Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 21.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	21 maja 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Dobromi prekmürskomi ljüdstvi!
Z Belgrada pišem to pismo vsem tistim, ki ste bili na shodi krščanske Slovenske ljüdske stranke (SLS) dne 30. aprila v M. Soboti. Ešče dnes me v srci veseli, da se je to spravišče tak lepo obneslo. Takši sijajen shod me lehko veseli i sam ponosen na njega. A našim političnim neprijatelom od velke srditosti se razlejao žuč. To so brezverski vučitelje i uradniki. Prav ste meli, da ste njim ne püstili gučati. Da bi me pred slovenskim svetom začarnili, pišejo zdaj, (sodnik Šavelj, učitelj Černko i drügi liberalni vsiljivci) da sam hujskao na shodi proti našoj državi. Tej gospodeki so si namreč zabili v glavo, da što ne hvali nikajvredne „demokratske“ i „samostojne“ stranke, što ne hvali zdajšnjega slaboga gospodarstva, té je tak proti našoj jugoslovanskoj domovini. Vi sami, ki ste nazoči bili pri shodi, dobro znate, da sam niti reči ne spregovoro proti našoj domovini. Jaz sam vas le navdüšavao, da moramo pri prihodnjih volitvah te stranke, štere zdaj vladajo v Belgradi i štere so krive, da se nam tak slabo godi, vrčti med staro robo. Na mesto, da bi tej ljüdje od Kukovcove stranke, šteri so se za voljo mojega govora tak strašno razčemerili bili lepo mirni, skrbeli za šole ali za svoje urade pa vam vsiljavljejo svoje brezverstvo, sokolstvo i nikajvredno „demokratstvo“. Pa so vam v pravom pomeni reči „krivi proroki v ovčjoj obleki“. Dobro, verno i pridno ljüdstvo v Prekmurskoj Slov. Krajini: Ogibli se jih! Ne poslüšaj jih! Vsi tej so plačani, naj te za pelajo v nesrečo, časno i večno! „Prekmurski Glasnik“, šteroga pišejo liberalni notariuš Koder, sodnik Šavelj vučiteo-sokolič Černko i drügi takši, vrži vö z svoje hiže! Ne čti ga! To je pravi čemér! Naročte si vsaka hiža naše krščanske liste: „Novine“, „Mursko Stražo“ ali „Slovenskoga Gospodara“. Držte trdno vküper v krščanskoj Slovenskoj ljüdski stranki i
kmečkoj zvezi. Vsaki Prekmurec i Prekmurka se naj da zapisati za kotrigo v našo stranko. Držite se stare vere, staroga jezika, lepe prekmurske navade spoštüjte i ne dajte se za nikše peneze zapelati ne v demokratsko i ne v Samostojno stranko. Skoro bomo meli volitve. Po volitvaj pa si bomo našo lepo Jugoslavijo tak vredili, da bo konec zdajšnjim žalostnim razmeram, v štere so nas zapelali Kukovcovi demokratje i samostojneži. Pri volitvah si zaberte poslance, követe od naše krščanske ljüdske stranke. Da mi bo malo čas dopüsto, pálik pridem v drüžbi vašega követa g. Klekla v Vaše lepo Prekmurje. Či pa što ma kakše pritožbe ali želé, pišite mi potom vašega strankinoga tajništva v Belgrad. Vsem, ki te šteli to v „Novinah“ i posebno vsem prijatelom, šteri ste bili na shodi v M. Soboti pošiljam iz dalečega Belgrada prav lepe prijatelske pozdrave! Vaš
FRANJO ŽEBOT narodni poslanec.
Mi od naše strani dodenemo to: Držite se stranke i zaistino mejte reči, štere Vam je razlagao prijateo moj g. Žebot. Kak strašno lažejo sovražniki vere, lejko vidite iz toga: 1.) Pisali so v „Slovenskom Narodi“, da je g. glavar dr. Lipovšek mirno poslüšao reči Žebotove proti državi i da ne vreden svoje slüžbe. S tam našega pdštüvanoga glavara, ki je samo svojo dužnost včino, ki se, kak bi vsaki uradnik mogo, politiziranja ogible i dela kelko li more, da bi vsem pomagao, pravim njega bi radi očrnili i od slüžbe spravili. Takši so tej ljüdje! 2.) Prekmurski Glasnik piše, da je samo 200 ljüdi bilo na spravišči v Soboti i nieden evangeličanec ne i ka je ljüdstvo proti Žeboti gučalo. Pozvem tistih 600 najbolših možev naših kat. i evang., ki so nazoči bili, naj povejo, jeli je to istina? Jeli da ne! Vidite, s toga lehko spoznate, ka če pravici v oči vüpajo lagati, kak ne bi lagali v tistih rečah, štere mi ne vemo! Zato obsodite njihovo politiko popunoma! — Klekl.
Glasi.
Slovenska krajina.
Za orle, šteri se vdeležijo velikoga orlovskoga tabora v Brni so nabrale med Sobočanci gospodičine Peloša Margit, Hartman Štefi in Martinec Cilka 99 D. 20 par. Darüvali so Šiftar Ludvik 10, Hirsch Leopold 2, Benčec Kalman 2, Gašpar 10, Nemec Janoš 5, Kóbl in Smodiš 10, Kühar brata 2.50, Hirschl N. 1.75, Lazar Ivan 10, Lončar Ilonka 5, Kemény Marko 10, Trautman Beno 1, Benko Ludvik 5, Černetova 10, Grašanovič 5, Turk 5, Wolf 5 Din. Gospodični Gini i Gabi Nemeš pa 279 Dinarov. Darovniki so eti: Tiskarna 5, Tvrtka Árvai 10, Bela Berger 5, Dobray 5, Janoš Jonaš 5, Rusza 5, Kovač 5, Horvat 10, Junkunc 5, Hološy 5, Hoyer 5, Neimenov. 10, Hirschl 10, Smodiš i Kobl 10, Faschinger Viktor 5, Gonda Franc 10 Din. Fürst in sin 10, Adanič Ivan 5, N. N. 2, Ratkol 10, Ivan Benko 30, Neimenov. 5, N. N. 5, Trautman Šandor 5, Polak Jožef 5, Dr. Geiger vdova 1.25, Dr. Valy 10, Dr. Böles 10, Dr. Geiger 3, N. N. 5, Nemeš 2, Legenšten 5, Dr. Šömen 30, Schönvieser 2, Neimenovani 10 Din. Vrlim gospodičinam za trüd naj prisrčnejšo hvalo izreka v imeni Orlov uredništvo i zednim vroči „Bog plati“ pravi vsem darovnikom.
Veržej. Dne 28. maja de se v Marijanišči slovesno obslüžavao svetek Marije Pomočnice Kristjanov. Prosimo, da nam tisti, ki ščejo že v soboto ali v nedelo priti s prošecijov, to naznanijo kakti tüdi vöro prihoda, da mo njim šli proti. 27. maja bo šla procesija z M. Polane predpoldnom ob 8 ob 9 pride v Gomilice, ob poldeseti pod Lipo, poldne v Beltince, ob edni se zdigne procesija z Beltinec, do mosta pride ob 3. Pri kapelaj naj čakajo, ki se ščejo procesiji pridrüžiti.
Zgübila je sto dinarov Zver Marija z Ižekovec na poti med Štrigovov i Ižekovci lani septembra zadnjega. Če bi što té peneze najšo, se prosi, naj je lastnici povrné.
Za gladajočo rusko deco je nabral g. Cigan Matjaš v Žižki 151 Din. 50 p,
„Rožica s krasa“ se zove edna jako lepa knjiga, štero bi vsakši dečko i vsaka dekla mogla prešteti ešče bole pa zdržati, ka je v njej napisano. Dobi se v „misijonišči Groblje, p. Domžale, Kranjsko. Cena 3 Dinare.
Veščica. V nedelo, dne 7. t. m. je priredila invalidska organizacija pri nas veselico. Vdeležencov je bilo vnogo, veselica je dobro uspela, ka smo z srca želeli našim invalidom. Odbor se vsem posebno gdč. Novak Franciki zahvali za trüde i dare.
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
Komaj so se naš včakali, zakaj stakšim viharnim veseljom so nas objeli v svojo krilo, kak mati dete, štero ji oddeleč v naročje pribiži. Zibali in hujckali smo se kak navadno skozi celi ocean. Po enovürnom premetavanji se je moja večerja poslovila od mene in je odišla po isti poti v morje po šteri je prišla v želodec. Tüdi drügim se je tak godilo; vendar smo topot že lažji prenašali in se po dnevi vekšidel na krovi ladje zdržavali, tak smo se že privadili tomi premetavanji. Tolažila nas je vest, da smo že več na polovico poti in da za pet dni konec bode monsonom. In zaistino vihar je začeo ponehavati šče komaj, kda smo vztopili v malaško ožino. 4. avgustuša smo oddaleč videli nikobarske otoke, turja je vedno bolj ponehavala in vožnja je postajala menj težavna. Pogled na
zemljo, če ravnoč jako daleč, nam je dajo pogum in smo si medseboj pogavarjali, kama in v šteri kraj bi što plavao, če bi se ladja ponesrečila in šla na dno morja. Petoga avgusta smo bili med Sumatrov in Indokino ali malaškim polotokom. Plavali smo v smeri Penanga; vožnja je bila precej ugodna. Ob dve popoldne smo videli na obe strani, a jako daleč, zemljo. Srečali smo tüintam kako ribiško ladjo. Ob šesti zvečer se je odprl pred nami velikočasten širok zaliv; ob dve strani so ga obdajali zeleni palmski otoki. Bele ptice so preletavale iz ene na drügo obal. Daleč v kotlini se je dvigo visoko dim iz tovarn in iz mnogo številnih ladij. Bili smo pred lukov Penang.
Veličasten vhod v to važne pristanišče nam je podio iz spomina trplenje med monsoni. Bujna vstočna tropična rastlina, visoke zelene gore, gosti palmski gaji in naravni zaliv vabi oko popotnika in vleče srcé na obal iz te široke prostorne luke. Pilot nam je spovodnim motorjem prišel proti in je tak spretno krmaril, da nam je pol sedmi že zasidro ladjo v sredini
pristanišča. Kitajci in Malajci so taki obdali našo ladjo s svoji dvoroglatimi čolni, da popeljejo popotnike na obal. Angleška policija pregleda popotne liste in prepove, kak navadno, iztop Nemcom in Vogrom. To nas je ne veselilo, zakaj naš tovariš Kirschner je že od Massane naprej ne bio na sühi zemlji. Po tak dugom časi in po telikom trplenji je tüdi on potrebüvao malo hoje po zemlji, da bi si zakrknjene čonte prebüdo. Se razmi, da smo vse potrebne stopaje napravili pri policiji, da bi dovolila izstop tüdi njemi. Nadzornik policije je pravo, da „naj si pomaga kak si more“ in to nam je zadostüvalo, za drügo smo mi poskrbeli. 6. augustuša zjütraj po meši smo se postavili vsi pet misijonarov v eno vrsto; en je imeo v rokah potne liste in je kazao oddaleč indijanci (policaji), šteri se ne hoteo potrüditi da bi pregledao dovoljenja, nego püsto nas je vse postopnicah doli, misleč da je vse v redi. Par minot, in bili smo na obali z kitajsko barčicov. „Pomagali smo si kak smo znali in mogli“. Kirschner je bio z nami.	(Dale)
2
NOVINE
21. maja 1922.
G. Košir, dirigent Unionbanke v M. Soboto je član konzorcija „Prekmurskoga Glasnika“.
Što šče postati akademično izobražena oseba, naj se poda v slüžbo k agrarnoj reformi v M. Soboto. Tam postane lehko vsaki inžener brez izpita. Za imenüvanje za državne komisare zadostüjeta dve ljüdskivi šoli.
Gospa Wohlfartova za „Sokola“ nabira dare po celoj Soboti.
„Prekmürski Glasnik“ se iz Maribora priselo v Gornjo Radgono.
Na naslov višjega šolskoga sveta. K šolskomi oddelki v M. Soboto je dodeljena vučiteljica Antonija J., štera se skrbi zato, da se pri tom oddelki vedno frička. To ne zadostüje toj „mladoj“ vučiteljici, nego temveč ne goji tüdi nikšega rešpekta do svojih naprejpostavljenih. Zvün toga pa vedno manjari zapüsti urad dva tri dni za volo glavobola, šteroga si nakopa v poznih kavarniških vürah i drügih romantičnih večerah. Njena dodelitev je bila prava pogüba mira i reda. Sploh se ne vej, što je pravi strokovni referent pri tom oddelki. Včasih se tüdi izraža ta vučiteljica, da njoj nišče nikaj nemre, da ma na strani prvoga funkcionara v Sloveniji i tak šče davati strah drügim nameščencom. — I to vučiteljico je višji šolski svet ne dao premestiti kak je to sobočki okrajni šolski svet odredo, nego poslao jo je nazaj ne v pisarno, nego celo v šolo za vučiteljico. Štere javne spake vsi poznajo, ta naj deco vči v šoli. Sramota!
Beltinci. Misijonski odsek Marijine drüžbe v Beltincih je nabrao na prekmurski misijon i drüge misijone 1328 K. Bratonski odsek 300 K, i Gančki 300 K., sküpno 1928 K. Srčna hvala dobrim düšicam, štere zarazmijo v tom bogastvo želnom časi najvekšo potrebo, najvekšo, na štero se more pobirati: Širimo kraljestvo bože, to je najbole potrebno.
Liberalni listi so pisali, ka je naš glavar dr. Lipovšek zamüdo sprejem ministrov pri blagoslavlenji Veržejskoga mosta. Istina v toj reči je to, ka je naš g. glavar točno prišo na tisto vöro, kak so njemi naznanili g. ministri ka prido. A oni neso se mogli držati napovedane vöre, ár so se ne mogli z vlakom voziti skoz Radgone. Prišli so zato prle z automobili, naznaniti to pa že neso mogli g. glavari.
Naš. g. poslanec so vložili ostre upite na g. ministra prometa za volo odnošenja pohištva od sobočke železnice i prosili dovoljenje, ka do domači sami smeli železnico oskrbljavati, ar jo vlada liberalna nešče. Vložili so tüdi protest proti krivičnomi postopanji bank, štere te v nebokričeči greh delajo, ka Szapáriovo imanje to najslabšo zemljo po 60,000 K. tržijo, lüdstvo gülijo strahovite dohodke pa v žep vtikajo. Po to vlado vüpa što ešče zagovarjati
Značilno. Po celom Prekmurji se splošno govori, da od tistigamao kak je Prekmurje prišlo pod Jugoslavijo, je vedno pesji zapor.
Tajnikom. Naš g. glavar so pri rekrutnoj komisiji prosili, da bi se tajniki püstili domo iz vojaške slüžbe. Za odgovor so dobili, ka zakon to ne dovoli. Zavolo njihove plače so tüdi vse mogoče včinoli, da jo dobijo i če bi od njih bilo odvisno, bi jo gotovo povekšali. Jaz sam se večkrat obrno na ministrstvi, napravo sem dosta poti i prevzeo trüda za naše tajnike, a lejko z mirnim srcom pravim, da naš g. glavar je svojo dužnost popolnoma zvršo. Njegove prošnje i urgence na hasek tajnikom so višjoj oblasti redno i obilno bile izročene. Če bi g. tajniki znali, kak teško je bilo ešče to plačo dosegnoti i če bi znali še drüge skrivnosti ministerstva, bi ne pošiljali notic „Poskusite i bodete prepričani.“ Jaz razmim teški stan g. tajnikov, ar znam ka je to z male plače živeti. Da čeravno mam maturo i višje šole je moja mesečna plača 400 K. menjša kak tajnikov. Teško je z male plače v toj dragoči živeti i iz srca želem i vzemem vse potrebne trüde na sebe, da pomorem g. tajnikom pri podiganji njihove plače. A dokeč se to ne da dosegnoti, prosim da gornje reči vzemejo na znanje. G. glavar ka more poleg svoje oblasti včini vse ta vas, bodite uverjeni. — Vrednik i poslanec.
Država.
Belgrad. Po Vüzemski počitnicah je parlament preminoči tjeden znova začno svoje delo, štero pa pomali ide naprej. Na dnevnom redi sta dve točki: novi volilni zakon i državni proračun (költségvetés). Vlada je zdelala novi volilni zakon, demokrati ga neščejo ešče sprejeti, zavlečavati ščejo delo, ár bi ešče duže radi na vladi ostali. Dobro je njim biti tam. Nove volitve pač morejo biti že to jesen. — Naš proračun na leto 1922., da se je predložo v parlamenti že januara meseca, znašao 26 milijard koron. To je grozna svota. Zdaj ga ščejo nikaj zmenšati. Invalidom i sirotam so črtali ž njega 123 miljon kron, a povzdignoli so pa izdatke na vojsko skoro na 6 miljard koron. Za vojsko prej bole potrebno, kak invalidom i vojnim sirotam.
Svet.
Priprava na orlovski tabor v Brni. Orel in vse krščanske organizacije in celi krščanski
svet se pripravlja že z vsemi močmi na to velko delo. Že je pripravlen ogromen prostor, šteri meri 130.000 m2 in je že tam navoženoga 150 vagonov lesa. Na telovadišči bo melo prostora 90 jezero gledalcov in jezero telovadcov lehko nastopi na ednok. Jugoslovenski Orel pošle do 600 Orlov (Slovencov, i Hrvatov), šterimi bodo šli tüdi knezoškof ljubljanski g. dr A. B. Jeglič. Amerikanski kat. Sokol pride tüdi, za šteroga telovadce so darüvale kat. organizacije 10 jezero dolarov. — Francozov pride okrog 200 z dvema püšpekoma. Zvün teh šče pridejo tüdi Angleži, Švicarji, Belgijci in Italjani. — Iz toga se že vidi, da bo to nekaj veličastnoga. Ár pa vsi nemremo biti tak srečni, da bi mogli vidili to lepo manifestacijo mladine krščanskoga sveta, zato darüjmo kakšo malenkost našemi prekmurskomi Orli, da se bar par Orlov navžije düšne hrane med brati in jo prinese tüdi k nam.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—21	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo še 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice	300 K
24	„	„ 8	„      „		        560 K
36	„	„ 12	„      „	            800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr, 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta. 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.	
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—16.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—11
K ODAJI JE
eden hrani v dobrom stáni i eden plüg funduša i dvá plüga trávnika. Natenčnejše se zve pri
RAJNAR ANTONI posestniki
Murska Sobota št. 121.
Andrej Oset, Maribor Aleksandrova cesta 57. telefon 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižole, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
V Bakovci
je na prodajo Unger-Terenta Marie funduš, oratja zemlja i log. Küpci se naj v — Bakovci majuša 21-ga glasijo pri Terenta Janoši — pri rihtari.
Asbest cementna PALA se dobi vsakoj količni
pri
SAMUEL KOHN, M. Sobota.
Mlinske kamne
pripoznano najbole rédi i razpošilja v vsakoj velikoči
Franc Zdolšek, izdelovatelj mlinskih kamnov, Sv. Jurij pri južni železnici (pri Celji).
Vnoga pohvalna priznanja na razpolago! Cene nizke!	Točna podvorba!
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice ina tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava