Za poduk in kratek čas. Iz Ptnja v Zagreb, jeseni 1874. (Potne Irtict) * (Dalje.) Z a g r e b, glavno mesto hrvaške zemlje, ima 16.654 katolifianov, 91 nezedinjenih in 431 zedinjenih grkov, 110 protestanov in 863 judov. Vseh prebivalcev domačiuov tedaj 18.249. Ker je v Zagrebu tudi mnogo dijakov, in kakor mi je neki stotnik zagotavjal, do 6000 vojakov, se sme število vseb Btanovnikov do 25.000 računiti. Mesto ima izvrstno lego. Proti severja ga varuje Zagrebačka gora, proti jugu je odprto; en del mesta brž ko ne starejši je na precej viaoki panogi tega pogoi-ja, drugi v podnožji na ravnem. Mesto je jako snažno in prijetno, vsak dan sem vidil ulice pometati, in po dvakrat z vodo škropiti; povsod vlada lep red. Noči so bile zmirom mirne in tibe, da sem se čudil; v večernih urah se je obilno piebivalstva sprehajalo po ulicab, proti deseti uri se je pa vse razšlo k pokoju, in vladala je potem tihota, skoro kakor na kmetib. — Zagreb seni si cel6 drugač raislil, reči pa morara, da je yse to že 8 prva delalo na rne jako dober vtis. Če pa še prištejem srčno prija.nost, ki se tu nabaja pri učeči se mladeži, duhovnikib in drugib narodnjakih, in nekteie imenitnosti, ktere Zagreb dičijo, ne bo preveč, ako rečem, da je Zagreb eno najmilejsih meat v Avstriji, alovenskemu domoljubu pa kraj narodnega ponoaa in navduaenja. Med imenitnosti Zagreba se mora v prvi vrsti šteti metropolitanska cerkev, kije velikausko poalopje. Skoda, da se znotranja sprava od nadbiškupovega trona do poslednjega postranskega altarja s krasnim gotiškim slogom zidarskega dela ne slaga. Petero 6ken v prednjem koru je jako okusno malanib. Cerkev je blizo tolika kot Marije-Celjska, kije44°2' dolga, 15 sežnjev in pol široka; Zagrebačka bo 3—4 sežnjev krajaa, pa je zato blizo toliko širja. Vtis je tu veličastniši, ker pregledaa pri vstopu naenkrat vse znotranje prostoiije, kar v Marija-Celji zarad altarja miloatne Mateie Božje sredi cerkve ni mogoče. Prednji altar ima več dragocenosti, stranakih je menda 24, polovica preveč. Kakor se je v prejanjih časib kteremu korarju dozdevalo, je kje 8i bodi brez ozira na okus, k steni pritisnil altarček, da poslavi svoje ime; iz marmorja, nekteri iz dragega, so sicer vsi. Za mesto glavna cerkev je sv. M a r k a, menda tudi najstarejša; ta je namreč farna cerkev skoro za ves Zagreb, ostale 3 faie štejejo komaj do 5 tisoc dua. Sv. Marka cerkev potrebuje mnogo popravljanja. Pri poroki, ki sem jo tukaj vidil, niso imeli vina za sv. Janža žegen; slišnl sern, da to ni v navadi, kar se mi je čudno zdevalo, ker Hrvati sicer vinsko kapljico v cislib imajo. Zunaj na Markovem trgu se na tleh kažejo 4 kamni, na kterih je baje stal železni tron (kletka) kmečkega kialja Matije Gubca, na kterem je tudi žalostno smrt storil. L. 1573 so se namre5 vzdignili kmetje najbolj v Zagorju proti plemenitašem, ki so jih neki hudo drli. Kmetji si izvolijo Matijo Gubca za svojega kralja, ki je kraljeval v Stubici; od tod je pošiljal svoje 5ete po gradovib plemenitašev plenit in morit. Vojska je kmalu kmečke tnime premagala, njih kralja vjela, ki je bil v Zagrebu v grozno smrt obsojen. Blizo cerkve sv. Mavka na trgu so namieč razbelili železen tron, na njem pa nesrečnega kralja Gubca živega spekli. (Dalje sledi.)