje Pau-wove univerze je za teden dni izključilo od šolskega poduka 50 dijakov in dijakinj, ker so se nedavno udeležili neke plesno veselice.
Soviažnik je pričel svoj vpad na Verdun že minulo nedeljo na vse zgodaj s tem, da je uprizoril silovito kanonado na trdnjavsko mesto Verdun. Bombardiranje je trajalo neprestano do ponedeljka zjutraj. Narayno da so tudi Francozi pri tem odgovarjali s svojimi topovi, da bi zabranili prodiranje sovražniku. V gozdovju Hau-mont, 10 milj iztočno oddaljeno od Verduna, se je pa sprijela nemška in francoska infanterija. Pri tem so imeli Nemci najbolj občutne iz gube, ker je bilo več bataljonov do cela uničenih.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 27. februarja. Iz glavnega vojnega stana se poroča, da je nemška armada dne 23. t. m. zavzela zelo važne utrdbe pri vasi Consenvoye, katere so Francozi gradili in delali več nego leto dnj. Te utrdbe se nahajajo na iztočni strani reke $Ieuse v bližini VVoevre. Sedaj se nahajajo naše nemške čete že 25 štirjaških milj oddaljeno na francoskem ozemlju. Na prejšnjem francoskem ozemlju blizu Drasa, Vacherauville in Woe-vre ob reki Meuse se ne nahaja sedaj nobenega francoskega oddelka več.
- V Gornji Alzaciji so naše čete tudi zavzele zelo važne gorske točke pri Heidwilerju.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 27. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo danes poročilo, v katerem priznava, da so Nemci s silo vdrli proti Verdu-liu in da preti mestu Pariz velika nevarnost. Zaeno se uradno poroča, da je francoska armada pod spretnim vodstvom generala Joff-refa hrabro -zopet zavzela iz nemških rok trdnjavo Dounaumont blizu Verduna.
V Champagne okraju so naši napadli in premagali sovražnika blizu St. Marie Au Py, pri tem je padlo našim v roke nad 300 vojnih ujetnikov ter 15 nemških častnikov.
Inozemske vesli.
Nemci pred Verdunom. London, Anglija, 27. februarja, .'od vodstvom nemškega cesarja in nemškega prestolonaslednika se je privalila dne 20. t. m. nad 300.000 mož broječa armada, ki si hoče na vsak način podjarmiti vse važne utrdbe velike francoske trdnjave Verdun in konečno zavzeti tudi mesto samo. Sprva so Nemci že zavzeli utrdbe pri Douaumontu nedaleč od Verduna in nekaj drugih zelo važnih strategičnih točk. z Pariza se danes semkaj poroča, da so Francozi to trdnjavo včeraj zopet dobili v svojo posest.
Bojna črta Nemcev je dolga 25 milj in se vleče od Melancourta zapadni do Etaina. Najhujše spopade je pričakovati pri Brabant-un-MeuSe in Ormesu. Nemcem se je te dni posrečilo pridobiti 6 milj dolgo črto francoskih strelskih jarkov. Sodi se, da je padlo takoj prvi dan nad 20,000 Francozov in Angležev pri prvem spopadu, število ubitih Nemcev pa znaša okoli 150.000.
Boj za Verdun bo trajal več tednov. .
London, Anglija, 27. februarja. Ker so se Nemci odločili, da hočejo zopet s silo udreti proti Parizu, so se za to pripravljali že nekaj mesecev. Iz Srbije in Belgije je bilo v ta namen odpoklicanih na francosko obmejno fronto več ko-rov vojaštva, poleg tega se je določilo zato 3. kor Brandenburgov-cev in 15. armadni kor pod poveljstvom znanega generala von Deim-linga. Tem se je pridružilo še nekaj avstrijskih topničarjev s svojimi izbornimi 15. in 17. palč-nimi možnarji. Ker je sedaj v bližini Verduna zelo neugodno vreme vsled snega in deževja, bode trajalo to obleganje več tednov. Francozi so mišljenja, da bodo zopet odpodili sovražnika že tekom 14 dni.
Nemški vojaki so zelo navdušeni, ker se nahaja sedaj na fronti tudi sam nemški cesar Viljem, ki bodri svoje vojaštvo k hrabrosti in vztrajnosti. •	1
London v nevarnosti.
London, Anglija, 28. februarja. V tukajšnjih višjih vojašikh krogih krožijo govorice, da preti Angliji baš sedaj največja nevarnost, ako se bo posrečilo zavzeti Nemcem znano francosko trdnjavo Verdun. Tako se je izrazil včeraj angleški general Lloyd sledeče: "Sedaj je treba napeti vse sile, da zabraniino vpad Nemcem proti Parizu, kajti padec Pariza bi pomenil tudi veliko nevarnost za mesto London."
Nemške izgube v Afriki.
London, Anglija, 28. februarja. Nemci so doživeli povodom seda-
nje vojne v Kamerunu, v zapadni Afriki popolen poraz vsled premajhnega števila svojega vojaštva. Angleške čete so si te dni podjarmile zadnjo nemško postojanko v Kamerunu, mestece Mora, ki se je moralo rado, ali nerado udati sovražniku. Nemci nimajo sedaj v Afriki nobene kolonije več v svojih rokah.
Nemci želijo mir.
London, Anglija, 28. februarja. Iz Kodanja se semkaj iz zanesljivega vira poroča, da je uložilo pri nemški vladi peticijo nad 5000 uglednih trgovcev iz Berlina, Hamburga in Bremna, da naj skuša vlada doseči v 3 mesecih premirje, bodisi že na ta ali drug način. V tej prošnji se je povdar-jalo, da preti nemškim državam vsled despresije pri trgovini popolen poraz in nepopisna izguba.
Suiovi Nemci.
Pariz, Francija, 28. februarja Neki časnikarski poročevalec iz Bukarešta poroča tukajšnji "Ha vas" agenturi, da je nemška vojaška oblast pregnala vse oddelke ameriškega Rdečega križa, ki so dosedaj tako uspešno delovali na Srbskem.
Borba za Drač.
London, Anglija, 26. februarja Znano pristanišče Drač, ki leži v Albaniji ob Jadranskem morju, so pričele te dni avstrijske bojne ladje močno bombardirati, namenoma, da preženejo vse, v tem mestu In okolici nastanjeno italijansko vojaštvo. Bombardiranje je take silno in jako, da je pričakovati že v nekaj dneh padca tega mesta v avstrijske roke. Italijanom in Albancem se bode težko rešiti iz za gate, ker, imajo samo še eno pre hodno rešilno pot iz Drača, to j( na severni strani blizu draškegf jezera.
Iz Rima prihaja poročilo, da se nahaja sedaj v Albaniji okoli 250. 000 italijanskega vojaštva in sicer blizu Avlone ter v Draču, ki hočejo na vsak način odbiti avstrijske napade.
Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 26. februarja. (Uradno.) Ker so pričele bojne ladje uspešno obstreljevati vse po mole in luko mesta Drač, bode ita lijanskim četam nemogoče dobivati s te strani nova ojačenja, m uničijo in živež. Istotako se je moral sovražnik že umakniti in južnoiz-točni strani tega mesta. Včera smo pri tem spopadu zajeli 700 vojakov vojnih ujetnikov, 11 častnikov, 5 večjih topov in eno strojno puško.
Essad paša na begu. • Rim, Italija, 26. februarja. Semkaj v Rim je dospel Essad paša., bivši predsednik, ali poglavar Albanije. Sprva je zatrjeval, da je prišel vsled važnih zadev in posvetovanja z laškim vojnim ministrom, kasneje se je pa izvedelo, da je pribežal v Italijo, ker se boji da bi ga Avstrijci ne ujeli.
Italijani evakuirali Drač. Rim, Italija, 27. februarja. U-radno se potrjuje, da so pričele i-talijanske čete evakuirati pristaniško mesto Drač v Albaniji vsled presilnega bombardiranja Avstrijcev.
Smrt junaškega srbskega generala Marselj, Francija, 28. februarja. V tukajšnji vojaški bolnišnici je umrl znani bivši srbski general Jo-san Cugrinovič. Cugrinovič je 1. 1913 v tedanji balkanski vojni s svojim oddelkom prvi ukorakal v Odrin ter je ujel tedanjega turškega poveljnika odrinske trdnjave Tudi v sedanji vojni je navedenec junaško branil nekdanje srbsko
mesto Niš, boril se je proti Nem-.cem z svojo, 3200 mož broječo armado toliko časa, da se ni skrčilo to vojaštvo na 200 mož.
Gabriel d' Annunzio ranjen.
Rim, Italija, 28. februarja. Znani italijanski pesnik in domoljub Gabriel d' Annunzio je bil te dni v vojni službi tako ranjen na enem očesu, da bode zgubil vid. Annunzio je bil prideljen oddelku avija-tikov, kamor se je prostovoljno zglasil.
Grška se bo pridružila ententi.
Rim, Italija, 28. februarja. Iz *
Aten prihaja semkaj poročilo, da se namerava Grška pridružiti en-tentnim zaveznikom. Tozadevni korak se je dosegel šele zadnje dni, ker so se mudili v Atenah zastopniki angleške, francoske in italijanske vlade.
Rekvizicija pšenice na OgTskem.
London, Anglija, 28. februarja.
Iz Budimpešte se semkaj poroča, da je prišla ogrska vlada na sled nepostavnemu početju raznih žitnih trgovcev, ki so skrivali pšenico pred oblastjo. Sedaj je vlada zaposlila 6000 posebnih nadzornikov, ki hodijo od mesta do mesta in popisujejo zalogo pšenice. Vsakdo, kdor ni svoječasno naznanil pravilne zaloge žita, — bode vsled tega kaznovan; poleg tega se mu bode že zaplenilo celo zalogo.
Velika naročila živil iz Rumunije.
Milan, Italija, 28. februarja. —
Med rumusko, avstro-ogrsko in nemško vlado se je dosegel sporazum, da se bode tekom 1 meseca poslalo centralnima zaveznikoma 100.000' vagonov koruze, ovsa, ječmena in drugih poljskih pridelkov, — da se obvaruje deželi> pred morebitno lakoto. Blago se bo razva-žalo takoj, ko se otvori zopet po Dunavi paroplovba.
Dalje se je med Rumunijo in o-menjenima dvema državama sklenilo, da se bo pošiljalo v protiza meno na Rumunsko take izdelke, ali tako blago, ki se ga ondi ne more dobiti.
Prebiranje novincev na Angleškem.
London, Anglija, 28. februarja.
Glasom novega ukaza vojnega ministrstva se bode pričelo v kratkem s prebiranjem tudi oženjenih vojaških novincev za angleško armado. Vsakdo, ki bode sedaj potrjen, bode moral iti dne 1. julija pod zastavo, na ta način namerava angleška vojna oblast pomnožiti svojo armado za 400,000 mož. O-ženjene vojake se bo rabilo iz-djučno le za domačo obrambo.
Nemci padli v nemilost pri Portugalcih. Lizbon, Portugalska, 28. februarja. V poslanski zbornici se de-uje na to, da bi se čim preje prekinilo ali preklicalo trgovsko-pogodbo med Nemčijo in Portugalsko vsled izredno neprijateljskih razmer od strani Nemčije. Dalje se je sklenilo zapleniti vse nemške in avstrijske trgovske ladje, nahajajoče se sedaj v kakem portugalskem pristanišču, ker se je našlo zadnje dni na nemškem parni-ku "Budilow" večjo količino di-namita. Portugalska vlada bode sedaj kapitana tega parnika občutno kaznovala.
Portugalci zaplenili nemške parnike.
Lizbona, Portugalsko. 28. febr.
Portugalska vlada je izdala ukaz, da naj se internira ter zapleni na-daljnih 7 nemških tovornih ladij, ki so se nahajale v pristanišču Sv. Vincencija, blizu Cap Verde otočja. Pred tem je portugalska oblast zaplenila že 36 drugih nemških tovornih parnikov.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Joliet, m.
Nape društvo je imelo dne G. febr. t. 1. svojo redno mesečno sejo, na kateri se je sklenilo sledeče: Prihodnja redna. mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 5. marca t. 1.; pričetek seje bo točno ob eni uri popoldne; po tej seji priredi društvo prosto zabavo ali sestanek, na katerega so uljudno vabljeni vsi člani tega društva, da bomo na ta način obhajali 251et-nico društvenega obstanka.
Leta 1915 je minulo namreč že 25 let, odkar se je naše društVo pričelo, da so se prvi člani pričeli skupaj zbirati za vstanovitev tega društva. Ker pa lansko leto naše društvo ni praznovalo svoje 251etnice vsled gotovih razmer za prireditev kake veselice, zatoraj se bo vršila sedaj v ta namen prosta zabava, kakor gori označeno. Ta dan bode dana prilika usta-novnikom našega društva spominjati se svojega truda in 25 letnega delovanja pri društvu, ki se daj tako lepo napreduje.
Ako je tu v naši naselbini še kateri mož, ali fant, da še ni pri nobenem podpornem društvu, — ima sedaj najlepšo priliko pristopiti k našem društvu, ker je pristopnina sedaj znižana samo na $1. — Pristopite torej sedaj, dokler je čas!
S pozdravom John Vidmar, tajnik.
NAZNANILO.
Člane društva sv. Jožefa št. 57, KSKJ. v Brooklynu, N. Y., tem potom uljudno prosim, da se vsi vdeležijo seje, ki se vrši v soboto dne 4. marca t. m. točno ob 8 uri zvečer, ker imamo na dnevnem redu važne točke, posebno pa imamo še več nedognanih stvari za rešiti za našo letno veselico, katera se bode vrnila dne 29. aprila t. 1 Ob enem tudi naznanjam, da je odbor preskrbel park za naš piknik, kateri se bode vršil dne 13. avgusta, t. 1. — toraj pričakujem obilne vdeležbe dne 4. marca pri seji.
Ostanem z bratskim pozdravom G. Tassotti, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom opozarjam vse člane in članice društva sv. Barbare Štev. 68 K. S. K. J. Manor, Pa., da se naj udeležijo seje, ki se vrši dne 5. marca t. 1. ob 10 uri dopoldne in sicer na starem prostoru v Manor, Pa.
Cenjeni mi bratje in sestre, torej vas s tem prosim in opozarjam slednjič, kajti že zadnjikrat sem vas parkrat opominjal hodite redno k sejam; odziv na ta moj o-pomin je bil pa ta, da so bili na zadnji seji samo predsednik, ta j nik in blagajnik.
Pozdrav do vseh bratov in sester K. S. K. Jednote.
John Terbots, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem članom in članicam društva sv Družine štev. 5 K. S. K. J. v La Salle, 111. in okolici, da se je sprejelo na zadnji seji Važen predlog, tikajoč se vseh članov, ki niso oddaljeni več kot tri milje od društvenega sedeža. Vsi ti člani se morajo udeležiti redne mesečne seje vsaj enkrat v treh mesecih; kdor izmed teh članov bi se ne hotel ravnati po tej odredbi, zapade kazni 50c vsake tri mesece; a-ko bi pa še to ne zadostovalo, bi bil društveni odbor prisiljen bolj strogo nastopiti
Da bode vsak član odobraval ta naš novi predlog, naj prebere sleherni članek v Glasilu K. S. K. Jednote letošnje štev. 2 stran 4, prva kolona. V tem članku bo našel pojasnilo, da se prišteva take člane ki ne hodijo redno k sejam mlačnim in kakor mrtvifci, — ker nočejo gledati ne za napredek društva in jie Jednote.
Da ne bode naše društvo stopalo po taki poti, kličem vsem našim članom: hodite radi in v obilnem številu na mesečna zborovanja. Za prihodnjo sejo Vam še to svetujem, da pripeljite s sabo vsak po enega norega kandidata. S tem boste pokazali, da Vam je res napredek društva in naše Jednote najbolj pri srcu.
Zaeno opozarjam tudi vse člane (ice) našega društva, ne?lede
na njih oddaljenost, da naj vsakdo ugodi zahtevam našega duhovnega vodje, kakor je bilo to naznanjeno v štev. 4 tega lista in da naj pravočasno opravi svojo velikonočno dolžnoj*. Vsakdo naj v tem slučaju zahteva spovedni listek od duhovnika, ter naj listek pošlje našemu društvenemu tajniku. Ako bi so pa morda kda protivil ravnati se po tem predpisu, bi bilo društvo prisiljeno ravnati se v smislu Jednotinih pravil in zadnjič prijavljene resolucije našega duhovnega vodje.
S pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.!
John Tomcha, predsednik dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J.
La Salle, 111.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Veronike štev. 115 K. S. K. J. Kansas City, Kans.
Tem potom se naznanja članicam gori omenjenega društva, da smo sklenile na seji dne 13. tega febr. da bodemo imele skupno sv. obhajilo dne 12. marca t. 1. ob 8 uri zjutraj. V ta namen bodo častiti domači g. župnik začeli izpovedovati v soboto ob dveh popoldne , zvečer ob pol 8ih in tudi v nedeljo zjutraj, da bode res mogoče vsaki članici opraviti svojo velikonočno dolžnost, da se ne bo kasneje nobena izgovarjala, da ni imela prilike. Naše društvo je določilo $1. kaz. za one članice, ki se ne vdeležijo skupnega sv. obhajila. Opravičena ne bo nobena, — izvzemši one, katera je bolna in je naznanjena v bolniški knjigi.
Torej cenjene sosestre! Ponovno vas opozarjam, ne zabite na dne 12. marca, da se skupai snidemo v cerkveni dvorani ob pel 8ih zjutraj in potem skupno odkorakamo z znaki na prsih ob 8. uri v cerkev, kjer se bode vršila za društveni namen peta sv. maša. Cenjene sosestre ! trosim vas še, da pridete po sv. maši vso nazaj v dvorano, da mi boste takoj spovedne listke oddale, da se bodemo 'lahko* z h jim i duhovnemu vodju izkazale.
Konečno pozdravljam vse članice in člane K. S. K. J. sirom A-merike, Vam gospod urednik pa želim pri Vašem težavnem opravilu veliko potrpljenja in obilno uspeha!
Marija Maurin, I. tajnica.
East Helena, Mont.
Cenjeni sobrat urednik: — Upam, da boste priobčili sledeče vrstice v priljubljenem nam "Glasilu K. S. K. Jednote:"
V	sedanjih dolgih zimskih ve čerih smo najrajši sedeli v okrožju tople peči, čitajoč raznovrstne svetovne novice. Težko že pričakujemo zaželjene vigredi, še bolj težko pa konec današnjega svetovnega klanja.
Ako pogledamo onstran Atlantika v staro domovino, kjer nam je tekla zibelka, — kako vidimo v duhu, ondi sedaj vse otožne obraze. Čestokrat se ozira oče ali mati za sinom, žena za možem, otroci za očetom, — po kateri strani se bo zopet vrnil. A zastonj in zaman je to pričakovanje, ker njega od nikoder ni.
Kaj pa mi ameriški Slovenci? — Trdno sem prepričan, da je že marsikateri rojak neštetokrat blagroval ono uro, ko se je podal semkaj, ter se tako odtegnil zunaj smrti, tugi in bedi, katera tare že toliko časa naš ubogi in nedolžni slovenski narod. Sveta dolžnost nas torej veže, da smo naši novi domovini vedno iz srca hvaležni za izkazano rešitev, mir, svobodo in varstvo.
Z delom gre v tukajšnji rudo-topilnici še precej* povoljno; vendar ne svetujem rojakom sem hoditi, ker je delo tu težko in zelo nezdravo. Minule dni je krožila tu govorica, da nam bo rudarska družba povišala že s 1. febr. plačo. Prvi febr. je že za nami, a o-stalo je žal vse pri starem in bo menda še ostalo tako tudi naprej? Zadovoljiti se moramo s tem, kar srno si doslej prislužili.
V	tej naselbini prirejamo večkrat kakšno zabavo, kjer preživi-mo par uric v domači veseli družbi. Dne 13. febr. je priredilo naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K, J. veselico r korist svoje blagajne. Prireditev je dobro uspehe. Ta večer je naša do-
mača godba igrala lepe komade, da se je plesaželjna mladina izvrstno zabavala, tako tudi mi drugi.
V dolžnost si štejem torej, da se v imenu društva vsem cefij. udeležencem lepo zahvalim. Hvala gre tudi vsem onim, ki so tako nc umorno sodelovali na tej veselici naši domači slovenski godbi in razprodajalcem tiketov. Posebno se moram pohvalno izraziti našemu cen j. sobratu John Krpanu. Hvala lepa vsem, ker ste nam ^ tem pripomogli do tako lepega u-speha, da se je prireditev vršila ter končala tako mirno in v splošno zadovoljnost! . 1
S pozdravom do vseh Članov in članic naše dične K. S. K. J.!
John Sašek.
' Granville, 111.
Spoštovani sobrat urednik: — Rad bi s tem javnosti naznanil, kako se imamo v tej naši mali slovenski naselbini. — Da se v tukajšnjem premogorovu dobro vsak dan; zaslužek ali plača sta pa odvisrta od prostora, kakor-šnega inta kdo. Da zaslužek pri nizki plasti premoga ni kaj poseben, to b6 vsak dr. vedel. Delo se tukaj Še tt\di dobi ako ima pre-mogar potrebni delavski certifikat, ali majnarski papir. Pa kaj vse to koristi, ker bo tu delo le še za nekaj tednov. Kakor znano, poteče tudi za naš premogarski okraj s L aprilom 1916 delavska pogodba in plačilna lestvica. Tedaj bo treba odložiti kramoe in lopate za nedoločen čas. Nihče še ne ve, kaj nameravajo kapitalisti z nami storiti? — Boelo li nam zvi šali plačo pri toni, ali nam bqdo še kaj proč od zaslužka odvzeli ?
II koncu tega dopisa imam do cenjenih naročnikov našega lista še sleelečo prošnjo:
Te elni sem dobil pismo iz starega kraja, od matere rojaka Anton Cvetežarja, ela ga je nekje tu v Ameriki povozil vlak. Dotični rojak je bil eloma iz vasi Klenik, župnija .Vače pri Litiji na Kranj skem; star je okoli 24—25 let in bolj nizke postave. Pred enim letom je elelal in ž*vel v Coulter-ville, 111. box 11. Jaz bi rad njegovi skrbni materi pisal, če ta ro jak še živi ali ne'? Kdor izmed cenjenih čitateljev tega lista \u morda kaj več o Anton Cvetežar-ju, naj mi blagoveli naznaniti pismeno, za kar mu bom zelo hvtle-žen; če pa pogrešani Anton Cve-težar še živi, naj se pa sam pri me ni pismeno javi. S sobratskiui pozdravom
Jernej Bedek, box 238 Granville, 111
Joliet, 111.
Cenjeni g. urednik: —
Odmerite mi nekoliko prostora v Vašem cenj. listu. — Predpust-ni čas se bliža še h koncu in kmalu nam bo napočil post, ali zaključek vseh veselic, iger, jtd. Tukaj v Jolietu smo bili bolj na slabem v minuli sezoni glede iger, ker se je samo eno priredilo. Kaj je bilo vzrok temu, se ne ve? Po mojem mnenju gotovo to, ker nimamo primerne lastne slovenske dvorane. Drugod moramo plačati za en večer po $25. za dvorano, poleg tega pa še kakih $20. za obleko igralcev i. dr. tako', da društvu prav malo ostane.
Lepa je torej ideja cerkvenega odbora, da naj bi se staro šolo pregradilo in popravilo v to svr-ho. Namesto da bi plačevali najemnino od dvorane tujcu, bi šlo vse v domače roke. Pomagali bi s tem sami sebi in drugim.
I£ar se tiče veselic, bomo imeli te dni še dve in sicer jo priredi dne 4. marca društvo "Triglav", dne 7. marca pa društvo sv. Janeza. — Mladeniči in deklefta! Še imate priliko in čas zabavati se na teh plesnih veselicah, potem pa nastopi čas počitka, ali posta.
K sklepu dopisa pozdravljam vse. čitatelje (ice) tega lista ter želim našemu Glasilu v tekočem letu obilo uspeha! ,
Jolietčan.
spregovoril o tej izvanredni slav-nosti, ki smo jo dočakali v našem
mestu.
Do 5. febr. t. 1. še ni bilo zapisano v zgodovini našega mesta, da bi se slavilo polstoletje zakonskega življenja. Ta izvanredna čast bode v zgodovni mesta Fo-
rest City, Pa., zapisana nam Slo-cem in Slovenkam po jubilantih te slavnosti, Jožefu in Mariji Za-lar.
Res, srce pretresujoče je bilo gledati in videti, kako so se 5. febr. okrog 9. ure dop. zbirali sinovi, hčere ,njih možje in žene,
vnuki in pravnuki, ter drugi sorodniki, da počaste zlatoporočen-ca na njih domu. Nekoliko pred deseto uro se v dolgem sprevodu odpeljejo v cerkev sv. Jožefa, ker je domači g. župnik Rev. Tomšič ponovno blagoslovil stari parček. Cerkev je bila polna občinstva in
Prva zlata poroka v Forest City, Pa.
Kakor je bilo poročano v štev. \ Jednotinega Glasila, da bodeta 57 febr. t. 1. obhajala zlato poroko Jožef Zalar in njegova soproga Marija, v Forest City, Pa., tako se je tudi zgodilo. . *
Čeravno je že par tednov od tega .poteklo, vendar sj ne morem kaj, da ne bi nekoliko obširneje
Pazite na ta oglas v prihodnji številki!
West Side Realty Co.
STUD DO JEDIL.
V LEKARNAH ,
triner$
bitter-wine
V \
TRINtROVO
HORKEVmO
yJOttPH TRIMl* _*l»-»sa S «,KI««1< A«*
CENA $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil t Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava aama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabia-ni prebavni živci ne morejo več prcbavljati kot navadno in zato se u prejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
SLAST DO JEDI, OJAČEN ŽIVOT IN MOČ ZA MISLITI.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti:
NEREDNOSTI PO JEDI, ZAPRTJU,
KISLO ALI GRENKO KOLOANJE,
RIGANJE,
PLIN — UJED.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bodo dalo pomoč.	*
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro z^avilo proti kalija pri rokak. Morali bi najraje imeti Triner's Cough Sedative, katoro ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50e. Po pošti 35e in 60c.
Jos. Trincr
izdelovatel* 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO« ILLINOIS
marsikako oko je postalo s'solzami zalito, ko sta prikoraka slav-1 jene a v spremstvu svojih otrok in sorodnikov pred oltar, med tem ko je profesor in organist g. Peter Srnovršnik pritiskal na piščalke in igral slavnostno koračnico, ki je jubilanta spominjala na dan, ki sta pred polstoletjem korakala v domači farni cerkvi v Borovnici na Kranjskem k poroki. Med daritvijo sv. maše je pel cerkveni pevski zbor v okusno u~ branih glasovih lepe pesmice, pri katerih je pela solo Frančiška Susman, rojena Zaiar, druga najmlajša hčerka zlatoporočencev.
Po daritvi sv. maše je Rev. Tomšič v krasnih besedah pozdravil in čestital jubilantoma in njima želel božjega blagoslova še na mnoga leta. Povdarjal je, da živeti polstoletja v zakonskem življe-.nju, zgojiti veliko družino, to je nekaj izvanrednega in to je mogoče doseči le s božjim blagoslovom in milostjo. Govor g. župnika je nemogoče dobesedno tu navesti, reči pa moram, da je bil v resnici tako ganljiv in pomenljiv, da ni bilo osebe v cerkvi, ki bi ji ne zaigrala srebrna iskrica — solza v očeh.
Ko je domači g. župnik končal s svojim lepim govorom, spregovori v angleškem jeziku polski župnik Rev. Gryczka, ki je pri slavnosti sodeloval in pomagal Rev. Tomšiču. Besede jedrnate, lepe in pomembne, se nikakor ne dajo popisati. Bilo je nekaj, Kar v našem mestu še nismo imeli ali slišali.
Po končanih cerkvenih obredih odpeljeta se jubilanta na dom v spremstvu sorodnikov, ker se je vršil obed. Pri obedu pozdravi zlatoporočenca, ali kakor jih je nazvala, stare stariše, gospodična Marion Genovefa Zalar, najstarejša hčerka Josipa Zalar ml., gl. tajnika K. S. K. J. Deklamirala je nalašč v to pripravljeno voščilo, katero je za to slavnost priredil urednik Jednotinega Glasila, g. Ivan Zupan. Deklamacija je bila izvršena v lepi razumljivi slovenščini, in pravilnim naglaša-njem, ki je zlatoporočenca navdušila in zagotovila o vdanosti in ljubezni od strani otrok in sorodnikov. To voščilo se jo glasilo takole :
"Predragi ded nam, — ljubi oče, In ljuba stara mati Vi: lii bije spet Vam srce vroče, Vam danes spet okoro žari? Praznujeta ko pol stoletja Zakonske zveze že oba? Let petdeset je tega štetja Ko pred oltarjem stala sta. — Poglejte, Vaša vsa družina Se zbrala v ožjem krogu je. — To dan slovesa, jo spomina, Veselja bije nam srce. — Prestala v Vajunem življenju Dovolj težav sta in skrbi, Pomagal Bog je Vam v trpljenju, I)a vse vzgojili ste nas Vi. Zato smo danes tu se zbrali, T)a se Vam zahvaljujemo. Za dobro vse, kar ste nam dali, Da z Vama se radujemo. Iz sre dans vseh nam želja sveta Prihaja, tja v nebo kipi: Da Bog ohranil naj še leta, Bi Vaju v svoji milosti."
Po obedu je pričelo prihajati ljudstvo od vseh strani, da čestita slavljencema in ju obdari z različnimi darili. Vsi prostori v veliki in prostorni hiši so bili dc zadnjega kotička polni in družba, sedeča ob bogato obloženih mizah z različnimi jedili in pijačo, se je prav po starokrajsko in po domače zabavala pozno v noč.
Da se je slavnost vršila toliko velečastneje, gre gotovo v prvi vrsti zahvala pevskemu društvu "Zvon", ( lani omenjenega društva so na predvečer zlate poroko prišli na dom slavljencev in jima zapeli podoknico. Istotako se jo pokazalo pevsko društvo "Zvon"' pravega mojstra v petju 5. in 6. febr. V znak prijaznosti m vdanosti je imenovano društvo podarilo jubilantoma krasen dar, ki. ju bode do smrti spominjal na vzorno društvo "Zvon" in njega petje.
Tudi govorov in govornikov ni manjkalo pri slavnosti. Stolorav-natelj g. John Dečman, mirovni sodnik mesta Forest City, je pozdravil slavljenca in čestital njima na zaslugah, ki sta si jih stekla v naselbini.
Josip Zalar, ml., gl. tajnik K. S. K. J. se zahvalil predgovorni-ku za lope besede, kakor tudi ce leniu občinstvu za skazano ljuba v
in naklonjenost slavljencema. Govoreč svojim starišem, rabil je nekako tele besede: "Dragi oče in mati! Pot zakonskega življenja Vama ni bila posuta z rožicami. Skozi dobo petdeset let zakonskega življenja živela sta v skrbeh in trpljenju, kot pravi krščanski zakonski par. Vendar pa vkljub vsem križem in težavam zakonskega življenja sta dosegla visoko starost, da danes praznujeta pol stoletja, kar sta si obljubila skupno življenje in podporo eden dru-zemu. Vsemogočni Vaju je blagoslavljal potem Vajunega življenja. Enajsterim otrokom dala sta z božjo pomočjo zagledati luč sv^-ta. Dva izmed teh sta se od nas poslovila še v stari domovini in sc presolila v večnost. Devet ostalih ste nas pripeljali in privedli v tc deželo. Izmed teh nas je še pet pri življenju, ki Vas tukaj danes pozdravljamo in ponovno obljubljamo, da Vaju hočemo tudi na prej spoštovati in ljubiti, kakor smo delali v preteklosti. Nas pet Vas pozdravlja tukaj, šest pa je v duhu z nami in prosi Vsemogočnega, da Vaju tudi v bodoče blagoslavlja in tolaži v križih in težavah. Poglejta tukaj zbrano množico svojih sorodnikov in prijateljev. Vsi Vas spoštujemo in ljubimo. Kot otroci Vaši držali smo se v kolikor je bilo mogoče nauka, ki ste ga nas učili, to je četrte božje zapovedi. Ravnali smo se po tej zapovedi, kolikor mogoče, ter Vam tukaj zagotavljani, da hočemo ta zapoved tudi v bo-* doče spoštovati in se po nji ravnati in to ne le samo nas pot, kot Vaši otroci, marveč cela naša družina, ki šteje'okrog 80 duš. Če se kateri izneveri tej zapovedi, ga nočemo imeti v svoji sredi in ga nočemo pripoznati za člana naše rodbine."
V krasnih besedah je dalje govoril g. Martin Muhič, Frank Košir, predsednik pevskega društva "Zvon", Matija Kamin, Anton Zalar in drugi. Naposled se je slavljenec Jožef Zalar vsem skupaj lepo zahvalil, ter želel v svojem, kakor tudi v imenu svoje ženo, da bi marsikateri izmed navzočih bil tako srečen, da bi dočakal pedeset let zakonskega življenja.
►Slavnost je bila jako živahna in se je vršila v najlepšem redu in zadovoljnosti, tako da bode vsa-kteremu, ki je bil prisoten, gotovo za vedno v spominu.
Prej ko zaključim, ne smem pozabiti omeniti, da se slavljenca vkljub visoki starosti še počutita dobro. Jožef Zalar, čeravno bodo 19. marca t. 1. praznoval 72 letnico, še vedno dela v premogoko-l>u, a njegova žena opravlja hišna dola ,kakor pred leti. Da sta še čila in čvrsta, se je pokazalo v tem, da sta na slavnostni večer prav gibkih nog plesala starokrajski valček.
Bog živi zlatoporočenca še mnogo let in nasvidenje pri praznovanju domantne poroke!
Eden izmed navzočih.
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki
ZAHVALA.
Nemogoče je podpisanima vsa-kteremu posamezno zahvaliti se, radi toga izrekava tem potoni vsem skupaj najprisrčnejšo zahvalo za izkazano ljubeznivost, prijaznost in naklonjenost, katero ste nama skazali pri praznovanju zlate poroke. Lepa hvala č. g. župniku Rev. Tomšiču in Rov. Gryczka, za krasne govore. Srčna hvala vsem skupaj za mnogoštevilna darila, posebno še pevskemu društvu "Zvon". Srčna hvala vsem onim, ki so nama pismenim ali brzojavnim potom čestitali, kakor tudi vsem slavnim pevcem in pevkam. Vsem skupaj z eno besedo najprisrčnejšo hvalo! Bog Vam naj vsem stotero povrne!
Forest City, Pa., 20. febr. 1916.
Jožef in Marija Zalar.
(Dalje.)
Slušajmo še našega g. Pirca, kako opisuje svoje delovanje v L'-Arbre Croche v koledarju balti-morske nadškofije za leto 1848.
"Bog je moje delovanje v tej misijonski postaji tako blagoslovil, da sem od dne svojega prihoda, t. j. 30. septembra 1839. leta do 15. julija 1847. leta pomnožil število vernih Indijancev za 956 in to večinoma s preobrnjenjem divjakov. Izvzemši 200 mrličev živi za te dobe 1842 katoliških Indijancev v tej misijonski postaji. Da bi pa oskrboval to misijonsko postajo in še deset drugih, ki so jako daleč jedna od druge, to presega istinito moči jednega misijonarja. Bilo je neobhodno treba, razdeliti jih na dva d(jla. To je; visokočastiti g. škof Lefevre tudi storil 10. dan meseca julija 1847. leta, ko je Obiskal tukajšnje misijonske postaje. Izročil mi je dušno pastirstvo v L'Arbre Croche, Cheboiganu, Agakathiwingu, Velikem zatoku (Grand Travers) in vse postaje do Hahgigonga ob bregu jezera. Število vernih je 1242, ki so večinoma prav pobožni kristjani. Misij one v La Croix, Midd-letownu, Castor Islandu in Mani stique — z 600 dušami — je pa izročil g. Ig. Mraku v oskrbovanje.
Po zgledu svojih prednikov sem si prizadeval in se trudil po vsi moči, da podučim divjake v resnicah sv. vere, pa tudi v vseh drugih rečeh, ki jih potrebujtjo za dobro vzgojo in omiko. Videl sem svoj trud tolikanj blagoslovljen, da daje ta moja misijonska postaja živ dokaz, da so Indijanci zmožni postati dobri kristjani (v tem še celo bele prokose) in olikani ljudje. Sploh so prav delavni in spretni za vse, česarkoli se lotijo. Med njimi so dobri tesarji, mizarji, kotlarji in zidarji, ki znajo zidati čedne hišice. Tudi prav pridno obdelujejo polje, ki so ga kupili od vlade ter prodajo mnogo sadežev in povrtnine. Ženske
so
Nova iznajdba na polju brezžičnega brzojava.
Iz Kristianije se poroča, da je tamošnji tiskar Fredric Dahl iznašel način za brezžično brzojav-ljenje v podobah. Z brezžičnim brzojavom se odpošljejo cele risbe, fotografije. Prenašanje, ki temelji na Morsejevem sestavu, se vrši na ta način, da se na oddajni postaji popiše ali nariše plošča. Ne gre tedaj za prenos črk ali besed, marveč za oddajo majhnih eelotnih ploskev. V koliko je iznajdba praktično' uporabna, bo pokazala bodočnost. Menda se že snuje mednarodna družba, ki izkoristi Dahlovo iznajdbo.
tudi prav delavne; dobro vodo, uij je gospodinjstvo. Doma izdelujejo vso obleko za družino ; tkajo odeje, izdelujejo pletarice in raznovrstne druge reči iz ježevih bodic. Pri tem delu kažejo veliko okusa in spretnosti.
Slednjič zamorem v resnici reči o Indijancih tega misijona, da so z njih velikim napredkom v šoli in oliki predstojniki po vsem zadovoljni. Pridobili so si tudi či-slanje belih in vživajo naklonjenost naše vlade!"
Ta list je zadnji, ki smo ga dobili v roke o delovanju njegovem med Otawa-Indijanci. Za njegovo goreče srce ni bilo tukaj več lela; gnalo ga je le dalje med divjake, da pridobi še več duš sv. cer-vvi. Tri leta jo vendar moral še ostati v I/Arbre Croche. V teku 12 let, ki jih je preživel med Ota-wa-Indijanci, ustanovil je šest cvetočih misijonskih postaj in šest cerkev postavil; s škofovim privoljenjem jih je tudi sam blagoslovil. Na njegovo prizadevanje pri vladi so zadobili ti rudeče-tožci jednake pravice z belimi, — bili so emancipirani. Živ dokaz, da je mati prave olike katoliška cerkev, naj tudi novodobni olikan; brezverci taje to resnico, kolikor jim drago!
DEVETO POGLAVJE.
Pire gre v Minnesoto k Ochipwe
Indijancem ter ustanovi misijonski postaji v Crowingu in v Milleku (Mil-Lacke).
Proti severozahodni strani od michiganske države se razprostira obišrna pokrajina Minnesota, ki je jako lepa dežela ob gorenjem Mississippu (med 42. in 49. stopinjo severne širjave). Obsega 215.907 kvadr. kilometrov. Tukaj je bivalo za te dobe še do 110.000 divjakov rodu Ochipwe- in Sioux-Indijanskega. Vlada jo je kupila 1849. leta od Indijancev. Zemlja je skoro vsa lepa ravnina z malimi holmci vmes, ki se zlagoma znižujejo ter zgubljajo v ravan. Tri petine ima sočnih travnikov in dve petini lepih gozdov vmes. Poleg sladkorjevca rastejo lepi hrasti, košate lipe in drugo gozdno in sadno drevje, skoro jednako kakor po Slovenskem. Vsa zemlja je napolnjena z jezeri, prepa-sana z rekami in studenci. Ob-nebje je zmerno in zdravo. Nikoli ni kužnih boleznij, mrzlice in kolere, kakor na jugu. Vode da-
jo izvrstnih rib, po travnikih skakljajo fazani, kakor kobilice. Po gozdih je srn, mnogoterih jelenov, medvedov in druge divjačine na izobilo. Na zahodnem kraju pa se pasejo tisočere črede bivolov. Tudi ovce se dobro re de. Ta pokrajina je jako ugodna za naselbine. Kdor se naseli tu in se spozna z družino za amerikan-skega državljana, dobi 160 oralov zemlje zastonj. Seveda mu jo je treba obdelati. In res, kmalu so ste naselili po teh krajih ljudje raznih narodnostij. Tudi Slovencev je mnogo tam. Dobili so po posredovanju g. misijonarja Pirca najprimernejše in najlepše kraje. Za današnje dobe cveto najlepša sela in mesta po onih krajih, kjer je g. Pire snoval naselbine.
Sedmi cerkveni zbor v Baltimo-ru je 1849. leta spoznal veliko potrebo, da se za to prostorno deželo ustanovi lastna škofija s sedežem v St. Paul. Apostolski sedež je pritrdil tej želji ter imenoval za škofa 1. 1850. visokočastite-ga gosp. Jožefa Kretina. Koncem 1. 1852. je bilo v njegovi prostorni škofiji le sedem cerkev in deset duhovnikov, kterih polovica je delovala med belimi, druga pa med Indijanci. Katoličanov je bilo o-koli 2500 duš.
V tej škofiji je bilo še nad 50,-000 divjakov, torej lepo polje za gorečega misijonarja g. Pirca Divjaki rodu Ochipwe-Indijancev so bivali po severozahodnem delu te dežele. Bili so mnogo bolj divji nego Otawa-Indijanci. Tudi so jih beli z žganjem bolj spridili nogo Otawa-Indijance.
Ker je novemu škofu manjkalo sposobnih delavcev v tem širokem vinogradu Gospodovem, prosi ljubljenca Indijancev g. Pirca, naj pride v njegovo škofijo širit med. Indijance sv. vero. Veselega srca se poda goreči misijonar na težavno delo.
To opisuje tako-le v
Misijonski pesmi od Ochipwe-Indijancev :
Že som svoje Indijane Tam v deželi Michigan —Kličejo se Otawaife — Dobro utrdil v verskem stan'.
V	srcu vname se mi želja Daljo k ajdom so podat', Kjer ne znajo še evangelja: K božji čedi jih pol jat.
Naglo 1>arka me prenese Milj veliko sto hoda, Kakor tica brž preteče Daljo jezer in voda.
\
K takim prišel sem Indijanom Ki so skoro nagi še; Ni podobnih nič kristjanom, Ko živina tu žive.
Bivališča njih so borna, Z lubijem šotor je pokrit, Koža v spanju je odeja, Leža pa so trda tla.	*
Vedno živeža jim manjka, Zver in ribe jih rede; Kakor jim pa tega zmanjka, Vsi od lakote medle.
Copernija, malik'vanje Je pri njih navadno b'lo, Svete vere oznanovanja Slišalo prej ni uho.
Zdaj pa vendar so pripravni Poslušati božji glas, Mojim naukom so udani In spoznajo srečni čas.
Več ko sedem tisoč ajdov Vteh izročenih imam, Sto milj daleč so kristjani, Jaz pastir njih duši sam.
Moje fare je pokrajna Še čez tisoč milj hoda, Pot po njej mi je težavna, Polna gozdov in voda.	u
V	Crowing sem se bil ustavil, Prvi sem začel misijon, Novo cerkev sem napravil,
V	ktero vabi mali zvon.
Na okroglem, lepem hribu Cerkev je in turnič bel. Kjer o mojem je prihodu Še mališki boben pel.
Zadovoljen med divjaki Kakor oče jih učim, Srčno ljubi me njih vsaki,
V	božjem miru prav živim.
(Dalje prihodnjiS.)
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo ae 81or«ncem, da nlagajo tear pri aa kovni att obratni račun in jim ugotovimo vaelej kulaatae p—trdfoo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Btoveaee in ie torej tudi priporočamo nji-kovi naklonjenosti. Pri naa lakko nalagate denar če JBvite v Jolietn ali pa v katerem drugem kraja Zdrvi, driav.
Dva člana K. 6. K. Jednote rta nafta dolgoletna nafoflben-ea: g. Joe. Dunda, predsednik nadzornega odbere TL 6. K. J. In g. Joe. F. Skriaar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
PoiUjamo denar v staro domovino zanesljivo In po najniijsm kana. Oddajamo v najem varnostno ikrlnjlce po $3.00 na loto sa »hranjenj« vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno verne prod ognjem in tatvino. Izdajamo menjico na vse kraje.
Poslopje, v katerem so nafti uradi je	te bank«.
Nafta banka je d*pozitni urad za mesto Joliet, sa okraj Will, sa driavo Illiaais in sa vlado Zdnižefcih driav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
JOSIP R E R K O
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
r |
A\V
Martin. Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
^ Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, I1L
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in na|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
fr
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unij sko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
tc?- Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".



DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO

Te cene veljajo, od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.

naši ameriški Slovenci prizadeti in sicer za več milijonov kron; to bodemo dokazali iz sledečih razlogov:
Izhaja vsako sredo.	I Pred voJno Je Pošiljalo 3 Ame-
Laatnina KranjAo-Slovenske KatoU-l^f na tisoče naših rojakov svoje
ške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, HL Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto.............$0.60
Za nečlane.................$1.00
Za inozemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN I danes svojo vlogo dvigniti; culi
prihranke v starokrajske denarne zavode po povprečnem kurzu $20.50 za K 100. Znano je, da so vsled vojne avstrijske krone padle skoro za 30 odstotkov svoje prejšnje vrednosti, ker danes velja K 1000 le 139.00; bi torej izgubil vsled tega vsak vložnik pri vsakih K 1000 $66.00 ako bi hotel	Afriki.
21.—Številni nemški
zu Nemčije in iz nemških prista-
• v v
nise.
18.—Huda	pomorska bitka v Dardanellah. Angleška bojna ladja "Irresistible" in francoske bojne ladje "Ocean" in "Bou-vet" potopljene, — 'zadete od turških podvodnih min.
19.—Sporazum	med angleško
Rdečega križa, ki so pritekli nam na pomoč v teh hudih časih. Do bro se še spominjamo s hvaležnostjo onih ameriških Samarita-nov, ki so dali pri nas celo svoje življenje v borbi zoper legar, — niso se bali te nev.arne bolezni in ne sovražnih krogelj. Časten jim bodi torej ohranjen spomin! hi
vlado in zastopniki organizirane- se več! Ko se je na tisoče in tisoče ga delavstva, da naj se ne ustavi zbeganih srbskih družin z ženami izdelovanje municije tekom vojne, in otroci borilo za vsakdanji ob-20.—General Botha si podjarmil stanek in grižljaj kruha, ste jim več nemških koltnij v Južnoza-jVi Američani tudi priskočili pravočasno na pomoč, da niso umrlb Zeppelinilte nedolžne žrtve od glada!"
CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union o I the United States of America.
OFFICE:
1951 West 22nd Place, Chicago, 111.
___Phone: Canal 2487._
Subscription rate:
For Members, per year........$0.CJ
For Nonm embers............$1.00
For Foreign Countries........$1.50
31
Napredek Narodnih. bank v Zedinjenih državah.
smo dalje, da zunanje hranilnice in posojilnice sedaj v vojnem času sploh ne izplačujejo večjih zneskov. Kdo nam jamči, da bodo dosegle avstrijske krone zopet svoj normalni kurz?
Naši ameriški Slovenci imajo po našem mišljenju v starokraj sirih denarnih zavodih naloženih okoli 10 milijonov kron, ali še ne kaj več. Vsi ti domoljubni rojaki so že danes na izgubi približno za 3 milijone kron vsled silnega pad ca avstrijskih kron. Menda jih bode ta šola sedaj in po vojni izu čila, da bodo nalagali raje svoje prihranke v povsem zanesljive ameriške Narodne in druge banke, čeravno ne dajejo te tako visokih obresti. Te slednje vrstice smo napisali radi tega, ker se popolno ma strinjamo z znanim sedanjim _______ , ali
"America first!"
bombardirali mesto Pariz.
Pri teh besedah se je sivolasi
22.—Padec trdnjave Przemysi srbski kralj Peter naslonil na svoj v ruske roke po neprestanem 51 stol, ter je pričel plakati kakor
kak otrok. — Boril se je z srčnimi
mesecev trajajočem obleganju
23.—Iz Pet "ograda, se da je padlo v Przemj vojnih ujetnikov Rusom
700 večjih trdnjavskih topov. Ru-1 domovini!" si evakuirali mesto Memel.	Kralj Peter je nadaljeval svoj
25.—Nemški podmorski coin pogovor sledeče: "Morda tam v "IJ-29" potopljen. Nemci potopi- Ameriki še ne veste, čemu je skoro
so hoteli storilci po dovršenem činu zbežati preko meje, so jih domači naseljenci p'ri Edinburgu še pravočasno zajeli in vse na mestu postrelili.
Domoljubno delo.
Pittsburgh, Pa., 28. febr. — Tukajšnja znana steklarna "Pittsburgh Plate Glass Co." je določila, da bode dajala vsem svojim delavcem celo plačo in 14 dnevni dopust, ako se hočejo vdeležiti prostovoljnih vojaških vaj Narodne garde. Izmed 6000 nastav-Ijencev te družbe se je priglasilo za to že mnogo prostovoljcev.
Smrt blagega moža. Philadelphia, Pa., 28. febr. — Tukaj je umrl občeznani domo-
ida, se poroča. I bolečinami in je konečno vzdih- ]ju'bni tovarnar Henrik II. Sheip semyslu 126.000 nil: "Naj Večni Bog milostno po- v 66 fetu svoje (i0|)e. Dotičnik je tusoni v roke in vrne vse te dobrote Vaši mogočni h mej takoi po izbruhu evropske
li tovorni parnik "Medea'
vs<} liviopa zapletena v vojno?
26.—Rusi zasedli prelaz Lupkov Jaz Vam boni to stvar v kratkem
v Karpatih.
razložil. Vojno je največ povzro
27.—Francoske čete zavzele, vi- čil fevdalizem, — nastal je boj šino hriba llartmanns-Weilei'Kopi'J med včerajšnjem fevdalizmom in
Važni vojni dogodki meseca marca 1915.
Pred letom dni, ali meseca marca 1915 je bil ježi ti sledeč važne dogodke sedanje sv vojne:
Znano je nam vsem, da stopajo naše Zedinjene države v napredku vefno na v it j o stopinjo. | geslom: "Amerika naj prva! To se lahko trdi o raznih najnovejših iznajdbah, o napredovanju ameriške industrije, osobito pa zavzemajo dandanes Zedinjene države pivo mesto na svetovnem finančnem, ali denarnem trgu. Ma lokje drugje je ustanovljeni sirom države toliko raznovrstnih denarnih zavodov, kakor jih je imamo mi Američani. Malokje drugje delajo ti denarni zavodi tolike kupčije ali prometa kot naši. V Zedinjenih državah je na tisoče in tisoče Narodnih bank (National Bank), Državnih bank (State Bank), Trustnih družb in posojilnic ter hranilnic. Poleg teh imamo zadnja leta tudi poštno hra-lfilnico in federalne banke; ki slednji čas po uradnem zatrdilu nad vse dobro poslujejo
Med vsemi, gorinavedenimi denarnimi zavodi so pri nas najbolj znane Narodne banke in o teh hočemo danes nekoliko omeniti
Kmalu po novem letu 1916 smo eitali v raznih listih poročila o poslovanju Narodnih bank v minulem letu. V zgodovini naših denarnih zavodov niso ameriške Narodne banke še nikdar prej tako napredovale, kakor baš v mi-
v Vosgezih.
28.—Nemci odbili sovražne napade pri reki Niemen. Nemški general von Kluck ranjen o< šrapnela.
31.—Nemci obstreljevali ruski i obrežno mesto Libavo. Iludi boji v Karpatih.
Kralji brez krone.
jutrišnjo: svobodo. I)o vojne ob zeleni Donavi je torej moralo priti
takoj po vojne na ponudbo ogromno naročilo municije, kar je pa enostavno odklonil trdeč, da nikakor ni lepo, ako bi še pri tej starosti indirektno pospeševal človeško klanje.
Dobiček vsled vojne. New York, N. Y., 28. febr. — Tekom zadnjega leta je naredila vlika in znana DuponUu-a tovar-
vsled medsebojnih spletk fevda- na za izdelovanje smodnika $57,-lizma za dosego svobode naroda 840.750 čistega dobička, ker po-in države. To vojno-lahko pri- šilja ogromno množino streliva ev-iifrrj&mo vojni malih državic na ropskim zaveznikom. Leta 1914 je
Iraškem, ki so se v srednjem veku tudi medsebojno borile za svoj-obstanek in svot odo; — njih glav-
znašal- celoletni skupni dobiček te družbe samo $4,500,000. Družba bode plačala sedaj 22 in pol od-
no načelo je bila svoboda in po|stotkov še posebnih dividend svojim delničarjem. * •
Veliko naročile nabojev.
tem načelu se je ravnalo tudi ubogo srbsko ljudstvo. — Mi smo Sedanja evropska vojna je pali-1 vedno skušali živeti v miru z našo
nila tri znane kralje s svojih pre stolov. Ti so: Črnogorski kralj
ieče bolj Nikolaj, srbski kralj Peter in bel- željjaiit. — Mi Srbi f svetovna gijski kralj Albert. Prvi je zbežal dobni Američanom,
in živi sedaj v pregnanstvu v mo-
Dne 1. marca 1915.—Hudi spo- »tu Bordeaux na Francoskem,
padi med Nemci in Francozi v okraju Champagne.
2.—Poročilo	iz Petrograda o veliki zmagi Rusov pri Przasny czi na severnem Poljskem, kjer je padlo Rusom v roke 10.000 nemških ujetnikov. Angleške bojne ladje "Can opus", "Swiftsure" in "Cornwallis" obstreljevale dardanelsk.3 utrdbe št. 8. in 9.
3.—Krvavi	boji med turškimi in indijskimi četami na severoza-padni strani Basre, v perzijskem zalivu. Ponovni napadi >iovodo slih angleških bojnih ladi j v dar-danelski ožini.
4.—Nemški	podmorski čoln
srbskega kralja Petra je pregna la usoda, da živi na nekem grškem otokti, belgijski kralj se pa nahaja pri svoji razpršeni armadi na bojnem polju. Glavno mesto Belgije, kjer so leta 1909 kronali kralja Alberta je seda/ v nemških rokah.
Za danes hočemo napisati le o usodi srbskega kralja Petra 1. in o njegovih sedanjih razmerah tel* občutkih ubežnega kralja brez krone.
Srbski kralj Peter je sedaj let star. Vladal je na srbskem prestolu od 2. junija 1. 1903, torej dobrih 12 let nakar je moral po-
sosedo, Avstrijo, čeravno niso bile želje Avstrijcev podobne našim smo v tem pc da bi radi živeli v slogi in neovirano z našimi sosedi. Ko. sem živel, še v Belgra-lu, sem večkrat gledal skozi moje okno na bližnje avstrijske poljane in gorovja preko Donave. Pri tem sem si mislil: Prišel bo morila res ča,s, da ne bo več mogoče živeti poleg teh sosedov. — »Ja, tako tudiio še danes verujem v svobodo Srbije kakor gotovo vc-Lnani avijatik Porter 11. Adams,
Alton, 111., 28. februarja. — Te 'dni so se mudili trije zastopniki španske vlade pri tukajšnji družbi ki izdeluje patrone, ali naboje. The Western Cartridge Co. je naredila ž njimi pogodbo, da bodo izgotovila tekom nekaj mesecev za Špansko 250,000,000 11 milimetrov dolgih patron za kupno ceno $1,500.000.
Polet okeli sveta. San Francisco, Cal., 28. febr.— Iz Bostona, Mass. je došel semkaj
za svojo domovino. Najbolj hudo je pa tudi tem vojakom, ker ne morejo dobiti tobaka, ki je, kakor znano za vojnika najljubša stvar.
Ta družba bode pošiljala redno vsak teden na belgijsko fronto 200,000 zavitkov vsebujočih: 50 dobrih cigaret, več tobaka, škatlji-co žveplenk in eno dopisnico za odgovor. Angleške in belgijske o-blasti bodo pa skrbele, da se bo ta tobak brezplačno dovedlo na svoje mesto.
Čudna odredba.
Burlington, Iowa, 28. februarja. Zveza raznih pastorjev tega mesta je na svoji zadnji seji določila, da je zoper pogrebe ob nedeljah. Vsled tega ne bo zanaprej noben pastor hotel pokopati kakega mrliča razun delavnih dni.
Pes rešil 24 osebam življenje.
Lafayette, Ind. 28. februarja. V dormitoriju tukajšnje Purdue u-niverze je nastal dne 15. t. m. ponoči ogenj, ki je mahoma zajil drugo nastropje, kjer je spalo 24 dijakov te šole. Vsi ti dijaki bi našli nedvomno i t gotovo smrt v plamenih, dasi ni pričel domač pes "Bob" toliko časa lajati, da je zbudil dijake iz sprnja.
Iz hvaležnosti do junaškega "Boba" mu bodo sedaj rešeni dijaki kupili zlat pasji ovratnik. .
Izvoz petroleja.
Lansko leto se je izvozilo iz Zedinjenih držav v Evropo 354,920.-679 galon petroleja in 60,800.000 galon bencina. To veliko število je zelo naraslo vsled tega, ker se je rabilo petrolej in bencin v raznih vojskujočih se evropskih državah.
rujem v Boga. Osvobojena in sovražnikov,.prosta Srbija, — to s-> Mile san je ž«' v moji mladosti. Za fsvobodo sem se boril; do svoje visoke starosti, v svobodo sem zaupal. .Jaz živim in delam samo iz tejgra namena, da bi vide1 enkrat še Srbijo popolnoma svobodni vsled tega prosim pa tudi večne-
in tehnik D. \V. Douglass, ker na-
STRAH KANADČANOV PRED NEMČIJO.
Pred nekaj tedni je držal v kanadskem parlamentu v Ottavi, Kanada, vodja vladne stranke James Lougheed pomenljiv govor, nanašajoč še na razmere med Nemčijo in Kanado.
Senator Lougheed je povdarjal, kolika nevarnost preti Kanadi od strani Nemčijo, ako bi ta država zmagala na celi črti. Ako bi n. pr. Nemčija potlačila k tlom Angleže, bi gotovo skušala podjarmiti si
morava t a zgraditi v našem mestu [tudi obsežno in bogato Kahado. Velikanski hidroaeroplan, po vzor- Govornik je zatrjeval, da ima cu bi plana. S tem novim letalnim Nemčija o strategičnih točkah strojem bode skušal Porter Adams Kanade več in boljših informacij, narediti polet okoli sveta čez do- kakor pa kanadska vlada sama.
ver na Angleškem. Čete zavezm kov so se pričele izkrcavati pri milem' letu 1915, kajti njih vlogelSeddlu Bahru v Dardanellah.
"U-8" se potopil blizu mestu Do-|cev> Avstrijcev* in Bolgarov na
njegovo ozemlje. Srbija je meri a v mirnem času, ali pred vojno
begniti pred silnim vpadom Ncm-]^a Stvarnika, da bi mi dal dovča-
kati še one ure, — ureJ vstajenja in osvoboditve srbskega naroda, >i z mirnim srcem za vedno
bre 4 mesece. Za zgradbo tega modernega hidroaeroplana bode potrošil okoli $170,000. Svoj polet namerava ta drzni avijatik doseči
Vse te informacije in opise je Nemčija dobila od svojih nastavljenih in bogato plačanih špijo-nov. Strah Kanadčanov pred
so se v tem času 26.3 odstotkov.
pomnožile za
le 18,650 štirjaških milj ter je šte-L-S"|la 2,911.700 duš. Danes nekdanje
5.—Nemški "Zeppelin padel poškodovan na tla pri Tir-1Srbije ni več. Ljudstvo je deloma V Zedinjenih državah je sedaj I lemontu. Angleška bojna ladja brez domovja in streh, kajti vojni 7ti07 Narodnih Bank skupaj. Sta- "Queen*Elizabeth" pričela bom- je tudi Srbijo opustošila liki Bel nje nedarnih ulog pri teh bankah bardirati turške forte ob darda-jgiji. Najbolj trdni možje in mla je znašalo dne 31. decembra 19151 nelski ožini
nakar
rad .zatisnil svoja očesa!"
deniči so izkrvaveli na bojnem
ogromno svoto $10,379.000.000. 6.—Angleški m#rnarici se je polju, ali je pa srbske prebivalce (Deset milijard tristo devetin- posrečilo oslabeti vse turške u- pokončal nevsmiljeni legar. Zma-
Ameriške vesti.
Žrtve v premogorovih 1. 1915.
Glasom nedavno izdanega uradnega poročila, znaša 1. 1915 šte vilo ubitih po premogorovih Zedi-
iz San Franeisca preko Honolulu, I Nemčijo se lahko smatra tudi Manile, Kitajskega, Indije, Port radi tega večjim, ker bi v slučaju Saida, Španskega in konečno na- ofenzive pomagali Nemčiji tudi zaj preko Atlantika v Boston,|skoro vsi v Zedinjenih državah
živeči nemški podaniki.
sedemdeset milijonov dolarjev!) tr(]be v Smyrni; hudo ponovno govalci Srbije si danesi delijo plen| njeriih držav veliko manj kot ka-V'loge so se od 1. 1914 pomnožile bombardiranje v Dardanellah. in si kosaio del zemlje za delom za $2,163.000.000 samo od 10. no- Angleška križarka "Queen Eliza- zemlje. Taka je dar danes usodi venibra 1915 do 31. decembra 19151	streljala 12 milj v daljavo nepremišljenega srbskega naro-
preko gallipolski poluotok na so-[da! Mvražne pozicije". Pričetek polltie-1eh bank je znašalo koncem 1. 1915 ne krjze na Grškem. Grški mini-Iga srbskega kralja Petra poročeni 3,467.223.000, (okoli trinajst in strski predsednik M. Venizelos| valeč nekega ameriškega lista. Ta
za I odstopil.
8.—Vroči boji na celi iztočni
pa za $223,000.000.
Skupno premoženje ali imetje
pol milijard dolarjev) ali 18.6'
Minuli mesec je obiskal ubežne-
vec
($2,110.000.000) nego
svoj redek obisk je opisal sledeče: Srbski kralj Peter živi sedaj na
prejšnje leto in za $231,000.000 fronti med reko Vistulo in Nie- malem grškem otoku Aedopsos, v
več od 10. novembra 1915. Leta 1915 je pričelo na novo poslovati
men.
Evbeji. Posledice sedanje vojne
ij 1
Mass.
Slepi državni poslanec.
V zakonodaji, ali kongresni zbornici države Minnesota bode zasedel svoje mesto popolnoma slepi poslanec Thomas 1). Sehall iz Minneapolisa, Minn, po poklicu odvetnik. Ta novi državni poslanec je star 38 let rodom iz države Michigan. Pred 8 leti.ga je zade la nesreča, da je izgubil popolnoma svoj vid. Ker je navedenec iz-boren politikar, dober advokat in govornik, je bil na progresivnem tiketu izvoljen z veliko večino glasov državnim poslancem.
Ogenj uničil šolsko telovadnico Lafayette, Ind., 28. februarja. Minuli teden je ogenj uničil staro in znano telovadnico tukajšne Purdue univerze. V tej telovadnici se je nahajalo več tripalenih topov baterije B. 1200 Kragovih pušk in 7000 patron. Skupna škoda znaša okoli $20,000. Kako je nastal ogenj, ni znano
Dragocena slika. New York, N. Y., 28. febr. Zadnje dni se je prodalo na javni dražbi več krasnih in dragocenih slik iz zbirke pok. milijonarja Lamberta., Brooklynski muzej je kupil na tej dražbi krasno Bernard Luinovo oljnato sliko Matere Božje na prestolu za $33,500;
roda, katerega je usoda Srbije I Reams', hoteč aretirati njenega si-|sandro Botticellerjevo sliko Mati in I kateri parnik je potopila na viso-1 globoko ganila in. kateri ie stori! na Franka, sta se pri tem pričela Božja z Jezusom se je prodalo ne-►o- jkem morji"-	toliko dobrega mojemu nesrečne- oba streljati. Frank Reams je ko-|kemu agentu za $22,000, Andrej
12.—Zavezniki odbili hude na-1 mu narodu. Zdi se mi, da Vi Ame- nečno pogodil s strelom šerifa na
ričani sočutstvujete vsled tega z tla, poleg tega je tudi nevarno ra-13 milijonov, so prišli namreč | 13.—Feldmar.ial Sir J. French | nami, ker ste že tudi Vi sami iz-1 nil svojo mater, ko je hotela sled-
kusili kaj pomen ja boj za svobo do ljudstva in domovine. To se
9.—Nemški	podvodni čolni tor- so na postaranega monarha takfi 26 Narodnih bank. Tekom 12 llie~ I peclirali tri angleške parnike bli- uplivale, da je duševno in telesno secev se je povečalo stanje goto- zu Hastingsa, Liverpoola in Scar- skoro do cela oslabel, tudi vid ga vega denarja po raznih Narodnih borough. Sestava novega grške- je skoro že popolnoma zapustil, bankah za $154,000.000; razna po- ministrstva po M. Gounarisu. Kralj Peter trpi največ vslecl du-sojila in tirjatve teh bank so pa bU8j poročajo o velikih uspehih |ševnih bolečin ali vsled tega, ker
narastle za $1,010,- |na kavkaški fronti.
10.—Angleška	bojna ladja I pričakovana usoda in nesreča. In Dasiravno drž. bančni komptro-1"Ariel" potopila nemški podvod- vendar goji pri tem še sedaj upa
ler v svojem letnem poročilu o po- ni čoln 'U-12". Angleži si prisvo- nje, da bode konečno le Srbija slovanju Narodnih bank ne nava- jili mestece Neuve Chapelle in|slavila triumfalno zmago? ja kake razdelbe pri vlogah, ali | pridobili 4000 jardov dolgo črto
vzroka tako rapidnega narastka. [nemških strelnih jarkov, vendar se lahko sodi, da imajo
Navedenemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu je srbski Prinz I kralj Peter potožil vse svoje gorje
11.—Nemška križarka
naše Narodne banke zelo veliko I Eitel Friedrich" priplula v New- sledeče: "Že dolgo časa sem želel koristi vsled sedanje evropske port News, V a. S, sabo je privedla govoriti odkritosrčno s kakim za vojne. Odkar je izbruhnila zuna- rešeno moštvo ameriškega tovor- |stopnikom vrlega ameriškega na-ltja vojna, je pošiljanje denarja \ |nega parnika "William P. Fryc razne starokrajske hranilnice druge denarne zavode pre ej po nehalo . Skoro vsi, tu živeči ino
zemski delavci, kojih se računa na I pade Nemcev pri La Bassee.
tero zadnjih 8 let. Sirom naše domovine je delalo lansko leto okoli 750,000 preinogarjev po raznih jamah, od teh je bilo vsled nesreče ubitih 2264; navadnih smrtnih slučajev med premogarji se računa 2.95 pri 1000, 1. 1914 je pa znašalo to število 3.22 pri 1000.
Linčali zamorca.
Cartersville, Ga., 26. febr. Včeraj Zarano zjutraj je udrla v naš okrajni zapor s silo kakih 50 mož broječa in oborožena skupina meščanov, ki so odvedli iz ječe zamorca Jesse McCorkleja. Raz jar jena druhal je nesrečnega jet nika pred jetniškim poslopjem o-
besila na neko drevo in je že na
(i
mrtvega oddala več strelov.
McCorkle je pred nekaj dne^vi dejanski napadel in oropal Mrs A. T. Heath, ko je bila sama doma.
Streljanje pri aretaciji. Rockford, Iowa., 28. februarja —Ko. je prišel sinoči pomožni še rit* Bowers 'v stanovanje Mrs.
Ako bi torej Nemci pretrgali sovražnikovo črto preko morja, bi udrli na kanadsko ozemlje s svojimi številnimi bojnimi ladjami. Kanada bi se nikakor ne mogla dosti braniti, ker nima utrjenega obrežja in zadosti vojaštva; poleg tega bi pa lahko udrli preko meje v Kanado tudi v Zedinjenih državah živeči nemški rezervniki.
pa za
vendar enkrat že do zaključka, da poroča o nadaljnih uspehih Angle-je veliko bolj umestno in varno zev pri Aubern.
nja zabr&niti aretacijo. Morilec se sedaj nahaja v zaporu v Charles I
nalagati svoje prihranjene novce 14.—Hudi boji na celi fronti v je vršilo pri Vas pred dobrimi 250 City, Iowa.
v tukajšne zanesljive Narodne in | Karpatih. Državne banke, kakor pa v staro-
leti, ko ste postali popolnoma neodvisni. Tudi mi smo hodili i za
— Zelo
15—Poročilo Angležev, da so krajske posojilnice in hranilnice, I Nemci izgubili prLNieuve Chapel-1 takimi cilji, pa, — žal! ki trpijo vsled sedanje vojne tako le približno 18.000 mož. ogromno škodo in izgubo. Ponii- 17.—Angleška admiraliteta iz slimo samo to, da so ari tem tudi dala ukaz o blokadi vodovja bli-
Del Sartovo sv. Družino $27;000.
Tobak za belgijske vojake.
Te dni se je ustanovila v New Yorku posebna dobrodelna družba, koja namerhva nabirati sirom Amerike milodare za nakup tobaku za belgijske vojake. Tajnik te
Ljudsko maščevanje. Brownsville, Texas, 28. febr.
smo Sit^i hvaležni dobrosrčnim ameriškim zdravnikom in bolniškim postrežnieam Ameriškega naselbine blizu našega mesta. Ker vojakov, ki se zelo junaško borijo
Te dni so napadli trije Mehikanci družbe, Francis R. Jones zatrjuje, in en zamorec učitelja neke male j da je v Belgiji še kakih 200,000
BOGATA AMERIKA.
Evropska vojna daje Ameriki velikanske zaslužke. V Evropi pada cvet vseh narodov na raznih bojiščih in «e milijarde denarja premene v dim, Amerika pa zanje, da kaj takega svet še ni videl. Tako se je poročalo, da so v zadnjem tednu meseca oktobra 1. 1915 torej v šestih dneh, izpeljali iz Amerike za 80 milijonov dolarjev vojnih potrebščin. Kar pošlje A-merika čez morje, bo v par mesecih v vojni porabljeno in uničeno, milijoni dolarjev pa bodo ostali v ameriških žepih. Denar teče v o-gromnih množinah v Ameriko, vse več je tam zlata in vse bolj se kaže, da zna biti konec evropske vojne — svetovno prvenstvo Amerike in nadvlada ameriškega kapitalizma. Bankirja Morgan in Rockefeller sta že danes najmogočnejša denarna oblastnika na svetu. Samo ta dva razpolagata z eno tretjino vsega imetja, kar ga imajo Zedinjene države, namreč 93.-711 milijonov dolarjev. Morgan ima 22.245 milijonov dolarjev le zasebnega premoženja, različne banke in akcijske družbe, pri katerih ima on prvo besedo, pa ima 24.325 milijonov dolarjev premoženja. To so tako velikanske svo-te, da se jih nihče še jasno predstavljati ne more. Ta kapital, s katerim razpolaga samo Morgan, nese na leto več, kakor vsi davki Avstro-ogrske monarhije.

K« S- K«
Jednota i
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD? JOLIET, ILL. Telefon 1048
%
Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora ■
$1,122.576.43.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik:'Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa.
.Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. F^žUik Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega/tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
URADNA NAZNANILA.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo ases. štev. 3—16 za mesec marc 1916.
19699 Alojzij Strojin, star 47 let, član dr. sv. Vitla 25, Cleveland, Ohio, umrl 10. febr. 1916. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. sept. 1913. R. 44.
2010 Franca Peskar, stara 42 let, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 23. jan. 1916. Vzrok smrti: Prehlajenje. Zavarovanji za $500.00. Pristopila k Jednoti 21. sept. 1903. R. 29.
2263 Marija Zupančič, stara 41 let, članica dr. sv. Vida 25, Cle veland, Ohio, umrla 21. jan. 1916. Vzrok smrti: Vodenica. Zavaro vii na za $500.00. Pristopila k Jednoti 26. sept. 1904. R. 29.
(>425 Janko Cavrak, star 36 lot, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 6. jan. 1916. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. jan. 1904. R. 24.
3940 Lud. Debeljak, star 42 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Mirni., umrl 1. jan. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. maja 1902. R. 28.
8621 Miko Erdeljac, star 38 let, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 3. febr. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica, Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. avg. 1905. R. 27.
,18904 Štefan Horvat, star 33 let, član dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., umrl 16. jan. 1916. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 15. febr. 1913. R. 33.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC
13879 John Francel, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., zgubil desno nogo 22. jul. 1915. Opravičen do podpore $250.00.
20948 Jožef Matetich, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., zgubil levo i-oko 6. dec. 1915. Opravičen do podpore $250.00.
18530 Flori jan Mešnik, član dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., operiran 14. decembra 1915. Opravičen do podpore $50.00.
1SS70 Maks Martinčič, član dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., operiran 4. dec. 1915. Opravičen do podpore $50.00.
17566 John Kastelie, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., operiran 29. jan. 1916. Opravičen do podpore $50.00.
3988 Marija Lekan, članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., operirana 9. dee. 1915. Opravičena do podpore $50.00.
7481 Ana Cvetaš, članica dr. Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., operirana 4. jan. 1916. Opravičena do podpore $50.00.
• Zadnji čas je dokaj povpraševanja, kedaj bodo izdani novi certifikati? Oa bode članom in članicam zadeva pojasnjena, si štejem v dolžnost, da na tem mestu omenim nekaj točk.
Uradno sem naprosil društva od štev. 1 do 20, da pošljejo stare certifikate na urad Jednote. Tega se pa niso držala le društva od 1 do 20 številke, marveč veliko število družili društev je vposlalo certifikate. S tem se je nakopičilo ogromno število certifikatov skupaj. Svoječasno sem poročal v Glasilu Jednote, da se bode v prvi vrsti opravljajo uradne posle, ki zahtevajo nujno rešitev vsak dan. Poleg tega pridejo na vrsto certifikati novo pristopilih in oni, ki so za spremembo dedičev. Ko je vse to zgotovljeno, pridejo na vrsto še le druge stvari, med katere spadajo "novi certifikati". Iz tega je torej razvidno, da se novi certifikati izdelujejo le v prostem času, ali bolje rečeno takrat, ko je vse drugo uradno in nujno potrebno delo rešeno. Nemogoče si je predstavljati posameznim članom ali članicam, koliko pisanja je vsak dan v uradu. Vsako društvo, vsak član, ali članica, zahteva takojšenodgovor na različna vprašanja. Poleg tega, posebno še ob zaključku leta, treba je napraviti razne račune in finančna poročila in to ne samo za nadzornike Jednote, m a i* ve C na rti zne države, v katerih Jednota posluje. Ti gospodje imajo določen čas, ko morajo biti vsa poročila vposlana; radi tega je bilo treba te točke prve rešiti. Vsled tega je zaostalo nekaj družeča tlela in to je izdajanje novih certifikatov. Gotova poročila, ki so morala biti do 1. marca gotova, so sedaj poslana na pristojna mesta in prične se zopet z delom, ki je zaostalo. Vsled tega prosim
cenjene uradnike(ice) društev, da članom(icam) na sejah pojasnijo položaj, kar upam, da se bode od strani članstva vpoštevalo in potrpelo. Vsakteri -sme biti uverjen, da certifikati, ki so bili vposlani na urad Jednote v zameno z novimi, se gotovo ne bodo izgubili in nihče ne bode s tem oškodovan. Torej nekoliko potrpljenja prosim in vse bode s časom gotovo.
Omeniti pa moram, da bi se poslovanje v uradu Jednote veliko hitreje vršilo in šlo izpod rok, če bi gotova društva vpoštevala pravila in se po njih ravnala. Največ sitnosti pri tem je, ker še denar v pokritje ases. ne pošilja pravočasno na Jednoto. Priznati moram, da so nekatera društva jako točna, za kar jim vso čast, na drugi strani je pa zopet nekaj društev, ki vse opominovanje nič ne pomaga. Če bi se pošiljalo mesečna poročila in asosmente pravočasno na urad Jednote, bi se delo v glavnem uradu tudi točneje reševalo., O tem se je tudi govorilo pri seji uradnikov meseca januarja t. 1. in se je sklenilo, da se opozori vsa društva, da provačosno pošiljajo mesečna poročila na urad Jednote; kar se pa pošiljanja denarja v pokritje ases. tiče, se pa ravna po pravilih člen 32, točka 183.
Naprošena so vsled tega vsa društva, da predstoječe vpošteva-jo, da ne bode nepotrebnega pisarenja in sitnosti.
Naposled naj omenim še tole: Večkrat se pripeti, da se pritožuje kateri izmed društvenih uradnikov(ic), kaj je z razpisom mesečnih ascsmentov, da ga njihovo društvo ni prejelo? Naj bode enkrat za vselej povedano, da je razpis mesečnih ases. izdan vsakokrat v onem tednu pred prvo nedeljo v mesecu. Asesment se razpošlje na vsa društva, razun na ona, ki niso poravnala ali poslala denar za ases. pretečenega meseca. V slučaju, da bi se ases. ne morale izdelati, kakor omenjeno, bode vselej pravočasna v Glasilu poročano. Če katero društvo ne prejme razpisa, ni krivda moja, ker kakor rečeno, ases. je razpisan in odposlan. V slučajih, da bi dr. tajniki(ice) ne prejeli pravočasno asesmenta, naj mi takoj sporoče, nakar bodem poslal duplikat.
Upajoč, da se bode predstoječe vpoštevalo, sem z bratskim pozdravom vdani sobrat
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 25. febr. 1916.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21390 Curich Martin, 30, $500, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 21391 Jakša Martin, 19, $1000, — 21392 Mutz Josip, 21, $1000 — 21393 Gregoraš Tomaž, 29, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 21394 Planine Alojzij, 17, $1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 21395 Laknar Peter, 34, $1000, spr. 26. jan. 1916.
K dr. sv. Jan. Krstn. 20, Ironwood, Mich., 21396 Jelič Nikolaj,
29,	$1000 — 21397 Tušič Jurij, 31, $1000 — 21398 Jelič Tomaž, 34, $1000, spr. 2. febr. 1916.
K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21399 Stanfel Jožef, $500, spr. 5. febr. 1916.
K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 21400 Skul Anton, 16, $1000, spr. 6. febr. 1916.
Kdr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 21401 Benac Franc, 23, $1000 — 21402 Jaketič Frane, 26, $1000 — 21403 Tutič Ivan, 35, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Petra in Pavla 39, Kansas City, Kans., 21404 Kobe Matija, 44, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 21405 Grahovac Anton, 39, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Frančiška Seraf. 46. New York, N. Y., 21406 Rovtar Franc, 17, $1000 — 21407 Potočnik Franc, 20, $1000, spr. 12. febr 1916.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21408 Rožan Martin 38, $1000 — 21409 Fabič Karol, 22, $1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Jožefa 56, Lcadville, Colo., 21410 Vidmar Ivan, 33 $500, spr. 14. febr. 1916.
K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 21411 Umek Franc, 27 $500, spr. 5. febr. 1916.
K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 21412 Gruden Ivan, 36, $1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 21423 Oman Ivan J Rev., 37, $500 — 21414 Papež Matija, 40, $1000, spr. 13. febr. 1916
K dr .sv. Jurija 64, Etna, Pa., 21415 Martiškovič Ludvik, 33 $1000, spr. 14. febr. 1916.
K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 21416 Rackun Ivan 21, $500, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 21417 Tomlinovi« Štefan, 29, $1000, spr. 20. febr. 1916.
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 21418 Cunkar Ivan, 20, $500 spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna Pa., 21419 Brajkovič Ivan
20,	$500 — 21420 Sebalj Franc, 31, $1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 21421 Jelenčič Štefan
31, $1000 — 21422 Radoš Anton, 37, $1000, spr. 1916.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minil., 21423 Huska Albert
21,	$500, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 21424 Lesar Franc
20,	$1000 — 21425 Matos Matija, 30, $1000 — 21426 Matan Jožef 48, $250, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 21427 Jamnik Ivan, 41 $1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Wis., 21248 Spolarič Miha 40, $1000, spr. 16. febr. 1916.
Kdr .sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 21429 Leskovec Jožef 19, $500 — 21430 Dobrovoljec Anton, 25, $1000, spr. 20. jan. 1916
K dr. sv. Roka 132, Frotcnac, Kans., 21431 Krainc Franc, 16 $1000 ,spr. 13. febr. 1916.
K dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111., 21432 Vertin. Matija II. 16, $1000, spr. 20. febr. 1916.
K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 21433 Janjčič Anton
22,	$1000 — 21434 Gravovac Luka, 22, $1000 — 21435 Poernič To maž, 23, $1000 — 21436 Pavun Božo, 24, $1000, spr. 18. febr. 1916
K dr. sv. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., 21437 Podobnik Anton,
30,	$500, spr. 13. febr. 1916.
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7598 Rački Marija, 29, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. 7599 Kukujan Franca, 27, $1000, spr. 15. febr. 19161
K dr. sv .Jurija 73, Toluca, 111., 7600 Zima Marija, 44, $1000, spr. 1. jan. 1916.
K dr. Mar .Pomagaj 78, Chicago, 111., 7601 Volkar-Lukek Albina, 18, $500 — 7602 Zabukovec Marija, 42, $1000 — 7603 Fluchar Matilda, 43, $500, spr. 20. febr. 1916.
Kdr. Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 7604 Zivčič Barbara,
21,	$1000, spr. 13. febr. 1916.
K dr .sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 7605 Mance Marija, 17, $1000 ,spr. 14. febr. 1916.
K dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., 7606 Vidmar Johana, 30, $500 — 7607 Kerč Marija, 30, $500, spr. 13. febr. 1916.
K dr .sv. Genovefa 108, Joliet, 111., 7608 Slak Frančiška, 19, $1000, spr. 6. febr. 1916.
K dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.f 7609 Cigale Ana, 19, $1000, spr. 20. jan. 1916.
K dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 7610 Kolar Marija, 29, $1000, spr. 20. febr. 1916.
K dr. Mar. Pomagaj 129, S. Omaha, Nebr., 7611 PleicK Marija, 21, $1000, spvr. 13. febr. 1916.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec januar 1916
Dr. štev.
1. . 2..
3.	.
4.	.
5.	. 7.. 8. .
10. . 11. . 12. .
13.	.
14.	.
15.	,
16.	, 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
5	9.........
6	0............
61............
62............
6	3............
6	4............
6	5............
6	6............
6	7............
6	8............
6	9............
7	0............
7	1............
7	2............
73	(ases. 12-15)
7	3............
7	4.......
7	5.........
7	7............
7	8............
79............
80............
81............
8	3............
8	4............
8	5............
8	6............
8	7............
8	8............
8	9............
9	0............
9	1............
92............
9	3............
9	4............
9	5............
9	6............
9	7............
9	8............
100............
101............
102............
10	3............
10	4............
10	5............
108............
10	9............
11	0............
111............
112............
11	3............
11	4........
11	5............
118............
11	9............
12	0............
121............
122............
12	3............
12	4............
126............
12	7............
12	8............
12	9............
13	0............
13	1............
13	2............
133............
13	4............
13	5............
13	6............
13	7............
13	9............
14	0............
14	2............
14	3............
14	4............
14	5............
14	6............
147	(11-15).....
147 (12-15).....
14	7............
14	8............
15	0............
15	1............
15	2............
15	3............
15	4............
15	6............
15	7............
Prejeli na račun ases. štev. 1-16. ca mesec jan. '16
320.77 504.24 191.94 119.34 175.64 507.63 152.42 24.50 81.33 424J1 62.80
214.59 199.51 34.95 65.29 104.51 49.17 30.o2 528.68 397.32 358.13
92.16 180.97 103.16
26.28 137.63 115.50 149.30 190.58 291.08 82.33 46.35 118.80 85.01 321.82
95.82
78.94 288.45
91.00 120.66 256.15
131.75 95.06
288.55 66.21 167.77 29.20 221.88 94.52 152.92
24.08 71.76
24.32 34.42
128.76
29.89 111.72
65.42 64.05
80.56 110.90
270.77 203.01
136.25 195.54 187.27
87.42 115.13
40.84 55.23 134.82 46.19
156.26
26.47 132.34
78.17 176.82
50.62 112.05
56.95 64.87
98.09
38.64
41.90 9.31
109.29
78.63 65.46
117.75
57.91
58.01
29.90 129.19
95.91 38.09
107.97
37.51
36.44
97.45
50.57 35.14
65.18 16.23 47.79
96.48 51.39 15.04
8.19 94.13 67.99 30.56
28.33
95.33
50.34
40.69 26.75
42.55
19.56 35.04
125.45
37.83
73.52
33.65 33.65 32.26
56.70
28.43
22.71 61.91
25.42
23.43 32.98 15.70
Izplačali		
Smrtnina	Poškod. Bolezen	
		
	$ 50.00	
		
.....	100.00 |	
..........		
		
		
	........1	
..........t........i		
		
		
	........I	
$1,000.00		
		
		4
		
		
i|.....		........
..........		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
1,000.00		$ 20.00
		
500.00		
		
j..........	........	........
.....'.....		
1,000.00	........ ........	........
1,000.00 1,000.00		
		•
	........	
::::::::::		20.00
250.00		
		
		
1..........		
... i......		
1 80.00 1......•____	........	
		
..........	........	........
		
		
		
		
		
		
		
..........		
		
		
	i	
		........
		
		
..........		
		20.00
		
	50.00	
j..........		i........
		
733.34 111'.!'.	|----	
	|........	
jI..........	t........	........
500.00		........
		
		........
		
		
		
		
		
		
	........	........
		
		
	r	
		
	::::::::	
::::::::::		
		
t		
		
		
		........
		
		
		
		
		
		
.......... ..........	........	
		
		
		
..........	50.00	
		
		
.......... i..........	........	
:..........		
		
		
Skupaj ...
$14,509.11 || $7,063.34 | $250.00 | $ 60.00
Preostanek 1. januarja 1916............................ $382,171.53
Prejemki tekom meseca jan. 1916
Plačanega od društev.........................$14,509.11
Obresti ...............................
Obveznice...............................
1,191.86 63,500.00
$ 79,200.97
Izdatki
Plačana smjitnina.............................$
Plačana polkodnina .......................... 250.00
Plačana bolniška podpora ................... 60.00
Obveznice s premijo in narasthmi obrestmi ...... 69,662.00
Razni upravni stroški......................... 1,780.72
Preostanek 31. januarja 1916.................
Joliet, 111., 21. febr. 1916.
$461,372.50
$ 78,816.06 $382,556.44
JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
Ob grobu zadnjih Boor-bonov
Spisal Venceslav Bele.
(Konec.)
Cerkev so spredaj rn znotraj črno prevlekli; tako tudi stolnico.
Na dan pogreba je bila vsa Gorica oblečena v žalno obleko; povsod črne preproge in zastave.' Že v nedeljo je bila vsa Gorica polna Francozov, mnogo jih je prišlo v ponedeljek iz Trsta, Vidma, Benetk in drugod, kjer so prenočili ; pogreba se jih je udeležilo nad 4000. Mnogo deputacij je bilo od strani legitimistov in orleancev; zastopanih je bilo 32 francoskih časopisov, razen teh skoro vsi znameniti dnevniki iz Italije: Rima, Bologne, Parme, Milana, Benetk, Vidnia; skoro vsi tržaški, mnogo dunajskih; nekateri iz Belgije, Bavarske — celo iz Petrograda, Londona, Aleksandrije v Egiptu itd. •
Ob pol osmih zjutraj, v ponedeljek 3. novembra, se je pripeljalo s posebnim vlakom kraljevo truplo na goriško postajo, kjer so je postavili za nekaj časa na mrtvaški oder v črno opravljeni in bogato razsvetljeni čakalnici prvega razreda. •
Na širok, z drevjem obsajeni cesti, ki pelje četrt ure dolga v mesto, se je že zgodaj začela zbirati duhovščina in velika množica ljudstva k pogrebnemu izprevo-du.
Prekrasen mrtvaški voz, črno opravljen, s črno kraljevo krono na vrhu in s kraljevimi grbi na voglih, je peljalo iz mesta proti postaji šest belih konj, v črno, s srebrnimi lilijami prešito tkanino oblečenih. Za tem vozom je sledil •drugi, poln, krasnih vencev, poslanih od vseh strani, posebno s Francoskega, v znak spoštovanja, vdanosti in ljubezni do pokojnika.
Proti deveti uri se je pripeljal z Dunaja zastopnik cesarjev, knez Thurn - Taxis, soprog cesarične sestre. — Brž neto se je uredil izprevod in se začel pomikati proti mestu.
Knezoškof dr. Alojzij Zorn je prišel na željo papeževega nuncija na Dunaju, dasiravno še ni nastopil nadškofije, nalašč iz Poreča pokopavat kralja.
Vrsta izprevodu je bila ta-le: križ, veteranska godba, oddelek veteranov, 24 revežev, na stroške kraljeve hiše črno oblečenih, razni zavodi, vojaška godba, šole, delavska in obrtna društva, mestna godba, usmiljeni bratje, frančiškani, kapucini, jezuiti, svetna duhovščina, profesorji osrednjega semenišča, metropolitanski kapi-telj, prost. dr. Evg. Valussi, nadškof dr. Alojzij Zorn, jezdec na belem konju, vojvoda Blaeas v kočiji, držeč na blazini ovratnico z velikim križem reda sv. Duha, najimenitejšega med redovi francoskih kraljev, za njim mrtvaški voz s kraljevim truplom, zastopnik cesarjev,. Don Juan, vojvoda Paremski, veliki vojvoda Toskan-ski, Don Carlos Španski, Don Alfonso, Don .Taiines, sin Don Carlo-sa, Don Miguel, princ Ludovik Bavarski. — Ludovik Filip Orleanski, grof Pariški, se ni udeležil izprevoda, radi spora, ki je nastal med orleanei in legitimisti pri vprašanju, kdo ima pri izprevodu prednost; cesar je izkušal ta spor rešiti s tem, da je delegiral za pogreb svojega namestnika; razen-tega je bilo med konteso Cham-bord in orleanc: na eni strani, med njo in grofom Pariškim na drugi nasprotje, nastalo iz malenkostnih pravil in postav etikete.
Za bližnjimi sorodniki pokojnika *n višjimi dostojanstveniki je sledil - tržaški namestnik, tajni svetovalci in komoiniki, francoska poslanstva z belimi zastavami in krasnimi venci, voz z venci, vojaške oblasti, goriški deželni zbor, župan in mestni svei, razne gosposke skupščine, družbe itd.
Ob cesti je stala na obeh stra-nes častna straža vojakov in veteranov. Ljudstva je bilo na tisoče in tisoče.
V stolnici, kjer so že čakale zbrane dame, je bil pripravljen velikanski mrtvaški oder s krono na vrhu, ves v svečah; krsto so postavili na pripravljen prostor spredaj, ker je bila pretežka, da bi jo dvignili; bila je namreč v sredi svinčena, okrog pa dve leseni krsti. — Po končani peti maši je ostalo truplo v stolnici.
Popoldne ob petih se je zopet zbral izprevod in odšel v istem redu na Kostanjevico, le da se je moralo ustaviti mnogo ljudstva pod hriboir, ker ni bilo na njem prostora za vse.
Črno prevlečena cerkev na Kostanjevici je bila okrašena s srebrnimi portami in kraljevimi grbi, na sredi je bil pripravljen nizek mrtvaški oder in nad odrom se je dvigala bela zastava s pozlačenimi lilijevimi cveti obšita, znamenje postavnih kraljev francoskih. Prinesel jo je iz Lilla gospod Bayart, sodojenec pokojnega grofa Chamborda. Hčere Bayar-tove so jo pripravljale za slovesnost nastopa Henrika V. na francoski prestol; sedaj je imela pokrivati njegovo krsto, da so se izpolnile besede, ki jih je pisal pokojnik v nekejn pismu:
"Ta .zastava (namreč bela zastava z lilijami) je varovala moj^ zibel; jaz hočem, da pokriva tudi moj grob!"
Ko so bile v cerkvi opravljene navadne molitve, so prijeli lovci pokojnega kralja krsto in jo nesli skozi vrata, — ki so jih nalašč zato pripravili s tem, da so predrli zid, ki loči prostor pred cerkvijo od mnogo nižjega samostanskega vrta, — p<> začasnih lesenih, s črnih suknom pregrnjenih stopnicah v določen prostor* pod presbi-terijem.
V grobišče so spremili poze-meljske ostanke grofa Chamborda razen cesarjevega zastopnika zastopniki samostana, knezonad-škof in najvišja gospoda. Sin Bavartov je nesel belo zastavo iz cerkve in jo položil na krsto, ko je bila postavljena na svoje mesto.
Dragocene, umetno izdelane vence, ki so jih prinesla poslanstva s seboj, so spravili v kraljevo rake7. Ti venci vise sedaj na obeh stenah dolgega in ozkega hodnika, ki vodi pod cerkvijo do kripte ;Bayartova zastava je shranjena v stekleni omarici ob vhodu, kjer »o tudi druge zastave, ki so jili takrat nosili v izprevodu, obešene.
Nihče izmed Francozov ni hotel zapustiti Gorice, ne ffa bi še enkrat pokleknil in molil pred krsto svojega kralja. V torek in naslednje dni je bila na Kostanjevici neprestana gneča od zore do mraka, ker je šlo le po malo ljudi obenem lahko v tesno kraljevo počivališče.
Ginljivo je bilo gledati, kako so milo jokali in iskreno, molili možje izmed visoke gospode francoske, kako so pokladali svetinji-ce Uk druge stvari na krsto, da so jih odnesli s seboj v domovino kot drage spominke na ljubljenega kralja. 1.)
1) Legitimisti so sklenili po pogrebu napraviti v "Hotelu de la Poste" shod, na katerem naj bi se določilo, komu gre po pravici naslov pretendenta francoske krone, — princu in rodu Bourbonov ali Orleancev; če gre Bourbonom
—	španski ali italijanski veji, — ker Orleanei so imeli svojega glavarja in voditelja — Louis Filipa, grofa Pariškega. — Šlo se je za važno stvar, seveda v slučaju, če bi republika zopet padla. — Don Carlos,-španski pretendent, ni nič prikrival svojih pretensij; prijetna je bila misel, da se morda ponudi prilika zasesti dva prestola obenem; a bistro oko francoskega, ministra za zunanje stvari je čuvalo, — Ferry je bil mož, ki ni spal ob nepravem času. — Ker je imela seja legitimistov razpravljati, soditi in rešiti vprašanje, ki je bila na željo ljudstva postavno uvedena in od vseh velesil in dvornih kabinetov priznana, bi bilo to zasedanje lahko povzročilo za Avstrijo neprijetne posledice in sitnosti ; zato je vladni zastopnik Fr. Rechbach, potem ko je dobil po-^ trebne instrukcije z višjega me-' sta, energično prepovedal vsako odločitev in shod razpustil. — Ko se jim je ta poizkus ponesrečil, so se zbrali legitimisti v manjšem številu in bolj privatno in so sej
—	jemaje v ozir stališče in osebne zmožnosti Don Carlosa in grofa Pariškega — izrekli za zadnjega. Tako j/? ostal tudi on do smrti — le pretendent!) ________
Najbolj ginljiv spomin, ki so ga položili Francozi na krsto pokojnega kralja v znak ljubezni,
—	je bila gotovo mala vrečica, napolnjena s prstjo, ki so jo prinesli pariški delavci iz slovečih Tiulerij!
Še sedaj leži na Henrikovi krsti pozlačena kraljeva krona, po-1
slana iz departementa Cote d'Or. Na kroni je vrezan odznotraj napis:
HENRICO V. REGI. Quam non portasti nec amisisti sed servasti regiam coronam tuo nobis liceat imponere sepulero.
Les royalistes de la Cote d'Or. 3. septembre 1883 2).
2) Henriku V., kralju. Ki je nisi nosil, ne izgubil, anlpak ohranil, kraljevo krono, naj položimo na tvojo, krsto. — Rojalisti iz Cote d'Or.* Dne 3. septembra 1883.)'
Na praznik Marijinega oznanjenja, dne 25. marca 1886, je umrla v Gorici v palači grofov Lanthi-eri Henrikova soproga Marija Terezija, starejša hči vojvoda Frančiška IV. Modenskega, sestra matere španskih in fantov Don Carlosa in Don Alfonsa —Marije Beatrice.
Tudi ona je bila blaga duša, polna človekoljubja, verne in i-skrene pobožnosti, usmiljena in radodarna; mnogo je žrtvovala za olepšanje frančiškanske cerkve na Kostanjevici. (Primeri "Cvetje," VI. teč:, str. 213.) « Ona je bila zadnja, ki so jo pokopali na Kostanjevici v kraljevi rak vi, kjer počiva v tihem, nemotenem miru na desni svojega so-i
proga. —
Njiju spomin pa še živi in bo živel med našim ljudstvom pozna, pozna leta.
* * . a
"Venire a Gorizia, e non salire alia Castegnevizza, e lo stesso come suol dirsi, che andare a Roma e non veder il Papa." (Priti v Gorico in ne stopiti na Kostanjevico, je isto, kakor iti v Rim in ne videti papeža. — P. Vascotti, St. d. C., pg. 21).
Malo in neznatno mesto je Gorica, lepa in prijazna cerkev z dolgim samostanom na solnčnem gr»ču, krasen razgled z njega. Grič sam pa zgodovinsko imeniten.
Začudili bi se ljudje tujcu, ki bi priromal v mesto in ne bi obis^ kal cerkve na griču:
"V Rim je prišel, pa ni videl papeža!" —
Lepa prijazna cerkev na griču, pred njo veranda; cerkev na eni strani, na drugi stopnice, na tretji doprsen zid in strm breg, pod njim na četrti visoka stena, sredi nje železna vrata, belo pobarvana, nad vratmi v kamen vsekan grb Bourbonov, — tri lilije.
Če pride tujec in poprosi v samostanu, naj mu odprejo kraljevo grobišče, mu rečejo počakati za hip pred železnimi vratmi. — Kmalu zarožlja ključ v ključavnici, v;ata se odpro in skromen menih se pokloni: "Prosim, izvolite!" — Tujec mu sledi po ozkih stopnicah dobra dva metra nizko, na levo samostanski vrt, na desno obokana veža, z velikimi, polo-kroglimi okni. Kakov je prostrana veranda pred cerkvijo, tako je velika veža, ki je pozimi polna cvetlic.
V sieni pod cerkvenim pročeljem so ozka vrata; nad vratmi napis:
A notre auguste et venere Roi au meilleur des peres. Les. Royalistes des Bed'arieux
Na vsaki strani vrat steklena omarica, v njih zastave, druge vise v obeh kotih na stenah.
Čez pet nizkih stopnic se pride skozi vrata v ozek, tesen hodnik. Kmalu ob vhodu opozori, menih na portret grofa Chamborda, ki visi na levi strani. — Na obeh stenah visijo skozinskozi po hodniku, ki je dolg kakor cerkvena ladja, krasni in dragoceni venci iz steklenih" biserov in koral. Menih opozarjala ta in oni venec, o-značuje približno ceno — zelo visoko, a ne f>re\£soko in primerno umetnemu delu; pod ovalnim, o-bokanim steklom je vdelan bour-bonski grb, napis, iniciala H. V. ali kaj slienega. Vesten varih grobišča tudi ne pozabi opozoriti na črno marmornato ploščo z napisom :
Pierre Louis Jean Casimir de Blaeas d' Aulps — itd. ki zapira na desni steni grob tega blagega in zvestega moža. Tu in tam pokaže z lesom zadelano odprtino, kjer so prej ležale nekatere krste.
Konec hodnika zapirajo druga železna vrata.
Čudni občutki obidejo človeka, ko stopi prvič v kripto. Nizka, obokana celica, nasproti vratom krucifiks, na obeh straneh krasne marmornate krste, le ena iz bronza. — Čuden je ta kraj v me-
dli sVetlobi sveče, ki jo drži menih v roki.
Krste so velike in umetno izde-* lane; če človek potrka po njih, se zavzame; iz krste zazveni, kakor bi človek potrkal po zvonu vseh mrtvih dan. —
"Tu leži Karol X. na evangelj-ski strani na sredi), — tu njegov sin, grof Marna (Na Karlovi desni), — tu Marnova soproga (na Karlovi levi), — tu Henrik V. (a sredi na episteljski strani), — tu njegova soproga (pa Henrikovi desni), — tu njegova sestra (na Henrikovi levi, v bronasti krsti), — razlaga menih in našteva letnice njihovega rojstva in smrti, kakor stoji francosko zapisano na marmornatih tablah v zidu za vsako krsto. — Tujec posluša in strmi mrtve iniciale na sprednji strani marmornatih krst. (Bronasta krsta nima spredaj iniciale in je v drugeb slogu izdelana, kakor marmornata.): C. X. — M. T. — H. V. — M. T.
Na krsti Henrika V. leži na ka-meniti blazini pod obokanim steklom ponarejena kraljeva krona, s ponarejenimi dragulji, pozlačena.
"Quam non portasti —"
Ni je nosil v življenju, Jii poizkusil njene teže, zato mu je niso mogli odpustiti po smrti, vrgli so jo za njim v grob; ni ga težila v življenju, naj ga teži pa po smrti!
Blagor ti, <■— ponarejeno so ti postavili mrtvemu na krsto, ne prave — živemu na glavo!
Zamisli se človek v čudno usodo bourbonske rodbine.
Mnogo zadolženemu, globoko pogreznjenemu rodu Bourbonov je nedostajalo blagoslova iz nebes.
Henrik IV., hugenotski kralj, je padel pod mečem Ravaillaco-vim; njegov sin in vnuk Ludovik XIII. in XIV. sta za upora težko našla v lastnem kraljestvu kot, varen pred sovražniki; prsi Ludo-vika XV. je prodrl meč Damijev, umrl pa je žalostne smrti, segnil je živ, da se je studil vsakemu, ki ga je videl; nesrečni Ludovik XVI. je končal na šafotu; slične smrti je umrla njegova soproga: njegov sin Ludovik XVII. pa je poznal čevljarja Simona in ječo, umrl je zastrupljen; bourbonska kri je pobarvala grobišče Vincen-nes in stopnice opernega gledališča po nasilni sm:-ti vojvodov En-ghiena in Berrya; Ludovik XVIII. je bil dvakrat proskribiran, Karol X. trikrat pregnan, njegov sin Ludovik se je moral odpovedati prestolu za vojvoda Bordeauške-ga, ki ga ni nikoli zasetlel.
IVERI.
Pijanci se vedno izgovarjajo, da
jim naravna pitna voda škoduje. • • •
Včasih nas neprilike drugih
bolj težijo, kakor naše lastne. • # *
Poroka je očesno mazilo za one,
ki so trpeli vsled slepe ljubezni. • • •
Kako srečni bi -bili ljudje na
svetu, če bi verjeli vsaki besedi. • • #
Kadar poje egoist samemu sebi
slavo, ne izgubi nikdar glasu. * * *
Vrata upanja se odpirajo na o-be strani.
* • •
Navdušenje je mačeha nagona. « • •
Polovico ene same laži ni nič
boljša kakor cela laž.
• • •
Velike ideje se pojavljajo včasih tudi v malih glavah.
• • #
Nikakor ni priporočljivo, da bi človek vedno govoril o vsem kar zna in ve; dobro je pa za vsace-ga da ohrani v spominu vse, kar
je kdo govoril.
• • •
Sreča sestoji iz 99 delov marljivosti in enega dela bistroumnosti.
• • •
Industrija je mati sreče in blagostanja.
• • *
Boljše je pripraviti samo eno osebo v smeh, kakor pa sto oseb v jok.
• • •
Z denarjem se kupi lahko hišo, — z ljubeznijo si pa človek
lahko postavi domač krog. • • •
Ena unča zdrave kritike je več vredna, kakor cel funt prili-zovanja.
ČITAJTE IN ŠIRITE GLASILO K. S. K. JEDNOTE!
Frank Petkovšek
720 Market »treat WAUKEGPAH, ILLINOIS. Zastopnik raanih »arobrodnih drnll Pošilja denarja ▼ staro domovlaa !m e previja notarske posle.
Be toplo prh>oro$a Bloveasem v Wat kegan in okolieL
"CAS
9f edini slovenski me-9 sečnik, kteri izhaja = na 36 straneh vsak
mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne številke 26c.
Naslov:
"Cis", 2711 S, Milit nI At., Chicago, III.
MARIJA SLUGA
2225 So. Wood St. Chicago, III.
Telephone Canal 298
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
■e uljudno priporoča ■ terenskim in hrvaškim ženam.
United Undertaking Co.
POGREBN1K1
Podjetje, e katerim to v avert
tudi Slovenci.
Na vogala Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Sloveaeeai aa blagohotno naklonjenost. 8.17.16
Stavbinsko in posojilno > društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, HL
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, ^	1840 W. 23. St.
Frank Banich, blagajnik.
^vvwwv
zaboj najboljše pivc
"OLD LAGER"
katero izdeluje	^
Citizens Brewing Co., |
V .Toliot III
v Joliet, III.
i
North Collins Street.
5	Both Phones: 272.
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in to bo A. Horwatove: Importirani Brinje vec, SUvovec, Tropino vec, Grenko Vino in Kranjski Grcnčec. Moja tvrdka je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijače in zelišča naravnost iz Kranjskega. Bojaki, zapomnite si, da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega californijskega rndečega vina in iz najzdravejeih zelišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravje, fywno tako Kranjski G renčeč. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico tega grenčeca vmes.
A. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III.
ŠENIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravo veljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
- Se Vam priporočam spoštovanjem
. JOSIP ZA T. AR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111.
Z $1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje po
• • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom«
I Novice iz stare domovine. I
KRANJSKO.
^ — Umrli so v Ljubljani: Ana Štrukelj, lastnica hotela in hišna posestnica, 70 let. — Rozalija Žab-kar, občinska sirota, 18 let. — Katarina Jelenič, hiralka, 62 Jet.
—	Helena Kolesa, mizarjeva žena, 62 let. — Ivan Proseč, kurjačcv sin, 5 let.
—	Umrl je v Hrastuljih pri Škoeijanu na Dolenjskem dobro-znani Jakob Šterk.
—	Umrla je gospa Ana Gotzl,, vdova podobarskega mojstra, mati naših uglednih podobarjev gg Aleksandra in Karola Gotzl v Ljubljani.
—	Umrla sta v deželni bolnici: Dne 24. januarja Jožef Fuso, stavbeni podjetnik in posestnik iz Kranja št. 38, v starosti 53 let in dne 25. januarja Ivan Remžgar, kleparski mojster iz Starega trga št. 16, v starosti 65 let.
—	Smrt stotnika 17. pešpolka. Jurista Vlad. Svetka pogrešajo. Iz Judenburga poročajo: Dne 19. januarja je tu umrl st-otnik 17. pešpolka Glazer. Bil je blaga duša ter med moštvom v pisarni, kjer je deloval, zelo priljubljen.
—	Od 19. januarja pogrešajo tu vojaka jurista Vladimira Svetka. Dne 19. jair, je še pisal vsem svojim prijatel jem pisma, da se je naveličal živeti in da gre prostovoljno v smrt. Sodi se, da je skočil v Muro, kot se je zadnji čas sam izražal.
—	Umrl je dne 27. januarja v Škof j i Loki gospod Igu. Urbančič, c. kr. davčni uprav, v pok., tast g. magistr. rac. revidenta Janko Svetlina.
—	Smrtna nezgoda. Na posledicah nezgode je umrl 45 let stari oženjeni delavec Ivan Languš iz Mojstrane v ljubljanski bolnišnici. Rajnik je bil 13. jan. povožen.
—	Dete se do smrti opeklo. Posestnica Jera Hribar iz Srednje Bele je šla te dni na semenj in izročila svojih šest otrok v varstvo najstarejši 13 letni hčerki Mariji. Le-ta je šla na studenec prat, v postelji je pa pustila spečega pol-drugletnega bratca samega. Ko je prišla čez nekaj časa nazaj, je našla sobo polno dima, postelja je gorela, bratec je pa strašno opečen ležal pod posteljo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Dete je opeklinam podleglo.
—	Težko se je opekla. Mana Bo-bek, 27 let stara posestnika hči iz Jezice, sedaj kuhinjska pomočnica v rezervni bolnici v obrtni šoli. Ko je imela opravila v kuhinji, se je izpodtaknila ob veliko posodo, napolnjeno z vrelim mlekom, ki je stala na tleh ter se sesedla vanjo. Težko opečeno Jod pasu doli po životu in nogah so takoj prepeljali v deželno bolnico.
—	Težko poškodovala se je dne 26. janaurja dopoldne s strelnim aparatom za usmrčenje živine 16 letna Marija Kostner, uslužbenka pri Vikt. Schleimer, gostilničarju in mesarju v Kočevju. Strelni aparat je padel s police pri oknu na tla, se nenadoma izprožil ter jo, v bližini se nahajajočo težko zadel v levo roko in levo oko. Poškodo-vanka se zdravi v deželni bolniš-
nici.
—	Smrt slovenskega junaka.
(et o vodja C erne Jakob pp. št. 17, pijonirski oddelek, je umrl v Ljubljani dne 21. januarja, ob 4. uri zjutraj. Na laškem bojišču je bil ranjen. Junaške prsi so mu krasile velika srebrna, mala srebrna in bronasta hrabrostna svetinja, te dni bi imel dobiti tudi še veliko zlato svetinjo. Njegova junaška dela mu ohranijo trajen spomin!
—	Umrli vojaki. V celovški bolnišnici je umrl te dni na tuberkulozi 371etni kočijaž Ivan Plevnik iz Obrija pri Ljubljani.
—	Padli so na italjanskem bojišču: pešec Alojzij Majdič, pešec Plut iz Semiča, poddesetnik -Koz-levčar iz Št. Vida pri Zetičini.
—	Na italijanskem bojišču sta bila ranjena ljubljanski občinski svetovalec S. L. S. g. Tomaž Novak in časnikar gosp. Fr. Puc. Nahajata se v tukajšnji tobačni tovarni.
—	Iz ruskega ujetništva so se
oglasili: Franc Lukanc iz Žiga-nje vasi pri Tržiču, cerkvenik, št. 33; Franc Perko iz Križa pri Tržiču, stanujoč v Tržiču na tovarni štev. 227; Ivan Primožič iz Loma pri Tržiču, posestnik, št .112. Bi-
vališče: Spod. Arapova Penzen-skaja gubernija, Sredna Rusija.
—	Prestolonaslednik čestita slo venskemu junaku. Prijatelj nam poroča iz italijanskega bojišča: Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je pred kratkim obiskal nas vojake na fronti. Z našim nad-lovcem Strmškom se je , precej dolgo pogovarjal, podal mu ob koncu roko ter mu iskreno čestital k njegovim junaškim činom.
—	Slovenska Ljubljana je proslavila rojstni dan nemškega cesarja. Daleč, dale® so prišli že v Avstriji glede prijateljstva med Nemčijo in Avstrijo. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je izdal dne 26. januarja letos v domačih listih sledeč zanimiv poziv na zavedno slovensko meščanstvo: "Ker se je v Nemčiji na slovesen način obhajal god Njegovega Veličanstva našega presvitlega cesarja, vabim vse p. n. hišne posestnike v Ljubljani, da jutri ob rojstnoni dnevu Njeg. Veličanstva nemškega cesarja na čast visoke mu zavezniku svoje hiše okrase : zastavami. Župan: dr. Ivan Tav
V	I I
ear.
Gotovo so ta dan tudi Slovenci v Ljubljani prepevali: "Die Wacht am Rhein in klicali: Hei Germania!"
—	Dunaj ob rojstnem,, dnevu nemškega cesarja. C. kr. kor. u-rad poroča z Duna ja: Župan dr Weiskirchner je povodom rojstnega dne nemškega cesar j ž januarja pisal nemškemu veleposlaniku, naj predloži nemškemu cesarju želje mesta Dunaja. Župan je odredil, naj se razobesijo mestu zastave.
—	General pehote baron pl. Schoenaich umrl. Za srčno kapjo je umrl nekdanji vojni minister general pehote baron Schoenaich Rojen je bil 1. 1844., poročnik je potal 1.1862. Udeležil se je 1. 1863. vojske proti Danski in 1. 1866. vojske proti Prusom. Kot polkovnika so ga pridelili generalnemu nadzorniku čet nadvojvodu Albrehtu. Kot podmaršal je postal 1. 1889. sekčni svetnik v vojnem ministrstvu, po odstopu deželno-brambnega ministra Welsersheim-ba iz Korberjeve vlade je postal naš brambni minister, pozneje je postal vojni minister. Delal je vedno na to, da se izpremeni brani ba in poviša število rekru-tov. Pod Sehoenaichom se je hitro in vzorno izpeljala ob aneksijski krizi delna mobilizacija. Kot vojni minister je služil rajnik do septembra 1911, ko je odstopil.
—	Kapitalizacija prejemkov od hrabrostnih svetinj. Ogrski list Az Est poroča, da v merodajnih krogih premišljujejo, ali bi ne kazalo mesečne prejemke od hrabrostnih svetinj in podpore vdov in invalidov kapitalizirati, če bi do-tične osebe hotele kupiti samostojno kmetijo ali obrt ali zemljo. Za zlato svetinjo bi plačali v gotov^ ni 4000 K, za veliko srebrno 200U K in za malo srebrno svetinjo 1300 K. Enako bi spremenili v glavnico tudi prejemke invalidov in vdov in sirot.
—	Strah pred sovražnimi letalci. C. in kr. etapno poveljništvo v Ljubljani je odredilo, da bode, ako se semkaj približa kako sovražno letalo, na Gradu podnevi razobešena rdeča zastava, ponoči bode gorela rdeča luč. Občinstvo se opozarja, da ob takih prilikah hodi ob hišah in objektih sploh, ki so kriti od Grada — tedaj n. pr. po Glavnem trgu je iti po zgornji strani. Najbolje pa je, da se takrat čimmanj hodi po ulicah ir: cestah. Ako kdo najde kak neraz-streljen izstrelek, naj ga zaradi nevarnosti ne pobere, ampak o tem takoj obvesti najbližje orož-ništvo, policijo, ali pa etapno po-veljništvo.
—	Ogrska in izseljevanje. V kratkem ustanove nemške paro-plovne družbe in ogrska družba "Adria" novo prekomorsko družbo za vožnje v Ameriko. Družba bo imela 8 milijonov kapitala, večina ravnateljev bodo Madžari. Ogrska bo svoje izseljevanje preko Reke lahko strogo nadzirala in vodila, ker kasneje bo šlo le malo izseljencev preko Nemčije.
—	Prevoz v Srbiji padlih vojakov začasno ustavljen. Dunaj, 26. jan. Tz vojjnega poročevalskega stana se poroča: Na utemeljeno zahtevo c .in kr. vojaškega gene ralnega gouvernementa v Srbiji
ŠTAJERSKO.
je vrhovno armado poveljstvo odredilo, da izkopavanje padlih vojakov v zasedenem srbskem ozemlju do nadaljenega ni več dopuščeno. Ta prepoved je postala potrebna v prvi vrsti iz ppometno-tehniških > vzrokov. Pa tudi iz zdravstvenih ozirov je nujno potrebno, da se prevažanje mrličev za enkrat prepove.
—	Najvišji vojak v naši armadi. Za najvišjega vojaka v aVstrijski armadi se smatra neki Dalmatinec iz Imotska, kateri je visok 2 metra 13 cm.
—	Smrt za domovino. Na italijanskem bojišču je padel Anton Prelesnik iz Zdenske vasi, sin Jakoba Prelesnika, posestnika, župana, cestnega načelnika itd. Kakor je bil zvest služabnik cesarjev, tako zvest je bil tudi Marijini družbi, Orlom in požarni hrambi. Vsi objokujejo njegovo pre-rano smrt. Bog tolaži očeta! — Kot žrtev za domovino je padel na italijanskem bojišču v 231etni dobi Andrej Koželj, sin gostolničar-ke in posestnice v Olševku nad Kranjem. Bil je na bojišču od začetka vojne, bojeval se je v Karpatih, ob Dnjestruin sedaj nekaj j je postal nareHnik in dobil malo mesecev proti Italijanom. Pojsrebrno svetinjo. Ko je kmalu na njem žalujejo ljubeča mati, bratje-j to postal štabni narednik in dobil in sestre, prijatelji in znanci. —J veliko srebrno svetinjo, ga je 27.
zadela sovražna Še kot rekonva-
noti zidarski mojster in posestnik Jlescent se je Dolinšek prostovoljno z Planine pri Rakeku gospod I-{oglasil za fronto, ko je izbruhnila
~ Umrl v CelJu vpokojeni visjesodni svetnik g. Aleksander Balog.
-— Umrl je v Gradcu dne 24 januarja gospod Ivan Milost, u radnik južne železnice v pokoju v 70. letu starosti. Bolehal je žt dolgo. Pokojni je pred italijansko vojsko s svojo družino bival v Gorici, kjer je bil splošno spoštovan. Ob začetku vojske je pribežal v Gradec, kjer ga je dohitela smrt. Zapušča vdovelo soprogo, hčerko učiteljico ter dva sinova, od kate rih se starejši Janko bori na Doberdobu kot praporščak, mlajši, Mirko, vrl katol.-narodni dijak, pa kot kadet na Krnu. R. I. P.
—	t Župnik Franc Muršic. Iz Frama se poroča, da je dne 28. januarja t 1. po kratki mučni bolezni umrl vlč. gospod župnik Franc Muršič. Blaegmu pokojniku svetila večna luč!
—	Junaški spodnještajerski Slovenec. Čevljar in gostilničarjev sin Avgust Dolinšek iz Hrastnika je ob mobilizaciji šel v vojsko kot četovodja. Na severnem bojišču
— Padel je častije smrti, dne 23. J januarja 1915. oktobra 1915 na Dobrdobski pla-[krogla v pluča.
van Baumann v starosti 43 let. Zapušča ženo in otroka. Časten mu pomin!
—	Padel je junaške smrti za ce sarja in domovino na italijanskem bojišču v času 4—13. novembra 1 1. Ivan Ravnikar, sin c. kr. davč nega nadupravitelja v pok. gosp. Fran Ravnikarja iz znane ljub-j ljanske rodbine.
—	Najden vtopljenec črnovoj nik. Iz Idrije poročajo: Dne 26. decembra 1915 vtonilega vojaka
vojska z Italijo. Ko je prestolonaslednik nadzoroval južnozapad-no bojišče, ga je osebno odlikoval z bronasto hrabrostno svetinjo. Z vedno večjim navdušenjem se je bojeval vrli jnak in bil povišan za častniškega namestnika. Novembra meseca je bil Dolinšek zopet precej močno ranjen. Te dni je bil Dolinšek odlikovan z zlato svetinjo. Junaški spodnještajerski Slovenec je star še le 26 let.
- Osebna vest. Profesor na črnovojnika so čez 20 dni v petek [mariborski c. kr. gimnaziji dr.
14. januarja dobili v Idrijci na grabljah hied drvmi. Šel je na stražo s tovarišem iz Bele proti Idriji. Bila je temna noč, šta sta
Ivan Arnejc, prideljen v službo-l vanje c. kr. naučnemu ministrstvu, je bil s 1. januarjem po-— Požar je uničil gospodarsko
par korakov eden za drugim in selmaknjen v VIII. Činovni razred, večkrat poklicala, ako so nista sli- |>oslopje Ivanu Kmetecu v Ludov-šala. Pri nekem ovinku na ozki njaku, občina Črešnovec pri Slov. poti ob vodi ga tovariš ni več sli- Bistrici. Zažgali so otroci. Ško-šal za seboj. Klicanje in iskanje! da je velika. Pogorelec je bil na je bilo zastonj. Najbrž je stopil [vojski tako ranjen, da so mu mo-
preveč ob kraj poti, spodrsnil in zdrnil v naraslo vodo, ki je plovila drva v Idrijo. Ker ga toliko časa niso dobili sumili so kako prevaro ali beg. Pa ko so sprav ljali naplovena drva, so ga v sredi nakopičenega lesovja dobili.
rali odrezati desno roko. — Soprog kot požigalec. Dne 6.
januarja je pogorel dom kočarice [ Veže Pucko v Zagorcu pri Ptuju. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki, krma, en prešič in 54 K goto-I vine. Škoda znaša 6000 K, zavaro-
Pokopali so ga na idrijskem poko- valnina pa 600 K. Požiga je osum-pališču, kolikor mogoče slovesno, jljen mož pogorelke 611etili Mati-Tu je bil vpisan kot Janez Ogri- ja Pučko, ki so ga zaprli.
ju«:
PRIMORSKO.
zek, stanujoč z družino v Orehku št. 16 pri Postojni. Star je bil 31 let. Za praznikr so mu domači poslali nekaj denarja in mu voščili vesele praznike.
— Na vozu je umrl. 571etni posestnik Ivan Planinšek iz Račne
— Pomanjkanje moke v Celju.
Tudi v Celju se je pojavilo znova občutno pomanjkanje moke. Oblast se obrača na prebivalstvo ter poživlja k večji štedljivosti. Ostro se obsojajo tudi oni premožni celjski krogi, ki kupujejo ušne
se je te dni peljal z vozom v Liti-1 moko na krušne karte, obdržijo Že na pbtu je tožil, da mu ni le fiuo bcl° moko, navadno kruš-
jo dobro.
Ko se je vračal čez Štango 110 Pa prodajajo naprej.
in Poljane domov, je ležal zlek-
Cena pivu. Ker so ogrske pi-
njen na vozu, kakor bi spal, v res- vovarne vsled rekviranega ječ-nici je pa medpotoma umrl. Konj mena ceno pivu toliko^ zvišale, je vozil brez voditelja dalje po morajo tukajšnji gostilničarji, ka-lribovski poti; na ovinku pri Ra- teri točijo ogrsko pivo, ceno zvi-čičah se je voz nagnil in Planin-1 Sati vrček na 44 vinarjev, toliko
škovo truplo je zdrknilo na tla. Mrliča so našli šele, drugi dan.
—	Požar. V podstrešju hiše Marije Mikoličeve v Spodnjih Brusnicah je nastal požar, ki je vpepe lil vso streho. Zgorelo pa je tudi okoli 40 mernikov žita, 3 mernike fižola, 4 mernike suhih češpl, 1 mernik orehov, kar vse je bilo spravljeno v podstrešju. Zgorelo je tudi nekaj kokoši: Škode je 34(J0 K, zavarovana vsota pa zna ša 1000 K. Ogenj je nastal vsled poškodovanega dimnika. Gorelo je v Morovcu in sioer je zgorel skedenj z zalogami sena in slame, last krajnega šolskega sveta. Škode je 1600 K, zavarovana vsota znaša 700 K. Aretirali so kot o-sumljenega požiga slaboumnega sina nekega tamkajšnjega posestnika.
—	Izdelovanje Sudmarkinih u-žigalic ustavljeno. Nemški listi priobčujejo: Obratne težave po tvornicah za vžigalice, katere so povzročila trajna zvišanja mate-rijala, pogostne zakasnitve dovoza, — nujne vojaške dobave itd. so povzročile, da je avstrijska družba "Solo" prisiljena izdelavo in prodajo Stidmarkinih užiga-lic, kakor tudi ostalih društvenih vžigalic za čas obstoječih razmer ustaviti.
en si dokler se bode moglo kaj piva dobiti.
sploh še
Vrnitev dela junaške posadke s "Zente" v Pulj.—Pulski "Hrvatski List" poroča: Včeraj (24. januarja) zjutraj se je po mestu raznesel glas, da je del posadke Nj. Velič. ladje "Zenta" na potu v Pulj. Vsak je hotel videti te nase junake, ki so dolgih osemnajst mesecev prebili v Črnogorskem u-jetništvu, potem ko so kot prvi v sedanji vojni razvili na našem Jadranu bojni prapbr proti močnejšemu sovražniku in z novim lovorom ovenčali našo hrabro mornarico. Krog poldneva se je zbralo na obali poleg admiralitete mnogo častnikov, mornarjev in civilnega občinstva, a po vseh ladjah v luki je stalo na krovu moštvo in čakalo, da jih pozdravi. Malo čez poldne je s prvih ladij zaoril urne-besni "Ura!" Priplula je torpe-dovka "81", na njej junaki s "Zente". Ploveč med ladjami, se jih med zvoki godbe urnebesno pozdravljali. Ko je torpedovka dospela k obali, so takoj pohiteli na krov častniki in pozdravljali srečno prispele tovariše. Junakom z nezabne "Zente" tudi naš prisrčni : Zdravo! Živio! Ura !
—	Drobne vesti iz Gorice.—Gorica 22. januarja: Tu se je sedaj nekoliko pomirilo, a kdove, koliko časa bo trajal odmor? — Najlepšo stavbo goriških Slovencev. Trgovski dom, je v notrajnosti o-genj popolnoma uničil. Na strani proti Ljudskem vrtu so vsa nadstropja do tal podrta, proti Kor-zu se je posrečilo nekaj rešiti. Realka, nasproti Trgovskemu domu, je tudi do malega uničena ;ogrom-na je škoda v muzejski dvorani, kjer je vse opustošeno. Mali dom na Tžaški cesti je dobil zadnje čase nove rane od granat, ravnota-ko hotel "Park". — V Gorici je veliko furlanskih in briških beguncev, ki komaj čakajo, da se vrnejo domov. Kakor se čuje, je župan Sfiligoj na Dobravem v Br-dih ostal na svojem mestu. Tudi kmetje iste in bližnjih vasi so vsi ostali na sv J jih domovih. Nekateri kmetje in družine iz Kojskega in Huma se nahajajo v Krminu; pri sebi imajo tudi svojo živino. — Sladkor je tuka j po 1 K 20 v., mehko oglje pa po 29 vinarjev kilogram.
—	Cerkev na Kostanjevici pri
Gorici je 25. januarja okoli 11. ure ponoči dobila italijansko 12 kalib. granato. ,Udrla je nad vhodom pri koru,* razbila streho tri metre na široko, ter na koru eksplodirala. Prejšnji dan je tudi kos granate padel na streho in razrušil streho dva metra na široko.
—	Iz — doline. V sredo 13. januarja je obiskal našo tolminsko vojno črto naš prestolonaslednik Po hvalevrednem prizadevanju našega obče spoštovanega zbornega civilnega komisai ja g. dr. Bruna Stareta smo imeli tudi mi civilisti priložnost pozdraviti visokega gospoda. Na križišču cest je bil postavljen lep slavolok, ves ozalj-šan s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Istotako je bila tudi vsa . . . polna cesarskih in narodnih zastav. Ob slavoloku je stala šolska mladina z gospodičnami učiteljicami; prisotni so bili tudi starešine županstva in bližnji gg.
duhovniki z mnogoštevilnim ljudstvom. V ... pa jc bila zbrana ta-mošnja šolska mladina z gospodom nadučiteljem, domačima duhovnikoma in domačim občinstvom. Donebesni živio klici so pričali, kako ljubi naše ljudstvo visoko vladarsko hišo in bodočega našega najvišjega gospoda, ki jc vidno zelo vzradoSČcn sprejemal odkritosrčne in ljubezni polne pozdrave in poklone. Tam nad fronto pa je tedaj grmelo in treskalo na verolomnega Laha v zakopih in njegove letalce, ki so hoteli gotovo tudi sami po svoje počastiti našega prestolonaslednika in nas. A ni jim uspelo! Vratove si polomijo, predno dosežejo kak uspeh! O povratku s fronte nas je visoki gospod še vedno našel v velikem številu zbrane;, in na novo so zopet ommevali na vse strani navdušeni živio klici. Imel je naj-krasnejši pomladni dan, videl uspehe naših železnih Čet, občutil krepke, zveste udarce src svojega slovenskega ljudstva tik od fronti in prepričani smo, da je nesel najboljše vtise s sabo na cesarski Dunaj ter da pride še v drugo in v tretje s še večjim veseljem v naše zveste slovenske pokrajine.
—	Nov odvetnik v Trstu. V listo odvetnikov tržaške odvetniške zbornice je vpisan odvetnik Mihael Obuljen s sedežem v Trstu.
—	Zdravstvene razmere v Trstu 1. 1915. Pred vojro je štel Trst približno 244.000 oseb; v prvem četrtletju 1915 se je znižalo število prebivalstva na krog 190.000, v drugem četrtletju na 170.000 in v tretjem na 163.000 oseb; za zadnje četrtletje število še ni. ugotovljeno, vendar je gotovo, da je zmanjšanje še narastlo. Prvo veliko zmanjšanje je nastalo v prvi vrsti vsled izgona tujih rržavljn-nov in premestitve zavodov in uradov iz mesta; nadaljno zmanjšanje so povzročili obširni vpoklici pod orožje in neprestano izseljevanje boječih in pokojno življenje ljubečih oseb. V normalnem letu 1913. je bilo v Trstu 5125 slučajev smrti, 1914. leta 4813 in 1915. leta 4962; dočim je v normalnih časih znašala umrljivost približno 20 pr. m., je znašala v drugem četrtletju 1915. 29 pr. ni. Zanimivo pa je pri tem, da umrljivost otrok ni bila večja nego navadno, pač pa je zelo pobiralo stare — 601etne ljudi. Nalezljivih bolezni je bilo — izvzemši posamezne slučaje, izhajajoče iz izrednih razmer in pa nekoliko kolere — celo razmeroma manj negp v normalnih časih. Rojstev je bilo v Trstu v mirnem času 6—65(^) na leto, lani pa le 4210, dočim bi jih bilo po številu prebivalstva pričakovati približno 4800> Splošno se more reči, da so zdravstve-. ne razmere v Trstu dokaj po-voljne.
—	Gregorčič v nemškem prevodu. V božični prilogi "Agramer Tagblatta" čitamo izpod peresa Rudolfa Livnogratja lepe nemške prevode GregorčičeVih pesmi ' Naša zvezda,' 'Za dom med bojni grom' in 'Njega ni!'
—	Tržaški magistrat je izplačal lansko leto za brezposelne in za družine v vojaško službo vpoklicanih svoto 1,417.800 K 53 v.
—	Tretji vojaški dan v Trstu dne 2. decembra je vrgel nad 74.000 K.
Zanesljivo pride sedai
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma ža pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $14,00, K 1000 samo $139,00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 C or ti and t Street,
New York, IM. Y.
B104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.


VAŠKI POHAJAČ.
PoTct. —Spi.al Podgoričan.
Gosposka se je kar nenadoma začela zanimati za Trznarjevo o-poroko. Nekega dne poVabi vse dediče in priče v sodišče k novi zapuščinski obravnavi, ker jo bil vložen ugovor proti \ oporoki. Iz-prva so vsi osupnili; ko so pa spoznali povzročnika, bili so razkačeni, zlasti Ambrož se je srdil, da mu brat napravlja zmešnjave rn nepotrebne stroške. Materi se je smilil; vedela je, da je ves upor prazen. Sestra ga je pomilovala, moža sta pa nevoljno mrmrala, kaj se vtika v to, česar mu ni treba. Zabavljala sta gosposki, očitajoč ji, da jo lahko vsakdo vodi za nos.
Napovedanega dne se odpravijo za rana v sodišče, nevoljni, ker morajo iti po nepotrebnem potu in puščati delo. Zlasti materi je bila ta pot težka, ker bode morala izpovedati, da je njen sin bolan na umu, kar je tako nerada pravila ljudem. Molče je šla s hčerjo, solze so ji kapale iz očij, vzdihni-la je čestokrat:
41 Ljubi Bog, daj, da se z vrši vse srečno!"
Tudi Jerom se je bil na vse zgodaj odpravil na pot. Noč je prespal na klopi v Pusti Dragi, kjer je že dva dni popival in razgrajal. Pred odhodom se je bil celo umil v koritu in s telovnikom je udaril petkrat ob planke, da se je nekoliko izprašil.
"To bodemo pili!" dejal je Čamplju, zavriskal veselo in šel ponosno svojo pot, kakor gre vitez, kateri si je svest slavne zmage. Navdajala ga je zavest, da si pridobi očetov dom, da postane človek med ljudmi. Smejal se je zadovoljno, misleč, kako bode ponižen brat, ki mu je hotel tako oblastno ukazovati in si je lastil gospodstvo nad njim. Ščegetalo ga je tudi upanje, da se potem oženi. Sklenil je bil, da pojde takoj Nani povedat, da je Trznar-jeva domačija njegova; ugibal je tudi, kdaj bi jo šel snubit. In še druge lepe misli so mu polnile dušo, saj so mu je odpirala brezskrbna bodočnost pri bokalu rujnega bovlečana, ko bode ponosno sedel med svojimi vaščani, kateri ga sedaj prezirajo in zaničujejo.
Ob napovedani uri se snideta obe stranki v sodišču. Na jedni strani je bil Jerom vesel in zadovoljen, poln lepih nad, na drugi strani pa brat, mati, sestra, Oblo-čan, Kožar in Ljube kot priče, vsi Čemerni in nevoljni. Jezno je pogledoval Jeroma brat in se v srcu rotil, da se maščuje zaradi tega; mati pa se mu je hotela približati, toda mahnil ji je, da ni treba.
Vsi so nestrpno pričakovali, kdaj jih sodnik pokliče; želeli so iskreno, da bi bila stvar že končana.	, •
Naposled vendar vzame sodnik pisma v roke in jih pokliče. Nato jim s sodniško zgovornostjo in natančnostjo razloži, da je proti o-poroki Andreja Hlebca iz Koiit, štev. 27, vložen ugovor. Vložil ga je njegov prvorojeni sin Hijero-nim Hlebec, tudi iz Korit, kateri trdi, da je pri dedščini nepostav-no oškodovan, ker ni glavni dedič, ampak njegov mlajši brat in sin Andrej Hlebca, Ambrož Hlebec, tudi iz Korit. Sodnik potem izreče svoje mnenje, da to res ni prav po navadi, ker je prvorojenec pravi naslednik očetov. Toda, če je tako določeno v poslednji volji, potem seveda se ne more nič ugovarjati. Ker je pa mogoče, da bi se bilo pri poslednji volji zgodilo kaj nepostavnega, zato je vse udeležence danes poklical, da se pokaže resnica rn pravica. Najprej treba dognati, da je oporoka res pravilno narejena. Kakor vse kaže, ni na njej nič napačnega; podpisan je sam pokojni Andrej Hlebec, podpisani so nadalje trije možje, ki so bili pri oporoki za priče: če so ti podpisani vsi pravi, potem ni, da bi kaj ugovarjal.
"Pravi so, pravi," pritegne hitro Ljube, in oba moža pritrdita: "saj smo bili trije zraven in vsi lahko prisežemo, da je bilo tako. Rajni Andrej Hlebec je oporoko sam prebral, potem pa podpisal."
"Če je tako, potem vas vprašam, kateri važni vzroki so silili rajnega Andreja Hlebca iz Korit, da je prvorojenca prezrl in mesto njega postavil njegovega brata?"
"Gospod sodnik," oglasi se po kratkem premisleku Obločan, "to
je tako:-, Jaz in rajni Andrej — Bog mu daj nebesa — sva si bila dobra prijatelja, med nama ni bilo nobene skrivnosti, povedala sva si vse in si potolažila vsak svoje težave. Dostikrat mi je tarnal, kako mu je hudo, ker je najstarejši sin, ta-le Jerom — ali Heronim, kakor vi pravite — tako bolan, da se ne more zanesti nanj, ker se mu Včasih hudo zmeša v glavi, da nič ne ve, kaj počne."
"Lažeš!" sikne jezno Jerom.
"Molči!" zapove sodnik. "Dalje, dalje!"
"In tako je naposled rajni Andrej — Bog mu daj dobro! — iz-previdel, da ne sme zapustiti domačije Jeromu, ampak drugemu, sinu Ambrožu. Dolgo si je rajni Andrej premišljal in še na smrtni postelji bi bil rad prepisal vse na Jeroma, ako bi bil ta količkaj pametnejši. Tako pa ni mogel. In tega ne bi bil storil noben pameten oče. Gospod sodnik, le pomislite nekoliko!"
Sodnik pogleda Jeroma, kateremu je jeza silila kri v obraz. Žile so se mu napenjale, roke krčile in pestile, in oči je ljuto upiral v Obločana, kakor bi ga hotel uničiti.
Sodnik je opazoval Jeroma, da bi se prepričal o trditvi Obločano-vi.
Tudi Ljube je govoril, kolikor je vedel, v jednakem zmislu.
"Kaj pa vi veste?" vpraša nato Kožarja.
"Jaz? — I, kaj čem vedeti? To vem, kar vsa vas ve. Jerom še nikoli pameten ni bil, kar je na svetu. Včasih blazni bolj, včasih manj, včasih se mu skoraj nič ne pozna, in nedomač človek se lahko premoti. Blaznel je vedno, in mislim, da bode blaznel do smrti. In rajni Tržnar mu samo zaradi blaznosti ni zapisal hiše!"
"Ti lažeš, ti laž^!" vzklikne Jerom srdit in stopi bližje h Kožarju, kakor bi ga hotel napasti. "Gospod sodnik! Ne verjemite tem sleparjem, to so moji sovražniki!"
Zvonec zapoje, in v sodnijskp dvorano stopi sodnijški sluga. Pozval ga je sodnik, ker se je bal, da bi Jerom v blaznosti česa ne u-činil.
Mati se zaradi velike žalosti zgrudi na stol, zakrije si obraz in globoko zaihti. To je bilo materinemu srcu preveč. Pričati zoper lastnega otroka ji je bilo pretežko.
"Vi ste mati," nadaljuje sodnik, obrnjen k njej.
"Mati," vzdahne Trznarica, o-tare si solze in vstane.
"No, vi, mati, vi ga poznate najbolj: povejte, ali je res, kar trdita moža, da vašemu sinu Hije-ronimu včasih malo zavre, da blazni?"
Vsi sopejo bolj tiho, da eujejo njen odgovor; Jerom pričakuje z upom in strahom, da niti ne trene, niti dahne.
Mati pogleda Jeroma, pogleda Ambroža, pogleda vse in upre proseče oči v sodnika, kakor bi ga hotela prositi^ naj jo oprosti, naj ne zahteva odgovora od nje.
"Torej povejte, ali je blazen, ali ni, vaš sin Hijeronim!" priganja sodnik, kateremu se je mudilo.
Mati se še jedenkrat ozre v Jeroma in z očij se ji je brala prisrčna prošnja: "Sin, odpusti mi!" nato se obrne k sodniku in reče polglasno:
"Res je, gospod sodnik. On je blazen."
Nato omahne onemogla, da jo hči prestrašena ujame in posadi na stol.
"Mati! Mati!" zakriči obupno blazni sin. 'Moja mati! moja mati!" K njej hoče, toda sluga ga prime trdo za roko.
"Proč, proč, sleparji, morilci!" Z vso silo se je iztrgal slugi, in z vzklikom: "Taka je moja mati!" plane iz dvorane.
Vsi zro sočutno za njim, le Ani brožu je igral zadovoljen, le malo vidljiv smeh na obrazu.
"Blazen je!" zašumelo je po dvorani, in gospod sodnik je nare koval svojemu pisarju:
"Hijeronim Hlebec iz Korit, št. 27, je blazen in zaradi tega nespo soben za glavnega dediča za u-mrlim Andrejem Hlebcem. Ker je oporoka narejena pravilno, ugo-vornik je pa blazen, zato se spo
zna ugovor za ničeven, oporoka pa za veljavno."
Nevoljen je bil gospod sodnik, jako nejevoljen, da mu je blazen človek napravil tako delo.
Z različnimi mislimi so se vračali naši znanci iz sodišča. Ambrožu se je počasi ohlajala jeza na brata in tako se je kmalu raz-govarjal z možmi o gospodarstvu in kmetiji. Pri tej priliki je Kožar večkrat omenil, da mu bode treba poiskati dobre in bogate neveste.
Mati je ihtela vso pot. Bridko je vzdihovala in tožila Bogu svojo nesrečo, ker jo pokori tako hudo z blaznim sinom. In vzdihnila je večkrat, da bi ji usmiljeni Bog preložil ta težki križ. Hčerka jo je tolažila, da Bog že prav obrne, da naj ne vzdihuje preveč in brez potrebe.
Kje je Jerom, tega ni vedel nihče, pa tudi vprašal ni, saj jim ni bilo dosti mar njegovo rasajanje in groženje. Tožbo je izgubil in sedaj se lahko obriše za hišo in posestvo svojega očeta.
(Dalje prihodnjič.)
Postna nedelja.
—
Hopsasa, hospasa, pustna nedelja, Dajte pečenke nam, kislega zelja. Krofe v peč, ti nam všeč, so in potica;
Dobro špehovko nam, spekla bo Mica.
Hopsasa, hospasa, vina na mizo, Ti pa Matiče poklicat daj Lizo; Jože potegnil bo svojo 'fermonko' Jaz bom pa plesat šel s fletno mi Tonko.
Iiopsasi, hopsasa, žalost, težave, Danes pozabimo sveta zmešnjave! Fantje zdaj, pesmi kaj lepih
zapoj mo, Skupaj vsi v radosti, malo pošto j mo!
Hopsasi, hopsasa, kisle obraze, Kdo bo vmes gledal res žalostne skaze ?
Pustna naj dela vsem danes nedelja
Dosti zabave in mnogo veselja.
Hopsasi, hopsasa, le še dva dneva, In potem naj pa vsem, tole ,,,
odmeva: Kdor ni nevesti "ja' letos še rekel,
V sredo bo žalostno "ploh" nekam vlekel.
Mike C.
Smešnice.
%
Jasen dokaz.
A.:	"Torej je Doberdob na Primorskem resnično pristno slovensko ime in ne laško?"
B.:	"Da, do pičicc pravilno slovensko. ''
A.:	"Kako to ime tolmačiš?"
B.:	Zato ker jih Italijani na Doberdobu dobro dobivajo po glavah od naših vojakov."
Zakonska skupnost.
"Kaj ne, dragee, tvoje veselje je moje veselje in tvoja žalost je moja žalost." — "Da, ljubica! In tvoj denar je moj denar in tvoje prijateljice so moje prijateljice."
Med sestrami.
18 letna Minka svoji 28 letni sestri Otiliji; slednja trdi vedno, da je 28 let stara: "Torej Otilija, ee res že nočeš biti starejša, te bom jaz kmalu došla!"
Zaupanje.
Zagovornik obtožencu: "Torej se lahko zanesem, da ste govorili vse resnično in pravilno?"
Obtoženec: "Da! Vse po pravici. Pri tem sem si mislil sam, da laž lahko Vi pristavite zraven, kolikor jo bo potreba."
O j ta moda!
.: "Kaj misliš, kakšna moda bode danes leto v veljavi?"
B.: " Težko vprašanje. — Ako bi jaz vedel to samo za 9 mesecev naprej, postal bi lahko multimi-lijonar."
Petru Zgagatu v album.
Šviga, švaga, — Peter Zgaga, Maha jo in dalje žaga. "Špase" dela, človek da ga, Za humor tu ne odvaga. Ne boji se samga vraga, Ker mu slovnica je draga. Častna torej, Peter Zgaga, Bodi za sedaj ti zmaga!
Mike Cegare.
Zanimive slike
se bodejo predstavljale v ' ROYAL" GLEDALIŠČU
na 1820 W. 22 Street, Chicago, HI.
V nedeljo dne 5. marca t. L bode predstava "Annette Keller-man v igri "Popolna žena" in Neptun-ova, ali pomorskega boga hči. Igra je v sedmih dejanjih s krasnimi prizori. Ta slika je bila predstavljena že pred peč kot 2,000.000. gledalci v mest" Chicago.
Druga slika.
Kristusovo trpljenje.
Se bode predstavljala v nedeljo dne 19. marca v sedmih dejanjih ter v krasno barvnih slikah. O tej sliki nam ni potrebno posebej razlagati ker je že vsakemu do-broznana. Upamo torej, da si bode to zgodovinsko znano sliko naše slovensko občinstvo v obilnem številu ogledalo, osobito ker je vstopnina zelo nizka.
Vstopnina znaša za popoldne za otroke 5c za odrastle 10c. Zvečer za vse enako po 10c vsak sedež.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam s tem žalostno vest, da je nam dno 29. novembra 1915 ob 7:30 zvečer za vedno za-tisnila oči naša ljubljena mati
Marija Fortuna.
Ranjka jr umrla doma, v vasi Poljane pri Skofji Loki na Kranjskem, kjer zapušča enega sina in hčer, — tukaj v Ameriki pa dva sina.
Dolžnost me veže, da se tem potom zahvalim vsem tistim, ki ste ji bili na strani v njeni bolezni in pri zadnjem zdihu. Hvala tudi vsem onim, ki so blagopokojnico spremili k večnemu počitku, kajti jaz se nisem mogel pogreba udo-ležiti.
Vi pa naša ljubljena in dobra mati, vživajte večni mir in pokoj ! Blag Vam bodi ohranjen spomin! Na zopetno svidenje nad zvezdami!
Žalujoči sin
Valentin Fortuna. Standard, 1111., dne 24. febr. 1916.
NA PRODAJ.
Najboljša priča.
Človeška lastna izkušnja jc njegova najboljša priča. Mi smo prejeli tole pismo o tem: "Jaz moram reči, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše iu najpripravnejše zdravilo za želodec. Jaz imam svojo lastno skušnjo o tem, ker sem bolehal čez dve leti na želodcu, in sem poskusil mnogo različnih zdravil, ali brez uspeha, dokler nisem poskusil Triner je vega ameriškega zdravilnega grenkega vina. In komaj sem porabil nekoliko steklenic -stega, že se počutim popolno zdravega. Zatorej ga hočem priporočati vsakemu. Math Vojda, Hazle-ton, Pa." Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je dobro zdravilo proti bolezni v želodcu in črevesih, povzročeni od napenjanja, kolike, zabasanja, ali izgube okusa. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
• # •
Otrpnjenje mišic in sklepo\ povzročenih od prehlajenja, težkega dela, ali revmatizma se odpravi s Trinerjevem Linimentom. Cena 25 in 50 centov,, s poštnino 35 in 60 centov.	(Adv.)
PRODA SE
74 akrov obsegajoča kmetija, 15 akro\ je gozda in drugo so njive in travnik. S tem se proda tudi 4 konje, 4 krave, 1 telica, 20 kokoši, 1 prašič, ter vse poljedelsko orodje. Cena vsemu skupaj samo $3000.000. $2000.00 se plača takoj in drugo na lahko odplačila.
Za natančno pojasnilo pišite na lastnika:
Lovrenc Slabe, R. D. 1 Cooperstown, N. Y. (Otsego Co.)
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu!
Zadnji dve parceli po 20 akrov Zemlje ktere so oddaljene samo dve milji od dobrega trgovskega mesta Hilliard, Florida, kjer so dve železnice, dober trg in najboljša zemlja za sladkorni trs, krompir, koruzo in vrtne pridelke, vsakovrstno sočivje, posebno pa za "Pecan" orehe oddaljeno samo 19 milj od dobro znanega mesta Jacksonville. Tukaj ni mrzlice, povodnji in podnebje je tu milo. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša,-108 So. La Salle St. Room 810. Chicago, HI.
Da nam bfcde mogoče neko zapuščino urediti, moramo prodati 270 akrov zemlje, to je: ena farma 160 akrov, in druga 110 akrov ena zraven druge, s poslopji vred. Ena je na polovico že obdelaua, ostanek zemljišča je pašnik in ho-sta. Samo 4 milje od okrajnega sedeža Brookhaven, Mississippi. Prodali bodemo isto po zelo nizki ceni. Tukaj ni mrzlice in ne povodnji in zemlja je najboljša za vsakovrstne pridelke. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša, Room 810. 108 So La Salle St. Chicago, 111.
Jaz imam veliko dobrih in obdelanih kmetij v sredini države Michigan. Imam tudi dosti še neobdelane zemlje po nizkih cenah, imam tudi nekoliko obdelanih kmetij za zamenjavo za posestva v mestu Chicago. Oglasite se pri, ali pišite na : Joseph Lepša, 108. So La Salle St. Room 810 Chicago, HI.
Moram nrodati za vsako ceno 480 akrov dobre in rodovitne zemlje v državi Michigan, . v dobro naseljeni Slovanski naselbini. T-sto moram prodati zavoljo siiirti lastnika. Zemlja se lahko razdeli li na parcele po 80 akrov. Oglasite se, ali pišite na: Joseph' Lepša, Room 810. — 108 So. La Salle St. Chicago, 111.
Na prodaj: Po zelo nizki ceni je najboljša zemlja v Zgornjem Wisconsinu blizu mest. železnic, in dobrih trgov; izplačila zelo ugodna. Oglasite se ali pišite na: Joseph Lepša, 108. So. La Salle St. Room 810. Chicago, 111.
Za natančna poiasnila pri prodaji vseh gori navedenih zemljišč se lahko obrnete tudi na našega slovenskega zastopnika: Martin Laurich. 1900. W. 22. Place, Chicago, 111.
Zdaj pošljemo v staro domovino
Danes pošljemo v staro domovino
5K za..	..$ .85	100K za.	..$14.35
10	.. 1.55	120 44 .	. 17.25
15	. . 2.30	150 44 .	. 21.65
20	. . 3.00	200 44 .	. 28.65
25	. . 3.75	300 44 .	. 43.10
35	. . 5.20	500 44 .	. 71.95
50	. . 7.35	700 44 .	.100.90
75 " ..	. .10.95	1000 44 .	.140.00
Ker se cene nepričakovano višajo ali nižajo, zato cen no jamčimo. Vsako pošli j ate v pa garantiramo.
AMERIKANSKI SLOVENEC BANČNI ODDELEK JOUET, ILL.
PETER CULIG
JAVA/ MOT AH 1245 So. Santa Fe Avenue,
Pueblo, Colo
Izdeluje vsakovrstne pravove-1 javne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države is
staro domovino.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916 Iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50.
Sprejemam tudi udnino za leto 1917, ki znaša kakor vedno za Ameriko jeden dolar.
Kedor naroči knjige, ali pa vplača udnino za prihodnje leto, ta dobi proti doplačilu 30c trideset kvadratnih čevljev veliki atenski zemljevid vojskujočih se držav, ki je jako natančno izdelan.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402 — New York, N. Y.
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Pkyslelan-S tir gasil Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOUET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
POZOR!
Vsakemu, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
Henry J. Schnitzer,
BANKIR
14t Washington St., New York.
Vsem Slovencem in Hrvatom pri-
poročam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE I GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Perma Ave. . Pittsburg, Pa.
TEL.: CANAL «027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY IS iS W. 2 2nd St.. Chicago. lil.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali lclslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno preskušano in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obikia naročila se toplo priporočam:
r*RA.JVK CHILL.
•lorenako-brvaUki mleka*
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani is pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in od-vetnik velike unije
United Mine WorKjtrj of America,
District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je?
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield,
Illinois.
J^tltlttllltltlSSlSIIIIIIfllllllllllllllllSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllltlllll«**.
I DOBRODOŠLI j
| mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
**
s kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- 5 = vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače S 5 kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojim!
I	John Zvezich
| 2294 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. |
Telefon: Canal 2363. s	—
ItlttHtttMtltltltttftfttttttlttHttt/Httttttt/ltt/tNtttttttttttitttttiM lllllllllll