IZ KRAJEVNE SKUPNOSTIGOLO
Planiranje v KS
V glasilu občinske konference SZDL Ljubljana ¦ Vič-Rudnik »Naša komuna«, ki je izšla 22. decembra : 1986 je na dvanajsli strani zastavljeno vprašanje: i»Kaj je s plani krajemih skupnosti?«
Marsikaj? Poglejmo še nekaj problemov.
Sedanji sistem planiranja, ki naj bi bil izpeljan in uveljavljen v KS je zelo dolgovezen in zapleten. Od KS se zahteva cela vrsta strokovnih analiz in množico sestankov ter razgovorov. Ob tem pa dobro vemo, da se zlasti v manjših in podeželskih KS večina dela opravlja amatersko, neprofesionalno. aktivistično. Po pravilih veljavne zakonodaje bi morali v KS pri-praviti kar sedem planskih dokumentov:
-   sklep o pripravljanju plana in doloeitev organa za pripravo plana
-   priprava in sprejem smernic za pripravo plana KS
-   oblikovanje in  usklajevanje  osnutka samou-pravnega sporazuma o temeljih plana
-   usklajevanje plana KS z razvojnimi usmeritvami drugih udeležencev planiranja: občina. TOZD in SIS
-   usklajevanje samoupravnih sporazumov
-   sprejem plana
-   sprejem dokumentov o uresničevanju plana.
Če smo objektivni do sebe in pošleni do razvoja KS, potem naravnost povejmo, da vseh omenjenih analitično strokovnih, posvetovalno odgovornih. ak-tivistično sestankarskih in strokovno administrativnih nalogah v KS nismo sposobni opraviti brez prizadev-nega sodelovanja pristojnih strokovnih organov in občinske skupščine in organov družbenopolitičnih organizacij zlasti SZDL in sindikata.
Naloge planiranja so še bolj zapletene v taki KS kot je naša. saj na našem območju nima sedež nobena TOZD in ne enota SIS. Krajani hodijo na delo v desetine TOZD, ki niso le na območju naše občine, ampak v veliko primerih tudi zunaj nje. Ob tem dejstvu še bolj izstopa problem povezanosti TOZD s krajevno skupnostjo.
Ceprav je vsem znano, da življenjske razmere de-lavcev in njihovih družin, kjer živijo: to je v krajevni skupnosti, posredno vplivajo tudi na produktivnost njihovega dela in rezultate gospodarjenja, sindikat v krajevni skupnosti ni prisoten. N^kaj časa nazaj se je veliko govorilo o ustanavljanju aktivov delavcev v KS. Tega aktiva pri nas ni. Obstaja vtis, da sindikat ne zanimajo problemi zadovoljevanja nekaterih živ-ljenjskih potreb in interesov delavcev ter njihovih družin v socialnem okolju, kjer živijo.
Glede SIS čutimo kljub delegatskemu sistemu ne-ko vrsto odtujenost zlasti pri komunalni SIS. Kljub prizadevanju za sodelovanje je vpliv delegatske baze KS le minimalen. Morda bi bilo prav, da bi SZDL analizirala pojav, zakaj konference delegacij za ko-munalno SIS ne živijo. O pričujočem problemu smo razpravljali tudi na seji skupščine KS. Tedaj je pred-stavnik IS občinske skupščine v razpravi dejal: »GLEDE KOMUNALNE SIS SO TUDI ORGANI OBČINE V MAT POZICIJI«
Poseben problem so finančna sredstva KS. Mnenja smo, da so viri in način financiranja dober kazalec. kako se v praksi uresničuje KS kot sestavina družbe-noekonomskih odnosov in koliko ter kako je ta odnos uresničen; glede tega zagotovo ne morejo nositi pre-težno odgovornost aktivisti v KS.
V praksi največkrat drugi subjekti planiranja ime-nujejo sedanje planiranje v KS kot Zbirka potreb in interesov. Nič zato. Čeprav zbirka interesov in po-treb še ni plan, pa je zagotovo eden od elementov planiranja, ki ga lahko poda KS. V naši KS smo pripravili temeljne smeri delovanja organov krajevne skupnosti. Izpostavljamo sledeče ključne naloge:
Nekateri problemi in delovna usmeritev za tekoče leto
Stalno težimo k temu, da bi aktivno delovali vsi dejavniki v KS: Skupščina in njen izvršni svet. dele-gacija zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine in delegacije za SIS, potrošniki in poravnalni svet, družbenopolitične organizacije in društva, itd.
Na hitrejši vsestranski razvoj nakga območja moč-no vpliva prometna povezanost hribovskih predelov z večjimi centri in Ljubljano. Dokončanje del na eesti Ig-Golo in nadaljevanje rekonstrukcije te ceste do kraja Rob je zahtevna naloga.
Splošna preskrba postaja vedno bolj kritična. Mno-go naporov vlagamo v opravlanje nalog. da se začne in konča z izgradnjo trgovine osnovne preskrbe na golem. S KS zelo tesno sodeluje Merkator Rožnik, TOZD Savica.
Vodopreskrbo je potrebno okrepiti z dodatnimi vodobrani in z zajetjem še enega studenca. Kdor vode nima dovolj, kaj hitro spozna, daje voda vredna več kot zlato.
Precej zaostajamo glede poštne povezave. pa naj bo glede dostave pošte ali pa glede telefonskih zvez. Pričeti je potrebno z ureditvijo prostorov za poštno centralo na Golem.
Naše območje je zelo ugodno za razvoj kmetijstva. posebno za pridelavo mesa in mleka.
Glede na lego in mnoge druge možnosti, bomo več pozornosti posvetili razvoju turizma in urejanju okolja.
Poseben problem je vzdrževanje občinske cesle na območju vasi ŠKRILJE in ureditev ceste za medkra-jevno povezavo vasi Golo-Želimlje.
Naj omenimo še problem javne razsvetljave. Na
našem območju je urejena le v vasi Visoko.
Še in še bi lahko naštevali odprte razvojne proble-me od materialnega razvoja do problemov šolstva, kulture, zdravstva in zaposlovanja. Čutimo, da tudi v naši občini obstajata problema: sistem solidarnosti in zaostajanje v razvoju južnega območja. Uresničuje-mo načelo skladnejšega razvoja KS kot je zapisano v Resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Ljub-ljanaVič-Rudnikvobdobju 1986-1990 zaleto 1987.
LUDVIK GOLOB