Priloga k št. 6 ,,Slov. Gosp"Govor poslanca Hermana v 19. seji štajerskega deželnega zbora dne 13. jainiarja 1874, o zadevi prenared"be srenjske postave. Po mojih mislih ni predlog dež. odbora, niti nedotičnega posebnega odbora primeren razmeram, potrebam in volji naših deželanov. Pravega pota pogodili ne boate, dokler prezirate dejanake razmere in tavate po učenib domišljijab (doktrinarizem), ki so nam rodile sad, kterega ravno vživamo. Zmeanjave so v srenjskih zadevah kakor tudi več menj v drugih; sedanji načrt postave pa ne bo zlega zmanjšal. Paragrafe srenjskega veda drugače razvrstiti nič ne pomaga, marveč gre za to, da se ljudstvu stanje p o 1 a j š a, v tem oziru podaje pa načit ljudem kamen namesto kruha. Dežalneniu zboru, kot čuvaju deželnib koristi, je po mojih mislib dolžnost in nalog, stvar bolj natančno in resno v roke vzeti, da v okom pvide zlegu, ki sega če dalje bolj naprej. Občinske zadeve so v zvezi z drugimi javnimi napravami in 8 človeako diužbo sploh; kakor je tukaj, je tudi po srenjab. Kdor tedaj občinske zadeve zboljaati hoče, mora poprej zboljšati javne in družbinske zadeve. Zatorej tudi jaz drugače ne morem , nego da se ozrem po osnovi gosposk in po družbinskih razmerab, in še posebno zasledujem vzroke, zakaj da kmečki stan vedno bolj propada. To preiskovati je tem bolj potreba, ker ravno pešanje kmečkega stanii v pretvezo služi, da se pri srenjah vedno novi poskusi delajo. Da je toliko zmešnjav v srenjskih zadevab, je veliko kriva nevednost o tem, kaj da imajo srenje prav za prav opraviti, iu kako da se naj vse to vrsi. Srenjam ne delajo toliko preglavic posli izročenega delokroga, marveč le posli tako imenovanega aamovlastnega delokroga. Doloeba §. 54. s. i\, da pripada srenjam pravica kaznovati v zadevah samovlastnega delokroga le po i z r o č e n e m delokrogu, je nerazumljiva, samovoljna in postavodajno brezumje! Po mojih mislih spada kazenska pravica z vsemi zadevami vred, v kterih se zvršuje, pod eden in isti delokrog. — V §. 25. s. r. je opisan i z r o č e n i delokrog tako-le: Srenje morajo po izročenem delokrogu pomagati, da se državni nameni dosezajo. Kakor posamesni človek s plačevanjem davka in po službinib opravilib piipomaga, da država svoje naloge zvršuje, tako se tudi po pravici od srenj zahtevati zamore, da sodelujejo pri zviševanju državnib nalog, Take pripomoči tirjajo tudi razne oblastnije: politične, sodnijske, finančne, vojaške vsak cas. Tu aem spada ekrb za javni mir, red in vainost po sre-  njah, naznanila prestopkov postave in druzih do-  godkov do pristojnih oblaatnij, da storijo kar so j dolžne; tu sem spada zvraevanje uradnib ukazov,  osebno postopanje, nkazi in povelja pri nenadnih dogodkib, poročila in pojaaujevanja do oblastnij, j kakor tudi posredovanje, kadar gosposka v srenji kaj opraviti ima. V stvareb tega delokroga ne pripada srenjam, da same kaj razsodijo. — To vse zamore le opravljati posamesni človek, ki biva j v srenji, kder se je to ali ono godilo, kteii krajne ! in osebne razmere v srenji natanko pozna. Navaduo opravlja tudi vse to občinski p r e d- stojnik, obcinski odbor se pa tega ne vdeležuje. ! Vse te opravila se zvršujejo tem ložje in točneje, | čem bolj je srenja prav zložena, čem manj je ! obaima, in čem bližja je dotična gosposka. — Če torej nova postava določuje, da se naj vec srenj z d r u ž i, da ložje opravljajo posle i z- ročenega delokroga, ali pa da srenje same, oziroma srenjski o d b o r i vse to zvržujejo, ali da — če treba — v 1 a d a po svojih organih te opra- vila zvršuje, je to nov dokaz, kako malo gospodje postavodajalci umejo, kaj da izročeni delokrog pomenja. Gosposka naj v srenji čnva in dela po srenjskem predstojniku. Ta se bo vsled večkrat- ne dotike z gosposko s postavami soznanil, ! se naučil javne uprave, kar mu bo v očeh srenj- čanov več veljave dalo, s tem pa tudi službo zlaj- aalo. Tako postane župan zaupni mož, srenj- :čanom svetovalec, gospoaki pa protipaznik alj kontroler; tako nastane razmera, ki bo srenje kakor gosposke — zboljšala. Zvrševanje poslov |tega delokroga pvipomaga mnogo k nravnosti in poštenju, proti tem poslom se tudi srenje nikoli pritoževale niso. , Da se pa posli izročenega delokroga na- tanko in zdatno vršijo, je pred vsem potreba, da ;ima vsaka katastralna občina svojega župana. Dokler se katastralnim srenjam nek- |danja samostalnost ne povrne, se ne morejo Ijavni posli točno zvrševati, pa tudi srenjeke za- ideve ne uravnati. — Kar pa zadeva samovlastni delokrog, je ito nekaj druga-; on obsega krajno policijo, |kar je jedio srenjske samovlasti. Občinski pred- jstojnik bi naj zvrševal sam premnoge, o krajui policiji dane postave in naredbe, kterib z večine sam ne pozna, morebiti ae celo nima, in če jib ima, !jib ne najde, in če jih najde, jih ne um<ž in tol- Imačiti ne zna, in ko bi jih tudi znal, mu manjka č a s a, da bi jib študiral. *) _ V teh rečeb je treba pravdne obravnave. Župau bi moral Tsled naznanil in pritožeb stTar preiskoTati, in na podlagi pveiskaTe razsoditi; ako se proti razsodbi ugoTarja, pisma politični gosposki ali srenjskemu odboiu predložiti, in t slednjem slucaju, ako se rekurira, vao stvar deželnemu odboru predložiti, in če slednjič razsodba obvelja, jo zviaiti, in to Tečidel z nedoToljnimi sredstvi in pa proti ljudem, s kterimi vsak dan obeuje, s kterimi si je pogosto t sorodbini, v svaačini! — Vse to bi naj opraTljal brez znanja uradnega opraTilstva, brez vaje t teh stvareh! Zatorej pa tudi ne more drugače biti, kakor je, da se nauireč z velikimi težavami in pa kesno dela. Srenjske predstojnike na sloTenskem Štajerskem se to Teliko težje stane, ker Tsled napačne šolske odgoje niti sloTenačine niti nemačine Tpisuiu prav ne umejo. —Sicer pa t tem, kar zadeva pomanjkljivo znanje postaT in opraTilstva, ni razločka med kmetom in mestjanom. Dosti je atudirauib in t pisaTi izurjenib ljudi, ki vse to še slabeje napraTljajo kakor priprost kmet. Zato je pa tudi krivično, ako se Tpije, da so kmecke srenje za nič, in da se ljudstTO kot premalo razumuo popisuje, ako ne pogodi praT stTari, ki ne spadajo t nja poklic, in za ktere ui pripraTljeno in ne izurjeno. Gospoda ne ume skoro nič kmečkega posla, od kmeta se pa tirja, da bi uaj ob enem tudi uradnik alj pisar bil; če pa ne ziia protokola tako ,,nacifratr kakor pisar, ki Tse SToje žiTe dni druga delal ni, se pa psuje nad — ,,staro" šolo ! — Naj se Tendar enkrat neha otepati s tem, da niso srenje za nič. One so obstajale sto in sto let, so stareje kakor držaTa in utegnejo dalje obstati kakor držaTa, naj ae tako brezglavno naprej lajnamo. Večja ko je srenja, težje je tudi predstojniku, policijski posel oskrboTati, toliko bolj pogosto mora tadi skliceTati srenjski zastop, kar je tudi težje pri večji srenji. Predstojnik velikih, zloženib srenj, mora posle svojega stanu, ali pa srenjske opravila zanemarjati; zameriti mu tudi ni, če se da za Tse plačeTati ter se obda s p isarji in služabniki, kar Tse srenjam stroakoT prizadeva.**) Vsega tega pri manjših srenjah ni. — Pri takem stanji se torej ni čuditi, da se nič ne opravi, ker se nič opraviti ne da, in ta je to, kar se opra\'i, Tecidel za nič. Vrb Tseh stroškoT in skrbi nima ljudstTO praTne obrambe; na dobičku so le kotni pisači, kterim so mnoge *) Da nimajo srenje slovenske srenjske postave do zdaj, o tam se nam je muogo dopisnikov že pritožilo. Vredn. **) l.iberalui krič po velikih srenjah je tako neumen, da se le čudimo, kako da tudi ,,Narod" v ta rog trobi! Ustavaki iu birokrati to hočejo, ker zamorejo tako več pisačev nastaviti po kmetih, pisaoi so pa nemškutaraki pionirji. Vredn. srenje izdane! Ume se samo po sebi, da taka prisiljena nedelaTnost in pomanjkljiTO delovanje predstojnikom TeljaTe v srenjah ne poTišuje, jim še marsiktero sitnobo nakopaTa, kajti kmet ae ne da kmetn, purgar ne kmetu, in ta zopet ne purgarju soditi in Tladati. — In Tendar je krajna policija Tažna stvar jaTne uprave. Vaiuje namreč posestnikom sad njih marljiTOsti, izpraznuje ali polni sodnijske poslopja, kakoršna je namreč kraj. policija, dobra ali slaba. S tem, da se je s r e nj a m policijska uprara na Trat obesila, so se jaTni neTarnosti Trata na stežaj odpila. Pričujoči načrt postaTe sam praTi, da krajna policija niti t samoTlastno niti t izročeno upravo srenj ne spada, da bistvena lastnost samostojne srenjc ni. Kako pa zamore potem postaTa srenjam nakladati bremena policijske upraTe? V poročilu (zastran te postaTe) berem: nDobra policijska uprava je srenjam na Teliko korist." To je res; ali srenjam je tudi na korist dobro praTosodje, dobia politična upraTa, tudi dobra diplomacija (visja držaTna politika) in dobro TOJskoTanje srenjam koristi, pa Tendar ne bo zarad tega, da je vse to srenjam na koriat, nihčer sklepal, da spadajo Tse te reči t srenjsko upraTO. Da policijska upraTa srenjam po natnri ne pripada, kaže to, da se ji v drugi in tretji instanciji jemlje, da se celo srenje (po noTi postari) prisiliti hočejo, da tudi t pm instanciji policijo odstopijo gosposki. — Policijska upraTa ni srenjam laatno, marTeč tuje opravilo, in srenje 8e ne morejo po nobeni praTici siliti,, da ta t u j i posel brezplačno opraTljajo. Take opravila se zamorejo srenjam prepustiti,pa tudi Tzeti. Če se po načrtu noTe postaTe policijska upraTa t drugi in tretji instanciji politični gosposki izroča, zakaj se tudi t prTi instanciji to ne stori? PraT zato, ker morajo si-enje v prTi instanciji policijske posle opraTljati, čutijo najbolj neprenesljiTO breme, ljudstvo pa pomanjkanje pravne obrambe. Kje in kedaj je pa ljudstTO prosilo, da dobi ali obdiži policijsko upraTO? Nikdar ne! Nasproti je pa blizo 500 srenj pri dež. zboru p r o s i 1 o , da se jim policija Tzame; te prošnje so se pa brezozirno na stran položile. Zakaj plačuje ljudstTo davke, če se mora samo oskrbovati? Kmet noče sam Tladati, marTeč hoče Tladan biti- in to d o b r o vladan; on si želi in potrebuje pravne obrambe, reda in t a r n o s t i, in da se poslom STojega poklica preTeč ne odteguje. V izročenem delokrogu alj področji bo in mora srenja pripomagati, da se zvrsuje policijska upraTa; oakrbo\rati pa policijeko upraTo je dolžnost in naloga državi, in če je noče prevzeti, ne stori STOJe dolžnosti in pobira daTke zastonj! — — Res je, da bi, ako se krajna policija okrajnim pol. gosposkam izroči, zarad preobširnih okrajeT mnogo zamujenja, strankam pa muogo stroškoT in ttuda nastalo, da torej s tetn ljudstvu veliko pomagana ne bo. — Treba je pa osnovo gosposk vso predelati, ako hočemo ljudstvu težavno stanje zlajšati. Res smo v nestrpljivo stanje zabredli, da ne moremo ne na| rej ne nazaj! Vzela se je deželnim zborom po oktoberski diplomi jim dana pravica, osnovati si po razmerab in potrebab sodnijske in politične oblastnije, in po sedaj vladajoči sistemi ni od države pomoči pričakovati. Da se pane boreklo, da smo gluhi, ko ljudstvo pornoči prosi, in da preziramo pravične tirjatve Ijudstva po uredjenem pravnem stanju, storimo < saj to, kar v sedanjih razmerah storiti zamomno, da se namreč politična uprava tje preby.i, kamor spada, k politični oblastniji, vlada pa naj po mestih, kder so okrajne sodnije, ekspoziture za policijsko upravo napravi. Tako bi *¦• približali nekdanjini okrajnim oblastnijam, kte-r ¦ so pri ljudeh ae zdaj v blagem spominu. — Tudi koroaki dež. odbor namerava predlog storiti, da se naj srenje policijakih poslov reaijo ter jih naj opravljajo policijski komisarji, kteri bi naj bili na krajib okrajnib sodnij. Predlagam torej: ,,Dež. zbor naj sklene, da se načrt novega sienjskega reda odboru za srenjske zadeve povrne s tem, da naj predloži dodatek k postavi, vsled kterega a) se opravila krajne policije izročajo politični oblasti, b) ločitev zdaj združenib krajnih srenj po upravni poti izreče." Poslednja določba (b) je nasledek prve (a); če se namreč krajna policija srenjam vzame, odpade vzrok, zakaj bi se sedaj zložene srenje še dalje — proti svoji volji — skupaj držale. — Deželnemu odboru prihaja tudi od vseb strani toliko prošinj za 1 o č i t e v , da jib ni labko mogoče odbijati, vsled kake postave pa ni ločitve pričakovati. (Zatorej se je reklo, da se naj ločitev po upravni poti godi.) Če pa ta predlog ne ugaja, stavim naslednjega, ki naj mesto onega velja: BDež. zbor naj sklene: Vlada se naj prosi, da opravila krajne policije, ki so se vsled postave od dne 2. maja 1864 srenjam naložile, po svojib organib oskrbuje, in v tem smislu prihodnjemu dež. zboru novo srenjsko postavo predloži." Za srenjske zadeve sestavljeni odbor pa hodi d r u g o pot. Najpred preoblaga srenje s posli, kteri jim ne pripadajo, potem pa s i 1 i srenje, ki tem poslom niao kos, da se z d r u ž i j o z drugimi v upravne srenje (Verwaltungsgemeinden), kterim pripada posel izročenega podrocja in policija; za zvrševanje krajne policije pa predlaga natečnih arenj (Konkurrenzgemeinden). Zastran teh nasvetov se popolnoma strinjam s predgovornikom, da bi namieč ljudstro takemu nasil- stvu ugovarjalo, vlada bi pa težko zamogla vse to izpeljati. Po tem predlogu bi nastala med aedanjimi srenjami in okr. zastopom celo nova, tretja oblastnija, bi treba bilo novih odborov, novih volitev in — novih stroškov! — Kaj lepo bi bilo tudi uradovanje teh novih oblastnij ! V enem kraji bi morala biti u r a d ovalnica (Amtslokale), od nje do župana, ki bi zdaj iz te, zdaj iz druge srenje voljen bil, bilo bi po cele ure hoda! In kdo bi nupravni srenji" potrebne oblasti in veljave dal, ki je za zvrševanje policijske uprave neobhodno potiebna? — Slednjič ni tudi želeti kmečkim srenjam še več pisačev, kakor jib že zdaj imajo. Vse to je napačno. Ne da bi se reklo: Uprava krajne policije pripada d r ž a v i (kteri se zato davki plačujejo — vredn.), srenje pa, ki hočejo same po potu poverenja policijsko upravo prevzeti, naj za to prosijo in dokažejo, da so temu kos; — se pa samovoljno pravi: Krajna policija pripada srenjam, in če je pesamesne ne morejo zvrsevati, se pa posilama z drugimi združijo! Kakor s to nezrelo osnovo, se tudi ne skladam z drugiin predlogom (in ta je obveljal! vredn.), da se namreč zastran prenaredbe srenjske postave poprej vprašajo politične oblasti in okrajni zastopi. Kar zadeva okr. zastope, so jih blizo povsod že obsodili, kar je tudi dež. zbor storil, ker so ravno tako malo svojim poslom kos, kakor srenje policijskemu. (Zastran pol. gosposk pa g. govornik ni svoje misli izrekel, ker ni treba; vemo namreč vsi, da polit. gosposke drugače odgovorile ne bodo, kakor — po vladini želji. Vredn.) Potem se ozre Herman v pretekle boljše čase in pravi med drugim: Pred letom 1850 je bila krajna policija v rokah p o 1 i t i ških gosposk. Po njihovem navodu so skrbeli srenjski župani v izročenem področji za mir, red in varnost po srenjah. Okrajne gosposke so tem ložje vse opravljale, ker so bili okraji manjši, ter jih je bilo mogoče pregledati in poznati natanko vse razmere. Z enim samim biričem ao okr. gospoake tačas več opravile, kakor zdanje z mnogimi žandarji in uradnimi slugami v velikih okrajib. — Ljudstvo je navadno vsak posel na e n e m mestu in pri e n i gosposki opravilo, vse je bilo bolj priprosto, javna varnoat bila je povoljna. Pravde in kazenske obravnave so bile malokedaj, advokatov bilo je malo, notarjev nobenih, ravno tako nobenih srenjskih doklad ali pa le prav majhnih; sirotinsko premoženje, s kterim se je v obče dobro gospodarilo, je rešilo mnogega prehudih dolgov in propada. Do eksekutivne prodaje kmečkib posestev je malokedaj prialo; kmet je našel večidel pri zemljišni goaposki potrebne pomoči. V obče bilo je ljudstvo precej premožno. Takih okr. gosposk bilo je na Stajerskem 220. Tu in tam je res gosposka kmete tudi drla; pa to je bilo večidel le tam, kder so najemuiki ali ^pnrgarski" gospodje grajšine si kupili. Kmet je pa imel zavetja pri okrožnih oblastnijah (kresijah), ter so dostikrat grajšinske gosposke tožene in tudi obsojene bile. Ko bi se bile te okrajne gosposke v državne spremenile in bi politične oblastnije ob enem tudi sodnijske bile, koliko stroškov in muk bi si bilo ljudstvo manj skusilo! Namesto tega se pa od 1. 1849 sem vedno poskuaa, snuje in prenareja ter razdira vse, kar je sto in sto let slabejim v obrambo služilo. ,,Srenje se morajo po lastni delalnosti za svobodo vzgodnjati" — seje reklo; mnogim piaarijam po kancelijah se naj konec stori 8 tem, da se srenjam samostojuost (avtonomija) da! V inienu samostojnosti se je pa premuogim (katastralnim) srenjam samostalnost vzela, ter so se pritaknile drugim srenjam, s kterimi se pa ne pogajajo ter vse vkup škodo trpijo. Namesto mnogih pisarij po kancelijah 80 se — in to brez odškodovanja — srenjam naložili posli, ktere bi prav za prav gosposke zvrševati imele, ter je nastalo toliko kancelij, kolikor je srenjskib uradov! Na akodo ljudem se je sodnijska od politične uprave ločila in napravile na raznih krajih dve oblastniji z obairnimi okrogi, ljudstvo se je pa na samotnem pustilo — le policijo so mu na vrat obesili, češ: ,,Pomagajte si sami!1' — In ,,svobodna srenja v svobodni državi?" Srenja je imela poprej e n e g a gospoda, zdaj ima tri: okr. glavarja, okr. zastop in dež. odbor, kterih vsak zamore srenjo na platež obsoditi. Več pa ko je gosposk, menj se dela, ker 8e ena na drugo zanaša. — — Med uradniki in ljudstvom je mrzla Ijubezen. Pri obilnih davkih, bremenih in stroških za kolke (štempeljne), pristojbine (Gebiihren) in takse se mora vendar za vsako pismo še posebe plačevati. S posli preobložene uradnije nočejo pogosto ničesar sprejeti, ampak odpravljajo stranke z besedo: ,,Idite k notaiju , k doktorju, in dajte si pismo napraviti." — Deželne, okrajne in srenjske doklade so poskočile za dva-, tri- in štirikrat, javna nevarnostje pa tolika, da je osamljenemu ljudstvu za obupati. — Po svobodni ž e n i t v i se je srenjarn siromaštvo ukvartiralo, z odpvavljeno postavo zoper oditijo se je ljudstva kapitalistom izdalo, in s postavo zemljišnego razkosovanja seje sekira v korenino kmečkega blagostanja zasadila, in zdaj se dela na to, da se tudi zaloga abozih vniči in brezverska napravi. Nadloga je še posebno velika na slovenski strani dežele, kder je še vrb vsega druzega narodno zatiranje, kder ima ljudstvo tu in tam uradnikov, ki ga ne spoštujejo in mu niso (narodni) prijatelji. Kakor da se hoče omamiti začne ljudstvo nespodobno rogoviliti in se v pravde spušča.  Utegnete mi reči: Grajati je lehko, povejte nam pa, kako krenoti, da bode boljše. Čujte! Pred vsem treba odpraviti vzrok, vzrok pa vsemu temu — je sistema (t. j. način, kakor se zdaj vlada), je liberali zem in centralizem (da se namreč vse na kup devlje in deželnim zborom v prid državnemu pravice krčijo.) Povsod v javnem življenji treba povrniti se k prejšnjim, bolj priprostim in naravnim naredbam. Pred vaem drugim se naj samostalne katastralne srenje na novo ustanove, ter se jim naj domače zadeve v skrb prepustijo in le to od vlade naloži, kar se brez njih opraviti ne more. Po ruestib in trgih n a k o p ičeni uradniki in oblaatnije se naj razdelijo in med ljudstvo postavijo. Napravijo se naj manjši upravni okraji, in okrajna gosposka naj ima vso oblast: sodnijsko, politicno in davkarsko z notar ij atstvom vred. Po mestih in trgih je huda za stanovališča; na kmetih pa stoje najlepse grajaine prazne! Za nadzorovanje okr. gosposk se naj zopet vpeljejo prejšnje okrožne oblastnije (kreaije); iz dež. odbora in ces. namestnije naj se napravi deželna vlada, ki bo dež. zboru odgovorna, ki postavlja vse uradnike, kteri toraj ne bodo več cesarski, marveč deželni služabniki. Deželni zbor pa naj bo sostavljen po zastopu raznih stanov. Iz svoje siedine voli poslance za državni zastop. Od deželnih pribodkov se odda vsako leto določen znesek za državne potrebe, kar ostaje denarja, se porabi za deželne potrebe. To je edino prava prenaredba, primerna deželnim razmeram in potrebam in tudi državi na korist. — Tako ljudstvo. — govori poslanec, ki iina 8 r c e za