OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
Židje baje groze policijski postaji
JERUZALEM, 24. julija. — Britska armada je danes obdala policijsko postajo z močnim kordonom, ker se je baje prejelo svarila, da jo bodo židovski ekstremisti bombardirali, kakor so storili s hotelom Kralja Davida.
Poroča se, da bodo britske oblasti proti Židom nastopile s kolektivnimi globami in gospodarskimi sankcijami.
V eksploziji bombe v hotelu Kralja Davida, kjer se je nahajal glavni stan britske uprave, je bilo ubitih 48 oseb, 58 je bilo ranjenih, 41 oseb pa je še vedno pogrešanih.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 25, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
Lepo priznanje pošteni služkinji
Pokojna Miss Mary H. Severance, filantropistinja in poto-valka po vsem svetu, je v svoji oporoki zapustila svoji dolgoletni služkinji Alini A. Morton, 2697 Edgehill Rd., Cleveland Heights, $5,000 in do njene smrti še posebej po $400 na mesec iz posebnega sklada, ki se ima ustanoviti iz zapuščine.
Poleg tega ji je zapustila 17 umetnih oljnatih slik in razno drugo blago, zbrano po vsem svetu. Zapuščina Miss Severance znaša $1,254,337. Večina od tega premoženja gre v sklad, katerega bo deležna Julia Severance Millikin, 3643 Mayfield Rd., Cleveland Heights.
Kaznovan radi črvivih slaščic v trgovini
Brexel Russell, 41 let star, poslovodja Woolworth verižne trgovine na 5310 Woodland Ave., je bil včeraj od mestnega sodnika Lewis Druckerja spoznan krivim obtožbe, da je v trgovini iniel naprodaj neužitne slaščice, ker so bile črvive.
Russell je izpričeval, da je zavrgel 200 funtov sladkorčkov, ki so bili črvivi in je mislil, da je s tem odstranil vso nerabno sladkarijo. Obsojen je bil na globo $25.
Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe, ki ji zanika Trst
Ambasador Kosanovic pojasnil stališče svoje vlade. Maršal Tito obtožuje zapadne zaveznike, da so kršili pogoje, pod katerimi so se jugoslovanske čete umaknile iz Trsta in zone "A"
WASHINGTON, D. C., 22. julija. — Danes je tukaj izjavil jugoslovanski ambasador Sava Kosanovic, da bo njegova vlada na bližajoči se konferenci 21 narodov, med katerimi je tudi Jugoslavija, zahtevala popravek znane rapalske pogodbe iz leta 1920, ko sta bili Italiji formalno izročeni jugoslovanski mesti in pristanišči Trst in Reka. Jugoslovani smatrajo, je dejal Kosanovic, da je bilo slo-vensko-hrvaško ozemlje, zdaj znano pod imenom Julijska krajina, dano Italiji kot strategična meja proti Nemčiji, ali kakor hitro je prišlo do vojne, so Italijani izročili to strateško črto Nemčiji.
Jugoslovanski poslanik je*--
Na obisku iz Denver] a
Mrs. Angela Andolšek in njeni dve hčeri so prišle iz Denverja, Colo., na obisk k trem bratom v Clevelandu in Barbertonu, za par tednov časa, katerih Mrs. Andolšek ni videla že 40 let, oziroma, odkar je odšla od doma leta 1906 iz Velikih Blok na Nor tranjskem v Ameriko. Za časa bivanja v Clevelandu stanuje pri bratu Joseph Mišiču, 1111 E. 72 St. Druga dva brata živita v Barbertonu, katera je tudi obiskala. Želimo jim mnogo razvedrila v slovenski metropoli in da bi odnesla na zapad najlepše utise od tukaj!
Frakcijski boj v CIO
V centralnem svetu CIO unij v Clevelandu je prišlo do ostrega frakcijskega boja med "zmernimi" in "komunističnimi" ele-nienti, vsled česar bo predsednik CIO unij Philip Murray pozvan, da posreduje. "Zmerni" elementi, ki so v manjšini, grozijo z odstopom, ako ne bodo dobili zadoščenja.
Lepotičarka kaznovana
Mrs. Alvina Paulis, lastnica Superior Beauty Shop, 8104 Superior Ave., je bila kaznovana z globo $25, ker je uposlila v svojem lepotičnem parlorju pomočnico brez licence.*
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
podčrtal, da Jugoslavija nikakor ne bo pri volji podpisati nobenega odloka bližajoče se mirovne konference, ako bi ji isti jemal pravico do njene zemlje s Trstom vred. S tem Jugoslavija ne misli izzvati vojne, toda neomajno bo stala na stališču, da ima pravico do svoje zemlje in svojega ljudstva, ki živi v obmorskih krajih takozvanega spornega ozemlja.
Jugoslavija bo zahtevala protekcijo pred Nemčijo
Jugoslavija, je dalje poudaril Kosanovic, hoče imeti zagotovilo, da bo zavarovana proti Nemčiji z vojaškega kot ekonomskega vidika. Tako zagotovilo mora dobiti na bližajoči se konferenci.
Z ozirom na Trst je ambasador ponovil, da je jugoslovanski program oziroma predlog glede" Trsta dobro znan in tudi izvedljiv, ker bi Trst z okoljem postal sedma federativna republika Jugoslavije, a do luke bi pa imele dostop vse srednjeevropske države, ki j i m je ta pot do morja najpripravnejša. Prebivalstvo Trsta bi imelo polne demokratične pravice v vsakem oziru, ker bi pač imelo upravo v svojih rokah, kar pomeni, da bi italijansko govoreča večina ne bila v nobenem oziru zapostavljena,
"Mi predlagamo," je dejal Kosanovic, "da'se da polnemu demokratičnemu statusu Trsta v narodnem, ekonomskem in socialnem pogledu — mednarodno garancijo, z nadzorstvom velike četvorice ali Združ. narodov, ki naj imajo pravico gledati, da Jugoslavija izpolnjuje svoje obligacije."
Se ne bo zahtevalo, da Amerika izroči Fotica
Kosanovic je tudi poročevalcem povedal, da ni nobenega "železnega zastora" okrog Jugoslavije in naravnost smejal se je vprašanju, če ljudstvo v Jugoslaviji res ne ve, odkod mu prihaja pomoč. Poudaril je, da je UNRRA v Jugoslaviji zn&na slednjemu prebivalcu dežele.
Glede Fotiča je izjavil, da se jugoslovanska vlada najbrž ne bo potegovala za izročitev tega bivšega poslanika zamejne vlade. (Ker je obtožen in obsojen zgolj na podlagi političnega prevratnega delovanja, ni Amerika dolžna ga izročiti in bi radi tega nastala samo kontroverza,
ki bi koristila le reakciji.) * * »
LONDON, 22. julija. — Maršal Tito, jugoslovanski premier, je obdolžil zapadne zaveznike kršitve pogodbe, pod katero je
jugoslovanska armada zapustila Trst in predel je, ki je zdaj pod anglo-ameriško okupacijo.
Kakor je poročal belgrajski radio, je maršal Tito izrekel obdolžitev napram zapadnim zaveznikom tekom svojega govora v Dubrovniku.
Jugoslovani ostavili Trst le, da preprečijo konflikt
"Nič ni moglo biti bolj bolestnega za nas, kot ostavitev Trsta v letu 1945, potem ko smo ga okupirali z našo lastno vojaško silo. Toda morali smo ga zapustiti, da smo preprečili konflikt z ,orožjem.
"Ali ko smo zapustili Trst, smo dobili zagotovilo, da bo njegova usoda določena po volji prebivalstva, da bo upravljan pravično in pošteno, da se ne bo dovolilo enemu samemu Nemcu ali Italijanu, da se povrne v zono "A" in da ne bodo imele pristopa v to predel je niti italijanske niti poljske čete v Italiji."
Maršal je dalje izjavil, "da se bo Jugoslavija borila do kraja" na bližajoči se pariški konferenci 21 narodov.
"Z zanikanjem naših pravic do Trsta ni postavljena v spornost v resnici ta naša pravica — pravica je na naši strani — oni hočejo napraviti iz Trsta bazo za gotove zaveznike," je izjavil maršal Tito.
NEKATERE DOLOČBE SOCIAL SECURITY ZAKONA SPREMENJENE
WASHINGTON, 24. julija — Poslanska zbornica je danes soglasno sprejela sklep za libera-liziranje Social Security zakona, obenem pa je odredila, da davek v sklad za starostno pokojnino ostane še za eno leto isti kot je bil sedaj, namreč 1% od izplačanih mezd,
Ako bi kongres tozadevno ne napravil zaključka, bi bil davek za starostno pokojnino s 1. januarjem 1947 avtomatično zvišan za 2%%.
Liberaliziranje zakona obstoji v tem, da uvaja izdatnejše podpore za stare, slepe in druge potrebne. V smislu te predloge, bo zvezna zakladnica zvišala tozadevna izplačila z $20 na $25 in državam, ki same povišajo omenjene dajatve, omogočila zvišanje mesečnih podpor od $40 na $50.
Te spremembe so le začasnega značaja. Ko se snide prihodnji kongres, se bo Social Security postava temeljito predelala.
Mornar iz Trsta na obisku v Clevelandu
V soboto zjutraj je dospel iz New Yorka Angelo Delia Schiavo, primorski Slovenec, ro dom iz Komna, mornar, upo slen na prekomorski ladji "Vul-cania" Cosulich linije, kjer je uposlen že 16 let, na kratek obisk k poznanemu cvetličarju Franku Jelerčiču, 15401 Calcutta Ave. in njegovi družini. Mr Jelerčič je gosta pripeljal na ogled Slov. nar. muzeja in Slov nar. doma, kot tudi k nekaterim prijateljem. Mr. Delia Schiavo govori štiri jezike in sicer slovensko, italijansko, franco sko in nemško, in je dejal, daje 99 odstotkov osobja na "Vulca-niji" zadovoljnih z. odločitvijo, da postane Trst medharodno mesto, pod pogojem, da bodo velesile skrbele, da tako ostane.
Senat odobril novo OPA postavo; renti pod kontrolo
WASHINGTON (četrtek), 25. julija—Senatna zbornica je danes zgodaj zjutraj s 53 glasovi proti 26 sprejela novo znatno spremenjeno zakonsko predlogo za kontroliranje cen in jo poslala v Belo hišo.
Glasovanje se je vršilo nekaj minut po polnoči, '"h predlogo sta glasovala oba ohijska senatorja, republikanec Taft in demokrat Huffman.
Pričakuje se, da bo predsednik Truman predlogo brez odlašanja podpisal in s tem povzročil 30vratek omejene kontrole nad cenami, ki je s 1. julijem, ko je )ila nadomestilna predloga ve-tirana, popolnoma prenehala.
Predno je šla predloga v senatu na glasovanje, se je vršila burna debata, tekom katere so fanatični nasprotniki vsake kontrole poudarjali, da bi bilo za deželo boljše, ako bi se vrnila "popolna gospodarska svoboda."
Sedaj se pričakuje, da bo urad OPA brez odlašanja izdal okrog 125 odredb glede maksimalnih cen, in da bo določena cena vsaj za 30 produktov. Takoj bo tudi obnovljena kontrola rento v, da-siravno še ni jasno, da-li bodo uveljavljene stare najemnine, ali se bo tozadevno napravilo kake spremembe.
Dva člana kongresa bosta zaslišana v preiskavi dobičkov
WASHINGTON, 24. julija — Senatni odsek za preiskavo vojnega dobičkarstva je danes uredil priprave, da zasliši kongres-nika May-a iz Kentuckya z ozirom na trditve, da je aktivno pomagal neki municijski firmi dobavljati kontrakte, in pa kon-gresnika Coffee-a iz države Washington, ki je priznal, da mu je neki kontraktor dal ček za $2,500 kot prispevek za volilno kampanjo.
Oba kongresnika sta demokrata. Coffee je sam zahteval, da se ga zasliši, rekoč, da želi popolno preiskavo, ker nima ničesar skrivati.
Podtajnik vojnega depart-menta Kenneth C. Royal je danes odredil, da se pod vzame "temeljita preiskava," pod kakšni-' mi okolščinami so bile armadi poslane defektivne 4.2-palčne krogle, katerih eksplozija v topovskih ceveh je povzročila smrt mnogo ameriških vojakov na evropskih bojiščih.
IZ BOLNIŠNICE
Mrs. Anna Znidaršič, 1407 Clearaire Ave., se je vrnila na dom iz St. Alexis bolnišnice ter se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem in prijateljicam, ki 80 jo prišli obiskati v bolnišnico ter za poslane karte in vo ščila. Sedaj se jo lahko obišče na domu.
Koncilman Speeth izgnal štiri družine
Koncilman Henry W. Speeth je potom sodnije postavil na cesto štiri družine iz hiše na 2779 W. 25 St., in sicer družino James Hinousr, Mrs. Grace Fields, katere mož se nahaja pri marinih, družino Ernest Griffith s štiri tedne starim otrokom, in Mrs. Mamie Fleming z dvema otrokoma. Koncihnan Speeth pravi, dar jih je zato postavil na cesto, da preuredi dotična stanovanja in da jih napravi varne proti ognju.
Vse družine so imele štiri mesece časa, da si drugod dobe stanovanje, je dejal koncilman, toda mesto da bi iskale stanovanje, so po odloku mestne sodnije vložile priziv na apelatnem sodišču, ki je odločitev nižjega sodišča potrdilo, nakar je bila šele evikcija izvršena.
Eksplozija atomske bombe pod morjem potopila veliko bojno ladjo in matično ladjo
V drugem eksperimentu na Bikinih sta bili pogreznjeni tudi dve manjši bojni ladji; razburkanost morja manjša kot se je pričakovalo
Včeraj popoldne (po clevelandskem času) je bil na Bikinih na Pacifiku napravljen drugi eksperiment z atomsko bombo, katera je bila eksplodirana pod morjem, posledica česar je bila, da se je dvignil visoko v zrak vodni steber, nakar se je velika bojna ladja "Arkansas" skoro trenotno pogreznila, medtem ko je bila matična ladja "Saratoga," ki je preživela ostre boje na Pacifiku, tako težko poškodovana, da se je potopila sedem ur po eksploziji.
V tem eksperimentu, ki se*'----:
vrši, da se dožene moč atomske riščem eksperimenta se je videlo bombe v vojskovanju na morju, I vsaj dvoje podmornic v svoji sta bili potopljeni tudi dve mali j pravilni legi.
Eden izmed poročevalcev, ki je bil na takem poletu, je poprej javil, da je videl eno izmed podmornic, da pa je bila očividno resno poškodovana.
Bomba je bila eksplodirala v četrtek točno ob 8:35 zjutraj po času na Bikinih, oziroma v sre-Natančno se bo moglo ugoto- 'do ob 4:35 popoldne po cleve-viti, koliko škode je povzročila {icndakem času. Razstrelba se je eksplozija atomske bombe pod oddajala po radiju in je bila v vodo šele, kadar t)o ponehala vi- jzedinjonih državah jasno slišna, soka radioaktivnost vode v la-gunu, vsled katere sedaj ni mogoče izvršiti ogleda ladij. Toda |
sodeč na pogled, je večina boj- j nih ladij preizkušnjo preživela. T Neki časnikar, ki je opazoval |
Slepa žena šiva na električni stroj
Mrs. Mary Schmidt, 2400 Vega Ave., je že pred 10 leti izgubila vid in ni upanja, da bi se ji kdaj povrnil. Kljub temu je najhitrejša šivilja v zavodu za slepe na 2275 E. 55 St.
Med vojno je šivala vzglavne blazine za vojake in jih naredila po 600 na dan. Operira električni šivalni stroj in je tudi sedaj v novih delih za razne tr-
Trije novi slučaji infantilne paralize
Včeraj so bili poročani zdravstvenim oblastim trije novi slučaji infantilne paralize v širšem Clevelandu, s čemur je število v tekočem letu narastlo na 44. Žrtve treh novih primerov so neki leto star deček na vzhodni strani mesta, neki dve leti star deček v Euclidu, tretji otrok pa živi izven okraja Cuyahoga. Najhuje prizadeto je severovzhodno okrožje Clevelanda, kjer se je v tem letu pojavilo 8 slučajev infantilne paralize.^
IZ GOWANDE
Mr. in Mrs. Martin in Mary Urbank in sin Edward iz Go-wande, N. Y., se nahajajo na kratkem obisku pri Mr. in Mrs. Louis Pire, 6233 St. Clair Ave. Mrs. Urbank je sestra Mr. Pirca. Družina Urbank je dolgo let ži vela V Gleasonton, Pa., kateri kraj so obiskali, predno so pri-
pomožni ladji, poškodovane pa so bile bivša japonska bojna ladja "Nagato," bojna ladja "New York," rušilec "Hughes" in transport "Fallon."
Točna ugotovitev nemogoča vsled radioaktivnosti vode
Novi grobovi
ANTON PINTAR
Kot smo včeraj poročali, je v eksplozijo s poveljniške ladje torek večer preminil v Glenville "Mount McKinley," je ob času, bolnišnici Anton Pintar, star ko se je potopila matična ladja 176 let, stanujoč na 16002 Sara-"Saratoga," po radiju poročal, nac Rd. Doma je bil iz vasi Dob da je bil en konec ladje še vedno na Gorenjskem, odkoder^ je pri-viden nad morjem. Rekel je, da šel v Ameriko pred 44 leti. Bil se je sicer očividno potopila na j® član društva Mir št. 142 dno, da pa je prevelika, da bi jo SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo mogla voda v plitvem lagunu soprogo Margaret, rojeno Pan-popolnoma zagrniti.	• ce, tri sinove: Tony, Victor in
Anthony, štiri hčere: Mrs. Mary Lipar, Mrs. Pauline Vac-carello, Mrs. Angela Harrison
Bojna ladja "Arkansas" je enostavno izginila v gigantič-nem oblaku pare, ki je zavil ladje, ki so bile rabljene za tarčo atomskega eksperimenta. "Saratoga" pa je šla v smrt počasi,
in Ann. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije
poUmilco 80 se pKuzkusi, da se jo vjietKivzete ';,, 0,,%) na (ialvajry pobegne ,ia obres^e, uyalovili , ^kopališče.
ker ni noben vlacilni coin mogel
šli v Cleveland. Od tu bodo od-govine zelo uspešna. V teku ene- potovali v Verono, Pa., kjer ob-
ga meseca se je naučila čitati knjige za slepce, katere si izposodi iz javne knjižnice.
VAŽNA SEJA ŠT. 39 SANS
Važna seja podružnice št. 39 SANSa se bo vršila jutri večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vabi se vse društvene zastopnike in člane v splošnem, da se gotovo udeležijo seje ob 8. uri, ker se bo po seji kazalo premikajoče slike Jugoslovanskega dneva in prošlega Slovenskega dne.
iščejo hčer in zeta, Mr. in Mrs Frank Mikol, ter druge prijate-Ijen in znance. Želimo jim obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
ZOPET DOMA
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Leo Wolf, 14703 Sylvia Ave., ki se zahvaljuje vsem za obiske, darila in voščil-ne karte, ki jih je bil deležen za časa bivanja v bolnišnici. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
do nje skozi smrtnonosno "steno" radioaktivnosti.
Napoved o 100 čevljev visokih valovih se ni izpolnila
Sila podmorske eksplozije atomske bombe je vrgla ogromen vodni steber 5,000 čevljev visoko v zrak, medtem ko so fantastični oblaki pare krožili v višino 9,000 čevljev.
Opazovalci poročajo, da medtem ko ni vzroka, da bi se dvomilo nad uspešnostjo drugega bikinskega eksperimenta, v katerem je bila rabljena peta atomska bomba, odkar je bilo iznajdeno to strašno orožje, pa se napoved znanstvenikov, da bo podmorska eksplozija vzvalova-la morje s tako silo, da se bodo valovi dvigali 100 čevljev visoko, ni uresničila.
Valovi, ki se jih je opazovalo iz daljave, niso bili več kot 10 čevljev visoki, medtem ko so drugi opazovalci, ki so gledali valovanje potom televizije, izjavili, da višina valov ni znašala nad pet čevljev.
Učinek eksplozije na podmornice še nedognan
Kakšen je bil učinek eksplozije na šest podmornic, ki so bile puščene pod morjem, še ni znano. Tekom poleta nad pozo-
PETER YURKOVICH
Pc dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu na 19109 Muskoka Ave., Peter Yurkovich, star 64 let. Družina je ^reje živela v okolici E. 69-
70	St. Doma je bil iz broda Mo-ravice, kjer zapušča nekaj sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 47 let in je bil član društva sv. Josip št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Katharlno, rojeno Panič, hčeri Sophie in Mrs. Anna Debelak, sina Franka, dva brata Josepha in Matta ter sestro Frances Golič, ki bivajo v Pittsburghu, Pa., in več orodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 452 E. 152 St., na Highland Park pokopališče.
MARY POTOCAR
panes zjutraj ob 5:45 uri je preminila Marija Potočar, stara
71	let, stanujoča na 1543 E. 45 St. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
ZADUŠNICA
V soboto zjutraj ob 7:15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete ob obletnici pokojnega Williama Mehle. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže, •

ENAKOPRAVNOST
25. julija, 1346
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 12% I ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)____:-
-$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)_____
For Half Year—(Za pol leta)-----
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
..S8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -$9 00
For Half Year—(Za pol leta)------ 5.00
Entered as Second Class Aatter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Donald Bell (O. N. A.):
SOVJETSKA POLITIKA V NEMČIJI
Ruska politika v Nemčiji, katero je objasnil zunanji minister Molotov v Parizu, je vzbudila najhujše sumnje v vsem zahodnem svetu, posebno pa v Zedinjenih državah. Politični krogi in mnogi časnikarji dolže Rusijo, da namerava sovjetizirati Nemčijo in jo napraviti vojaško močno. Nekateri so celo začeli namigavati, da ima Rusija v mislih novo delitev Poljske, ter bi hoteli vrniti neki novi "prijateljski" Nemčiji izgubljena ozemlja v Šležiji, v Pororju in vzhodni Prusiji.
Trenotno je mnogo govorjenja in pisanja o tej zadnji tezi, katero pa je po mojem mnenju jako težko spraviti v sklad s politiko, katero so Rusi dozdaj zasledovali v Nemčiji. Saj je Stalin s a m v Potsdamu zahteval, da mora zmanjšani raj h prevzeti 10 do 12 milijonov Nemcev iz vzhodnih predelov nekdanje Nemčije.
Poleg tega pa je Sovjetska unija tudi preselila velike množice Poljakov iz predelov, ki leže na vzhodu Curzono-vq linije, ki se bodo naselili na zemlji, katero bodo ali so že izpraznili Nemci.
Preselitve prebivalstva v takem obsegu so zadeva, katere se ne bi nikdo lotil, ako ne bi imel namena, da mora biti nova ureditev končno veljavna.
Kar se dogaja v tem delu Evrope, je preobrat zgodovinskega dogajanja, kateremu so dali Nemci ime "Drang nach Osten", težnje ali prodiranje na vzhod. Dolga stoletja je tega, odkar so Nemci začeli izvajati ta svoj "Drang" — kolonizirali in osvojili so vse predele zemlja od Odre pa do Baltskega morja in skozi stoletja potiskali Slovane vedno dalje proti vzhodu.
Zdaj pa so Rusi zavrnili ta stoletni naval. Z velikim zamahom so porinili mejo slovanskega sveta zopet nazaj na zahod, do reke Odre. Nobenega dvoma ne more biti o tem,,da bo ta meja ostala, kamor so jo prestavili.
Kar se pa tiče ostale Nemčije, zasleduje sovjetska politika dvoje ciljev, katere je najlaže izraziti v naslednjih dveh besedah: Varnost in reparacije.
Jasno je seveda, da bi dosegla Rusija s svojega stališča največjo stopnjo varnosti, ako bi ji uspelo sovjetizirati vso Nemčijo. Toda Stalin in Molotov dobro vesta, da tega ne moreta doseči brez vojne z Anglijo in Ameriko — a taka vojna bi bila prav zadnja stvar na svetu, katero bi hotela izzvati.
Treba je torej, da si prizadevata doseči varnost na drug način. Nemčija mora postati krotka, temeljito dena-cificirana in vse zone postavljene pod skupno upravo, ki naj bo kompromis med ruskimi potrebami in zahtevami zahodnih velesil. To je druga najboljša rešitev nemškega vprašanja z ruskega stališča. Rusi bodo na vsak način skušali preprečiti, da bi žahodni del Nemčije, pred vsem pa industrijsko Porurje, prišlo pod trajno dominacijo zahodnih velesil in tako ojačilo vojaški in industrijski potencial zahodnega sveta.
Rusom je brez dvoma videti prav posebno sumljiv načrt federalizacije Nemčije. Ta sistem bi utegnil, po njihovem naziranju, osigurati Angležem odločilno besedo in nadvlado v Porurju in Porenju, ki sta industrijsko najbolj razvita* okraja Nemčije.
A čemu potem zahtevajo Rusi, da je treba najprej ustvariti v Nemčiji politično centralizacijo? Zakaj nočejo, da bi raj h postal takoj gospodarska celota, kot zahtevajo zahodne velesile? Razlog je jako enostaven. Ako bi jutri prenehale meje posameznih zon v Nemčiji, bi meščanski in posestniški krogi v ruski zoni brez odloga začeli prevažati svoja imetja v ameriško in britansko zono — ruska zona pa bi se izpraznila vsega, kar ima nekaj vrednosti. Vsi stroji, tehnična oprema in surovine bi nemudoma od-romala na zahod.
Vsled tega predlagajo Rusi, da naj posamezne zone kot individuelne celote kupčujejo med seboj, pri čemer bi vzhodna Nemčija oddajala svoje poljedelske pridelke in prejemala zanje industrijske izdelke. Cim pa bi bila uve-
UREDNIKOVA POSTA
Lovski piknik bo v	I
nedeljo	|
j
Cleveland, Ohio. — V nedeljo! 28. julija ima St. Clair Rifle & i Hunting Club svoj letni piknik, ki se bo vršil na klubovi farmi j na Route 44, to je eno nail jo vožnje iz mesta Painesville, O. Obenem bomo tudi zbijali lončene golobe, to je najbolj važna reč za naše jagre, kateri že cela dolga štiri leta hrepenijo po tem športu.
Torej naši člani in pa vsi "ravbšici" in člani drugih lovskih klubov — puške ven, da poskusimo, če še kaj znamo pogledati na tisto muhico, ki tako ponižno čepi na koncu cevi lovske puške. Nabojev imamo dosti vse samo 12 kaliber. Kakšna strast je med člani, komaj čakajo nedelje 28. julija.
John Novak je rekel, da bo šel na farmo že ob 5. uri zjutraj. Pravi, da bo hodil bos po rosi. Veste, jutranja rosa napravi lovca gibčnega za celi dan. Torej, vzemite si tudi drugi to naznanje in pridite zgodaj. Naš Janez je rekel, (da se le drzne) — no ja, da se nobenega ne boji. Ne vem kaj misli s takšno opazko. Ampak jaz pravim, bomo videli.
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da pridete pogledati naše lovce, kako bodo tekmovali med seboj. Kar se pa tiče za pod zob, bomo imeli najboljše vrste "roast beef", katerega bo preskrbel naš solovec Pintar. Drugih dobrot pa sploh omeniti ni treba, ker Vse tisto že itak spada zraven.
Na svidenje! Za odbor
Anton Novak.
^ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
PISMA IZ STAREGA KRAJA
>ooooooooooooooooooooooooooooooooo<>o
Gorje Slovencem pod Italijo, pravi rojak
iz Trsta
Martin Jakulin, 12520 Shaw Ave., je prejel pismo od svojega svaka Alojzija Jermana iz Trsta, njegova žena Jennie pa od Tončke Dujmovič iz Herpelj. Prvo pismo se glasi:
"Trst, 15. maja 1946.
"Dragi Martin!
"Na kratko Ti opišem, kako strašna je bila ta vojna. Vedno je bil človek v nevarnosti, da izgubi kožo. To je bil pravi lov na ljudi. Iz ene strani pomanjkanje in bombe so rušile. Najbližje je ena padla 35 metrov proč od našega stanovanja. Najhujše je bilo prenašati strah, da ne bi padel v roke Nemcem ali fašistom. Grozno, grozno je bilo, dragi Martin, če je bil nekdo le malo osumljen, da je proti njim.
"Kjer jaz delam je v bližini ena stara tovarna, tam je bila prava klavnica nedolžnih ljudi. Na tisoče jih je tam zgorelo v peči. Misli si, kako mi je srce utripalo, ko sem šal vsaki dan mimo tistih zidov in vedel sem, kaj se tam notri dela. Ostanke sežganih žrtev, kosti in pepel so v vrečah vozili v našo tovarno in tam vrgli v morje. To sem videl na lastne oči.
"Ni mogoče popisati vseh grozot, ki jih je prestalo naše ljudstvo. In še danes jias hočejo ponovno zasužnjiti po tolikih letih trpljenja. Naše ljudstvo, ki je dalo vse in žrtvovalo najboljše sinove. Samo Primorska ima nad 42,000 mrtvih borcev. Kljub vsemu danes v Parizu na konferenci hočejo nas spet zasužnjiti.
"Naši borci so dali življenje, da se osvobodimo. Borili so se na strani zaveznikov. Mi nočs-I mo več tujih gospodarjev, rajši smrt. Nič tujega ne zahtevamo, pač pa samo to, naj nas vendar pustijo pri miru.
"Dragi Martin! Mi tukaj smo upali, da po končani vojni bo vse drugeče. Da nas bodo vendar pustili v miru in v svobodi, za katero je naš narod dal toliko žrtev.
"Trst smo sami osvobodili s pomočjo Jugoslovanske vojske. Trda je bila borba proti Nemcem in fašistom zadnjih par dni. Noč in dan je bilo pokanje pušk in strojnic po Trstu. Toda naša svoboda je trajala le 40 dni. Po-I tem je zavezniška vojaška ■ uprava vzela • povelje nad me-istom in Jugoslovanska armada, ; ki je osvobodila vso Primorsko in Trst, se je morala umakniti
iz Trsta. Kako huda nam preti sedaj, ko nas hočejo na konferenci v Parizu ponovno zasužnjiti pod Italijo.
"Ti veš, da na Primorskem smo Slovenci. Ob priliki, ko je I bila tukaj medzavezniška komi-j sija, je bila vsa Primorska ' okrašsna. Ni bilo hiše na vaseh, j da bi ne bila okrašena z zasta-j vami. Jugoslovanske zastave so I plapolale tudi v sredini mesta I ali Servola, Barkovlje, Rojan, i Sv. Ivan, Rocol, Kolonkovec in vsa okolica. To je bilo vse okra-I šeno s slovenskimi zastavami. ; Razen središče mesta, je vse manifestiralo za Jugoslavijo.
"Jaz ne razumem, da kakšne prazne glave sedijo na tistih stolčkih, kjer se vodi svetovna mirovna konferenca. Čudim se, da je vaš zunanji minister j Byrnes predlagal še največji del I naše Primorske pod Italijo. To bi bilo za nas Primorce hud uda-I rec. Oh, ko bi Ti mogel opisati, I kaj vse se godi danes tu v Tr-|Stu. Kako zaničujejo naš narod in ga napadajo. Gorje bi nam : bilo, ako bi prišla italijanska vlada k nam.
"Naše ljudstvo je dosti žrtvovalo za skupno zmago nad naci-fašizmom in je poplačano s tem, da ga danes tlačijo ravno tisti, i ki so se borili z Nemci in faši-i sti rana ob rami do zadnjega I dne. Tukaj v Trstu so v službi I vsi tisti karabinerji, kvesturini, fašisti in vsi tisti zločinci so še v službi, ki so požigali in ropali naše slovenske vasi, zapirali in mučili naše ljudstvo.
"Za njih je prostora tukaj še danes v Trstu, vsa tista golazen iz južne Italije. A naši ljudje so brez dela. Misli si, ali se povrne Italija, kako bo potem za ' nas.
! "Sprejmi naše pozdrave, osta-I jam hvaležen svak,
1	"Alojzij Jerman".
! »
: Pismo iz Herpelj pa je slede-, če:
i "Tatri, Herpelje - Kozina, j 29. aprila, 1946.
"Predraga Ivanka! j "Ne začudi se, da se oglašam I po tolikem času. Morda Te bo-I do zanimali moji grenki doživ-! Ijaji. Spominjam se Tvojega pi-j sma, katero sem prejela ta-i krat, ko sem se poročila, da življenje žene ni z rožami posu-j to. To je resnično.
I "Prišli smo na Tatri 1939 le-I ta. Živeli smo v zadovoljstvu. S trgovino nam je šlo precej do-
dena enotna politična uprava za vso Nemčijo, ta nevarnost odpada, ker bi enotni zakoni vladali sirom dežele.
Nadaljni razlog za sedanjo rusko politiko je velika potreba reparacij, brez katerih bi bilo težje in bolj dolgotrajno popraviti opustošenje, katero je vojna prinesla v Rusijo. Ker niso uspeli dobiti zadostnih kreditov, morajo Riisi zahtevati visoke reparacije.
bro, sicer je trajalo malo časa. že 1943 leta so me odvedli fašisti v zapor v Trst. Bila sem grozovito mučena. Ne morem Ti popisati trpljenja. Pretepli so me prav po zverinsko, tako, da moje zdravje je uničeno.
"Ivanka, če bi me bila Ti videla kako sem bila razbita, bi se zjokala nad menoj, kakor se je vsak, ki me je videl. V Trstu sem bila 46 dni. Seveda, dokler se niso od zunaj rane zacelile. Potem so me odpeljali v Benetke, od tam v Bologno, iz Bologne v Firenco. V dveh mesecih sem poskusila štiri zapore. V Firencah sem ostala 9 mesecev. Nikdar ne bom pozabila tistih transportov v spremstvu karabinerjev, kakor največjo razbojnico.
"Predstavljaj si, kako težke so mi bile ure med štirimi zidovi, materi, katera pusti doma moža samega in 9 in 11 letna sinčka. Trgovino so imeli vseeno, ker je Mimi prišla. V zaporu sem bila še d-va meseca po italijanskem razpadu. Potem so nas pa Nemci držali. Strah je bil velik, da nas bodo v Nemčijo odpeljali, ker jaz sem bila velika hudodelnica, ker jaz sem dala partizanom jesti. Napravila sem prav tako, kakor je rekel Kristus: "lačne nasititi, nage obleči".
"Ko sem šla domov iz zapora, med potjo nisem mislila na drugo, kakor samo na srečno svidenje s svojo družino. Pa vseeno, pri največjem veselju, zatopila sem se v neke obupne mi-ili, tako da sem vprašala sama =3ebe, čemu ta otožnost? Res, slutnja me ni varala.
"Ko sem prišla v Trst, sem zvedela, da so Nemci mojega moža odpeljali v zapor, oziroma, da je bil tedaj v taki nevarnosti in 10 drugih Tatr-:ev, da so jih že dali v vrsto za postretjati. Prav v vasi so bili ubiti v borbi trije Nemci, zato so jih hoteli streljati za talce. Moraš si misliti, kako težki so bili koraki iz Trsta domov videti moje otročičke same. V kakšnem stanju sem ju dobila doma! To je nepopisno.
"Vse so nam pokradli, trgovino popolnoma izpraznili; rjuhe, perilo in sploh vse, kar jim je bilo povšeči so nam vzeli. Ravno isti dan, ko so vzeli Lojzeta, so ubili tudi brata Petra. Kako je nesrečna tista družina. Rezina je umrla pred petimi leti in Petra so pa Nemci ubili, tako, da tista družina je sedaj v moji oskrbi.
"Po 22 mesecih so Lojzeta izpustili domov, ker ni bil zdrav. Če bi bil zdrav, bi ga bili v Nemčijo. peljali. Blagostanja ni bilo med nami tudi kadar smo se vsi skupaj združili. Imeli nismo miru, Nemci, četniki, vsi so nas preganjali. Moj mož ni spal eno leto doma, pač pa v bunkerjih. Prišli so tudi ponoči in če so dobili moške doma, so jih pobrali in odpeljali v Nemčijo.
"Vkljub največji previdnosti EO Lojzeta še enkrat odpeljali Nemci v zapor, toda ga niso odpeljali v Nemčijo, so ga spustili domov. Sicer vse nesreče niso bile nič proti tej, katero Ti bom tukaj opisala.
"Moji otroci in fant od Kar-leta Lavriškovga (od moža brata sin) so našli nekje eno ročno granato in jim ja eksplodirala. Karletavga je ubila, moje pa močno ranila. Ta mlajšega sinčka je tako razmesarila, da ne vem kako je ostal živ. Izgubil je desno oko. V bolnišnici so me pustili zdravniki pet dni po noči in ■po dnevi pri njem. Zdravniki sami niso upali, da bo ozdravel. Bolečine je imel grozne. Dejal mi je: Mama, daj mi nož, da se zakoljem. Moraš si misliti, kaj mora občutiti materino srce, ko gleda tako trpečega otroka in kaj moram še danes čutiti, ko ga gledam tako nesrečnega.
"To na še ni bilo vsega zadosti. Kaj smo vse prestali, ko je vas gorela. Bili smo v taki nevarnosti, da je bilo hujše kakor na fronti. Celi dan so nas
imeli zaprte v Mahnetčevi hiši, ker je bolj na koncu vasi. Ves dan so tako streljali s strojnicami, granati in z vsem različnim orožjem. Med tem groznim streljanjem se je slišalo cviljenje prašičev. Živino,, katere niso mogli odpeljati, so jo postrelili. Ivanka, če bi Ti slišala vpitja teh nedolžnih otrok, ker vse se je balo, da nas bodo žive vrgli v ogenj, kakor se je zgodilo malo prej v Podbežah. Tam so jih zaprli v en skedenj in zažgali.
"Proti večeru so nas izpustili v vrsto. En italijanski častnik je rekel, da nas morajo vse postreljati. Nemški je pa dejal, da ne in da naj gremo z njim do Materije. Niso nas hoteli pustiti doma, da si ne bi kaj rešili iz ognja.
"Kako mučno je bilo tisto potovanje. Bili smo izmučeni, prestrašeni, lačni. Matere so imele majhne otroke, nosile so jih na hrbtu, kakor ciganke. Tudi še to ni zadostovalo. Prihajali so vedno in vedno in vsa-
kikrat pobrali in vzeli, kar smO si kaj pripravili. Meni so trikrat popolnoma izpraznili trgovino in na kratko rečeno vse, popolnoma vse so vzeli, kar smo imeli.
"Malo časa pred nemškim razpadom je pa prišlo 700 čet-nikov. Ti pa so za slovo pobrali vsem ženskam rinke iz rok,, prstane in denar. Kadar so prišli nemški vojaki ali pa četniki, so imele ženske pripravljene male torbice in jih obesile na vrat, da so skrile denar, ker po hišah so pregledovali tako natančno, da se ni dalo skriti in prišli so tudi do tega, da so kar ženskam iz nedrij pobirali denar, tako da smo ostali popolnoma čisti.
"Ivanka, ne misli, da sem vse popisala. Koliko grozovitosti se je zgodilo, ki se ne da popisati. Morda se Ti bo zdelo to že predolgo, pa vseeno sem Ti hotela enmalo popisati moje do-! življaje. Bodite vsi skupaj prav prisrčno pozdravljeni od nas vseh, posebno pa od mene, i	Tončke Dujmovič.
Pravilnik o ljudskih knjižnicah
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Minister za prosveto Ljudske ^ ljudskih knjižnic. V knjižnici je Republike Slovenije je izdal pra-! nastavljen kot strokovni urad-vilnik o izvajanju uredbe o ljud- j nik z ustrezno plačo in pravico skih knjižnicah in čitalnicah. | do rednega napredovanja. Večje Knjižnice in čitalnice lahko j knjižnice morajo imeti poleg te-ustanavljajo krajevni odbori in ga še pomožne knjižničarje, pi-množične organizacije ali dru- j sarniško osebje in služkinje, štva z odobrenimi pravili. Ljud- j V ljudski knjižnici morajo bi-ska knjižnica izposoja knjige, | ti zastopane vse panoge lepo-' nudi bralcem časopisje in dnev-1 slovja in vsaj glavne panoge nike v čitalnici, kjer so bralcem j praktičnih ved. Pri nakupih se na razpolago tudi priročniki ter je treba ravnati po krajevnih po-prireja knjižne razstave in pre- trebah. Praviloma naj bo naj-davanja.	I manj 20 odstotkov poljudno
Ljudske knjižnice in čitalnice znanstvenih knjig. Vse ljudske se vzdržujejo iz letnih dotacij knjižnice morajo imeti pred-krajevnih odborov odnosno dru-1 vsem knjižne izdaje v domačem štev in organizacij, ki jih uprav-, in drugih slovanskih jezikih.
Ijajo, nadalje državnih podpor, ki jih podeljuje ministrstvo za prosveto, iz posojil, dohodkov od prireditev ter daril in volil.
Nakupi knjig v neslovanskih jezikih ne smejo presegati 30 odstotkov nabav. V čitalnici naj bofjo bralcem na razpolago
Krajevni odbori morajo primer-1 ditevni in periodični (leposlovni, no podpirati knjižnice in čital-1 strokovni) časopisi ter politično
nice in dotacija naj ne bo manj ša od letnih 1,200 dinarjev.
vzgojne brošure.
Čas, kdaj so knjižnice in čital-
-.r ,• 1, , ..v .	. nice odprte, naj se ravna po kra-
Vse ljudske knjižnice moraio	^
. .	, .	jevnih razmerah.
svoje izposojevalnice, citalmce m . t - ji , ... . , ,	, .. ;	1 Ljudska knjižnica srne pobi-
skladisca kmig smoterno uredi- ..	. , .. .
o .	, ran za izposojene knjige izpo-
Li. Pred/sem inor&jo paziti, da • ■ , .	i. x i
, ,	, .■ .	sojnino, ki ne sme presegati.trt
uodo prostori ustrezali higiien- ,, ,	^
, .	3 . , u J	odstotke nabavne cene. Izposo-
skim predpisom, da bodo pri- , , ,	, .
.... , , , jevalna, doba se ravna po kraiev-inerno opremljeni in da bodo .,	, . , , . •'
J .	nih razmerah in se določa s pra-
va rni pred ognjem.	^
Ljudske knjižnice so razdeljene v krajevne in okrajne. Te-ineljr^o knjižno zalogo in letni prirastek določajo krajevne raz-1 knjižničnega sveta za ves okraj mere. Zastarele in neporabne j podpira in nadzira krajevne knjige se morajo izločiti.	| ljudske knjižnice, skrbi za stro-
Ljudsko knjižnico in čitalnico j l^ovno izpolnjevanje kadra, vodi knjižnični svet, ki šteje pri j skupno naročanje novih icrajevnih tri, pri okrajnih pa {in =bira četrtletna poroči-pet članov, imenuje jih pa kra- i svoj okraj ter daje četrt-jevni odbor ali organizacija, ki! '^^na poročila okrožnemu knjiž-knjižnico vzdržuje. Po enega od- i ničnemu odboru in Zvezi Ijud-
vilnikom.
Knjižnični svet okrajne ljudske knjižnice opravlja posle
skih knjižnic Slovenije.
Predsednik okrajnega knjižničnega sveta je vsakokratni načelnik okrajnega prosvetnega-odseka. V enakem smislu so or-okrožni knjižnični
nosno dva si zberejo bralci iz iieJ sebe na zboi u v začetku poslovanja po poletnih počitnicah.
Knjižničar je stalni član sveta a zapisnikar.
Knjižni svet se sestaja po po- ^ ganizirani trebi, vendar najmanj enkrat i "dbori, ki morajo pošiljati letna četrtletno, imenuje knjižničarja i PO^očila ministrstvu za prosveto in pomožno osebje, \ odi finan- j LVRS in Zvezi ljudskih knjiž-čne posle, odloča na knjižničar-;
jev predlog o nyvih nakupih, iz-1 Osrednja organizacija Ijud-•oča neprimerne in poškodovane j gkih knjižnic, dajati knjižnicam knjige, sestavi poslovnik in da- j nicam zaželena pojasnila o po-e četrtletna poročila okrajne- i zaželena sedežem v Ljubljani, inu knjižničnemu svetu. ^ j ljudske knjižnice so obvcz-
Ktajevno ljudsko knjižnico včlanjene v njej. Vodstvo opravlja knjižničar, ki je odgo- zveze imenuje minister za pro-v^oron za njeno redno poslovanje, sveto.
ovoje delo opravlja brezplačno, I Naloga Zveze Ljudskih knjiž-xiajevni odbor pa mu mora jg skrbeti za knjižne nabave
gmotno omogočiti strokovno iz ati'azevanje na tečajih. Knjižni-
včlanjenih knjižnic, dajati knjižnicam zaželena pojisnala o po-
3ai okrajnih knjižnic mora giovanju, organizirati knjižni-npraviti enomesečni tečaj z, gorske tečaje ter' posredovati iz-isposobl enostnim izpitom. Za nienjavo knjig med posamezni-
ivoje delo v knjižnici dobi nagrado od 2,400 do 9,500 dinarjev na leto po lestvici prebivalstva.
Knjižničar velikih mestnih 'judskih knjižnic mora biti absolvent knjižničarske šole z državnim izpitom za knjižničar ja
mi knjižnicami in posojanje dražjih knjig iz večjih knjižnic manjšim.
V ta namen« obstoja tehnični odsek, ki nabavlja ljudskim knjižnicam knjige, knjižno-upravne in druge poslovne knji-(Nadaljevanje na 3. strani)
25. Julija, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
K nesreči pa je tudi Rattlesnake spoznal svojega nekdanjega potnika in ko je šel Lionel skozi vrata ven, je napravil Kuan-Tin skrivno znamenje na ta način, da je stisnil kazalec in palec leve roke in jo na poseben način zavrtel. To je bilo dogovorjeno znamenje, ki je značilo: "Ogleduh se nahaja Med nami!"
Kuan-Ting je odgovoril z drugim znakom, rekoč: "Razumel sem. Dam ga zagrabiti!" Ta iz-nienjava znamenj se je izvršila tako naglo, da ni Lionel ničesar opazil. Kuan-Ting se je še vedno držal uslužno in ponižno.
■— Vidim, da vas kvartanje ne zanima, je dejal. Želite morda kaditi? Tu imamo prvovrstni opij.
Lionel je pritrdil, kar je njegovemu vodniUu očividno zelo Ugajalo. Nekaj minut pozneje je Vedel Lionela v sobo; ob stenah so bile postelje ena nad drugo, kot po parobrodib. Več kadilcev je že ležalo v njih. S steklenim pogledom in napetimi potezami so sanjali, opojeni od opija.
Lionel je legel na eno postelj, Kuan-Ting pa je zaploskal. Takoj se je pokazala ljubka deklica, oblečena v kimono iz vijoličaste svile, vezene z breskvini-nii cveti in srebrnimi perunika-nii- Nosila je visoko japonsko frizuro. V roki je držala desko 12 rdečega laka, na deski so bi-
WAR profits PKOBE . . . Maj.. Oen. William N. Porter, retired ®hief of chemical warfare service is shown as he appeared before the Senate Mead committee as it was investigating Rep. A. J. May and War profiteering.
BELGIUM WILL REMEMBER • . . An urn holding blood-stained earth from the battle of Bastogne Was presented to President Tru-nian at White House by Belgium Ambassador Baron Silvercruys, ''ght, as a gift from Belgium in honor of U. S, pi's.
le vse za kadilca potrebne stvari: škatla z opijem, pipa, jeklena igla in mala svetiljka s ko-kainskim oljem.
— To je musme, ki se imenuje Dajmi, je razlagal Kuan-Ting. Ona pripravlja pipe. Zelo spretna je pri tem poslu.
Dajmi je ponižno povesila svoje trepalnice z dolgimi črnimi lasmi, in Lionel si je nehote mislil, da je srčkana in ljubka kot statueta iz porcelana. Njeno lahno rdeče lice in kot zrela črešnja mala usta so ji dajale nekaj otroškega, kar je mlademu možu tem bolj ugajalo med vsemi temi roparskimi obrazi, ki jih je tu srečaval.
—	Veste, je dejal Kuan-Ting z glasnim, nesramnim nasmehom, če vam Dajmi ugaja, se kar nič ne ženirajte; na razpolago je gostom te hiše.
Dajmi se je vedla, kakor bi ne bila ničesar cula. Smejala se je kot prej prijazno in brezbrižno, navajena, da smatrajo njeno osebo za navadno blago.
S svojim običajnim nasmehom je nabodla na konec igle v opijski škatli kroglico iz črnega, sluzastega testa in jo grela na plamenu svetiljke. Potem jo je zgnetla- v obliko stožca, ki ga je prebodla z iglo in nateknila v luknjo pipe. Nato je, ne da bi bilo treba Lionelu napraviti niti najmanjšega giba, približala opij plamenu.
Lionel je začel vdihavati dim in ga spuščal skozi nos, kakor je to videl na svojih potovanjih po Orientu; toda nikakor ni maral, da bi se opojil s strupom. Rekel je Dajmi, da si zna pipo sam pripravljati, in dekle se je odstranilo. Tedaj pa je zaprl oči in prisluškoval pogovorom, ki so mu prihajali na ušesa skozi tenke stene iz sosednih sob.
Najprvo je čul samo pogovore v kitajskem jeziku, ki jih ni razumel. Toda naenkrat je v svoje ogromno veselje spet za-čul Misterijin glas, ki je angleško govorila z drugimi osebami. Slišal je sledeče:
—	Vi prihajate od kapetana Rattlesnaka ?
—	Da, to je eden mojih starih tovarišev in gotovo vam je povedal, da se lahko zanesete na mojo ladjo "Morsko lastovko" in na njenega kapetana,
VV
SO LONG, PAL . . . Murray Sa-Possnek, one of 80 boys who left kr camp from Henry Street settlement house in New York, is bid a sad farewell by his pal, "Boots," as he boards the camp bus. Boots will be a mournful pup until Murray returns.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE
Mary Skiijan
ki je zatisnila svoje trudne oči dne 23. julija 1945.
Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Žalujoči:
GEORGE SKILJAN, soprog. Cleveland, O., 23. julija 1946.
vašega služabnika, Bazila Velsh-ama.
—	Dobro, mislim, da se sporazumeva. Gre za sledeče: potrebujem vašo ladjo, plačam vam vsoto, ki jo zahtevate, toda poveljevati hočem sama in jo voditi, kamor se mi bo zljubi-lo in kamor bom jaz hotela. Pojutrišnjem zvečer morate biti pripravljeni na odhod. Ko se znoči, se pripeljem k vam s svojimi ljudmi, ko boste v precejšnji razdalji iz pristanišča.
—	S svojimi ljudmi? je nekoliko presenečeno vprašal kape-tan Bazil. Ali jih je mnogo?
—	Seden ali osem mož. Toda čemu to vprašate.
—	Hočem vam čisto odkrito povedati. Nočem ukrcati na svojo ladjo tolpo roparjev, ki me, ko bodo enkrat daleč zunaj na širokem morju, vržejo v vodo in se polaste moje "Morske lastovice". To se je že večkrat dogodilo in stari gusar Rattlesnake, ki je sicer krasen človek, vam lahko pove enake dogodke.
—	V tem oziru ste lahko popolnoma pomirjeni, je dejala Mi-sterija smeje.
—	Ne! ji je odločno odvrnil kapetan Bazil. Ta kupčija mi ne ugaja.
—	Vi ste res izredno nezaupljiv možak. Toda govorimo odkrito: Kohko je vredna "Morska lastovka?"
—	Najmanj trideset tisoč dolarjev.
Nekaj minut nato ni Brady čul ničesar. Skoraj gotovo je kapetan, Bazil prešteval bankovce, ki mu jih je dala Miste-rija.
—	Torej je stvar v redu? je naposled vprašala.
—	Dovolite, potrebujem še nekaj za svoje splošne izdatke, za premog, živila, plačevanje moštva itd. Mislim, da ni preveč, če zahtevam od vas samo 2,000 dolarjev mesečno.
—	Naj bo, je dejala Misterija. Kakor vidite, se je z menoj, lahko sporazumeti.
(Dalje prihodnji^)
GOSPODAR SE PRISELIL K NAJEMNIKU V SVOJO HIŠO
PHILADELPHIA, 24. julija —Sodnik Joseph L. Kun je rešil vprašanje hišnih posestnikov, katerim na ljubo se najemniki nočejo izseliti. Hišni posestnik Joseph Segal si je skozi 18 mesecev prizadeval, da bi izgnal iz svoje hiše najemnika, družino Arthur Weinberga, toda brez uspeha. Končno se je odločil in enostavno priselil k Weinbergo-vim z vso svojo družino. Sodnik je dejal, da je to legalno.
PRI KOPANJU GROBA GA JE ZADELA KAP
UNION, S. C., 24. julija—Ko je neki pogrebnik iz tega mesta šel na pokopališče, da pregleda na novo izkopani grob, je našel jrobokopa Paul Wallace, starega 39 let, mrtvega na dnu groba z lopato v rokah. Zadela ga je srčna kap.
LIVARJI LIVARSKI POMOČNIKI
VLIVAČI—BRUSAČI IZDELOVALCI KOVINE TEŽAKI Dnevni šift Dobra plača od komada (piecework)
American Radiator & Standard Sanitary Corp.
Woodford Ave. ELYRIA, OHIO
Preddelavec za PUNCH PRESSER
2. šift
Mora biti izurjen izdelovalec orodja (toolmaker) Izborna plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
DRILL PRESS
Multiple Spindle Set-up delavci
Samo izurjeni
Dobra plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
LIVARJI
1.-2. in 3. šift Za moške, ki hočejo stalno delo. Visoka plača od ure in od komada
Dobre delovne razmere Izvrstna prilika za veterane, ki se hočejo izvežbati v izurjenem delu.
Monarch Aluminum & Mfg. Company
9301 DETROIT AVE.
Kratke vesti
RUSI POŠILJAJO EKSPEDI-CIJE V ARKTIČNO MORJE
NEW YORK, 21. julija. — (O.N.A.) — Angleški radio poroča, da je skupina ruskih učenjakov in poznavalcev severnih morij odplula iz Arhan-gelska na otok Dixon, ki leži pred obalo Sibirije na njenem zapadnem koncu. Tu se bodo vršile velike arktične operacije za proučevanje plovbe v severnih predelih. Druga ekspe-dicija bo poslana na otok Ben-net, ki leži na vzhodnem koncu Arktičnega morja, komaj približno en tisoč milj od Behr-ingove ožine.
Mestne novice
NA OBISKU
Na dvo-tedenski obisk v Denver, Colo., se je podala Miss Josephine Debeljak, ki bo tamkaj obiskala družino Mr. in Mrs. John Malovrh in druge prijatelje. Želimo ji obilo zabave!
REDNA SEJA
Jutri večer ob 7:30 uri se bo vršila redna mesečna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se gotovo udeleži polnoštevilno.
Išče se stanovanje
s 3, 4 ali 5 sobami, sedaj ali v bližnji bodočnosti. GL 0461.
Stanovanje
išče družina treh odraslih oseb; najraje hišo s 4 ali 5 sobami v Collinwoodu ali Euclidu. Ako hiša potrebuje popravila, bi najemnik sam popravil, ker je mizar. Sporočite na 797 E. 156 St.,, MU 4794.
Drva za kurjavo
majhni kosi iz tovarne; izvrstna drva za podkuriti v forne-zu. Velik "load" $6. Pokličit^ med 6. in 7. uro zvečer, — LI 9847.
Če je vam preioplo zunaj, boste našli udobnost v
RKO KEITH'S E. 105th ST. THEATRE
E. 105th St. & Euclid Avenue kjer se vedno kaže najboljše slike
VABILO!
St. Clair Rifle and Hunting Club
priredi svoj
LETNI PIKNIK
na svoji farmi, V NEDELJO, DNE 28. JULIJA 1946
Tem potom vabimo vse člane, prijatelje in znance. Imeli bomo vsega dovolj. Tudi bomo po dolgih letih streljali lončene golobe. Za balincanje je tudi preskrbljeno. Tisti, ki še niso bili na naši farmi, naj vzamejo Route 84 do mesta Painesville, oziroma do Route 44, potem naj peljejo južno po Route 44 eno miljo do farme. Piknik bo v vsakem vremenu. Na svidenje!'
St. Clair Rifle and Hunting Club
▼ I
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
PRAVILNIK O LJUDSKIH KNJIŽNICAH
(Nadaljevanje z 2. strani) ge, tiskovine, izdaja "Glasnik Zveze ljudskih knjižnic" ter skrbi za vezavo knjig.
Prosvetno informacijski odsek opravlja vse druge naloge. Njegov načelnik je referent za ljudske knjižnice v ministrstvu za prosveto.
Za izobrazbo ljudskih knjižničarjev se prirejajo krajši informacijski knjižničarski tečaji. Za okrajne knjižničarje določen enomesečni knjižničarski tečaj, ki ga organizira prosvetno ministrstvo ob sodelovanju Zveze ljudskih knjižnic in univerzitetne knjižnice. Ob sklepu tečaja delajo udeleženci izpit in dobe spričevalo, ki jih usposablja za samostojne voditelje okrajnih ljudskih knjižnic ali za pomožne knjižničarje v velikih mestnih knjižnicah.
V enomesečni tečaj se morejo sprejeti kandidati, ki so že vsaj eno leto zadovoljivo delali v ljudski knjižnici. Po potrebi ustanovi prosvetno ministrstvo enoletno strokovno šolo za knji-
Proda se
tri tajerje, v dobrem stanju. Kdor želi, naj se zglasi pri LOUIS MURENJA, 6219 St. Clair Ave.
PRVOVRSTNA . PERUTNINA
IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo
PETER'S POULTRY
3649 Easi 116th St. — LO 9092
POPRAVILA
izvršimo na radio aparatih, pralnih strojih in električnih ledenicah ter drugih električnih predmetih. Vse delo je jamčeno. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo«
ST. CLAIR APPLIANCE COMPANY 7502 St. Clair Ave. ENdicott 7215
RA 5777—10522 SUPERIOR AVE.—HA 6»53

EE

'
'
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTL sestavl^na po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
1

'
'
Hišni gospodarji
še je čas, da si daste POBARVATI VAŠO HIŠO.
Mi barvamo hiše zunaj in znotraj. Delo je jamčeno in cene zmerne. Se priporočamo za naročila.
VICTOR KOVAČIČ
1253 Norwood Road EN 2549
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali po noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
žničarje ljudskih knjižnic. Za sprejem v to šolo je potrebna polna srednješolska izobrazba in dveletna praksa v veliki ljudski knižnici. Ob sklepu dela kandidat izpit.
Želi se
2 ali 3 sobe v najem za priletna zakonca brez otrok. Najsibo kjer koli v Clevelandu. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da sporoči telefonično na KE 5800.
Naprodaj
je semi-bungalow s 6 sobami; od Euclida. Zamrežen porč; naprava za umetno prezračenje; cementiran dovoz, garaža. Lota 50x120; se lahko takoj vselite, ker odide lastnik izven mesta. Cena $14,700. 1571 E. 254 St., Euclid, O.
10 a krov
na Hubbard Rd., v North Madison, O.: plin, voda, elektrika; pol akra breskev, en aker raznega sadja, 2V2 akra vinograda; 2 akra jagod, 3 akre koruze, drugo za seno. Zemlja je vsa obdelana in v dobrem stanju. GEO. SEKULICH, Hubbard Rd., No. Madison, O., tel.: Madison 4151.
PUNCH PRESS OPERATORICE
Plača od ure in kosa 40 ur—5 dni Vprašajte za Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 W. 3 St.
TOOL & DIE MAKERS
Popolnoma izurjeni Plača od ure Vprašajte za Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 W. 3 St.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
V poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway ASSEMBLERS
nočni šift 5. zv. — 2. zj.
Izurjeni na srednje težkih in
težkih , strojih Morajo imeti lastno orodje Visoka plača od ure
YODER CO.
5500 WALWORTH AVE.
POMOČNICE ZA KAFETERIJO
in poniivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure
Zglasite se v Employment Office
TELLING BELLE-VERNON CO.
3740 Carnegie Ave.
LATHE DELAVCI
nočni šift	•
5. zv. do 2. zj.
Morajo biti zmožni čitati "blue print" in vzpostaviti lastne stroje
Morajo imeti lastno orodje. Visoka plača od ure.
YODER CO.
5500 WALWORTH AVE.
Die Repairmen Die Makers
Punch Press Operators
Dobra plača od ure za , izkušene moške
Geometric Stamping Co.
1111 East 200th St.
STRAN ?
ENAKOPRAVNOST
25, JuHJa, 1946
Ob grobu tovariša Toneta Tomšiča
Ponalii iz "Slovenskega poročevalca"
Imeli smo ljudi—v poljani cvet, imeli smo jih—vrhu gore hrast, imeli smo jih—dali smo jih vam-kaj hočete, grobovi, še od nas!
O. Župančič.
Na Ljubljanskem polju je 21. maja zazijal nov grob, v vrstah slovenskega narodno-osvobodil-nega gibanja je nastala vrzel, globoka in občutna; tovariš Tone je pod streli pobesnelih okupatorskih rabljev za zmerom omahnil. Padel je eden izmed najboljših borcev za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda ter za velike cilje delavskega razreda, padel je bojevnik, čigar ime bo neločljivo zvezano z vsem tistim slavnim razdobjem v zgodovini Komunistične partije na Slovenskem, v katerem se je kalilo jeklo za današnji težki boj.
Tovariš Tone je padel mlad. Rojen je bil 9. junija 1910. Smrtni strel ga je podrl, preden je bil iz polnil 32 leto. Toda, od teh 32 let jih je bila dobra polovica polnih dela in borbe. V svoji globoki in iskreni ljubezni do prelepe slovenske domovine je že kot srednješolec pod vsakdanjo lažjo reakcionarnih politikov odkril gnilovo in trohnobo, in spoznal, da njihova pot vodi narod v pogubo.
Zgodaj je začel iskati poti v boljšo bodočnost, iskal jo je pri tistih, ki so na besedah hoteli nadaljevati tradicije predvojne revolucionarne mladine, pri dijaških nacionalističnih organizacijah. Toda nobena med njimi ni bila kos težkim preizkušnjam tistega časa, lepe besede so se izkazala kot vaba, ki so jo stari, samozavestni vodniki nastavljali slovenski mladini.
Zategadelj se je tovariš Ton6 odvrnil od njih in iskal novih poti. Bilo je to razdobje težke notranjepolitične krize v Jugoslaviji, ko so nacionalna in socialna nasprotja prvikrat v temeljih zamajala vso državno zgradbo. Dve, tri leta iskanja so tovariša Toneta privedla do spoznanja, da je buržoazija nesposobna ustvariti iz Jugoslavije domovino svobodnih in enakopravnih južnoslovanskih narodov, da je boj za lepšo bodočnost slovenskega naroda neloč-
ljivo povezan z bojem slovenskega proletariata.
Ta resnica je postala še toliko očitnejša, ko je 6. januarja 1929 velesrbska reakcija skušala z brutalno silo, z brezobzirnim udarcem po demokratičnih in nacionalnih pravicah ljudstva v svoj prid izsiliti izhod iz nevzdržnega položaja, in ko je slovenska reakcija ob vsem tem—ne prvič in ne zadnjič—razgalila svoje izdajalsko protiljudsko bistvo. Ljubezen do svojega naroda in skrb za njegovo bodočnost je tovariša Toneta leta 1928. privedla v slovensko delavsko gibanje in to leto je postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Zavest o zgodovinsk-ekem poslanstvu proletariata v slovenskem narodu je vse njegovo življenje in delo zvezala z bojem slovenskega delovnega ljudstva, za svoj narod in delovno ljudstvo je v letu 1942 padel.
Leta 1929 se je tovariš Tone uvrstil v predstražo delavskega razreda, postal je član Komunistične partije Jugoslavije. V dobi še sojanuarskega terorja, ki je bil naperjen predvsem proti tej proletarski predstraži, v letih, ko je bilo neprestano treba mašiti občutne vrzeli, nastale pod udarci polirije, ko je bilo treba teden za tednom, dan za dnem obnavljati razbite partijske organizacije, ustvarjati nove kadre, v teh letih je tovariš Tone doraščal v pravega borca proletarske avantgarde.
Njegova pot pa je bila odslej pot revolucionarja; potem, ko je že jeseni 1929 prejel z enomesečnim preiskovalnim zaporom svoj ognjeni krst, je bil na Veliko noč 1932 spet aretiran in pred Državnim sodiščem za "zaščito države v Beogradu obsojen na poldrugo leto težke ječe, ki jo je v najneznosnejših okoliščinah prebil v Sremski Mitrovi-ci. Boji z ječarsko samovoljo, ki so dosegli svoj višek v dvotedenskem gladovnem štrajku, v katerem je bil tovariš Tone med izpolnjevanjem svoje tovariške
dolžnosti malone podlegel, so j močno načeli njegovo zdravje.: Ko se je jeseni leta 1933 vrnil domov, se je s podvojeno silo posvetil delu.
Toda že po nekaj mesecih je iznova padel v zapor, to pot ga je reakcionarna "pravica," ki je bila postavljena, da z ječami in vešali ščiti razkrajalno delo he-gemonistične čaršije, iznova za dve leti in pol poslala v Sremsko Mitrovico. In iznova trpljenje, ječarska samovolja, borbe, gladovni štrajki . . .
Kmalu po povratku domov v februarju 1937 je bil tovariš Tone izvoljen v Centralni komi-tet komunistične partije Slovenije. Odtlej je ostal v vodstvu Partije vse do svoje smrti. Bil je njen organizacijski sekretar v tistih usodnih letih, ko so na drugi strani protiljudski režimi Stojanoviča, Cvetkoviča in Korošca kopali grob jugoslovanski samostojnosti.
Pod o r g a n i z a cijskim vodstvom tovariša Toneta so rasle in se utrjevale partijske organizacije na Slovenskem, tiste jeklene enote, ki so prebile vse navale petokolonaških režimov in ki dandanes nosijo na svojih ramenih glavni delež narodno osvobodilnega boja, tiste trdnjave proletarske in slovenske zavesti,' ob katere se zaganjajo najhujši valovi besa, sovraštva in obrekovanja, kar jih premorejo včerajšnji Stojanovicevi opričniki in današnji hlapci nemško-italijanskega okupatorja. V oktobru 1940 je bil tovariš Tone na V. vsedržavni konferenci KPJ izvoljen za kandidata v članstvo CK KPb.
Kot odgovorni funkcionar Partije je bil tovariš Tone izpostavljen ne prestanemu preganjanju koroščevsko-natlačenov-ske policije in žandarmerije. Iz prostosti v zapor, iz zapora v prostost in spet v zapor, to je bila pot tovariša Toneta v letih, ko je Komunistična partija z naporom vseh svojih sil skušala rešiti usodo južnoslovanskih narodov; izdanih in prodanih od njihovih ministrov, generalov in banov. Ob pisanju člankov, referatov, navodil prečute noči, na sestankih, sejah in med delovnim ljudstvom prebiti dnevi, to je bila vsebina življenja tega velikega slovenskega revolucionarja.
In ko je končno izdajstvo ro-
dilo svoj sad, ko so se horde italijanskega fašizma razlile po naši slovenski domovini in so se meje zasekale križem po našem narodnem telesu, tedaj se je tovariš Tone do kraja zavedal, da za Komunistično partijo teh mej ni, da je ena in enotna na vsem slovenskem ozemlju, kakor je eden in enoten slovenski narod, zavedal se je, da mu to dejstvo pod novimi, težkimi okolnostmi gestapovsko-ovrovskega terorja nalaga dvakrat, trikrat težje naloge. Navzlic temu, da je vsa leta nosil hudo bolezen v sebi, posledico v ječi prebitih let, je tovariš Tone nadaljeval začeto delo.
Vedel je, da Komunistična partija zdaj ni več sama v boju domačimi in tujimi sovražniki slovenskega ljudstva: v veličastnem vsenarodnem osvobodilnem gibanju se je strnilo okoli naroda: delavci, kmetje, delovna inteligenca brez razlike svetovnega naziranja, komunistična, katoliška in svobodomiselna; vse, kar je v slovenskem narodu resnično patriotskega in resnično svobodoljubnega, se je združilo v neenakem boju za svobodo, enakopravnost, za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Tisto, v imenu česar se je tovariš Tone pred 14 leti pridružil delavskemu gibanju, je postalo več ko očitna resnica: slovenski proletariat je postal nesporen voditelj v slovenskem narodnem boju, nove sile so prevzele v roke usodo slovenskega naroda in vodijo slovensko zemljo skozi boj, žrtve in trpljenje novim, lepšim zarjam naproti.
Toda preden je bila dosežena stvar slovenske svobode, je padel njen najboljši borec, tovariš Tone. Agenti Gestapa so ga v decembru 1941 aretirali, ge-stapovske in ovrovske zveri so ga nečloveško fizično mučile. Enajstkrat so ga mučili do neza vesti, toda okupatorski rabi ji na noben način niso iz Tonetovih ust mogli izsiliti niti enega muk rojenega stoka, še manj pa kakršno koli besedo, ki bi škodovala veliki stvari slovenskega osvobodilnega gibanja. Prevažali so ga iz ene mučilnice v drugo, iz Ljubljane v Št. Vid, iz Begunj v Gradec in spet v Ljubljano.
Dne 16. maja je bil pred italijanskim vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na smrt in pet
dni nato ustreljen. Kakor je bilo njegovo življenje slika nezlomljivega borca, tako je bila tudi njegova smrt—smrt junaka. Gestapo in Ovra sta ga ubila, domači izdajalci pa so prav na dan njegove smrti vrgli na njegovo krsto peklensko kleveto o zvezah komunističnega vodstva s krvavo Gestapo.
Do svojega zadnjega diha je tovariš Tone ostal tisto, kar je bil skozi vsa leta dela in bojev; slovenski proletarski revolucionar. Tovariš Tone je bil vteleše-nje besed velikega Lenina, ki je dejal, da revolucionar ni tisti, ki žrtvuje gibanju zgolj svoj prosti čas, marveč tisti, ki mu žrtvuje vse svoje življenje, sebe vsega. In od Tonetovega svežega groba hite misli njegovih tovarišev nazaj v tiste dni za zidovi mitroviške kaznilnice, k tisti pesmi, ki jo je pokojni tovariš Tone tolikrat pel s tovariši v zboru.
k pesmi, o kateri je vedel, da je bila najljubša pesem velikega Lenina:
"I žil ty nedolgo, ne čestno, za blago rodinoj strany ..."
Življenje in smrt tovariša Toneta nam potrjujeta eno: doba, ko je bilo hlapčevstvo bistvena označba slovenskega človeka, je pri kraju, kakor je pri kraju oblast tistih, ki so hoteli za vselej imeti pred seboj Slovenca— hlapca. Na Slovenskem vstaja človek novega kova, Slovenec
novega tipa, borec in puntar, ponosen in svoboden, kakor je ponosen in svoboden slovenski proletariat, ki vodi slovenstvo v \
lepšo bodočnost.
Tovariš Tone je bil med oblikovalci novega slovenskega človeka in hkrati njegov najlepši primer. Zato njegov spomin v slovenskem narodu ne bo ugasnil, marveč ga bo spremljal na vsej njegovi poti k dokončnemu vstajenju.
Slava Tonetu Tomšiču!
ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO
Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite
ALLIANCE SEWING MACHINE
15823 Arcade Ave.	KE. 5557
Proda se
kromatične harmonike, Mervar-jevega izdelka, bele barve; 12 basov, 48 gumbov. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Oskrbnik
dobi dobro službo s sobo, ako želi tu stanovati. Podrpbnosti se poizve na 390 E. 156 St.
Ali VI kupujete ali prodajate?
Hitre, zadovoljive kupčije po pravilnih cenah. Posebnosti so gostilne. STAUP COMPANY, L. Batich, zastopnik, 603 Advance Bldg., superior 2028.
Zidan semi-bungalow
Radi odhoda lastnika izven mesta, se proda krasen dom, popolnoma opremljen s pohištvom ; na E. 210 St. v Euclidu, blizu cerkve sv. Križa. Avtomatična gorkota na plin. Lepo spla-nirano okrog hiše. Cena za hišo in pohištvo $19,000. Se lahko takoj vselite.
Govorimo slovensko Vprašajte za Mr. Pamič PORATH REALTY

MAT
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE


NIMAMO ODPRTO OB PONEDELJKIH ZVEČER
Prosto parkanje v naši garaži za odjemalce—Vzemite Loop bus od in do trgovine. Trgovina odprta vsaki dan od 10. zj. do 5.30 pop.
prestane vsakovrstno vreme
Bunting vse-jekleni Glider):
( M /1 i ill I
Ill I

I
V redu za takojšnjo dostavo!
Tako dobrodošli! Izborni glider j i, ki imajo vso krasoto! Zgrajeni iz močnega jekla kot za ogrodja avtov, s sedeži in ozadjem v obliki vse jeklene tkanine za ventilacijo. Lahko, b'rez ropotno guganje. Vdelan enamel finiš v svetlo modri barvi. Izborni za vrt ali verando.
BREZPLAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
ZA ŠEST OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTE SETOM OD $39.95 NAPREJ
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609 ST. CLAIR AVE., GL 6118
1
POSEBNE NOVICE
Vsem tistim, ki imajo sorodnike v Avstriji, sporočamo, da sedaj morejo poslati jim 11 funtov težke pakete s hrano ali obleko. Osobito te novice veljajo za tiste, ki se nahajajo v Avstriji kot ujetniki in osebe brez domovine—"DISPLACED PERSONS" v koncentracijskih taboriščih. Vsem tem je sedaj mogoče poslati po en paket na teden.
Za nadaljne informacije se obrnite do Mihaljevich Bros. Co.	* * *
Denarne pošiljat ve gredo sedaj mnogo hitreje kakor preje. Denar pošiljamo v registriranemu pismu direktno na naslovnike, in sicer samo v dolarjih.
Vsaka pošiljka je popolnoma jamčena, od $1. do $1,000. Naša posluga je vedno točna in zanesljiva.
H: * $	~
Za tiste, ki pošiljajo pakete v Jugoslavijo, še vedno priporočamo naše posebne zaboje za hrano ali obleko. Na roki imamo vedno majhne in velike zaboje. Pošiljanje paketov v vrečah ni prav zanesljivo. Torej, paketov v vrečah mi ne priporočamo. Takozvani "Corrugated Carton" zaboji so vedno najboljši.
Se priporočamo
Mihaljevich Bros. Co.
6424 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
1
ill


"JAZ BOLJE ZLIKAM
SRAJCE
z MOJIM ELEKTRIČNIM LIKALNIKOM"
"Vidite? ali ne?
Srajca mojega moža—zgleda lepa,
"Mi moramo ravnati s srajcami dandanes s posebno oskrbo. Je tako težko dobiti jih.
"Jaz bolje zlikam srajce z mojim električnim likalnikom, in nisem imela se ene skrbi glede likanja mojega perila. Gre mnogo bolj hitro izpod rok, brez vsakega truda—i, predno se zavedam, sem gotova z likanjem!
"Vsi moji prijatelji mi pravijo, da se jim niti sanjalo ni, da bi bilo likanje tako lahko . . . tudi tako ekonomično. Zato pa jih je toliko, ki imajo v načrtu nabaviti si ob prvi priliki avtomatične električne likalnike!"
YOUR